St. 45. V Gorici, v soboto dne (!. junija 1908. Letnik X. Iihvja Tiak torek in soboto ob 4. uri popoludne. Ako pade na ta dneva prainik uide dan prej ob 6. zveöer. Staue popoätiprejeman ali v Gorici na dom poliljan celoletno 10 K, polletno 6 K in «etrtletno 250 K. Prodaja sefQorici v to- bakarnad Schwarz t Šolskih ulicah, Jelleriitx t Nunskih ulicah in Le- ban na VerdijeTem tekaliäöu po 8 Tin. I GORICA Tredniitvo in upravnistvo ie nahajata r «Narodni tiikarni», ulica Yetturini h. It 9. Dopiae je nailoviti na uredniätro, oglaae in naročnino pa na uprarništvo »Gorice«. Oglasi «e računijo po petit- ˇrstah in licer ako ie tiskajo 1-krat po 14 Tin., 2-krat po 12 Tin., 3-krat po 10 Tin. Ako ie Tečkrat tiikajo, raču- nijo te po pogodbi. I Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Bav6ar. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. L. Lukežio). Istrska vol. reforma. lz tega, kar smo do sedaj napisali o tern novem vol. redu, so ai naii öi- talci labko napraviii jar-no sodbo o uprav škandalozno malenkoBtnem zboljška, ka- lerega je prinesel ta vol. red slovanskim trpinom v Iatri. Faktum je, da bodo imeli Lahi Slovane t svojih krempljih, kakor so jib imeli doslej. Ce bado hoteli Lahi Slovanom nagajati, ne dobodejo ti zadnji nič, prar uiö. Res je sicer, da v tern slnöaju tudi Lahi ne doBežejo nobenega zboljška; pa kaj jim je tega treb», saj imajo vsega dovolj, dočim Slovanom vsega ruanjka. Mislimo si lahko, kako te- žavno staliioe bo iraela slovanska dele- gacija tudi v bodoče ! Slovansko prebi- valstvo nima ničesa. Potreboa, nnjno potrebna je pridobitev vrha pridobitev kultaroih in gospodarskib. To Lahi vedo prav dobrr, in bodo to tudi imonitno izkoriščali. Slovani mo raj o biti priprav- ljeni na mastne odškodnine, na bogate i kompenzacijp, katere bodo Lahi zahtevali [ za vsak malenkostni zboljäek slovanski. j Labi bodo dobivali nove bogate grižljaje, ; Slovani se bodo morali zadovoljevati 8 skoro golimi kostmi. To je pristna elika ; fenomenainih istrekih „garancij", to je i žalostna perspektiva v bodočnost, katero bode isterski Slovan še preklinjal, naj se ' Ie nekoliko vzdrami! Kdor to premisli, ta mora rea že domnevati, da se je iz- dajstvo, katero je „Edinost" pregrešno in kriviöno pritiskala na čelo našim po- slancem, krnto maščevalo nad dr. La- ginjo in tovariši! Če bi bili ti možje tak vol. red sklenili pred petnajatimi, dvaj- - setimi, leti, ko je iatrski Siovan še spal trdno Bpanje narodne nezavednosti, tran- seat, naj bi bilo; ali zdaj tik po epo- ! halnem elovanakem uspehu državno- ; zborskih volitev istrskih, kateri nspeh bi i naSel v deželnozborskih volitvah tudi po starem vol. redu nedvomno še mogoč- ; nejSega naslednika, kateri uspeh je treščil j kot strela z jasnega rxed italijanske oii- ! garhe, ki so se gotovo pripravljali k umikanju na celi črti, k dovolitvara, ki bi bile dostojno upoštevale dvetretjinsko slovansko deželno večino ter verno j označale to veöino tako pristno izrazu- ] jočo dvetretjinsko večino slovanskih gla- \ 80V pri zadnjih volitvah___ zdaj v tern i *asu živahnega vzbujanja slovanskega iz ! narodnega mrtvila, zdaj da se najdejo ! vodilni možje tolike kratkovidnosti tolike slepote, da se dajo zapeljati k sklepanju toli inonstraoznega komprornisa, to, to, „Edinoal", to je Skandal vseh škandalov. Tu je zares veliki momen^paäel majbne može! Naravnost smeino je torej brblja- nje „Edinosti", da je dr. Laginja tako vzvišen nad dr. Gregorčičem, da more Ie skrajna drznoat postavijati prvega v paralelo s tern poslednjim. Hp, ha, lepo je vzvišen tiati, ki n^|^idi niti «no ped pred sebe, lepo vzviaefi^^ji^iYti, ki za- mudi, ki zapravi velik moment, ki se za nedogledne case več ne vrne, moment, ki se nam Goričanom ni še nikdar po- nudil. Naia goriška delegacija se ni mogla na zadnje državnozborske volitve niö aklicevati, niö opirati; one niso pri- nBsli najmanjše izpremembe za dotedanje razmerje slov. in laških volivcev. Oba naroda sta po vol. okrajih tako ločena, da ostane ono razmerje za nedogledne case tako, kakor je. V htri pa, kjer je ! bil slovanski element doslej nerazmerno t bolj zatiran, so državnozborske volitve na podlagi občne volilne pravice poka- ! zale, da se bliža z orjaškimi koraki prevrat v razmerju poBeatnega atanja ; obeh narodov. Ptfoces tega prevrata kc- raka tako signrno naprej, da se mn . siari vol. red iatrski, ki ob svojem rojstvu nanj niti v sanjah ni mislil, ne bode mogel več upirali. To so prehriaani LaM dobro razu- meli in nklonili svojo oiabno glavo v pogajanje s Slovani za novi vol. red, pri katerem jim je bilo glavno na tern, da se vol. okraji tako izpremene, da bodo " vsaj za dogledne case zavarovani pred msjoriz'ranjem slovanBkim. Da to doBe- žejo, jim ni bila nobena žrtva prevelik». : In slovanska delegacija, katere možje so ; — kakor Be bahato izraža „Edinoat" — ' „rezani iz drugačnega lesa in imajo ne- koliko veö vere v svojo moč in vred- \ noat", voditelja te istrske delegacijenista \ velike vrednosti te prilike niti zaalutila, j ni&ta velike stiske laške delegacije niti zavchala, igrala ata vlogo političnih otro- čajev, mi8leča najbrže, daß se kažejo , Lahi spravljive iz morebitne velikoduš- j nosti do Slovanov, alt iz morebitnega ¦ nverjenja, da so časi zatiranja narodov 1 minuli, ali iz morebitnih ozirovdo vlade, | ter Bta prav pritlikavo pograbila po ni- čevih „garancijah" — katere so prava 1 politična igrača za politične otročaje, ka- kor jih vzgojoje „Edinost" — ter rešila in zagotovila Italijanom politično nad- ;lado za nedogledne case ter obsodila Slovane k daljnjemu robovanju laški signoriji. Ia kako je ta poslanBka dvojica ; ostala — v pravizasmeh ,,Eiinoatinim" ditirambam — zvesta lipovemu Ibbu, slo- vanski poDižnoati, slovanaki pohlevnoati, da je Lahom dovolila celo iest glaaov . ečine ! Ni bilo torej dovolj, da je La- , hom prepustila z lahkcti, kakor da bi j bila „glihala" za kako kravico, vao prak- : - öno vrednost vol. re forme, ampak je '¦¦ *1a v svoji slovanski serviinosti tako da- leč, da je Lahom dopnatila zunanji blišč, lnksus äeBtglasovne večine, priznanje, da i so in ostanejo Italijani za istrskega Sie- | vana za vedno „herrenvolk". j Zdaj naj nam draga „Edinoat" , pove, ali ni to ravnanje istrske delega- i cije kot jajce jajcu podobno onemu ,ii- dajalstvn", s katerim je metala okoli | aebe v pogrešanju vsakega stvarnega raz- Joga v oatudni gonji zoper našo vol. refjrmo !? Ha, „Eiinost", na dan z be- sedo, kdo je izdajica ? ali dr. Gregorčič, ki je s avojim modrim in previdaimrav- | nanjem omogočil goriškim Slovencem l vol. rtformo, kakor je za zdaj niti za : pičico boljie niso mogli dobiti, ali dr. Laginja, ki je sei tako slepo v past pre- , brieanim učencem Macchiavelli-jevim ter i nerodno poolekel za seboj ves slovanBki aarod istrski, dr. Laginja, ki se je zado- i volil s pomnožitvijo peščics mandatov in ' s skledico leče v obliki agarancijM, vsled , kateri h ne bode mogel istrski Slovan ne \ pošteno živeti, ne umreti ; dr. Laginja, ! kateri ni znal izkoriatiti dejstva, da trka slovanski napredek v htri na vrata laške samovlade, da so bili dnevi to laške aa- movlade v okvirju starega vol. reda šteti in da se je bližal čas, da si priborijo Slovani pri volitvah po starem vol. redu I večino tudi v zbornici ter postanejo po- tem oni delilci kruha laški goapodi, dr. Laginja, kateri je s sprejetjem novega ! vol. reda, ki je po laikem interesu pre- I drngačil vol. okraje, konečni uapeh na- | rodnega napredka, t. j. slov. večino v zbornici odmaknil v daljnji čas nedo- gledne bodočnosti ter f, tern postal in- direktni sokrivec nadaljnjega zatiranja slovanBkega trpina istrskega. In zdaj, završuje to razmiiljevanje, ne najdemo primernejäih sklepnih besed nego so one v ^Edinostini" jeremijadi, napisani ob priliki sankcije naiega vol. reda, besede, katere „EdinoBti" s tem vračamo kot naslovljene na nepravi na- alov s prijateljskim naavetom, naj jih na- slovi tja, kamor Bpadajo : na voditelje slov. delegacije jtrake I Te besede so : D orripno jfl! Bogodpnsti grehenjim. ki ?o zatrjy l i i t a a t e n t a t na Bloraniilo narod- no8t v Istri, kernarodj i m n e more odpnatiti! — In t a k a Qgtra, sodba ]e oprav i č e n a tembolj ker atoji nentajlii v o dejBtv o, da bi bili zagto p n i k i Blovanake večine t dež e 1 i lah- ko igraje prepreöili takoi atentat na poticijo onfte na- rodno« 11 ! Slovensko k. s de- lavslvo! Na II. vseslovenakem delavskem Bhodö Medvcdami ae je naročilo „Izvr- ševalnemu odboru slov. kršč. soc. de- lavstvau, da akliče HI. vseslovenski de- lavaki shod. Izvrševalni odbor lani z&- radi rtznih ovir ni mogel _klicati vae- slovenskega deiavskega &hoda. Skliče ga zato letoa. Sklenilo 86 je, da se vrii III. VBealovenski delavaki Bhod v Ljub- Ijani in sicer meaeca oktobra. Naše delavske organizacije že zdajopozar amo na to, in da bo III, vseBlovenski delavski shod mogočna manifestacija slovenskega kršč. sec. in strokorno neouvisnega bIo- venskega delavstva. Dan in spored se še objavita. Vsi dopisi gled na III. vseälovenski delavski shod naj se naslovijo: Ured- ništvo nNaie Moči". Izvrševalni odbor slovenskega k rš č. so c. delavstva: Jcžef Go8tinčar, državni poslanec predsednik. - Mib. M o š k e r c, podpredsednik. Jos. E r ž e D, podpredsednica. Ivan Nep G o a t i n č a r, tajnik. Dopisi. Kobarid. — Olepäevalno in pogo- dovalno društvo v Kobaridu, koje Be je ustanovilo pred 2 leti, jako marljivo de- L1STEK. Iz življenja graščakov. Zgodovinskn epizoda. — Stefan Levkos. (Dalje.) „Kakor bomo od apodaj vrteli vre- teno z vrvmi, tako je lahko tudi zaank- nemo: eno vrv privežemo na tale konec vretena, drugo na drugi in če povleöo V8aka polovica v nasprotno str&D, se "agjapremakne!" »Dobro \" bo mu pritrdili nekateri. „la potem ?" so vprašali drugi. „Kakor najprej nekoliko dvignemo won z verigami na vretenu, tako ga po- ton» tudi lahko spuatimo dol \u jim je 'azlagal Jurij. Ko je izpovedal vsak svoje pomi- »leke in razumel kako in kaj, so začelt delati. Povezali so zvon z verigami, ki 80 jih potem ovili in pritrdili na vre- teno, — na debel, moöen hraatov hlod. «» Tsako htran vretena so navili vrvi in i'h zaöeli nategati, dokler ae je vreteno obrnilo, — Ko je bil zvon dvignjen iz tečajev, so pritrdili vrvi ob stebre, za- snknili z drugimi vreteno in počasi po- puščali zvon. Ko so ga imeli v linah na tleh, so se vpraiali vsi radovedno: „In sedaj ?"* Jurij je debelo pogledal, kojevidel, da se je nekoliko prenaglii, potem pa je naglo zRukazal: „Na gornii strani za cerkvijo ata dva debela, močna ploha in nedalečzra- ven smrekova žrd. Tista dva pin ha pri- nesite gori in naredite iz žrdi dva pri- merna valarja". Ko so prinesli plohe in valarje, so dvignili zvon za poldrugo ped, podstavili valarje in plohe čez nje in potem zopet spoBtili zvon. „Sedaj pa naredimo tako", — je rekel Jurij; — „najprej žmerimo dvojno vrv do tal, tretjo potegnemo od zvona; na treh vrveh menda lahko spuačamo zvon iz zvonika. In sicer pritrdimo vrvi najprej ob zvonov jarem in jih potem ovijemo okoli vretena, vreteno porinemo čisto k zidu in potem] je bo zvon earn obračal, ko bo polzel navzdol, mi bomo pa pridrževali, da ne pojde prenaglo". „Vse dobro !" je opomnil nekdo, — „ampak najprej je treba zvon poriniti iz lin. Samo kako, — to je vprašanje lu „Sreča naša, da nima zvonik ograje 1" je razla^al Jurij. — „Tista Ie prečnica je ravno prav visoka, zvon lahko povlečemo skozi. — Verige, ki jih dru- gače ne potrebujemo, moramo apraviti vsako na eno stran okoli voglov zunaj zvonika skozi drugo stran nazaj notri. Potem prav lahko vleöe okoli vsakega vogla polovica in tako spravimo po va- larjih brez vsake nevamosti zvon iz lin«. — Ker bo ga nekateri tovariši debelo gledali, ai je ovil eno izmei verig, ki bo bile pritrjene aa zvonov jarem, okoli te- lesa in rekel : „Sedaj nisem v nobeni nevarnoati da Be nbijem, če se mi ponesreöi, obvi- sim na verigi". Potem je stopil na širok rob, ki je , Todil pod linami okoli zvonika in zaöel previdno in počasi plezati po njem krog vogla oprirajoč ae z rokami ob zid. — Ko je to videl hlapec Janez je začel on iatotsko z verigo plezati na drugo stran. Tako so imeli kmalu potegnjeni verigi krog voglov od zunaj in so brez velikega truda potegnili z verigami zvon na va- larjih iz zvonika. „Sedaj pa še ntkaj!u je rekel Ju- rij, ko so to dovrii i. „Da ne bo zvon drsal po zidu in da pride lepo na voz, ga na lahko odrinemo s tem Ie hlodom, aedaj ko viai, ne bo težko; potem pu- stimo, da poteöe navrv po zarezi koncem hloda, hlod pa moramo prej pritrditi s kavlji ob zida, Na to bo nekoliko popustili vrvi, ki so bile med tem pritrjene, porinili 8 po- močjo hloda na zadnji vrvi zvon od zidu in potem polahko popuščali vrvi na vretenu. Mnogo truda in potu jih je stalo V86 to delo, a po pretekn dolge are so imeli prvi ivon sreöno na vozo. — Po- tem so si nekoliko odpoöili in začeli na novo ravno iato delo. laje. V kratkej dobi svojega obstanka, i napravilo je že mnogo ? povzdigo trga. J Razen pogozdovanja bližaje okolice, je , droitvo naprafilo drevored sadnega i drefja k „mlinom44, kamor je jako lep ; aprehod. Nadalje je popravilo in "vredilo poti na hriböek s?. Aatona, od koder je kraaen rargled po soikej dolini. Ob teh poteh je draitvo postafilo reö klopi, n* ! katerih so ietalec lehko oddahne v pri- jetnej senci. Drnätvo ima ie veliko took ˇ naörta, ali žal, da jib vsled pomanj- kanja, denarnih sredstev ne more takoj ' zvršiti. Da si piidobi novih aredstev, pri- | redi droitTO javno tombolo dae 15. av- < gasta t. 1. B sledeöimi dobitki : 1. eno- letna janica, 2. prašiček. 3. oralo, 4. | blago z& žensko obleko, 5. gnat (priat). Ako bo vspeh tombole povoljen, zaöne draštfo takoj delati: „Krilanov park" na jako lepem prostora. Polilični pregled. Svobodomiselni študenti za Wahrmunda. Renegat Wahrmand, biväi član „Leonove drožbe", zdaj ljubljenec rseh obrezanih in neobrezanib jador pa nji- hovih hlapcar, rasbarja še vedao jador- ikega in nejudorskega štuienta. Danajski sjobodomiselni štadeoti so naznaniii nemškc-aacionalnim poslancem, da pričoo | itrajkati in da preprečijo predavanja 8 j silo. V sredo zveöer so to naznanili rek- torja Eanerja. Zreöer ji podovo niiz<> prižnif« stornico umivalniko pulti prograjo pono^iu« klfčalniko i. t. tl. omark1«1 i. t. d. slolice ___ _J.±_d._____________ Z A U)G\: vsakovrstnih striiRar^kili i/.delkov kakor: nog stcbri- čpv, važov itd. — Vsaknvrstnili rpz.barskih izdelkov, kakor : cimirjcv, poitporic i. il. Stroji na elcktrirint ffoiiilno niio. JVardiui & Wolf zključno zastopništvo tovarne „ETERNIT" za oelo Priinorsko cenioiitiie ashestove plošee za pokrivaiijo strch GORICA via Vettiirlni 11 GORICA Najboljši krov sedanjosti Eternit- Skrilj. lahek, čvrst, varen proti burji, ncvihti. in oifniu. CENJ^PAME IN (JOSPOPJE - POZOR! Imate že šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo niarko „Original-Viktoria" in najboljšega izdelka. Po dolgoletnih skušnjah sva prišla do prepričanja, da ostane „Original" vedno le najboljši. Qpiginol-victoria stroji ddajo š, pu 15 letni uporabi brczšumno. Original-Victoria stroji ¦, ,¦,.;..¦,.¦ :,,¦,; na --^ domačo rabo in obrtne namene. Original-Victoria stroji so ^]m^u^ za umetno vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje brezplačno. Originai-Uictria stroji so najboijši izdeiek vseh dosedaj obstoječih tovaren. J Za vsak stroj jamčiva 10 let. ^ Nikdo naj ne zamudi priliko ogledat si pred nakupom „Original- Victoria" stroje. !; Edina zaloga „Original-Victoria" strojev in drugih šivalnih strojev, dvokoles „Puch" orožja, municije in vseh lo/skih priprav pri tvrdki, Kerševani & Čuk—Gorica Stolni tpg (Piazza Ouomo) št. 9.