katedra
MARIBOR LETNIK IX.
'O.
ŠT. 13 8. IV. 1969
kot urednik to že dolgo nosil in gnetel v sebi. Brez tega podoživljanja in zmožnosti spoznati pravo resnico be bi nikoli imeli veličastne podobe Hlapca Jerneja. Tudi tu se skriva tista velika sposobnost revolucionarja: na podlagi svojega lastnega sveta ustvariti nov svet. Pravičnejši.
Ne verjamem in nočem verjeti, da so revolucionarji »slučajno« postali to, kar so, ne morem verjeti, da dobri komunisti »slučajno« postajajo dobri komunisti, ne verjamem, da so to, kar so, postali zgolj ln samo za-radi zunanjega objektivnega aktivističnega sveta. Prepričan sem, da jih je pri tem vodilo nekaj več, tista botranja nedoumljiva zakonitost, sposobnost poistovetiti zunanje z notranjim, s samim seboj.
To so lahko dosegli (in dosegajo) — kot je nekdo zapisal “■* samo tisti, za katere je misel neločljiva z življenjsko aktivnostjo in za katere ustvarjanje sveta ni nikoli sklenjeno.	JANEZ	MLAKAR
po toči...
Republiški zakon o visokem šolstvu je končno sprejet Po žolčnem in dolgotrajnem premlevanju, dodajanju ib odvzemanju, protestiranju, »amandmiranju«, »za« in »Proti«.
Evidentno je bilo, da mora zakon priznati višjim šolam Pravico do znanstveno-raziskovalnega dela. V nasprot-bem primeru bi bila nujna degradacija vloge in stagnacija višjega šolstva. Znanstveno-raziskovalno delo bo kbelo poleg nadaljnje rasti kvalitete študija in povsem Praktičnih rezultatov na področju znanosti tudi selektivno vlogo glede na učiteljski in ostali kader na višjih ®°lah, izvzemši tehničnega, saj je znano, da je kvalifikacijska struktura učiteljev, asistentov, demonstratorjev itn. na višjih šolah pod nivojem, ki ga take šole zahtevajo (čeravno tudi na univerzi ni najboljša).
Raže, da težnja po samoupravljanju z večjo udeleženostjo študentov na fakultetah, akademijah, visokih in vižjih šolah z zakonom še ni zagotovljena. Ta ugotovitev velja predvsem za pedagoško znanstveni svet kot nrgan upravljanja. Kajti dva predstavnika študentov v organu, ki obravnava med drugim tudi učni načrt *b izpitni red, sprejema učne programe, voli učitelje ^b., ne moreta polnopravno sodelovati pri sprejemanju Važnih odločitev, ki so za študenta življenjskega polena, življenjskega v okviru šole. To velja predvsem *a sprejem učnih načrtov in izpitnih redov.
:s
j'	'	I-
I :
■H
B
'П/Ј-Цln
utes uo af jedrne ‘uteotAuq uttujepos ROJd eoJoq Bfjeq -ueo zj opAcjdeu ap»3ez Нв Зии^вЖ) ouies tu вр ‘ueg -udajd uios j34 ‘o)bz uitABjd Bd 04sumzej uj оирал -bz 'a5tsuotqB? — 0)00 uj augtpied ofrpz ваивр врлош uibu as p( ‘apasaq a)st; asA a ‘ootABJd ‘opoqoAS bppard -bu a цаГдал ut пвлодал BSeuiod nui p{ ‘goui oiptused o;st; — afues afoAS ‘аСтгпц afoAS tpn; foqas s tsou jbu -орпрлад ifBSA вр nuia; qnfpi ‘05(sumzBj u[ оиралвг ПвдоЈро fejauiz Rstunuio4 tABJd as os ‘nuiaudmp nutaj -au aqas BSauies Aa;tpaapod bz ‘роиедгЈвЗив ofoAS ez
•шородви uit to as u{ ottu -opo3z pajd i;soujoao3po outojq роло;ви js ;aqjq foAS ви ‘e;aAS вЗахцвиориалиоч алоцо aftqzej Cepa) ‘;sou -agnfpiezau euqaso влоЗаСи врлз isouagnC^ez аивр -od 04 ‘oqaj;od oq?oAop ofuex)ou ofoAS ptj ‘afp? ut aftp au;sBi afoAS bz врадгвд afpz ut afpa t;afaads uaq -osods o;ez u; ивдеш (рлор qtuzauiesod af Bd дврв;н
•041801 ousbC oCoas ‘;souag -nfppz oCoas Buti JB4 ‘aqas ubazi uitgau z oua i;e;sod адош au nsouagnfiqBzau гцрлор tfoAS fasA л -»ep as b3 -а41рл« ttueCpz ut tfip s augrjuapt ШЧ оСадош au ирви uaqou bu 14 ‘afp? ut atjp »auBjptAt;4afqo« jtu ABjd ‘ajfsaAop apt; asA tqas л tsou umnpiAiput 104 frazam -Bsod врох 'вЗаСи uaAzj at ДВ4 ‘utpau z ‘врадгвд ‘ipnft autdnqs аСдол tfpp s ‘аГрпрлад jCjp s i;i;aAo;stod euiou -jodod b3 ‘»zbC« uiiu;sbi рви t;uepodso8BZ RBjnus »etp -прлад BuiAoutop« at nut 54 ‘op4BSA Садо; вдош aftaratj -ap a; езррр z 'uautod ut иашви Coas ‘pstuis foAS buia -outop влоЗаСи e; buij вр ‘uвзIлd^дd af да4 ‘вСрпрлад af вшлошор Bfoui :шрд; оирал asez адош ut B3aupoq -oas i;t;ngod вдош as ‘uBfuautB4 uj ивлошвдввг autd -n4S auagojop po ut uagnft4z; aqznjp z| oq вр ‘OApfap bu Btcjsud of^sotpojpo 04B; s a? ag ‘B4ituodn вЗаиаС; -?!UtBz oupapj в3^лвдd t;sou;sBi foqas s jsou 046; a? ag ‘ausBf 04B; a? аЗори алоЗаСи nui os ag ‘двиорпрлан
iB;stunui04 ‘BpBUopnt -олад n;aAS шаилочпр л 04B4 — ouguo4 ut воридер; -uj прлв a 04B4 ‘в;аш4 u{ в^двp^oдd »n;aAs utafuBj; -ou шарш« a ^qш0ш^дds naAtzopod uj пашпгвд 04B4 :ои;ад4ио4 ui ^ql^вдqo^дd чшдвиорпрлад qtftmtmz qo afua;ng OA04iuzautBsod naumop uj дашпгвд 04BH illigojop ouguo4op ut рвиЗор ‘nifoAsjjd b8 is ‘ntusBfod afAOist;ord p4sutqasA 04oqo[3 o; 04в^ ■B4tuzoutBsod uaAzt Bd ирви 4bsa bn B43A0ig иалгт af 14 ‘;souafauio
OfOAS ‘SB3 fOAS ‘041801 OfOAS ЕШ1 ‘UIOpAS 'ШОрАЗ uiiug!;stAt}4B ‘uitfuBunz uj mtuiBuoiaouia ‘utifUBjjou paui ^sopdzвд Buagnfi4Bz opasaq oudapjs s ui врлгд -op ouguo4op 11041U ut вивррораи двриал Bd ‘BUBppqo °4?iupuin РД404ПОХ juafuai4A af вЗада;в4 л ‘ejaAs вqш^ш^дds ut 4iuzauiBsod ‘BfpnpAaj ui 4tuzaumsocj
ns9j6uo)| qo
/Z
O
Im m
Ш
ZADRUGA ŠTUDENTOV IN DIJAKOV MARIBOR,
Ob parka 5 (novi študentski dom)
RAZPISUJE
mesto računovodje- kinje
s nepopolnim delovnim časom.
Pogoj: končana ekonomska srednja šola in status študenta VEKS. Prijave pošljite do 5. aprila na Zadrugo.
strokovna praksa študentov VEKŠ
Po predhodnah dogovorih na zagrebški in ljubljanski ekonomski fakulteti je bil lani ustanovljen na VEKS pododbor JOMRSE (jugoslovanski odbor za mednarodno izmenjavo študentov ekonomije), ki je včlanjen v mednarodno organizacijo AIESEC. Preko začetnih ustanovitvenih težav (zbiranje finančnih sredstev in proučevanje materialov) je pododbor začel z delom. Izmenjava študentov temelji na načelu recipročnosti. Zato je najprej poiskal v štirih mariborskih podjetjih (TAM, Konstruktor, Avtobusni promet, Stavbar) po eno prakso za tujega študenta. Zato tudi štirje študentje VEKS potujejo na strokovno izpopolnjevanje v tujino: Italijo, Francijo, Nemčijo in celo ZDA. Iz ostalih jugoslovanskih ekonomskih šol bo šlo letos na prakso (večinoma 2 meseca) še 134 študentov-ekonomi-stov. Tako majhno število je predvsem posledica finančnih težav v JOMRSE. To je bila tudi glavna tema sestanka predsednikov pododborov v Opatiji 15. in 16. marca letos. Sklenili so organizirati več akcij (ples, izdaja zbornika z reklamami, nove oblike zbiranja praks...), ki naj bi olajšale trenutne denarne težave. Neprijetno je dejstvo, da veliko podjetij odklanja tuje praktikante in s tem onemogoča strokovno usposabljanje naših študentov. Kljub temu se bodo pododbori zavzeli za čimboljši sprejem tujih kolegov (pogovori, predavanja, izleti v okolico Maribora). Predvsem pa si bodo poskušali v bodoče ob večjem razumevanju gospodarskih organizacij povečati število praks, kar bo nedvomno koristilo našemu celotnemu gospodarstvu.	Toni	Končnik
V petek, 14. marca, Je bila v prostorih doma družbenopolitičnih organizacij druga redna seja stalne skupščine Izvršne skupnosti študentov MVZ. Gmrffi so o programu dela posameznih komisij, o poslovniku IO in o dosedanjem delo. Ob koncu so sprejeli še finančni plan za tekoče leto.
Foto: B. Čerin
katedra
usi mariborskih siudentuv izdaja udhuk is mvz KATEDRO UREJA UREDNIŠKI OUBUK:
OLGA CEMIC, DkAGO JANČAR, IVU RUDOLF,
BRACO ZAVRNIK IANEZ GUJ1 BOGO ČERIN ( FOTOREPOR 1 F.R)
GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK: ORAGO JANČAR TEHNIČNI UREDNIK: MARJAN ŽMAVC SEKRETAR: VRANCE FILIPIČ ml.
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: ŠTUDENTSKI DOM. UU PARKU 9 - TEL. 22 001 — CENA IZVODA M PAR (LETNA NAROČNINA 10 ND LA USTANOVE IN PODJETJA IS ND. ŽIRO RAČUN 318-0711-548 NENAROČENIH SLIK IN ROKOPISOV NE VRAČAMO TISK: CF MARIBORSKI TISK
Skozi
P
e
r
I
skop
Na pedagoški akademiji se dogajajo čudne stvari. Pedagoško znanstveni svet že precej časa ni vabil na svoje seje študentov. Da bi protestirali proti takšni diskvalifikaciji, ki jih odrinja od samoupravnega soodločanja, so začeli zbirati podpise, s katerimi bodo zahtevali takojšnjo udeležbo študentov v pedagoško-znanstvenem svetu šole.
*
Kriza študentskega tiska? Študent, glasilo beograjskih študentov, je na eni izmed svojih strani prinesel 18. marca odprto pismo enega izmed urednikov študentskega lista Naši dani. V tem pismu razlaga vzroke razdora v uredništvu in vzrok za svoj izstop. Ob koncu sestavka pa je še obvestil bralce, da je pred dnevi glavni urednik (njemu je bilo namenjeno odprto pismo) razpustil redakcijo. To pa ni osamljen primer. Študentski list, glasilo študentov SR Hrvatske, je isti dan objavil na predzadnji strani ostavko svojega urednika kulture. Vzrok izstopa iz uredniškega odbora je nesoglasje s politiko dela in z idejnopolitičnim profilom lista. Kakšni vzroki (uradni) za ostavke urednikov so znani, morda pa je ta kriza posledica trenja med pristaši in nasprotniki junijskih dogodkov.
*
Na zadnji skupščini izvršnega odbora slovenske študentske skupnosti MVZ je nekdo izmed prisotnih izjavil, da bi naj v bodoče temeljilo delo izvršnega odbora na večjem entuziazmu. Kako resno je vzel izvršni odbor to izjavo, lahko vidimo v tem, da je kmalu za tem pripravil seminar o delu izvršnih odborov po šolah in o zakonu o višjem šolstvu v soboto in nedeljo. Vendar pa se je izkazalo, da entuziasti ob sobotah spijo, saj je razgovor o delu izvršnih odborov po šolah odpadel.
VSE STANOVALCE OBEH STU-DENTSKIH DOMOV VLJUDNO PROSIMO, DA NAJ VSE »IZPOSOJENE« (beri ukradene) PREDMETE iz Študentskega bifeja (tj. od skodelic, krožnikov, jedilnega pribora, pa tja do košaric za kruh, kozarcev, pepel' nikov ter steklenic) SKRBNO ČUVAJO, KAJTI BIFE BO ODSLEJ ZAPRT IN SI NE BOSTE MOGLI NABAVITI NOVIH ZALOG. PROSIMO TUDI TISTE ŠTUDENTE, KI SO TAKO LJUBEZNIVO VDRLI V PULT V BIFEJU IN GA IZPRAZNILI DO ZADNJE CIGARETE, NAJ V BODOČE VSAJ POSPRAVIJO ZA SEBOJ.
P. S. V slučaju, da bi koga le zapekla vest, češ da si je neupravičeno prisvojil ali iz »nevednosti« obdržal kakšno stvar iz bifeja, naj jo proti nagradi vrne v prostorih zadruge!
Zadruga študentov Maribor *
Večkrat je bilo že znanstveno ugotovljeno, kako slabo vpliva vpisovanje negativnih ocen v indekse, vendar pa na nekaterih mariborskih višjih šolah nekateri predavatelji prav vestno in s posebno zavzetostjo vpisujejo razno razne kvake v indekse. Menda takšnim predavateljem niso mar uspehi in znanje študenta, ampak za njih je važno, naj se tudi neuspehi zrcalijo na vidnem mestu (v indeksu), ter se jim menda zdi prav imenitno, da te kvake kot pedagoško dvignjen kazalec strahujejo študente in povrhu (kar je najslabše) še druge predavatelje. Med mariborskimi višjimi šolami vidno prednjači V vpisovanju negativnih ocen višja ekonomsko komercialna šola. Čestitamo!
*
Izvršni odbor slovenske študentske skupnosti MVZ je za skupščino razposlal kilograme in kilograme materiala. Tisti, ki so se pregrizli skozi zajeten kup papir- j ja, so mogli med drugim prebrati tudi, da ima KUD v svojem inventarju 15 spodnjih moških hlač, Katedra telefon, izvršni odbor pa dve pisalni mizi.
*
Tudi take stvari se dogajajo danes in tukaj. Zamislite na VEKS profesor lepo prosi svoje Študente, naj ne obiskujejo tako resno njegovih predavanj, saj tudi v največji predavalnici nimajo prostora, in s tem same ovirajo pouk. Pa govorimo o neresnosti Študentov. Čigava neresnost Pa Je to?!
POPRAVEK
V 12. številki je prišlo v dveh sestavkih do neljubih tiskarskih napak:
Na 3. strani v sestavku Veliko volje? Veliko denarja! je bilo po-
motoma napisano ... da so lani porabili za reprezentanco samo 100.000 S din ... namesto pravilnega ... da so lani porabili za reprezentanco samo 10.000 S din..-Uredništvo
JzJbrljeJuijL.
trgovsko grosistično podjetje s tehnično železnino in kovinskim blagom
posluje z vijačnim blagom in tesnilnimi materiali, z barvnimi kovinami, s črno metalurgijo, s krogličnimi ležaji, s sanitarnimi in instalacijskimi materiali, s steklom, s cementom in z brusnim materialom.
PODJETJE ISCE
SAMOSTOJNE SODELAVCE ZA ZUNANJO TRGOVINO S PRAKSO
Zaželeno znanje enega tujega jezika, najraje nemščine.
BORIS PAHOR
narodna zavest je ali pa je ni
(Odlomki iz razprave na Javni tribuni o vprašanju narodne bitnosti zamejskih Slovencev)
Ce torej pregledamo položaj zadnjega desetletja z vidika razmerja med slovenskim matičnim središčem in njegovima pretisnjenima udoma, bomo žal ugotovili, da veje s središča proti periferiji precejšen hlad. Seveda samo v manjši meri hlad, ki je odvisen od značaja, zavoljo katerega se človek iz osrednje Slovenije kar precej razlikuje od mediteranskega Slovenca. Gre za hlad, ki je narodna mlačnost, če že ne izrecen odpor proti poudarjanju odločne narodne zavesti, odpor proti zavzetemu obravnavanju narodno pomembnih vprašanj. In poudariti je treba, da se precejšen del mlajše slovenske inteligence, kar se tega razpoloženja tiče, ne razlikuje od čisto trgovskega, pridobitniškega človeka. Ce je stališče načelnega delavskega intemacionalizma brez trdne nacionalne podlage škodljivo za obstoj v matičnem, kolikor toliko varnem svetu, potem je tako stališče neizmerno bolj škodljivo življu v zamejstvu, kjer je za ohranitev narodnega občestva predvsem potrebna homogenost.
Seveda je prvo zdravilo narodna vzgoja v slovenski republiki.
Pomisliti moramo, da smo narod, ki ima poldrugi milijon strnjeno živečih pripadnikov, zato si ne moremo dovoliti, da bi pozabljali ali pa vsi skupaj propadli. Zato je današnje umiranje Koroške hkrati tudi počasno umiranje slovenskega naroda kot takega, če je res, da gangrena, ki načne en del organizma (in narod je organizem), bistveno načne zdravje celega telesa. Zato bo jutrišnje usihanje obalnega dela tržaškega območja spet tudi del splošnega slovenskega usihanja. Zakaj narodna zavest ne more biti trojna, ena za osrednjo Slovenijo, drugačna za Koroško, spet drugačna za Primorsko. Pa še spet čisto posebne vrste za Beneško Slovenijo. Narodna zavest je ali je pa ni. Tertium non da tur.
Zanimivo je, da Frantz Fanon v svoji knjigi »Les damnes de la ter res svojim afriškim ljudem odločno poudarja to, kar smo mi v zamejstvu vedno trdili: da je sodobni internacionalizem lahko dober in stvariteljski samo, ko se uresniči na podlagi zavestnih, v vseh ozirih polnopravnih narodnosti.
In še: »Samo iz narodne zavesti vstaja in se krepi mednarodna zavest. In prav to dvojno porajanje je navsezadnje ognjišče vsake kulture.«
Vzgoja, sem rekel. In vzgoja mladega rodu za jutrišnji dan mora na Slovenskem spet postati protestantska, če naj je imelo kak smisel, da smo se živi pretolkli skozi zgodovino in skozi pošastno neurje druge svetovne vojske. Protestantska vzgoja pa pomeni, kakor za Tru-
Jezik imenujemo skupnost besednih Izraznih zvez v govorici posameznega naroda. Slovenski jezik je potemtakem skupnost besed in izraznih zvez v govorici in pisavi slovenskega naroda. Javno se jezik manifestira s pomočjo komunikacijskih sredstev, ki so lahko vizualna ali pa akustična. Med vizualna komunikacijska sredstva spada tudi naj večji slovenski popoldne vnik VEČER. VEČER je za približno štirideset ali več tisoč Slovencev najpomembnejši vir seznanjanja z dogodki v politiki, športu, gospodarstvu in včasih tudi v kulturi. Razen tega opravlja VEČER še eno važno poslanstvo: približno trideset ah več tisoč Slovencev seznanja z lastnostmi dobrega jezikovnega sloga, kot so: slovni-ška pravilnost, besedna čistost, natančnost, besedna uglajenost itn. Včasih pa se pojavijo na straneh našega dnevnika sestavki, ki jim ne bi mogli pripisati niti ene izmed lastnosti dobrega sloga, na trenutke celo podvo-
skok iz kože
Ubogi poslušalec Mariborskega feljtona, ki ga vsako nedeljo oddaja Radio Maribor, bi pač moral skočiti iz kože. Humoristična priloga Skok iz kože je namreč tako nchumoristična, neduhovita in provincialno-mar-purgerska, da mora količkaj zahtevnejšemu poslušalcu pokvariti apetit (na nesrečo jo oddajajo ravno v času kosila). Z vsem svojim kvazi duhovičenjem s pomočjo raznih Janezov Blondov, Angelc in podobnih karikatur je tako globoko pod vsakršnim nivojem, da je že podlo, kako jih Mariborčani prenašajo in se na njihov račun hihitajo. Res škoda, da so pri tem krepko zaslužni tudi Igralci SNG. (Zadnje čase razen Janeza
barja, narodna vzgoja; in če je Trubar hotel s slovensko zavestjo in slovenskim jezikom rešiti Slovence za pravo vero in za večno življenje, potem moramo mi danes s slovensko zavestjo rešiti svoj rod za jutrišnjo inteligentnejše sožitje evropskih narodov in za sprejemljivejšo prihodnost sveta.
Doslej tukaj pri vas niste šli po tej poti. In prav mi v zamejstvu vam, kar se tega tiče, vsak trenutek lahko izmerimo utrip, zadostuje nam namreč, da ugotovimo, kakšno je vaše razmerje do nas. Pri tem niti ni treba, da nam naravnost poveste, kako vas motimo pri vaših trgovskih poslih, tudi ni treba, da nam rečete, kako smo s svojo nacionalnostjo starokopitni in zaostali, nekaki mesečniki, vzeti iz plesnive, v pajčevino zavite romantike. Zadošča nam, da nas z nekoliko ironičnim, nekoliko užaljenim glasom vprašate, zakaj se zamejski ljudje tako krčevito upiramo kulturi in standardu velikega naroda, zakaj smo tako omejeni, da ne vidimo^ kako bi od tega imeli samo koristi Pa tudi mlad in razgledan človek se ne boji, da bi zašel v nacionalizem, ko dobro ve, da je nacionalizem napad, ne obramba, da je nacionalizem samohvala, ne zahteva, da te priznajo, da je nacionalizem pesem krvi ne poudarjanje miru med narodi in dobre soseščine, kar slovenski človek zmeraj znova ponavlja kakor litanije vseh svetnikov od Trubarja do Prešerna in Stritarja in Cankarja in Kosovela in ne vem do koga še.
In danes res ne vidim druge, bolj zanesljive poti za mladega človeka, da se reši alienacije, kakor je pot, ki pelje k uresničevanju samobitnosti in k zvestobi najbolj žlahtnemu izročilu rodnega občestva.
Razume se, da mi še na misel ne pride, da bi vas vprašal, ali imate pri vas kako društvo, ki bi mu bilo na primer ime Bazovica. Vi ste stoodstotno lojalni in že sama misel na kaj takega bi se vam zdela pregrešna. Zakaj mislim, da mi boste pritrdili, če bom rekel, da po toliko stoletjih nesamostojnosti ne zadostuje samo kratka doba osvobodilnega boja, da bi enkrat za zmeraj rešili vprašanje slovenstva, ne zadostuje, da se ven-čamo z lovorikami preteklosti. In to lahko počenjamo toliko manj, kolikor bolj nedopustno smo v sebi ohlapni in kolikor bolj neusmiljeno je naše narodno telo obgrizeno.
Lepo je, če vas Afrika ceni in vas jutri ne bo zavrgla, kakor bo, pravi Fanon, zavrgla ošabno Evropo; a vaša prva dolžnost je, da rešite svoj ugled pred svojo vestjo in pred nami, potem šele v Afriki.
In ko govorim o taki zavesti, mislim tudi na mednarodne dogovore, ki ne bi smeli biti samo formalne rešitve za uspešen razvoj trgovine in turizma, temveč predvsem vprašanje slovenskega ponosa. Zakaj slovenski človek je v drugi svetovni vojni padel ali postal pepel v nemški peči zavoljo ljubezni do svojega rodu in zavoljo njegovih pravic; ne zato, da bi pospeševal turizem.
mimo, če so ti sestavki (če upoštevamo definicijo jezika. ki sem jo navedel v začetku) sploh napisani v slovenščini. Najlepši primer so »satirični« izlivi povsod prisotnega in vedno pripravljenega nadebudnega otroškega pisatelja in absolventa osnovne šole, kakor se sam imenuje, D. Gofla. Strahovita dikcija, barbarizmi, tujke, vulgarnosti, provincializmi itn.. Itn. — vse te in podobne šare so polni članki, id neusmiljeno (in konstruktivno seveda) udrihajo na levo in desno po napakah v politiki, kulturi, gospodarstvu...
Efekti, ki jih D. Gofla s svojimi izvajanji dosega, mi niso znani. Napak, ki jih je pri nas dovolj, takšno pisanje gotovo ne odpravlja, nedvomno pa je, da skupaj s Stefovlm godrnjanjem povzroča več škode kot koristi.
Zanima me, kaj so ukrenili mariborski slavisti In književniki proti takim in podobnim (Stef) primerom banaliziranja slovenskega jezika, ki je že tako na vse mogoče načine izpostavljen vplivom s severa in juga.
Klasinca, Rada Pavalca, Bogdane Bratuievc. Milene Muhičeve in drugih še Volodja Peer s svojimi nepismenimi in nemuzikalnimi, čudno zavijajočimi kupleti, ob katerih bi se vzdigovalo še maturantom kake srednje šole, če bi jih morali poslušati na sklepnem riarjs) Seveda je morda res, da nekateri sicer dobri igralci razdajajo svoj talent in igralske sposobnosti za takšno duhovno in vsakršno revščino zaradi tega, ker so pri svojem poklicu preslabo stimulirani, ker njihovo pravo delo ni vrednoteno tako, kot bi moralo biti- 2al pa to dejstvo ne odtehta za nas In za njih ponižujočih »vlog«, v kakršnih jih moramo poslušati v feljtonu. Ce Radio Maribor ne zmore ustvariti količkaj kvalitetnejše zabavne oddaje v nedeljo, naj s Skokom iz kože raje preneha. Bolje bo tako.	-ca
pismo glavnega urednika
Nemalo smo bili presenečeni, ko so nam nekateri bralci vrnili Katedro,jv kateri smo izdali Urbančičevo prilogo Kritika smisla življenja. Popolnoma razumemo, da bralci, ki so verni, ne morejo povsem soglašati s kritiziranjem tako uspele knjige, kakor je bila omenjena Janžekovičeva. Tudi uredniki nismo tako monolitna skupina, da bi zadovoljno in hvaležno sledili Urbančičevemu tekstu in do zadnje vejice soglašali z njim. Sicer pa smo v uvodu k tekstu jasno zapisali, da gre za spontan izraz dela današnje mladine, ki z Janžekovičevimi postulati ne more soglašati. Poleg tega je Urbančičev tekst tipično filozofsko delce, dasiravno se odreka epitetonu »znanstveno analitično«. Ker je torej takšno, ni politično, marveč publicistično. Ker pa je tekst publicističen, smo ga bili vsekakor
ccff irf o
dolžni natisniti, kakor bomo natisnili Janžekovičev odgovor (če bo prišel). Drugače bi bilo, če bi pisec Vojko Urbančič na kakršenkoli način žalil čustva vernikov ali blatil institucijo Cerkve. V tem primeru bi bila reakcija nekaterih bralcev razumljiva. Čudimo pa se, kako zadovoljno so spremljali Katedro in se pritajeno hahljali, ko smo kritizirali nekatere anomalije v Zvezi komunistov. Tako pa se ne gremo. Takšna igra ni fair in ni poštena. Katedra je odprt list, to smo zapisali takoj ob prvi številki, trudi se, da bi bil njen koncept »pluralističen«, da bi prihajala na svetlo vsa mnenja, pogojena s tem ali onim nazorom, in doslej smo brez obotavljanja natisnili vsak tekst, ki je bil na sprejemljivem nivoju, tudi če je bil uperjen proti nam. Nismo in nočemo biti zgolj obrekovalci, ki stojijo izven dogajanja in na vse mečejo kamenje. Takšna drža je sicer najlažja, zato pa toliko bolj nesprejemljiva. V družbo in svet okrog nas se skušamo vključevati ustvarjalno in odgovorno v smislu dobre stare 11. teze o Feuerbachu. Zato toliko bolj upravičeno pričakujemo, da bo takšen tudi odnos bralcev do nas. V listu naj se kažejo različna mnenja in mišljenja, razmerje naj bo torej razvejano, raznoliko, nikakor monolitno, vendar ustvarjalno, stvariteljsko.	DRAGO JANČAR
nazaj k figuri
Pri delu sodobne likovne umetnosti opažamo povratek k figuri. Vrnitev ni splošna, niti je totalna pri tistih, ki so se zanjo odločili, vendar zasluži vso pozornost zaradi krogov, v katerih je nastala, povezanosti z drugimi smermi v ostalih vejah mišljenja in izrazne moči, s katero se je pojavila.
Težko bi trdili, da je nastala kot reakcija na čisto abstraktno umetnost. Teorija o akciji in reakciji se v sodobni umetnostni zgodovini vse manj in manj uporablja. Po njej še lahko smiselno sistematiziramo izročilo prejšnjega in začetka našega stoletja, pri sodobni umetnosti pa prej ko slej odpove. Sicer pa ni toliko pomembno, iz česa je nastala, ali iz veje antropomorfne umetnosti, iz čiste abstrakcije ali celo iz oživitve primitivne ustvarjalnosti plemen, ki jih je zgodovina potisnila na stranske tire, kje globoko v pragozdovih, džunglah, na naših osamljenih kmetijah in v velemistnih puščavah. Važno je, da je ta nova figuralika danes tu in se moramo z njo srečevati na vsakem koraku. Toliko je agresivna in odločna, da lahko v temelju spremeni vsa današnja gledanja na umetnost. Da preidem od malo bombastičnega uvoda k stvari. Figura se pojavlja predvsem v sodobnem ameriškem kiparstvu, precej manj v grafiki, v povsem novi obliki. Človeka, kajti človek je znova glavna tema, ne prikazuje niti realistično niti surealistično, temveč na nekak na videz banalno naturalistični način. Dela obravnavajo kruto in dolgočasno vsakdanjost, vendar puščajo povsem odprto možnost nadaljnjega razvoja ali trenutne eksplozije. To dosegajo na dva načina. Prvič s popolno dehumanizacijo
človeške figiire. Akt postavijo v situacijo, v kateri je človeku telo prav tako malo potrebno kot duh. Podoba moža, ki popolnoma brez zanimanja opravlja svoj uradniški posel, je po svoje huda negacija klasične, posebno pa antične umetnosti. To samo po sebi ni nič novega. Novo je pomanjkanje kakršnegakoli razpoloženja, odnosa proti ostalim stvarem, volje, kratko in malo vsega, kar loči človeka od klobuka in čevljev. Veliko praznino, ki zaradi tega nastane, avtorji uspešno napolnijo z brutalnostjo, vsakdanjostjo in brezbrižnostjo, samimi atributi modernega sveta.
Druga pot je v tem, da je figura povsem nevtralna. Vidimo gib, namen, dejstvo, sam upodobljen človek ni več akter dejanja, ni v nobeni smeri determiniran niti ni količkaj pomemben kot osebnost. Razen dejstva, da obstaja, ne moremo ugotoviti ničesar. S tem se vsa likovna smer močno navezuje na eksistencialistično smer filozofije in literature. Kadar se ne skriva v abstrakciji, dobi dvoje skrajno različnih izrazov. Eden vodi po nekoliko zaviti poti v strukturalizem, drugi pa veliko bolj neposredno in direktno k filozofiji niča. Filozofija je v likovni umetnosti kaj nevarna zadeva.
Da se bodo tokrat srečali s trdim orehom, priča primer enega izmed francoskih rentniško eksistencialističnih filozofov, ki je ob koncu življenja, potem ko je skoraj pol stoletja naporno premišljeval, ugotovil, da ga sploh ni.
Ivo Rudolf
vsestranska dejavnost kinn gledališča
V torek, 25. marca, je bil v prostorih uprave Kino podjetja Maribor orientacijski sestanek s temo: Program in delo kino gledališča. Kino gledališče bo imelo okoli 280 sedežev in ga bodo predvidoma odprli okoli 1. junija, vendar je potrebno že sedaj pričeti s pripravami za bodočo programsko politiko kino gledališča. Iz predloga programa za delo je bilo razvidno, da bo veliko pozornosti posvečeno filmski vzgoji mladine. Med prisotnimi je prevladalo mnenje, da bi pri izbiri mladinskih filmov morali sodelovati pedagogi. V veliki večini bo bodoča programska politika novega kino gledališča slonela na predvajanju kvalitetnih filmov. Odprto je še vprašanje pogostejšega predvajanja kinotečnih filmov.
Pobuda kino podjetja, da pri izbiri filmov pritegne čimveč ljudi, je vsekakor hvale vredna.	B.	Čerin
šopki
V Rotovžu je razstavila slikarka Nada I.ukežič zbirko Šopkov. Podobe so obdelane v grafični tehniki, deloma so akvattnte ali odtisi. Šopke predstavlja v zvezi z razpoloženji In tempom prologa ln štirih glasbenih stavkov. Format je enoten, dela med seboj podobna in idejna ter smiselno prehajajo druga v drugo. Ce gremo zadosti hitro in hkrati po vrstnem redu opazujemo slike, vidimo razvoj misli in razpoloženja od umirjenosti, razgibanosti, viharne eksplozije in popolne ncgibnosti z vsemi možnimi vmesnimi nijansami in odtenki. Barve so žive, v lepem skladu s kompozicijo in nenavadno harmonične. Dela so zaradi sicer včasih navidezne preprostosti nenavadno simpatična. Obstajajo neke sorodstvene vezi med kitajsko, japonsko In njeno grafiko, vendar je tema obdelana na nov način, po svoje doživeta ter ima globoko čustveno podlago, ki se tenkočutno kaže v vsaki sliki.	i.	r.
ptice letajo pri tleh
Deževni curki. Polzeče misli. Mokre strehe in topli odsevi luči. Za stekli visokih hiš. Tudi sence so za stekli. Ljudje. Zaprti so v toplino. V krog luči. Sence so hladne. Temne, ogromne. Kljub temu so. Neosebne in prazne. Grozeče. Globoko spodaj so luže. Blatno obarvane. V njih je oprana umazanija človeka. Človek blatna luža. V njem se rojeva umazanost okolja. Voda. V stopinjah človeka. Stopinje. Sledi v mehki zemlji. Zemlja je zaznamovana s človekom. Dobrim in zlim.
Življenje. Za vsakim oknom. Ljudje se rojevajo in umirajo. Za steklenimi okni. S toploto ali hladom. Z ljubeznijo ali brez nje. Rodijo se. živijo. Umirajo. Tako ali drugače. Zaznamujejo zemljo s svojim številom. Človek? Ga ni več? Imena. Veliko jih je. Pozabimo jih. Izločimo iz sebe. Številke. Smo mi. Ljudje. Človek. Vsi ga iščemo. Včasih se mu približamo. Vedno se nam odmakne. Spremeni se v amorfno obliko neke številke. Kakršnekoli.	-
1.
Na balkonih so psički. In cvetlice. In mačke. Zvite in spretne. Prijetne. A imajo ostre kremplje. ,
Psi. Ponosni. Ne prosijo za svobodo. Ozek prostor. Balkon. Psi so priklenjeni. Na ta prostor.
Kakor ljudje. Za človekom se vleče veriga. Standard. Denar.
f -
Honorarno delo. Denar, VsH Denar. Nasmeh. Denar. Delo. Denar. Avto. Denar. Gospodi ki stroji. Denar. Zlatnina — dvig v družbeni lestvici. Den' Kosti za psa. Denar. In nazadnje otrok. Denar.
Sence. Tudi ob Preživelem Л je nekaj. Vedno so ob njem. S prozornimi telesi. Vidi se n okuženo drobovje. Okužbe časov za Preživelim. Drobot) senc je sprejemalo vase, kar ni bilo dobro v njem. To P‘‘ че z večno prisotnostjo senc. Sence so ob njem. Ali neiz'nf!0 oddal jene. Preživeli ni okužen. Včasih so sence z ok№ drobovji neverjetno težke. Kadar so ljudje zli, so dr0 senc polna izparevajočih slabosti. To so njegove sert Vedno pripravljene. Sprejemajo njegove okužbe. Slabos^jrečiščujejo ga. Zato so njihova drobovja grozotna v 'rPatianju. Preživeli bi bil razpadajoče bitje. Brez senc. 11,1 njegovo telo je prozorno. Presevajo stene žil. Prosojt>*. Zakriva njegovo bit.
Kadar želi biti Preživeli	sence	zapustijo. Postane
ranljiv. Boji se vsega. Ljudi■ ВДје ranijo najhuje. Telo Preživelega bi postalo	Nekaj	časa bi živel. Iz
dneva v dan. Brez lepote. ‘7“« bi prenehal biti. Njegovo drobovje bi razpadlo od ® 7 Zemlja bi ga sprejela vase. Preživeli je. Z njim so >erl, Njegove sence. Ker so mu sence pokorne, je dober. “ 50 del Preživelega, zato je svoboden.
H.
Sam je. Preživeli. Z ljudmi Dima in vina. Glasovi se nosi brazgotine.
Zbežal je. Ulica. Ljudje, luči čudne oddaljenosti. Daleč 14 gumen. Velika stavba. Luči■ Globoke. V njih je daljnosti vratka od tam.
Sonce. Mnogo sonca. Preveč po stenah in strehah hiš. Sence. Sonce se odmika. daljšale so si krempljaste i Hlad. Ograja. Preživeli je % tako v nedogled. Drhti. Kakor vse v njem. Na njert'
o Ijaji
^locanju slabe muzike. Luči. "1o. Njegov patinasti obraz
6‘Je megleno. Ima poudarek Preživeli. Pa ni dovolj po-m*nina sobe. Oči so temne. atero se odmika. In ni po-
sence. Sence. Opletajo s krili
1 in‘ki in antenami. Sence. Po-fn razrostrle ploskve teles.
iI t>h
i občutek za mraz. Stal bi so svetle. Prozorne, nežive.
g
L
Sr
Jeklena mreža. Nad odtočnim kanalom. Umazana. Ostanki hrane. Golobi. Mnogo golobov. Postali so mrhovinarji. PADEL BI NA JEKLENO MREŽO. NAD ODTOČNIM KANALOM. KRI BI SE ODCEJALA. V UMAZANO VODO. IN JO PREČISTILA. ZA NEKAJ ČASA. POTEM BI BILA VODA ZOPET UMAZANA. OSTALA BI BELINA OBRAZA. ZAZNAMOVAN JE Z BRAZGOTINAMI. VRTNICA KRVI. POŽLAHTNILA BI ZLATO LAS. MORDA BI SIJALO SONCE TAKRAT.
Ul.
Otrok. Premika se starčevsko. Teka. Od odtočnega kanala do zamreženega okna. Vpije. Kletev. Okužba velikih ljudi. Prepozno. Zanj. Izgubil je lepoto. Oči so meglene in okno je zamreženo. Starkd, Robec. Namoči ga v svoji slini. Obriše otroka. Okužila ga je. Smo okuženi že z rojevanjem?
Ptice letajo pri tleh. Razdalja se zmanjšuje. Preživeli se približuje. Tistemu, kar zadnje želi spoznati. Kakšno bo to spoznanje. To je vseeno. Čutil bo. Spoznal. Samo preblisk neskončnosti.
IV.
Preživeli nima poguma nadaljevati. Brezciljnega bivanja. Star je. Starejši od ljudi. Vsak človek želi živeti. Enostavno živeti. Za karkoli. Največkrat zase. Preživeli ne mara živeti. Niti zase. To je najdlje. Do sem ne bi smel. Nemogoče se je vrniti. Prehodil je to pot. Prej kot drugi. Prednost. Ljudje se bojijo smrti. Preživeli: to je poslednje; najčudovilejše človekovo doživetje.
Ugasle oči. Preživeli želi še videti. Vse, kar je nekoč bilo lepo. Dobro. Svobodno.
Preživeli misli.
Ljudje naj se varujejo dobrote. Naj bodo jekleni. Trdi. Bolje je tako. Danes. In naj ne bodo čisti. Čisti ljudje plačujejo. Predrago. Svojo čistost. Naj bodo dvolični. Ne. Imajo naj obrazov brez števila. Srečni bodo.
Čustva. Ne veljajo nič. Vržejo naj jih v viharnem dnevu od sebe. Se veter bo zatulil. Skozi špranje življenja. Kajti zbodla ga bodo.
ввашшшшшшшшшшшшаш
Človeka naj pozabijo. Borijo naj se za denar. Za položaj v družbi. Morda bi postali brezspolna bitja? Umetno razmnože-vanje? Srečno bodo. Obdobje praskupnosti z visokim stan-dardom? Morda. Formule. Fraze. Številke. Denar. Njihov razum naj bo enostranski, neuničljivi kolešček. Deluje naj kot perpetuum mobile. Srečni bodo.
Ne govorite o moji neumnosti. Vem. Nisem rojeri v pravem času. Čutil sem. Drugače. Iskal sem človeka. In ga izgubil, Imam samo en obraz. Vedno. Tudi sedaj nočem maske. Stoj obraz naj bo takšen kot je. Nelep. Razbit. Groza vas bo?, Obrnite se k soncu. Priredil bom predstavo. Naj bo spodobna. Brez vpitja. In zvijanja rok. Pustite naj dlani razkrečenih prstov še dalje grabijo praznino. Bodite mirni. Kajti moja duša je utrujena. In telesa ne čutim.
V.
Preživeli stoji na vrhu. Visoke stavbe. Ograja. Zid. Strehe hiš. Antene. Dim. ,
Vzdrgetalo mu je telo. Ob pogledu na silno temo. Razlila se je čez nebo. Nevihta. Zato je vzdrgetalo telo Preživelega. K slasti. Biti z nevihto. Se zliti z naravo. Jo čutiti. Svet prerieha biti. Čaka na deževno bičanje. Umaknil se je vase. Preživeli, Sam je. Med nebom in zemljo. Narava ga vsrkava.
Preživeli je pripravljen. Mu je hladno? Hladu ni. Zgublja se. Zmanjkuje mu dih. Visoko je. Dotika se neskončnosti neba. Spodaj. Asfaltna cesta. Črna. Žalovanje. Bodo žalovali. Ljudje. To je vseeno. Dovolj daleč je. Na koncu. Potrebno je še nekaj. Lebdi.
Ograja. Zaniha. Preživeli. Pada. Čuti blaženost v udih. Sproščanje. Valovanje las. Obrnil se je. Nebo. Pada. Vedno bliže. Zemlji. Lasje mu pokrijejo obraz. Ve. Sedaj bo prenehal biti. Udarec.
VI.
LJUDJE. VELIKO LJUDI. MOLČIJO. GROZA JE V NJIHOVIH OČEH. ZAKAJ? SMRT JE VSAKDANJE DOŽIVETJE. ENOSTAVNO. NAJPOPOLNEJŠE.
Milena M. Saruga
Sporočamo žalostno vest, da je sredi neumornega dela v cvetu mladosti zaradi krutih zakonov narave nenadoma omahnil naš tovariš in sodelavec
Franci Hedl
novinar, satirik in nedeljski politik (in študent)
Požrtvovalnega in skromnega člana kolektiva bomo ohranili v trajnem in lepem spominu
Naj mu bo lahka poročna postelja
Maribor, 29. marca 1969
Ob spomladanskih volitvah
zakaj malo mladih kandidatov?
Zdi se, da še doslej pri nas nikoli nismo toliko razpravljali o volitvah in o volilnem sistemu, kot pri letošnjih spomladanskih volitvah in precejšen del razprave so nosile tudi mladinske organizacije.
»Cim več mladine v predstavniška telesa, v skupščine in v samoupravne organe«, so bila gesla skoraj vseh sestankov in konferenc mladinskih organizacij (sem štejem tudi študentsko organizacijo).
Pred kratkim so bile končane kandidacijske konference in pri predsedstvu občinske konference mladine v Mariboru so ugotovili, da je na kandidatni listi za republiške zbore ostalo še pet kandidatov, za občinske odbornike pa je 15 kandidatov, katere so tudi potrdili na kandidacijskih konferencah. Poleg tega ugotavljajo tudi, da odstotek mladih v samoupravnih organih iz leta v leto pada.
Potrjen kandidat še vedno ni poslanec ali odbornik in nekatere napovedi so precej skeptične. Tako bosta v republiška zbora prišla po predvidevanjih največ dva mladinca, v občinske zbore pa sedem ali osem mladincev. Kje so vzroki za tako malo število mladih kandidatov za poslance ali odbornike? Mnenja, da je bila socialistična zveza ena poglavitnih zavor za večje število mladih kandidatov, zato ker je želela imeti v poslanskih klopeh starejše in izkušene ljudi, so precej dvomljiva in netočna, saj je SZDL tudi sama večkrat pozvala mladino k čim večji aktivnosti v tem predvolilnem obdobju.
Mladinski forumi so se zavzemali za čim večjo predvolilno kampanjo, svetovali vodstvom osnovnih mladinskih organizacij, vodstva so obljubljala vso aktivnost, sestavili so listo kandidatov za najrazličnejše odbore, zbore in pododbore, zataknilo pa se je tam, kjer bi se poglavitna aktivnost morala začeti. Na zborih volivcev.
Zdi se, da mladina volilnega zakona in sistema preprosto ni dojela in postavljala kandidate še vedno forumsko z mnenjem, da je to dovolj, da so zbori volivcev samo čista formalnost, ker ne more ničesar več spremeniti.
Izhajati je treba predvsem s stališča, da lahko mlade kandidate najlaže predlagajo mladi sami. Najbrž še nikjer na svetu ljudje niso dovolj zreli, da bi predlagali koga iz druge skupine, če je boljši, kot pa iz svoje. V našem primeru gre za starostne skupine. Dejstvo je, da bi mladina lahko imela veliko več kandidatov, kot jih ima, če bi bila sama dovolj aktivna. Eden ali dva mladinca na zboru volivcev za kandidiranje ni dovolj. Gotovo bi pa bil uspeh takega zbora in kandidiranja popolnoma drugačen, če bi se na zboru pojavil celoten mladinski aktiv, predlagal svoje kandidate in zahtevali, da jih je treba evidentirati. Praksa zborov volivcev namreč kaže, da se jih udeležuje poprečno samo nekaj odstotkov občanov, in skupina petdesetih ali šestdesetih mladincev bi bila na vsakem zboru skoraj gotovo dovolj močna, da bi lahko predlagala svoje kandidate in s svojim predlogom tudi uspela.
Tako pa je mladinskih kandidatov malo, veliko pa je razprav na mladinskih forumih, kako je sploh moglo priti do tega. Na demokracijo se je treba navaditi in končno ugotoviti, da tudi ona zahteva aktivno delo ali kampanjo. Samo zagotovilo demokracije ne pomeni nič, če je tudi ne izvršujemo ali se borimo za njo.
ZlasU je zanimivo kandidiranje na zborih volivcev pri delovnih organizacijah. Vrsta je mladinskih kandidatov (po letih), ki jih ni kandidirala mladinska organizacija, ampak delovni kolektivi sami, mladinske organizacije pa »o le-te evidentirale kot svoje kandidate, čeprav pri tem nimajo nikakih zaslug. Torej če odmislimo še te kandidate, lahko ugotovimo, da je mladina v predvolilni kampanji naredila bore malo in krivdo za neuspeh je treba iskati v prvi vrsti prav v mladinski organizaciji.
Sedaj so na vrsti že drugi zbori volivcev, na katerih še lahko, sicer bolj teoretično, predlagajo nove kandidate. Zelo verjetno pa je, da tudi sedaj ne bo uspeha.	N. Šoštarič
zaustaviti svojo celovitost
Materialne in biološke potrebe, torej tisto najnujnejše, kar potrebuje človek za svoj obstoj, so po končani svetovni vojni prisilile generacije, ki so se vračale na svoje opustošene domove, da so svoje moči posvetile izgradnji in tako postavile na noge gospodarske, politične in kulturne razvaline dehumaniziranega in degeneriranega sveta. Te generacije, ki so se morale BORITI in DELATI, pa vendar niso pustile vnemar duhovnih dobrin. Nasprotno — vedno znova se pred nas mlade, ki nismo sodelovali v procesu »humanistične industrializacije«, postavlja vprašanje, kako je mogoče, da so ljudje, ki so se zaradi življenjske nujnosti z vsemi silami posvetili zadovoljevanju osnovnih človekovih materialnih potreb, postavljali za cilj sebi in rodovom, ki bodo prišli za njimi, še nekaj več: KULTURO. Ne kulturo v tistem ozkem, temveč tistem najširšem pomenu besede. Ce želimo presojati trezno in objektivno, nikakor ne moremo reči, da so bile samo duhovne avtoritete tisti faktor, ki jih je vodil in usmerjal, še manj smemo reči, da je bil njihov boj biološkega značaja — niti ena niti druga trditev nas ne more zadovoljiti. Razsežnost pomena obeh je mnogo večja: ujemata se in druga drugo dopolnjujeta.
Potrebo po duhovnih dobrinah nosi v sebi prav vsak človek. Vendar ta potreba ni nujna za obstoj kot kruh ali voda. To nujnost moramo v posamezniku vzbuditi in dvigniti ter jo določiti in ji dati pomen in namen.
Spontano je ta potreba prihajala do izraza prav v času boja za najnujnejšo eksistenco, zato je tembolj neverjetno, da danes, ko imajo ljudje možnost zastaviti svojo celovitost, se pravi skupnost materialnega in duhovnega zadovoljstva, na drugo pozabljajo in se zadovoljujejo le z biološkim ugodjem. Ce smo poprej ugotovili, da je razsežnost pomena materialne in duhovne popolnosti v dopolnjevanju in potrjevanju med seboj in navzven, moramo sedaj to trditev zanikati. Dokaz za to je ves današnji svet z vsemi svojimi »nerentabilnimi« kulturnimi institucijami, z vsemi svojimi eksplozivnimi in izrojenimi gibanji ter literarnimi strujami, dokaz za to je ves ekonomski sistem, ki je namenjen vedno bolj in samo-pridobivanju materialnih dobrin, zapostavljajoč duhovne dobrine, dokaz za to je ČLOVEK. Tisti človek, ki ga že prerašča ta njegovi svet znanosti in tehnike, svet, ki bi naj bil pravzaprav namenjen njemu, pa postaja vse bolj samostojen in neodvisen od človeške volje in moči, ki ga je ustvarila. Ves današnji svet postaja dokaz, da se materialne in duhovne dobrine med seboj izključujejo. Ali je pa to tudi nujno? Ali je res svet razdeljen na tiste, ki so na ravni navadnega pridobitniškega (in so v veliki večini, in tiste redke entuziaste, ki jim duhovne dobrine nudijo tudi brez materialnega ugodja zadovoljstvo in občutek popolne sreče?
To je dilema sodobnega sveta. Od njenega končnega izida je odvisno razumevanje med ljudmi in narodi, vprašanje miru in napredka. Na generaciji pred nami je bilo, da je svet izgradila in ga postavila na noge, na nas je, da ga pravilno usmeri in mu pokaže poti — ga reši pridobit-ništva in pehanja za materialnobiološkimi dobrinami, da vzpostavi RAVNOTEŽJE med tistim, kar je v nas, in med tistim, kar je izven nas. Kultura je last vseh: velikih in malih narodov, velikih in malih ljudi, bogatih in revnih, na Vzhodu ali Zahodu. Boj za materialne dobrine ne
sme in ne more uničiti tistega, kar je človeka naredilo človeka, kar je preživelo vojne, in takšna ali drugačna nasilja. Nič na svetu ne more uničiti tega, kar je v nas, ni ga nasilja, ki bi moglo poteptati človeška čustva. Vsi ljudje, tudi tisti, ki se pehajo za materialnim ugodjem in zadovoljstvom, nosijo v sebi nekaj, nekaj, kar jih dela ljudi in kar jih loči od živali, ki se pobijajo med seboj. Tisto nekaj je treba v ljudeh prebuditi in postaviti prednje kot prvo in osnovno vodilo v življenju. Ko se bodo ljudje zavedeli samega sebe, tega, kar je v njih, bodo pričeli spoznavati tudi to, da živijo v skupnosti, ki je mnogo večja od tistega ozkega okolja, v katerem se gibljejo, skupnosti, ki se imenuje narod. Ko bodo spoznali to in ko bodo doumeli temeljno resnico, da smo na svetu zato, da živimo ter bogatimo tudi svoje notranje življenje, bodo pričeli doumevati tudi življenje te skupnosti, skupnosti, ki potrebuje za svoj obstoj notranji človekov svet, svet, ki edini lahko zagotovi ljudem svobodo, mir In napredek.	Jože	Zajc
spomin na obletnico
14. marca 1883. leta je umrl Karl Marx. Kljub obilici proslav, ki jih šole in delovne organizacije prirejajo ob vsaki priložnosti, pa se ljudje le redkokdaj spomnijo dneva Marxove smrti. Da pa ta dan ne bi bil popolnoma pozabljen, so dijaki in profesorji na pedagoški gimnaziji v Mariboru z majhno svečanostjo in proslavo po zvočnikih otvorili spominsko razstavo Marxovih del. je spomnila in tudi primerno počastila dan Mar-xove smrti, smo se odločili, da obiščemo dijake ove smrti, smo se odločili, da obiščemo dijake Pedagoške gimnazije v Mariboru in se z njimi pogovorimo o težavah, ki so nastale pri organizaciji te razstave, o marksističnem krožku na šoli ter o njegovem poslanstvu, o devetem kongresu ZKJ ter še o marsičem. Na šoli so nas prijazno sprejeli, in tako je hitro in nemoteno stekel pogovor, pri katerem so sodelovale Dragica Weindorfer, Nevenka Lisjak in Milena Hancman.
Katedra: Kdo je pobudnik in organizator razstave Marxovih del in ali lahko iščemo kakšno povezavo med to proslavo in devetim kongresom ZKJ?
Dragica (predsednica mladinskega aktiva): Idejo za organizacijo te razstave so dali člani marksističnega krožka, ki že osem let aktivno deluje na naši šoli. Ob izdatni pomoči profesorjev nam je uspelo realizirati to idejo. Zaradi sočasnosti devetega kongresa ZKJ pa se nam je ponudila odlična priložnost in dala naši akciji dvakratni Pomen.
Milena: Razstava pomeni poživitev dela v marksističnem krožku in široko idejno akcijo, zasnovano na poznavanju marksistične literature, ki naj bi dijakom nudila vsesplošno razgledanost v družbene vede!
Katedra: Pravite, da je razstava poživitev dela marksističnega krožka. Zanima nas, kako pa sicer poteka delo v tem krožku?
Dragica: Marksistični krožek organizira predavanja, na katerih predavajo znani družbenopolitični delavci. To je ena stran našega dela. Organiziramo pa tudi razgovore med dijaki, kjer pretresamo najaktualnejše dogodke doma in v svetu. Katedra: Na vaši šoli je 19 mladih komunistov. Ali se vam zdi, da so dovolj aktivni in da so bili Pred sprejemom dovolj seznanjeni s programom ZKJ?
Milena: Vsi mladi komunisti na naši šoli obiskujejo večerno politično šolo ter sodelujejo v marksističnem krožku. Mislim pa, da ne moremo reči, da vsi, ki smo bili vključeni v ZK, nismo bili dovolj seznanjeni s programom ZK, saj smo Pred sprejemom ničkolikokrat na raznih sestankih pretresali mnenja in se seznanjali s programom ZK.
Nevenka: Ce lahko rečemo, da so aktivni mladi komunisti, pa to povečini ne drži za ostale dijake, ki so pretežno indiferentni za vse dogajanje v mladinski organizaciji.
Katedra: Kako pa je z vašo šolsko samoupravo, Če se dijaki za tovrstne probleme ne zanimajo? Nevenka: Najprej bi nam morali razložiti, kaj je to dijaška samouprava, šele potem bi lahko resnično samoupravljali. Sedaj pa se samo vrtimo v nekakšnem začaranem krogu in ne vemo ne kod ne kam.
Dragica: Ravno sedaj potekajo pogovori okoli kabinetnega pouka na naši šoli. Dijaki se s kabinetnim sistemom ne strinjamo, toda kljub temu vse kaže, da bomo drugo leto začeli uvajati nov sistem.
Milena: Ne znamo si predstavljati, kaj lahko z dijaško samoupravo dosežemo in česa ne. Katedra: Kaj mislite o idejnosti pouka na vaši šoli?
Dragica: Mislim, da idejnosti ne moremo zahtevati pri vseh predmetih, kakor na primer pri matematiki..., temveč samo pri družbenih vedah In z idejnostjo pouka pri teh predmetih smo zadovoljni.
Nevenka: Z idejnostjo pouka sem zadovoljna. Katedra: Kakšen se vam zdi odnos na relaciji dijak—profesor?
Nevenka: Tudi tu se moram izraziti pohvalno. Med. dijaki in profesorji je nepričakovano dober odnos, ki temelji na obojestranskem razumevanju in seveda tudi odkritosti.
Dragica: Skoda je le, da je na naši šoli toliko vozačev in tudi drugih dijakov, ki se nekako ne
morejo vključiti v delo na šoli in potem seveda tudi do profesorjev niso enako odkriti in ne izražajo svojih želja in predlogov.
Katedra: Ali mislite, da so ravno vozači tisti, ki se ne vključijo v normalno delo?
Dragica: Mislim, da so, čeprav so tudi med njimi izjeme. Pozna se jim pač, da živijo v popolnoma drugačnih okoliščinah, ter se nikakor ne morejo prilagoditi našim pogojem.
Milena: Mladi iz okoliških krajev imajo dosti težje pogoje in se morajo povečini boriti z vprašanji preskrbe, stanovanja itn., ter imajo tako mnogo težji položaj, kar se jasno izraža v učnem uspehu, kakor tudi v njihovem prispevku k delu mladinske organizacije.
Katedra: Precej smo sc oddaljili od prvotne teme razgovora, zato vas za konec samo še vprašam, ali se vam zdi, da ima deveti kongres ZKJ med mladino dovolj velik odmev?
Nevenka: Ne glede na to, da se med seboj mnogo pogovarjamo o delu kongresa, nam že dejstvo, da se o sedaj najaktualnejših dogodkih pogovarjamo pri skoraj vseh urah sociologije in pri dru-
И:
Med razgovorom
Foto: B. ČERIN
gih urah družboslovnih predmetov, pove, da ima kongres med nami velik odmev. Mislim, da je tako tudi po drugih šolah.
Dragica: Zal se za to problematiko ne zanimajo vsi. Toda v teh dneh skoraj ni človeka, ki ne bi govoril o devetem kongresu ZKJ.
Ko smo zapuščali šolo v veri, da bodo tudi tisti, najbolj pereči problemi neaktivnosti nekaterih dijakov kmalu rešeni, so nas spremljale parole in Marxove misli vzdolž stopnišča. Ob prijetnem pomenku bi skoraj pozabili, čemu smo prišli in le veliki rdeči napisi so nas spomnili jubileja, ki so ga počastili le dijaki pedagoške gimnazije v Mariboru.	TOMAŽ KSELA
kam brez osemletke
Vsako leto konča šolanje na osnovnih šolah
ogromno število mladih. Nemalokrat se sprašujemo, kod in kam se bodo mladi po tej prelomnici v življenju napotili. In upravičeno se lahko zgrozimo nad ugotovitvijo, da bodo ravno zaradi velikega števila mladih in zaradi strogih sprejemnih izpitov na srednjih šolah mnogi morali oditi v tovarne kot nekvalificirana delovna sila. To je en, ne največji problem. Drugi problem tiči v prvem. In to uganko bom poskušal nakazati v tem sestavku.
Uspešno konča osnovno šolanje na naših osnovnih šolah okoli 60 odstotkov vseh vpisanih, se pravi vseh šoloobveznih otrok. Torej ostane brez dokončane obvezne šolske izobrazbe vsako leto 40 odstotkov mladih. Delovne organizacije pa sprejemajo statute in dovoljujejo zaposlitev samo delavcem, ki so uspešno opravili osnovno šolo. Tako se znajdemo pred absurdno situacijo. Skoraj polovica mlade delovne sile vsako leto nima kje delati in se vključuje v vrste brezposelnih. Med samimi brezposelnimi je pa tako in tako že ogromen odstotek nekvalificirane delovne sile (okoli 80 odstotkov) in mladinec, ki vstopa v njihove vrste, samo še povečuje ta odstotek. Ob spoznanju, da je v Jugoslaviji zaposlenega v proizvodnji samo slaba polovica aktivnega prebivalstva (42 odstotkov), se moramo zgroziti. Vse to očitno kaže, da problem osnovnega šolanja pri nas ni pravilno zastavljen, saj drugače ne bi
prišlo do takšnega stanja. Ce pa pogledamo v socialno strukturo tistih, ki osnovne šole niso končali, vidimo, da so po navadi že tako in tako iz socialno šibkih družin. Mladi, ki ne morejo najti dela, bremenijo tudi svojo že tako revno družino ali pa zaidejo na stranska pota.
Mislim, da ne more biti nobena akcija, takšna ali drugačna, ki govori proti tako velikemu številu mladih vsako leto, uspešna. Nasprotno, mimo lahko trdimo, da je zgrešena in ozka. Ker gledanje na intelektualni nivo posameznikov z nedo-» končano osnovno šolo zaradi tako velikega odstotka skoraj ne pride v poštev, bomo morali očitno iskati rešitve drugje. Toda naj se pokaže tako ali drugače, mladim, ki niso končali osemletke, moramo dati zaposlitev. Tovarne, ki potrebujejo veliko število delavcev najrazličnejših poklicev, bi morale ustanavljati šole in v njih usposabljati mlade. V te šole pa bi nujno morali imeti pravico pristopa tudi tisti, ki osnovne šole niso končali, in bi se tako usposobili za poklic, ki ne zahteva veliko teoretičnega znanja. Tudi statistike so namreč pokazale, da se mladi z nedokončano osemletko v takšnih poklicih ne odrežejo mnogo slabše kakor tisti, ki so jo končali.
Po vsem tem nočem, da bi bilo videti, kakor da sem nasprotnik vseljudskega izobraževanja. Ne, še zdaleč ne. Toda to izobraževanje mora biti organizirano tako, da ne bo ogromen odstotek mladih ostal brez te izobrazbe. Ce se ne bomo hoteli spustiti na nižji nivo, pa nikakor ne bomo smeli dopustiti, da bi mladi z nekončano osemletko ostali brez zaposlitve, saj bi nas to pripeljalo v katastrofo.
Kolikor vem, so prvi koraki že storjeni (rudarska šola v Velenju). Toda dokler ne bomo začeli z globalnim pretresom našega osnovnošolskega sistema in zaposlovanja mladih, ne moremo pričakovati rešitve. Danes lahko naredimo to brez večjih posegov, ko pa bodo čez leta stale na cestah stotine mladih, ki ne bodo našli zaposlitve, bo treba iskati krivce in mladim pokazati, kdo je kriv, da so kljub volji potisnjeni v ozadje.
V celotnem mariborskem območju je že letos okoli 5000 nezaposlenih. Ko se bodo osnovnošolska vrata letos zaprla, bo to število še narasla In brez učinkovitih sprememb bo prav tako v naslednjih letih. Torej vidimo, da gre za ogromne številke, ki nas že danes morajo močno vznemiriti. Te številke nas morajo opozarjati in prisiliti, da bomo ustrezno ukrepali. Toda zločirt je že storjen. Mladim, ki so več let čakali na zaposlitev, se ne moremo opravičiti. Odkriti nasprotniki družbe so in reda, ki vlada v njej.
T. K.
MEDOBČINSKI CENTER KLUBOV OZN je imel dne 9. marca 1969 redno letno skupščino. Razpravljali in sprejeli so pravilnik o delu medobčinskega centra klubov OZN. Živahna razprava se je razvila ob vprašanju reorganizacije.
neumna pesem
sinoči sta se srečali najini telesi
sama je to hotela sedaj ji je pa žal da je sinoči krvavela in sedaj leži na postelji kakor na belem oblaku
joče in jok ji stresa bele prsi
joče ker se ji je razpočil mehurček sanj
dolgčas poropota s pestjo po vratih
in se splazi v sobo
kjer leži v kotu
in prede kakor mačka
iz srca mi je pobegnil amor
le na tleh je pozabil majhno perot nežnosti
s sten zrejo vame mlade matere razočaranih
obrazov
njih mladost so izsesale žejne ustnice dojenčkov
ogenj v njihovih očeh so razbili možje z umazano igro svojih teles
pobegnem na ulice mest kjer vlada bog denarja moji koraki so ujede
njihovo perje sestavlja mozaik pretekle noči moje noge usmerja naključje
Žarko Golob, I. gimnazija
kra-kra festivali
V Južni Afriki so izbruhnile bele koze, v Ljubljani pa festivali. Glede na množino teh ljudomilih prireditev jih lahko razdelimo v: občeljudske, elitne, interne in festivale brez mask. Občeljudske prirejamo ob volitvah, dovoljeno ljudske na raznih karoserijskih loterijah. Elitni festivali so festivali za neopazne zajedalce neuničljive vrste. Interni festivali so jetni-ško-sobnega značaja, na teh se menjava živo belo blago in tudi drugi proizvodi naše industrije.
Ljudstvo si že nekaj let želi pevske festivale brez mask: vzemimo minuli festival KRA-KRA! — VELIKI GAVRAN Krak ga je priredil, mi smo dali denar. Njegovi ljubi sodelavci In sorodstvo po službeni liniji — so
VARIACIJE NA TEMO ČLOVEK ČLOVEKU.,
Rus Cehoslovaku rešitelj.
Cehoslovak Rusu obad.
Rus Kitajcu prekupčevalec z zemljo.
Kitajec Rusu Rus.
Američan Vietnamcu vzdrževalec standarda vietnamskih prostitutk.
.Vietnamec Amerikancu glavobol.
Arabec Izraelcu pljuvalec preko Sueškega prekopa (in obratno).
Kubanec Amerikancu sosed, okužen z rdečkami.
Anglež Aguilancu turist.
Zahodni Nemec vzhodnemu Nemcu Hallstein.
Afričan Afričanu nebodigatreba.
Bolgar Jugoslovanu Velikobolgar.
napisali kompozicije in tekste. Nanje so odtisnili svoja slavna imena, kot so: NARCIS, Trpežnik, Bidal, Stražihiša, Seve... Veliki gavran KRAK je milostno dovolil šojam, kavkam, kosom, predvsem pa vranam — vsaj črni in delno črni perjadi nastop. Tako nihče iz družine ali sosedstva Crnopercev ni bil prikrajšan. Ce je kdo iz družine Belopercev iz kakšnega drugega gozda poslal svojo, javno podpisano kompozicijo — so mu preprosto — izkljuvali note. Črno ne trpi belega; že nekaj let so vsi iz družine Crnopercev edini priznani kompozitorji in pevci v gozdu. Kaj si neki mislite! — razen vran ne zna nihče peti, niti slavčki ne...
Prišel je Veliki dan festivala KRA-KRA. Hvaležno ljudstvo ni čakalo na nič drugega kot na to, da bi videlo, kčga je Veliki KRAK spustil v finale
in kdo bo odslej v družini Crnopercev nosil zlata peresa. Nagrade je razdelil kot prerok:
Prva nagrada: 300.000 zlatih peres — črnuški KRAKICI, za izredno melo-diozno, šolano in sodobno zapeto pesem.
Druga nagrada: 200.000 zlatih peres — ČRNOKRAKEC; njegova kompozicija spominja na čisto slavčevo izpoved v rosnem jutru, s škrjančkovim naglasom.
Tretja nagrada: poklon lista »FRR«, v katerem je VELIKI GAVRAN KRAK stalni dopisnik »BIČA«: 100.000 zlatih peres. Dobi jih ČRNOČIV, najmlajši iz družine Crnopercev ...
Tolažilna nagrada: za sinico ČIN-CIN — rezervno gnezdece iz volne. Komisija je prhnila s perutmi in priče so odšle, polne melodioznega krakanja. Banket v družini Crnopercev je bil ta večer veličasten. VELIKI GAVRAN KRAK je bil po festivalu proglašen za glasbenega kirurga. Tudi njemu so Čmoperci za neizmeren trud primaknili toliko, da mu žepi niso bingljali v prazno. Kmalu bo veliki mladobudni festival popevk. Tekmovali bodo povsem neznani ptiči: s posluhom in brez, mali, veliki, drobni in našopirjeni, predvsem pa si želimo ptic — pevk, takih, ki pojejo
Heroizem naše generacije se kaže v premagovanju sedanjosti Bankirji vsega sveta: špekulacija s človekom je donosna edinole za grobarje Položaj človeka je še vedno ogrožen zaradi ljubezni drugega naroda Mi smo potrošniška družba. Kopičimo končne produkte Crvene zastave in uvažamo nadomestne dele za karoserijo reforme IVAN CIMERMAN Roka roko umiva vendar desna levo bolj kakor leva desno 2ARKO GOLOB
za srce ne za denarnico. Mlado čivkanje bo na Padarskem razstavišču in imena finalistov je časopisje že objavilo. Ljudstvo ponižno upa, da bodo festivali KRA-KRA s tem zadušeni. Saj nam sicer grozi nevarnost, da resnične ptice pevke za vedno obmolknejo. Tudi kakšnega VELIKEGA GAVRANA ne priporočamo za dirigenta pri izbiri glasov. Zakaj bi ostalo vse zlato perje v enem gnezdu, ki se že tako dovolj visoko ziblje in je razkošno opremljeno ...
Predlagam, da se čimveč izobraženih, spevnih oči prikrade med roke komisije, ki bo delila zlata peresa. Vrane pa naj se v bodoče obešajo za zgodovinska strašila na vrtove, kot je navada.
Tako bomo lahko že omenjenim festivalom dodali še: »FESTIVAL ČISTIH GRL S POSLUHOM ZA MLADE«.
Vrabčič CIV
.Obiščite — glejte — poslušajte — dajte kri — sodelujte — plešite — pojte — tekmujte — obiščite — glejte — poslušajte —dajte
aprilske študentske prireditve
1969
14. aprila ob 14. uri Študent v Mariboru — študentje likovne skupine PA rišejo na pločnike ' Javna tribuna o vlogi ZKS v zgodovini slovenskega naroda. Sodeluje Edvard Kardelj
16. do 24. aprila Študentje likovniki razstavljajo svoja dela v salonu Rotovž. Otvoritev bo 16. aprila ob 10. uri
15. aprila ob 20. uri Sartre: Za zaprtimi vrati. Gostuje v kazinski dvorani akademija za gledališče, radio, film in televizijo iz Ljubljane
17. aprila ob 20.15 Večer narodnih pesmi in plesov. Nastopajo člani KUD .Študent in Mednarodnega kluba študentov
19. aprila ob 20. uri Tradicionalni aprilski študentski ples v domu JLA 21. aprila ob 20. uri V Kazinski dvorani satirični kabaret »Ringa raja«. Prireja KUD Študent 24. aprila Študentska krvodajalska akcija
\
Športna tekmovanja v namiznem tenisu, rokometu, košarki in malem nogometu
Obiščite — glejte — poslušajte — dajte kri — sodelujte — plešite — pojte — tekmujte — obiščite — glejte — poslušajte —dajte