Bogomir
(Po francoskem.)
Bogomir je bil iz plemenite rodovine Peronskih vitezov. Zapustil je posvetnega življenja šum, in se je podal med bele menihe, ki so imeli takrat slavnega opata, svetega Bernarda.   Še le pred kratkem je stopil v ta red,
.   .   Q1    __,
in je ravno spremljal svojega opata in še nekatere druge duhovske brate na , nekem potovanji. Bogomir, ki je bil že po svojej naravi rad vesel in dobre volje, postaue naeukrat otožen in ves pobit. Začel je namreč misliti na svoje poprejšne svetne prijafcelje, na sorodoike, in iia svoje veliko premoženje, ki ga je moral zapustiti. Poprijele so se ga hude skušnjave, in naposled ga navdaja misel, da se naj zopet poda nazaj v posvetno življenje. Ta njegov notranji boj se mu je lehko bral na obrazu.
To vidi nekega dnč eden njegovih najljubših prijateljev ter ga skrivaj vpraša: ,,Kaj ti pa je Bogomir? Zakaj si zoper svojo navado tako zamišljen ia žalosten?" Bogoinir globoko vzdihae in odgovori: ,,Oh preljubi moj brat, vse svoje žive dni ne bodem več vesel in dobre volje!"
Te besede ganejo globoko v serce njegovega dobrega tovarša in njegova goreča bratovska ljubezen mu iii dala popr«j mirii, dokler se ni podal k očetu omenjene družbe, k sveternu Bernardu, in mu vse razodel, kar niu je zaupal njegov prijatelj. Pobožai opat kmalu spozna veliko nevarnost, v katerej je bil Bogomh; da bi zapustil duhovsko živJjenje. Zato se poda v neko bližnjo cerkev, da bi tam za njega molil. Bogomir pa, katerega je žalost prevzela, naslonil je sedč svojo glavo na nek kamen ter je prav terdo zaspal.
Čez uekaj časa vstaneta oba; peivi končavši svojo molitev, drugi zbu-divši se iz svojega spanja. In glej! Bogomir je bil tako veselega serca in prijaznega obličja, da se je njegov prijatelj kar čudil nad tolikim in tako naglim spremenjenjem. Bogomir mu pa reče: ,,Malo poprej SPtn ti bil rekel, da ne boin nikoli več vesel in dobre volje, zdaj te zagotovim, da mo ne boš Dikoli več videl žaloskega!"
Tako se je končala skušnjava pobožnega mladenča. Iz te kratke povesti se pa učimo, koliko premore inolitev pravičnega, ako moli z blagim in po-nižnim sercem za svojega sobrata.
~                                    F. Rup