Leto 1896.
63
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, v državnem zboru zastopane.
Kos XIII. — Izdan in razposlan dne 11. marca 1896.
Vsel>i
»a: St. 31. Ukaz ministerstev za notranje stvari, pravosodje in finance o ustanavljanju, vredbi in poslovanju
zavarovalnic.
31.
Ukaz ministerstev za notranje stvari, pravosodje, trgovino in finance z dne 5. marca 1896. 1.
0 ustanavljanju, vredbi in poslovanju zavarovalnic.
t)a se zagotovi stanovitna izpolnivost zavez-u°sti, ki so jili na se vzele zavarovalnice, in v varstvo >sti zavarovancev se za ustanavljanje, vredbo in po-'anje zavarovalnic, v kölikor one ne spadajo pod •• °n o registrovanih pomožnih blagajnicah z dne ' iubja. 1892. 1. (Drž. zak. št. 202.), postavljajo °Pna določila, razveljavljaje ob enem ministerski 1 az z dne 18. avgusta 1880.1. (Drž. zak. št. 110.).
^ 0 ustanovljanju zavarovalnic (zavarovalnih zavodov).
§• 1.
j ustanovitev zavarovalnice se zahteva državno z ali 1 °’	0 ^em naj veljajo predpisi društvenega
št <Qla 2 dne 22. novembra 1852. 1. (Drž. zak. ji ud.), oziroma trgovinskega zakonika z dne • decembra 1862. 1. (Drž. zak. št. 1. iz 1. 1863.), ei11 pa nastopna določila:
(Slovi
ftDi8ch.)
§. 2.
Državno dopustilo se more dodeljevati samo za ustanovitev takih zavarovalnic, katere so ali delniške družbe ali pa društva, osnovana na načelu vzajemnega poroštva udov.
Podstava, potrebna za pričetek opravil in v založbo kakih izgub, je pri delniških družbah delniška glavnica, pri društvih, osnovanih na vzajemnosti, pak ustanovni zaklad in skupno poroštvo društve-nikov.
Način in obseg poroštva, in pa način, kako se do veljave spravlja poroštvo pri društvih, osnovanih na vzajemnosti, je treba natančno določiti v ustavu; zlasti je v ustavu ustanoviti:
1.	Kake razmere morajo nastopiti, da se bo moglo zahtevati poroštvo udov;
2.	kako je nastalo izgubo zalagati (z neomejenim ali omejenim dodatnim plačilom, stalno zvišbo zavarovalnih premij, znižbo zavarovanih dajatev, skrajšbo vgotovljenih [likvidnih] terjatev rente);
3.	po katerih načelih je porazdeljevati nastalo škodo, in sicer primerno se oziraje na posamezne glavne vrste zavarovanja;
4.	po katerih pogojih in v kateri dobi nastopa poroštvo izločenih udov.
19
Splošni zavarovalni pogoji morajo ta določila obsegati natančno po besedah.
§. 3.
Delniško glavnico zavarovalnih družeb je v bodoče določati tako, da je pri sestavi družbe v gotovini vplačati znesek tolikokrat po 100.000 gl., kolikor je obratnih oddelkov zavarovanja (zavarovanje proti ognju, nezgodam, za prevažanje, vštevši tudi pomorsko zavarovanje); vendar mora vplačana glavnica znašati vsaj 300.000 gl.
Izdane delnice je, ako slovejo na imetnika, vplačati v polni nominalni vrednosti, ako slovejo na ime, pa vsaj s tridesetimi odstotki nominalne vrednosti, a v poslednjem slučaju je ostanek zavarovati z dolžnimi listinami in sola-menicami (edinicami) ter predložiti spisek vseh podpisnikov po njih imenu, stanovišču in stanu in pa po številu po vsakem podpisanih delnic.
§. 4.
Ustanovni zaklad zavodov, osnovanih na vzajemnosti, je določiti v visokosti, vstrezajoči danim razmeram in pričakovanemu obsegu opravil, pri vzajemnih zavarovalnicah za življenje pak vsaj z 20.000 gl., katere je vplačati v gotovini, izklju-čivši deležnice ali poroštvenice, menice itd. Obrestovati in odplačevati se more on samo s prebitki in odplačevati samo v meri, kakor narašča reservni zaklad iz dobička, ki se zalaga iz prebitkov, tako da mora po popolnem odplačilu ustanovnega zaklada poleg reserve premij tu biti še reserva poroštva vsaj v višini prvotnega ustanovnega zaklada.
Pri zavarovalnicah, osnovanih na vzajemnosti, je pričetek opravil navezati na neko že naprej določeno najmanjšo vsoto sklenjenih zavarovanj.
§. 5.
Zavarovalnicam, katere se v obrat opravil zavarovanja za življenje ustanové na novo, se more poleg tega oddelka zavarovanja dovoliti samo obrat zavarovanja rent in pa obrat zavarovanja za slučaj onemoglosti.
To določilo naj se zmisloma uporablja o obstoječih zavarovalnicah, ako one namerjajo obrat opravil razširiti na druge oddelke zavarovanja.
B.	0 vredbi zavarovalnic.
§. 6.
Ustav družbe mora pred vsein vstrezati oni»1 določilom, ki so predpisana v §. 9. društvenega *a' kona z dne 26. novembra 1852. 1. (Drž. zak-št. 253.), za delniške družbe pak v členu 207. do 249. trgovinskega zakonika.
Pri društvih, osnovanih na vzajemnosti, je zlasti vzprejeti še ta le določila:
1.	o firmi (imenu) in sedežu društva;
2.	o postavljanju in sestavljanju načelništva in o oblikah izkaznicam svojih udov in ostalih organov društva ;
3.	o glasovalni pravici udov in načinu, kako jo je izvrševati;
4.	o obliki pravnozaveznega razglasa s p°' vedbo javnih listov, v katerih naj se ta razglas opravlja;
5.	o sklicu velikega zbora, ako udje to zahtevajo.
§• 7.
Ustav mora nadalje oznameniti posamezne oddelke zavarovanja (za življenje, proti ognju, proti toči, proti nezgodam, za prevažanje, vštevši pomorsko zavarovanje itd.), na katere se bo razširjalo delovanje družbe.
V njem je tudi povedati, ali bo družba opravilo zavarovanja vršila neposredno ali posredno (z vzvratnim zavarovanjem), ali posredno in neposredno, ali samo v domačih deželah ali pa tudi v inozemstvu.
§• 8.
Zavarovalnice za življenje morajo donesti tud* tarife premij, ki naj se uporabljajo pri zavarovanju, in pa pismeni popis podstav, na katerih se prera-čunjajo. Ta popis mora obsegati čiste premije, °*5 njih preračunjanju uporabljane statistične tabelo (tabele o umrljivosti, oziroma onemoglosti ali mo*'" bilnosti), obrestno mero, ki se jim je vzela v pod-stavo in rabljene formule preračunjanja, a vrhu teg'1 je v njem povedati višino pribitkov za upravo in l,a načela za preračunjanje reserve premij.
§. 7.
Pravila zavarovalnic in pri zavarovalnicah za življenje tudi tarife čistih premij potrebujejo l,ra'
'l °i kakor vsaka njih izprememba, odobrila po Z,LV1- tarife se odobrujejo, ko so se poprej zava-
r°valnotehniški preskusile.
tarife kosmatih premij zavarovalnic za živ-
1,	6 se morajo predlagati na znanje državnemu °blastvu.
dajejo delež na dobičku, o pravicah zavarovancev do deleža na dobičku iz opravila;
8.	o postopanju v slučaju sporov iz zavarovalne pogodbe;
9.	o zastâri pravic iz zavarovalne pogodbe.
§. 10.
§. 12.
Državnega odobrila potrebujejo nadalje splošni zavarovalni pogoji vsake zavarovalnice, ki jih je j P°dstavo jemati domačim zavarovalnim pogodbam, ■dere one sklenejo, in pa vsaka kasnejša izpre-"jetnba splošnih pogojev. Pri vzajemnih zavarovalnicah morajo splošni zavarovalni pogoji biti celovit clel pravil.
Posebni zavarovalni pogoji so v domačem ° “‘du opravil dopuščeni samo tedaj, kadar si niso nnvskriž s splošnimi zavarovalnimi pogoji, ampak jih sam° dopolnjujejo, ali kadar dajejo zavarovancem ugodnejše pogoje.
§• H.
Splošni zavarovalni pogoji zavarovalnic za življenje morajo gledé na zaveznosti zavoda, ako se zavarovalna pogodba razveljavi (§. 11., točka 6.), vstrezati tem-le načelom:
1.	Police, katere so v moči že vsaj tri leta, izvzemši police za časno zavarovanje, se zato, ker se ustavi plačevanje premij, ne smejo stornirati brez odplate zavarovancem;
2.	odplata bodi, kakor si zavarovanec to izbere, ali v tem, da se dâ vsota rešilnega kupa, ali pa, da se izda premij prosta polica z znižano vsoto zavarovanja, oziroma rento; vendar je pripustno, da zavarovalnica načeloma izloči rešilni kup gledé vseh ali nekih posameznih kombinacij zavarovanja;
splošni zavarovalni pogoji morajo zlasti obsedi določila:
1-	o nevarnostih, proti katerim se daje zavajanje, oziroma o dogodkih, ob nastopu katerih se (,,,žba zavezuje, dali neko plačilo;
2-	o ustanovljanju in dajanju odplate, ki jo 'Uora jemavec zavarovanja plačevati družbi ;
3.	v slučaju rešilnega kupa mora vsota rešilnega kupa, ako se ta odmeri z vedno enako kvoto za vso trajno dobo zavarovanja, znašati vsaj tri četrtine reserve premij ; ako se pak vsota rešilnega kupa preračunja po lestvici, katera s trajno dobo zavarovanja raste do višine polne reserve premij, naj se ona pričenja s kvoto vsaj šestdesetih odstotkov reserve premij ;
d' ,v.l^' °	‘n “asu’ kedaj nastopi poroštvo
. v	o pogojih in času, kedaj odpade poroštvo
l( zl1®’ kakor n. pr.: neresnične povedbe v pred-’gu, izpremembe med trajno dobo pogodbe, neiz-ioSevanje zaveznosti jemavca zavarovanja ali zav
t0[.- . ' ° ustanavljanju obsega in vrste dajatve, ka Je družba zavezana, če nastopi slučaj zavaro. '"'ja, in pa čas izpolnitve;
0 popolni ali deloviti razveljavbi zavarovalne v ,. Ie in o dolžnosti družbe v slučaju take raz-•|,lv*:)e (Storni, rešilni kup i. e. r.) ;
.	■ 1 ' Pr* društvih, osnovanih na vzajemnosti, o
, ' c.an zavarovancev do deleža na prebitkih iz na: prj delniških družbah, katere zavarovancem
4.	ako se zavarovanje zniža, je znižano vsoto zavarovanja, oziroma rento preračunjati ali tako, da se v podstavo vzame polna na zavarovanje pripadajoča reserva premij, ali pri mešanem zavarovanju v razmerju izteklih zavarovanih let k trajni dobi zavarovanja, ustanovljeni v pogodbi;
5.	za rešilni kup polic je ustanoviti neki določen rok, ako se rešilni kup dovoli;
6.	določiti je, po katerih pogojih in v katerih rokih se dovoljuje, zopet obuditi zavarovanje, ki je prenehalo, ker se je ustavilo plačevanje premij.
Police morajo v tabeli po številkah podajati vrednosti rešilnega kupa, oziroma znižane vsote zavarovanja celé po trajni dobi zavarovanja, priče-njaje s trajno dobo treh let, potem pa za razdobja vsaj od petih do petih let.
§• 13.
Določila, po katerih se zavarovancem dodeljuje delež na dobičku (§. 11., točka 7.), morajo biti jasna in razločna ter se morajo vzprijeti v splošne zavarovalne pogoje, ki so merodajni gledé na to vrsto zavarovanja.
Pri tem je paziti na ta-le načela :
1.	Sestavi za porazdeljevanje dobička, kateri se ne dadö z lahka prigledovati ali pri katerih ni po natančnih pravilih odstranjena mogočnost, oškodovati posamezne zavarovance, niso dovoljeni;
2.	pri vzajemnih zavarovalnicah morajo vsi zavarovanci imeti pravico do dobička;
3.	dobičke, ki se razdelé, je vsako leto obra-čunjati in vsako leto, eventuvalno po preteku neke, v zavarovalnih pogojih oznamenjene dobe utržka izplačati, oziroma zaračunjati na nadaljno plačilo premij ali pa uporabljati, da se zvišajo zavarovane terjatve;
4.	sestavi za porazdeljevanje dobička, po katerih se dobički zbirajo v posebne zaklade ter se po nekem številu let izplačajo tistim, ki še živč, so pri-puščeni samö tedaj, kadar sej razdobja izplačila ne raztezajo na daljši čas, kakor na dobo petih let.
Sestavljanje in uporabljanje dednih družeb (tovarištev v nadžitek, tontin) se ne ruši s spredaj stoječimi določili.
§. 14.
Tiste zavarovalnice, ki za svojo vršitev rabijo posredovanje posebnih organov (generalnih agentov, nadzornikov, agentov itd.), morajo tem organom dati poobtestila, ki naj obsegajo njih oblasti, in ti organi se morajo zavezati, da se bodo v občevanju s strankami izkazovali, pokazovaje svoje pooblastilo.
Pooblastila generalnih reprezentantov inozemskih zavarovalnic je treba natančno določiti po zmislu člena IV. v cesarskem ukazu z dne 29. novembra 1865. 1. (Drž. zak, št. 127.). Ta pooblastila se morajo raztezati tudi na izdajanje definitivnih polic.	,
§. 15.
Obrazci polic in predlogov, namenjenih, da se uporabljajo v obratu opravil, potem prospekti morajo obsegati:’
1.	povedbo glavnega sedeža družbe, ozirom11 pri inozemskih družbah tudi povedbo sedeža repre-zentacije v tozemstvu;
2.	pri delniških družbah povedbo v resnici vplačane delniške glavnice, pri zavodih, osnovanih na vzajemnosti, povedbo ustanovnega zaklada;
3.	splošne zavarovalne pogoje, ki so merodajni za dotični oddelek zavarovanja, oziroma za dotirno vrsto zavarovanj ;
4.	opomnjo o pooblastilih, s katerimi so opremljeni organi družbe, in o dolžnosti teh organov-strankam nasproti se izkazovati s temi pooblastili-
§. 16.
Zavarovalne družbe imajo dolžnost, obrazce polic in predlogov, ki naj se uporabljajo v obratu opravil, predlagati na znanje ministerstvu za notranje stvari.
Dalje so zavarovalne družbe zavezane, vse prospekte, potem vse razglase in objave, ki imajo namen reklame za družbo ali vabijo k zavarovanju, kolikor taki razglasi obsegajo v številkah izražene podatke o stanu opravil in imovine ali o koristih, ki jih družba ponuja, ali o doseženih uspehih, predlagati ministerstvu za notranje stvari z dokazili, s katerimi se izkazuje resničnost povedeb, podanih v oznamenjenih tiskovinah. Te tiskovine morajo imeti na sebi datum, kedaj so bile izdane.
Izvrševaje pravico državnega nadzora, je mini-sterstvo za notranje stvari vpravičeno, družbi Pir' povedati rabo, oziroma razglašanje in razdeljevanje v prvem in drugem odstavku oznamenjenih tiskovin-Rabiti, razglašati in razdeljevati se te tiskovine n smejo prej, kakor štirinajst dni po predložbi.
g. 17.
Da se zagotovi stanovitna izpolnivost zavezno sti, ki jih je na se vzela družba, je po okolno» in razmerah časa ob pričetku obrata opravil -l med obratom zahtevati tudi, da naj se položi vU ščina, oziroma da naj se zviša.
§• 18.
Zavarovalne družbe smejo poleg zavaroval^ opravil, ki so predmet njih podjetbi, izvrševati sa
t'ika opravila, ki so osnovana v plodonosnem nala-Kailju družabnega zaklada.
§. 19.
, Zavarovalnicam za življenje se more dodeliti pravica, napravljati pod svojim vodstvom dedne lužbe (tovarištva v nadžitek, tontine), pri katerih zav°d sam ni zavarovan, ampak prevzame samo Joi poslovanje in upravo njih imovine pod prigledom zavarovanih udov. Imovino takih tovarištev je šteti za zavodu poverjeno blago ter jo upravljati ločeno z na-VV(*b° podatkov, dokazujočih lastnino tovarištev.
§• 20.
Romače zavarovalne družbe, katere hočejo svpje poslovanje razširiti v inozemsko državo, mo-laJ° 0 tem nadzornemu oblastvu vposlali naznanilo er °k enem povedati pogoje, po katerih naj se jim 1 ovoli poslovanje v dotični inozemski državi.
Pri zavarovalnicah za življenje je poslovanje tako razširiti pripuščeno samo tedaj, kadar je reserva Premij popolnoma založena z vrednostimi, ki so po tv- 30. za to primerne.
Obremenjati zavarovalnice za življenje v to, da s° položi varščina, ker se razširi poslovanje v kako nozemsko državo, oziroma v to, da se taka položena Vfrrščina zviša, je samo tedaj pripuščeno, kadar se Potrebni stroški založijo s tem, da se iztérjajo na-,l|,jna vplačila na izdane delnice, da se izdadö nove otnice, ali pa kadar se založijo iz že napravljenih reserv iz dobičkov.
§• 21.
Na novo ustanovljenim zavarovalnicam se more ')veliti, da stroške za organizacijo in pa provizije za p eP razdolžč v nekaj letih, in da potem, ko se to i!P'°di, končni ostanek prenesö kot aktivum.
Pravila morajo o predmetih in načinih raz-°‘žbe (amortizacije) obsegati natančna določila.
Razdolžba stroškov za organizacijo, združenih ustanovitvo družbe, se mora opraviti najkasneje petih letih, računjaje od časa, ko se družba sestavi.
Razdolžba provizij za sklepe se sme nanašati M,n° na one provizije za sklepe, katere se izdadö
v prvih desetih letih družabnega obstanka. Črtež razdolžbe je vravnati tako, da bodo posamezne provizije za sklepe, katere razdolžba zadene, razdolžene vsaka v trajni dobi razdolžbe desetih let najdalje. To trajno dobo razdolžbe je primerno znižati, ako se po zadobljenih izkušnjah srednja trajna doba zavarovanja pokaže za manjšo.
§. 22.
V pravila je vzprejeti tudi natančna določila o računskem sklepu, o napravi posebnih reserv, potem o preračunjanju prebitkov, ki se pokažejo, ali pa kakih izgub, in pa o uporabljanju prebitkov, oziroma o zalaganju izgub.
Pri delniških družbah se more dividenda, presegajoča znesek petih odstotkov vplačane delniške glavnice, razdeljevati med delničarje še le potem, ko bodo že razdolženi v §. 21. oznamenjeni postavki razdolžbe.
Pri zavodih, osnovanih na vzajemnosti, se prebitek ne sme razdeljevati dotle, dokler ne bodo popolnoma razdolženi postavki razdolžbe. Prebitek se sme ves razdeliti še le tedaj, ko se je odplačal ustanovni zaklad.
S- 23.
Zastran pogojev za razpust zavarovalne družbe, zlasti zastran načina, kako naj se vredé posli družbe, ki se razpušča, in kako naj se zagotové zaveznosti, katere je družba prevzela proti zavarovancem, je v pravilih pridržati odobrilo države.
§- 24.
Prav tako je zastran vsakega dogovora, s katerim se zavarovalni stan kake zavarovalne družbe v svoji celoti ali v posameznih oddelkih kakorkoli prenaša, oziroma prevzema z ene družbe na drugo, v pravilih pridržati odobrilo države.
Ravno tako je zastran vsakega dogovora, s katerim se zavarovalni stalež kake zavarovalne družbe v svoji celoti ali v posameznih oddelkih daje drugi družbi, oziroma se po ti vzprejema v vzvratno zavarovanje, v pravilih pridržati odobrilo države.
§. 25.
O vzvratnih zavarovalnih družbah naj se zmi-slorna uporabljajo ista načelna določila, katera veljajo za ostale zavarovalnice.
S- 26.
Spredaj stoječa načelna določila naj se zlasti gledé pravil in zavarovalnih pogojev uporabljajo tudi o inozemskih zavarovalnih družbah, katere se pri-pusté v poslovanje po tozomstvu na podstavi zakona z dne 29. marca 1873. 1. (Drž. zak. št. 42.) in cesarskega ukaza z dne 29 novembra 1865. 1. (Drž. zak. št. 127.).
C.	O poslovanju zavarovalnic.
§. 27.
Poslovanje zavarovalnic stoji pod nadzorom države po zmislu veljajočih zakonov in po meri pričujočega ukaza.
Državni nadzor naj se razteza v obče na to, da se natančno izpolnjujejo predpisi zakonov in pravil, in pa na one okolnosti, od katerih je zavisna vsako-časna izpolnivost bodočih zaveznosti zavoda.
Državni nadzor mora torej zlasti paziti na to, da se po nastopnih načelih prav preračunja reserva premij, da se predpisom vstrezno nalagajo glavnice in pa da se vse razmere gospodarstva in imovine prav, popolnoma in kolikor moči jasno izkazujejo v računskem sklepu in v računskem poročilu.
I.	Reserve premij.
§■ 28.
Za izvrševanje bodočih zaveznosti določene dele premij je preračunjati po naprej ustanovljenih načelih, nalagati predpisom vstrezno in prenašati v letnih računskih sklepih.
Gledé njih naj velja zlasti:
1.	Pri zavarovalnicah za življenje:
a)	Reserve premij od zavarovanj za življenje naj za veljajoče zavarovalne pogodbe vsako leto preračunja veščak po matematičnih načelih.
b)	Preračunjati jih je na postavi čistih premij in z uporabo tistih tabel o umrljivosti in tiste
obrestne mere, ki so bile v podstavo odobrene-mu preračunu tarif.
Kadar bi se obrestna mera, ki je bil* v podstavo preračunu, ali pa uporabljane tabele o umrljivosti po lastnih skušnjah zavarovalnice ne zdele več primerne, tedaj je te podstave pre-računa izpremeniti tako, da se s tem doseže pomnožba reserv premij. Vsaka taka izpre* memba je zavezana odobrilu države (§. 8.).
c)	Reserva premij se mora preračunjati neskraj-šana, ne vpoštevaje provizij za sklepe. Njen p°' sledek se mora izkazati nepomešan z drugim1? iz zavarovalnega opravila izvirajočimi zavez-nostimi.
d)	Reserve premij za prevzeta vzvratna zavarovanja je preračunjati po tarifih družbe, ki vzprejema v vzvratno zavarovanje, reserve premij za oddana vzvratna zavarovanja po tarifih družbe, ki daje v vzvratno zavarovanje.
e)	Reserve premij je izkazovati ločeno vsaj po posameznih glavnih vrstah zavarovanj.
2.	Pri zavarovanju proti ognju je reserve premij preračunjati in vpostavljati od vplačanih premij pro rata temporis tekočih zavarovanj, ali ob poprečbi (pavšalovanju) z reservo vsaj štiridesetih odstotkov.
V	obeh slučajih se smejo pred preračunjanjem odbiti Storni in povratna zavarovanja, v prvem slučaju tudi stroški, ki pripadajo za pridobitev (akvizi-cijo) in za pobiranje novcev (incasso).
3.	Pri zavarovanju za prevažanje je reservo premij preračunjati za zavarovanje časa pro rata temporis, za zavarovanja potovanja s polnim zneskom premij, plačanih za zavarovanja, ki niso še iztekla.
V	obeh slučajih se preračunja samo čista premija, ki ostane po odbitku deleža za vzvratno zavarovanje in stroškov, ki pripadajo za pridobitev in za pobiranje novcev.
4.	Pri zavarovanju proti toči je kot reservo prenašati premije, naprej plačane za poznejša leta, odbivši stroške za pridobitev in pobiranje novcev.
5.	Pri zavarovanju proti nezgodam je preračunjati in vpostavljati reservo premij od vplačanih premij pro rata temporis tekočih zavarovanj, ali ob poprečbi z reservo vsaj štiridesetih odstotkov.
V	obeh slučajih se smejo pred preračunjanjem
odbiti Storni in vzvratna zavarovanja, v prvem slučaju tudi stroški, ki pripadajo za pridobitev in 211 pobiranje novcev.
Za rente vsled nezgod je glavnice v založbo preračunjati in vpostavljati po načelih, ki jih odobri nadzorno oblastvo.
V ozira vrednih slučajih se morejo dovoliti iz-Je'ne od predpisov tega paragrafa v ta namen, da se aki zavarovalnici ponudi mogočnost, da se polagoma vravna po teh predpisih.
Ministerstvo za notranje stvari more vsak čas Kllzali, da se reserve premij popreskusijo po strokovnjakih.
II. Nalaganje glavnice. §. 29.
pripadajočega po črtežu izžrebovanja, odbivši pristojbine ;
9.	posojila domačim pridobitnim in gospodarskim zadrugam, pri katerih je vzprejemanje tujih novcev navezano v pravilih na pogoj, da ti ne prekoračijo višine vplačanih poroštvu zavezanih vlog;
10.	posojila za varščine zavarovancem, kolikor je za varnost tega nalaganja glavnice poskrbljeno s posebnimi napravami, zlasti z napravo posebnih reserv;
11.	vloge pri pooblaščenih domačih kreditnih zavodih v kontokorentnemposlu ali proti blagajničnim listkom, toda samö v toliko, kolikor vodstvo opravil zahteva, da naj se novci imajo pripravljeni na razpolaganje.
Nalaganje novcev zavarovalnic je natančno do-‘očiti v pravilih.
Ako pravila ne podajejo nobenih na to se ozi-'kjočih predpisov, se ne smejo ob novih naložbah glavnice prekoračiti v §. 30. postavljene meje.
Sploh se je ob nalaganju novcev kolikor moči hirati na to, da jih bo mogoče lahko izterjati, da se ne bo po preobtežbi s predmeti, ki se le težavno dado malizovati, kakor so n. p. hiše itd., v nevarnost sprav-Jala izpoinfvost zavodovih zaveznosti.
§. 30.
yi Gledé domačih zavarovanj, sklenjenih po do-‘"ačih in pa po inozemskih zavarovalnicah, je za Vrednosti, ki so primerne v založbo reserve premij, Poštevati;
1- Domače vrednostne papirje, v katerih se Iïl0ra nalagati imovina varovancev;
2.	posojila državi in kraljevinam in deželam, Zastopanim v državnem zboru;
3-	domače nepremičnosti, nesoče obresti, ako ne obremenijo nad eno tretjino kupne cene;
4-	domače, pupilarno varnost imajoče hipoteke ;
5.	vloge pri domačih hranilnicah;
6.	eskompt takih menic, ki so prikladne za es 'oinpt pri avstrijsko-ogrski banki;
v. 7. posojila na lastne police zavarovanja za v ''ut1je, toda nikoli ne črez znesek vrednosti rešil-ne6a kUpa;
3.	posojila na vrednostne papirje, navedene *t- 1-, in sicer samo do osemdeset odstotkov
rzne kurzne vrednosti, kateri znesek pak ne sme 'zžrebnih papirjih presegati najmanjšega zneska,
Gledé inozemskih zavarovanj, sklenjenih po domačih zavarovalnicah, veljajo za prikladne v zalaganje reserve premij tiste inozemske vrednosti, ki vstrezajo dotičnim predpisom dotičnih inozemskih držav, ali če bi takih predpisov ne bilo, tiste inozemske vrednosti, katere bistveno vstrezajo spredaj omenjeni zahtevi o varnosti naložbe.
Ako reserva premij ni založena z vrednostimi, katere so po zmislu spredaj stoječih določil prikladne v njih zalaganje, je treba poskrbeti za tako založbo in na to zlasti paziti, kadar se glavnice nalagajo na novo.
lil. Računski sklep.
§• 31.
Letni računski sklep vsake zavarovalnice naj sestoji :
1.	Iz obratnega računa (računa o dobičku in izgubi) ;
2.	iz bilancije.
Obratnemu računu je priložiti izkaz o uporabi prebitka v letni upravi.
Računski sklep mora jasno in razločno podajati ves izkaz o upravi in imovini zavarovalnice.
Objavljati ga je v obliki, podani v računskem poročilu, ob enem z najvažnejšimi statističnimi podatki o obsegu in razvoju opravila v listih, za razglašanje določenih v pravilih, vsakakor pak v časniku „Wiener Zeitung“ in v uradnem listu one dežele, v kateri ima zavod svoj sedež.
§. 32.
Računski sklepi morajo po obliki in vsebini vstrezati pod A 1., 2., 3., oziroma pod BI., 2., 3. in pod C priloženim obrazcem. Pripuščeno je, posamezne postavke računa še bolj podrobno izkazati. Drugačne odstope gledé oblike in vsebine računskih sklepov more dovoliti državno upravstvo, ako se oni pokažejo za neobhodno potrebne z ozirom na take vravnave zavarovalnice, ki so osnovane v pravilih.
Od priloženih obrazcev naj se pod A 1., 2. in
3.	oznamenjeni uporabljajo za one zavarovalnice, katere mimo zavarovanja za življenje in rent vršč tudi zavarovanje za slučaj onemoglosti, pod BI.,
2.	in 3. oznamenjene pak za zavarovalnice, ki ne vršč zavarovanja za življenje in zavarovanja rent.
Mešane zavarovalnice, to je take, katere razen zavarovanja za življenje vršč še druga, tako zvana elementarna zavarovanja, morajo za zavarovanje za življenje in rente z ene strani in pa za vse ostale oddelke zavarovanja z druge strani postavljati ločene obratne račune po obrazcu A 1., oziroma BI., ločene bilancije po obrazcu A 3., oziroma B 3., toda skupen izkaz o uporabi prebitka po obrazcu C.
Isti predpisi veljajo za družbe za vzvratno zavarovanje.
Kadar kateri zavod poleg oddelkov zavarovanja, oznamenjenih posebe v obrazcih, vrši še katero drugo zavarovanje, tedaj je treba to na dotičnih mestih izkazati tako, kakor druge v obrazcu imenovane oddelke.
8- 33.
Za vodstvo in za polaganje računov naj veljajo ta načela:
1.	Stalež uprave in imovine zavarovanja za življenje je treba, da ga bo moči lahko razjasniti, popisovati in razkazovati kolikor moči ločenega od sta-leža ostalih oddelkov zavarovanja.
2.	Ustanovni zaklad in pa nominalni znesek izdane delniške glavnice je postavljati v pasivum, kake terjatve do delničarjev za še ne vplačano glavnico pak v aktivum bilancije. Neizdana delniška glavnica se ne sme navajati niti v računskem sklepu, niti v drugih za jemavce zavarovanja namenjenih razglasih.
3.	Kose imovine in terjatve je vpostavljati po vrednosti, katero jim je pripisavati ob času računskega sklepa, in potrebne odpise je opraviti o pravem času.
Nepremičnosti naj senevknjižujejo z večo, kakor s svojo prometno vrednostjo, in pri zavarovalnica'! za življenje največ s tako vrednostjo, da njih čisti donos daje vsaj ono obrestovanje, katero vstrez* obrestni meri, v podstavo vzeti tarifam premij-Kolikor bi knjižna vrednost nepremičnosti ne vstre-zala temu načelu, je poskrbeti za to, da se s pravilnimi odpisi določi primerna cena nepremičnosti.
Nepremičnosti se držeče dolgove je posebe postavljati na videž.
4.	Vrednostnim papirjem je v bilanciji določevati vrednost po kurzni vrednosti ob koncu računskega leta.
Vrednost izžrebnim papirjem, kateri se beležijo nad izžrebno vrednostjo, je dopuščeno določevati p° najmanjšem znesku, ki pripada po črtežu izžrebo-vanja, odbivši pristojbine.
5.	Knjižne, ne realizovane kurzne dobičke na vrednostnih papirjih je preodkazati zakladu za kurzne razločke (diferencije).
Ta zaklad rabiti za kak drugi namen, kakor v založbo izgub na kurzu, je pripuščeno samo z odo-brilom nadzornega oblastva.
6.	Inozemskim vrednotam (valutam) je v računskem sklepu določiti vrednost po kurzu konec računskega leta. Dovoljeno je, inozemskim valutam določati vrednost po relaciji, ustanovljeni z zakonom z dne 2. avgusta 1892. 1. (Drž. zak. št. 126.), v katerem slučaju je razloček nasproti kurzu konec računskega leta poravnati z računom nadavka (adžokontom).
V dokazilih o staležu zavarovanj je inozemskim vrednotam v vsakem slučaju določevati vrednost po relaciji, ustanovljeni s spredaj omenjenim zakonom.
7.	Reservo premij, katera se mora shranjevati v založbo bodočih zaveznosti, je vpostavljati polno in vso in preračunjeno po načelih, ustanovljenib v §. 28.
8.	Prenose premij, namr eč že vplačane, a še le nastopno leto zadevajoče dele premij je P° glavnih vrstah postavljati na videž ločene in tako, kakor kake odnose obresti.
9.	Reservo škod, namreč znesek, potreben v zalaganje že dospelih dajatev iz zavarovalnih Pp‘ godeb, je vpostavljati ločeno po glavnih oddelkih zavarovanja, in to:
a)	pri zavarovanju za življenje vso vsoto zavarovalnih zneskov, dospelih po nastopu zavarovanega dogodka;
b)	pri drugačnem zavarovanju vsoto zglašenib zneskov škode po približni cenitvi in z oziron’ na opravljene ovedbe.
10.	Posebne reserve, ki se poleg reserve premij na stran devajo pod različnimi nazivali v trdnejšo založbo zavoda ali v neke določene namene (glav->uia réserva, reserva iz dobička, splošni pričuvni naklad, garancijski zaklad, zaklad za razločke v kur-ltl ‘W.) je v računski sklep vzprijemati po določilih pra-vil, eventuvalno po sklepih vélikega zbora.
11.	Razdolžbo (amortizacijo) je opravljati samo 'j sk'adu z določili pravil; ako takih določil ni, je elah na to, da se kolikor moči zmanjšajo po-s|avki amortizacije, in pri tem naj se uporabljajo zli»sti določila §. 21.
12.	Zdravniške stroške je vpostavljati popol-ü°ma v obratne razhodke, in potemtakem naj se oni
ne razdolžujejo.
13.	Opravila tovarištev v nadžitek, in to takö °n'h s poroštvovanim najmanjšim dohodkom, kakor udl ne poroštvovanih tovarištev je pisati popolnoma °cena in njih imovino je upravljati popolnoma ločeno.
Za ta tovarištva je postavljati ločene izkaze z lastnim obratnim računom in lastno bilancijo. riacunske posledke tovarištev v nadžitek s poroštvo-vanim najmanjšim dohodkom je vzprejemati v obči oratni račun zavoda in v občo bilancijo, račun-"Ke Posledke ne poroštvovanih tovarištev pak samo v občo bilancijo po navodilu obrazca A 1., oziroma A 3.
IV. Računsko poročilo.
§• 34.
Da se pojasni in lahko do dobra pregleda pravi stalež opravil vsakega zavoda, mora računsko poročilo vsake zavarovalnice obsegati ne samo izkaze o posledkih uprave (obratni račun), o sta-ležu imovine (bilancijo) in pa o uporabi prebitka, ampak mora tudi natančno razložiti statistične podatke, ki se nanašajo na obseg opravila in na razvoj zavoda, zlasti gibanje v staležu zavarovanja gledé posameznih vej, pri zavarovalnicah za življenje zlasti gibanje prirastka in odpadka po posameznih vrstah odpadka (nastop zavarovanega dogodka, rešilni kup, storne, druge razloge), potem pri poslednjih zavodih stalež neposrednih zavarovanj glavnice (brez odbitka vzvratnih zavarovanj), ločenih po državnih ozemljih, razmerje umrljivosti po skušnji nasproti umrljivosti po pričakovanju, dokazilo nastalih primero smrti s povedbo] o trajni dobi zavarovanja in o vzroku smrti itd.
O deležih zavarovancev na dobičku in pa, ako se med zavarovance dobiček porazdeljuje po tako zvanem tontinskem sestavu, o staležu zakladov posameznih tontinskih skupin, naposled o staležu tovarištev se morajo podajati posebni izkazi, za katere je uporabljati obrazce, priložene pod D in E.
Razen tega je za natančno presojo posameznih postavkov računskega sklepa dajati še ta-le dokazila:
14.	Upravne pristojbine, katere zavarovalnica Pre,jemlje za oskrbovanje opravil tovarištev v nad-ek, je po odbitku agentskih provizij za vsako varištvo porazdeliti na vso njegovo trajno dobo ter . t0rej delež, ki pripada na poznejša leta, prenašati reservo.
v 15. Dolžnike in upnike družbe je izkazovati lo-etle in v posta vek „dolžniki“ se smejo vpisovati s'Wn0 terjatve, nastale družbi iz poslovanja po pra-*h, in sicer po meri njih izterljivosti.
1.	o posesti vrednostnih papirjev, navedši vrednostne papirje in število kosov, nominalno in kurzno vrednost;
2.	o nepremični posesti družbe, oznamenivši predmete, njih knjižno vrednost, dolgove in čisti donos;
3.	o hipotekah, navedši obrestno mero in kake zastanke na obrestih in glavnici, cenilno vrednost dotičnih nepremičnosti, in terjatve, katere stojč pred hipotečnim posojilom zavoda;
2 . 15. Terjatve, ki so družbi nastale iz obračuna n.|enimi agenti in organi, je navesti ločene kot »postanke pri agenturah in podružnicah“ ter je od •l11 opraviti potrebne odpise.
n ..	17. Obveznic za kasnejša plačila premij (pre-
r l ,h listov i. e. r.), navadnih pri večletnem zava-an n,lu Pr°ti ognju, ni vzprijemati v računski sklep, ‘ ak jih je izkazovati samo v dodatku k bilanciji.
4.	o naložbah glavnice, ki so odmenjene kot varščine pri inozemskih vladah;
5.	o staležu amortizacij, navedši postavke amortizacije, ki so za amortizacijske, v pravilih omenjene dobe v posameznih letih nastali, se že razdolžili ali še ostanejo;
0.	o odpisih, ki so se opravili.
(Slov
■cnlsch.)
20
§• 35.
Računsko poročilo in pa računski sklep se mora razširjati, kolikor le mogoče, in izvode obeh je vselej imeti pripravljene, da morejo zavarovanci pogledati vanje, oziroma morajo se jim izročiti, ako bi oni to zahtevali.
Prav tako so zavarovalne družbe dolžne, zavarovancem, ako bi to zahtevali, dopošiljati pravila, oziroma splošne zavarovalne pogoje.
Zavarovalnice morajo vsako leto v avtentični obliki predlagati ministerstvu notranjih stvari :
1.	Računsko poročilo z računskim sklepom vred vsaj v treh izvodih;
2.	prepis zapisnika o vélikem zboru;
3.	dokazilo, da se je računski sklep objavil po §. 31., poslednjem odstavku.
Dalje je ministerstvu notranjih stvari vsako leto najkasneje do konca junija predlagati od njega zahtevana pojasnila k računskemu sklepu, in pa statistične podatke o poslovanju, rabé za to obrazce uradoma izdane, v olajšilo državne ganadzora in pa za uradne publikacije, ki jih je po §. 42. izdajati perijodično.
§. 36.
Inozemske, v poslovanje po tukajšnjih deželah pripuščene zavarovalnice morajo za vse svoje in pa za poslovanje v tukajšnjih deželah polagati ločen račun, in pri tem naj se zmisloma uporabljajo določila $§. 31. in 35.
Gledé poslovanja v tukajšnjih deželah mora računski sklep poleg obratnega računa (računa o dobičku in izgubi) imeti podroben izkaz o tem, po katerih tozemskih vrednostih je založena reserva premij za tozemska zavarovanja.
Gledé vsega poslovanja se more kak odstop od imenovanih določil, seveda s pogojem, da domača oblastva dotičnih družeb ravnajo po vzajemnosti, dovoliti v toliko, kolikor ni po predpisih njih domače dežele onemogočeno natančno izpolnjevanje oznamenjenih tozemskih predpisov.
Dokazila inozemskih zavarovalnih družeb je nastavljati v avstrijski vrednoti ali v vrednoti, ustanovljeni z zakonom z dne 2. avgusta 1892. 1. (Drž. zak. št. 126.). Ob preračunjanju je uporabljati relacijo, ki jo ustanavlja ta zakon.
g. 37.
Predpisi, podani v §§. 31. do 36., naj se prvič uporabljajo pri sestavljanju računskih sklepov za leto 1896.
D.	Obča določila.
§. 38.
Družbe ohranijo dolžnost, organom državnega nadzora dajati vsak čas vsa pomagala in pojasnila» ki se zahtevajo v izvrševanje državne nadzorne pravice, ter jim v ta namen vsak čas dopuščati, da pogledajo v družabne knjige, račune i. t. d.
S- 39.
Poslovanje vseh zavarovalnic daje ministerstvo notranjih stvari od časa do časa preiskati po stro-kovnotehniških organih, postavljenih v to.
Ta preiskava se mora pri tozemskih zavarovalnicah raztezati na vse poslovanje in vsakakor tudi na meritorično preskušnjo aktivnih in pasivnih po-stavkov bilancije.
Preiskovaje poslovanje inozemskih zavarovalnih družeb je gledé njih poslovanja v tukajšnjih deželah ravnati tako, kakor pri domačih zavarovalnicah; vendar naj se preiskava, kolikor mogoče, razteza na celokupno poslovanje.
Generalne reprezentacije inozemskih zavarovalnic morajo pisati vse one knjige in zapiske, oziroma si jih priskrbeti od osrednjega vodstva družbe, o katerih najde nadzorno oblastvo, da so potrebne za pregled tozemskega opravila. Zlasti morajo zastran tozemskega opravila gledé zavarovanja za življenje pisati, oziroma si priskrbeti one knjige, i® katerih se da posneti preračunjanje reserv premij-Gledé celokupnega opravila je potrebne izkaze zahtevati od središča, ako bi jih bilo treba.
§. 40.
Ako gre za razpust zavarovalne družbe ali za to, da se zavarovalni stalež v celovitosti ali v P°' sameznih oddelkih z reservami vred, ki se nanj® nanašajo, z ene družbe prenese na drugo, ali da s® zavarovalni stalež kake zavarovalnice v celovitosti ah v posameznih oddelkih popolnoma vzvratno zavaruj® pri kaki drugi zavarovalnici, morajo zavaroval°e družbe tudi tedaj, kadar v njih pravilih ni pridržan0 odobrilo države, obličnosti razpusta in pa domeinbe’
1 se nanašajo na tak prenos ali tak vzprejem, ozi-r°tna na spredaj omenjeno popolno vzvratno zavari v,lMje zavarovalnega staleža, pred pravnoveljavno «dbo priobčiti nadzornemu oblastvu z vsemi po-In'lgali, ki so potrebna za presojo, in take domembe smejo izvesti še le potem, ko bo nadzorno * as*-vo izreklo, da jim ono nič ne vgovarja.
Preskuševaje te predloge je paziti na to, da l’javnoveljavne zaveznosti nasproti zavarovancem daramJ° neprikrajšano veljavo in se zagotové, dalje se °'1 razpustu (likvidaciji) vsa pomožna sredstva, so družbi na razpolaganje, uporabijo v zagotovilo 1 očih zaveznosti, nastalih iz zavarovalnega opra-1 a. m da se v slučaju v kakoršni koli obliki name-Ranega prenosa, oziroma vzprejema zavarovalnega aieza njegova izvedba naveže na pritrdilo zavarovancev, da prenašajoča družba založbo, ki je po ra-n>h potrebna za izpolnivost prenesenih bodočih Zveznosti, dâ v polnem, neprikrajšanem znesku in 1'iedpisanih vrednostih, oziroma da jo vzprejema-|0<^a družba dopolni, in da se naposled v slučaju e dopolnitve ali odplatnega vzprejema zavaroval-nega staleža dokaže, iz katerih sredstev se daje do-Polriilo ali odplata.
1.	bolnine in pogrebnine,
2.	rente v onemoglosti in starosti,
3.	podpor vdovam in sirotam,
4.	denarne vsote po udu na korist tretji osebi (zlasti dote ali bale kakemu otroku), plačne o nekem določenem roku ; potem
5.	proti škodi po ognju in
6.	proti škodam pri živini,
in pri katerih ves načrt podjetbe ima ljudomil značaj ter je obrat zavarovanja vravnan na krajni (lokalni) ali sodružni podstavi ali drugači takö, da je uporaba plačanih agentov kot posredovalnih organov izključena, se določila oddelka A, B, C in D zmisloma uporabljajo z nastopnimi predrugačbami.
S-	45.
Ob sestavljanju tukaj oznamenjenih društev se more zahteva gledé ustanovnega zaklada pustiti v nemar, ako se po posebnih razmerah in vravnavah daje drugačna varnost.
§- 41.
Načela za izvrševanje državnega nadzora, . evši eventuvalno zahtevo, da se položi varščina naj se uporabljajo tudi o vseh vzvratnih za-'aiovalnicah, kolikor to dopušča svojstvo vzvratnega savarovalstva, in pa o inozemskih družbah, ki so Izpuščene v poslovanje po Avstrijskem.
g. 42.
g. 46.
Kadar se ustanavljajo zavarovalna društva, ki imajo namen, zavarovati samo bolnino in pogrebnino, je moči izpregledati donašanje v g. 8. zahtevanih dokazil, vendar je v ustav vzprejeti določila o zavarovanih dajatvah in o prispevkih, ki jih morajo plačevati udje.
Ministerstvo notranjih stvari bo od časa do asa izdajalo uradne publikacije o staležu zavaro-
valstva
g. 43.
Določila oddelkov B, C in 1) tega ukaza se °,ce uporabljajo tudi o obstoječih, oziroma že Poslovanje pripuščenih zavarovalnih družbah.
g. 47.
Zavarovalna društva za bolnino in pogrebnino morajo, ako ni za zavarovanje pogrebnine napravljen poseben oddelek, zbirati reservni (pričuvni) zaklad v višini dvojnega poprečnega letnega potroška poslednjih petih računskih let ter ga morajo, ako bi padel pod oznamenjeno visokost, zopet dopolniti do te visokosti. Dokler reservni zaklad tega zneska ne doseže, je zanj devati na stran vsako leto vsaj dve desetini od prispevkov, ki jih dajejo udje.
E.
dodatek zastran manjših vzajemnih zavarovalnih društev.
g. 44.
manjših vzajemnih zavarovalnih uamen je zavarovanje
društvih,
Tem društvom pak je dano na izbero, v svojih pravilih določiti, da je vsako peto leto opraviti zava-rovalnotehniško cenitev svojih dohodkov in zaveznosti tako, kakor piše g. 48. V tem slučaju je za nabiranje potrebnega reservnega zaklada namesto zgoranjega trdnega merila merodajen vsakočasen posledek te cenitve.
§• 48.
Društva, katerih namen je zavarovanje, ozna-menjeno v §. 44., številki 2., 3. in 4., morajo vsako peto leto verojetno višino svojih zaveznosti in dohodkov, ki stojé tem nasproti, dati ceniti po veščaku, kateri ni vdeležen pri upravi društva, posledek cenitve pa morajo priobčiti nadzornemu oblastvu in potrebno storiti, da izvedö zanj vsi udje.
Isto določilo velja za društva, katerih namen je edino zavarovanje pogrebnin ali zavarovanje pogrebnin v posebnem oddelku.
§• 49.
Kadar se iz letnih računskih sklepov ali iz peri-jodičnih (občasnih) cenitev kakega v §. 44., številki
1.	vštevši do 4. oznamenjenega društva pokaže, da dohodki kakega zavarovalnega oddelka ne zadostujejo v založbo prevzetih zaveznosti in v nabiro reserve, tedaj je, ako se nerazmerje ne dd popraviti z drugimi primernimi naredbami, vkreniti, ali da se pri-spévki zvišajo ali pa da se znižajo dajatve.
i
8- 50.
Ako katero društvo obratuje več v g. 44. ozna-menjenih zavarovalnih oddelkov, mora za vsak oddelek, in ako ima razen zavarovanja še druge namene, tudi gledé teh skrbeti za ločeno upravo imo-vine in za ločene obračune.
Ustav mora določati, v kakem razmerju se morajo kake vstopne pristojbine, drugačni dohodki in pa upravni stroški porazdeliti na posamezne zavarovalne oddelke.
S- 51.
V g. 44. oznamenjena društva morajo vsako leto najkasneje do konca junija za vsak zavarovalni oddelek predložiti nadzornemu oblastvu računski sklep, sestoječ iz obratnega računa in izkaza o imo-viui, dalje izkaze o gibanju zavarovalnega staleža in o nastalih slučajih podpor ali škod.
Obratni račun teh društev, oziroma posameznih zakladov, mora izkazovati: I. 2
I.	V dohodkih:
1.	Stalež čiste imovine konec prejšnjega leta;
2.	dohodke iz rednih plačil udov, s povedbo o zneskih naprej danih in kakih dodatno danih plačil;
3.	dohodke uprave (vpisnine i. e. r.);
4.	dohodke iz naložene glavnice;
5.	kurzni dobiček pri papirjih;
6.	drugačne dohodke (nadalje podrobno pop*' sovaje veče zneske).
II.	V stroških:
1.	Po pravilih dajane podpore, oziroma pla" čila škod (podrobno popisana, vštevši tudi stroške za ovedovanje);
2.	upravne stroške;
3.	davke in pristojbine;
4.	odpise ;
5.	kurzno izgubo pri papirjih;
6.	drugačne stroške (nadalje podrobno popiso-vaje veče zneske);
7.	čisto imovino konec računskega leta.
Izkaz o imovini mora posamez izkazovati vsa aktiva in pa njih se držeče terjatve in dolgove; razloček kaže čisto imovino društva, oziroma dotičnega zaklada.
Za društva, vravnana po zakonu o bolniškem zavarovanju delavcev z dne 30. marca 1888. 1. (Drž-zak. št. 33.), veljajo gledé zavarovanja bolnine in pogrebnine namesto spredaj stoječih določil o polaganju računa in izkazovanju imovine posebni predpisi, izdani na podstavi g. 72. v navedenem zakonu-
§• 52.
Imovina v g. 44. oznamenjenih društev se sme nalagati samo:
1.	v vrednostnih papirjih, primernih za nalaganje pupilarne imovine;
2.	v hipotekah, imajočih pupilarno varnost;
3.	v domačih hranilnicah;
4.	v domačih obresti nesočih nepremičnostih' ako niso obremenjena nad eno tretjino kupne cene-
g. 53.
Državno upravstvo si pridržuje, da bo v §• 4‘; oznamenjena društva po mogočnosli dalo preiskov» po zmislu g. 39.
Badeni s. r.	Bilinski s. r.
Gleispach s. r.	(Banz s. r.
Obrazec A 1. (Zavarovanje za življenje.)
Obratni račun.
(Račun o dobičku in izgubi.)
Stroški.
I.	Izplačila za dospela zavarovanja in rente:
1.	Zavarovanja za slučaj smrti in mešana zavarovanja . .
odbivši: delež vzvratnih zavarovavcev....................
2.	Zavarovanja za slučaj učake..............................
odbivši: delež vzvratnih zavarovavcev....................
3.	Zavarovanja rente........................................
odbivši: delež vzvratnih zavarovavcev.........., . . . .
4.	Drugačna zavarovanja, in sicer:................. . . .
odbivši: delež vzvratnih zavarovavcev....................
5.	Izplačila tovarištev v nadžitek s poroštvovanim najmanjšim
dohodkom (zavarovanje za slučaj učake z deležem na dobičku in z ločenim polaganjem računa po posebnem računu)..........
II.	Izplačilu za nazaj kupljene (rešene) police..................
odbivši: delež vzvratnih zavarovavcev....... ................
III.	Plačila dividend zavarovancem...............................
IV.	Upravni stroški (odbivši povračila vzvratnih zavarovavcev:
1.	Stroški za organizacijo	) /popolnoma zai08eni iz te-
2.	Stroški z a pri dobi tve (ak vizi c i je)( kolikor so kočega računa)
3.	Tekoči upravni stroški (kolikor moči podrobno)...........
4.	Provizije za pobiranje novcev (incasnoj..................
5.	Stroški za zdravnike.....................................
0.	Dav ki in pristojbine....................................
V.	Odpisi in drugi razhodki:
1.	Odpisi na:
a)	stroških za organizacijo ( (kolikor niso založeni iz tekočega
bj provizijah za sklepe j	računa)
c)	nepremičnostih...................................
d)	inventarju...........................................
ej neizterljive terjatve.................................
fj drugačni odpisi.......................................
2.	Kurzna izguba:
<i) na vrednostnih papirjih:
na prodanih ali izžrebanih papirjih...................
knjižna...............................................
b)	na vrednotah (valutah)...............................
3.	Drugačni razhodki, in sicer:
a).......................................................
bj.......................................................
VI.	Reserva za viseča plačila škod:
1.	Zavarovanja za slučaj smrti in mešana zavarovanja:________
iz dospelosti računskega leta..................
odbivši: delež vzvratnih zavarovavcev .......
iz prejšnjih let...............................
odbivši: delež vzvratnih zavarovavcev........
2.	Zavarovanja za slučaj učake:
iz prejšnjih let..................
odbivši: delež vzvratnih zavarovavcev
3.	Dru gačna z avaro vanj a:
iz prejšnjih let.............................
odbivši : delež vzvratnih zavarovavcev.....
VII.	Stftlež zakladov konec računskega leta (izvzemši pokojninski zaklad in zaklade vzajemnih tovarištev v nadžitek):
1.	Reserva premij:
a) Zavarovanja za slučaj smrti in mešana zavarovanj a...................................
odbivši: delež vzvratnih zavarovavcev ....
bj Zavarovanja za slučaj učake...............
odbivši: delež vzvratnih zavarovavcev ....
c)	Zavarovanja rente.........................
odbivši: delež vzvratnih zavarovavcev . . . .	_ _._
d)	Drugačna zavarovanja, in sicer:..........
odbivši: delež vzvratnih zavarovavcev....
2.	Prenosi premij:
a)	Zavarovanje za slučaj smrti in mešana zavarovanja ...................................
odbivši : delež vzvratnih zavarovavcev ....___•____
b)	Zavarovanja za slučajučake...............
odbivši: delež vzvratnih zavarovavcev ....
e)	Zavarovanja rente........................
odbivši : delež vzvratnih zavarovavcev ....	.
d) Drugačna zavarovanja, in sicer:...........
odbivši : delež vzvratnih zavarovavcev ....	.
3.	Zakladi tovarištev v nadžitek s poroštvovanim najmanjšim
dohodkom...............................................
4.	Reserva upravnih pristojbin za tovarištva v nadžitek ....
B,
6.
7.
(vse reserve iz dobička, varnostne reserve, glav-nične reserve, zaklad dividend itd.)
iz dospelosti računskega leta .... odbivši: delež vzvratnih zavarovavcev
iz dospelosti računskega leta .... odbivši: delež vzvratnih zavarovavcev
VIII.	Prebitek iz letnega gospodarstva
Dohodki.
I renos zakladov iz prejšnjega leta (vštevši pokojninski zaklad in za slade vzajemnih tovarištev v nadžitek):
1. Rezerva premij • .	)	. .
2-Prenosi premi j '	‘ Modbivši: delež vzvratnih zavarovavcev)
3.	Zakladi tovarištev v nadžitek s poroštvovanim najmanjšim
dohodkom........................................
4.	Réserva upravnih pristojbin za tovarištva v nadžitek . . . .
ö........................j
0. ...	/ (vse reserve iz dobička, varnostne
7.	,	..................> reserve, glavnične reserve, zaklad
I	dividend itd.)
Réserva za viseča plačila škod lz prejšnjega leta (odbivši delež vzvratnih zavarovavcev):..................................
Dohodki premij:
1. Zavarovanja za slučaj smrti in mešana zavarovanja . . odbivši: premije za vzvratno zavarovanje............... . . .
Zavarovanja za slučaj učake.............................
odbivši: premije za vzvratno zavarovanje...............
■f. Zavarovanja rente.....................................
odbivši: premije za vzvratno zavarovanje...............
4.	Drugačna zavarovanja, in sicer:........................
odbivši : premije za vzvratno zavarovanje .............
-'■Vloge tovarištev v nadžitek s poroštvovanim najmanjšim dohodkom (zavarovanje za slučaj učake z deležem na dobičku in z ločenim polaganjem računa po posebnem računu)............
Donos naložene glavnice:
1.	Obresti ji o s o j i 1 in eskomptov, in obresti vlog pri kredit-
nih zavodih in hranilnicah.............................
2.	Obresti posojil na police..............................
8.	Obresti posojil na hipoteke............................
4.	Obresti vrednostnih papirjev...........................
5.	Gis ti donos nepremičnosti.............................
od tega odbivši: Obresti hipotečnih dolgov, ki se jih drže ... !
V* Drugačni dohodki :
1. Upravni dohodki:
a) Pristojbine od polic................................
bj Drugi upravni dohodki...............................
3.	Kurzni dobiček:
a) na efektih:
realizovan ........................................
knjižen.........................................’
h) na vrednotah (valutah)..............................
•i. Drugačni dohodki, in sicer:
a).............................
bj................................
' Rdmanjkljaj iz letnega gospodarstva:

Obrazec
A 2.
(Zavarovanje za življenje.)
Uporaba prebitka.
Prebitek iz letnega gospodarstva (kakor zgoraj) . . . K temu: iz prejšnjega leta na novi račun preneseno .
0<1 tega se uporabi za:
1.	dividende delničarjem (garantom).........................
2.	tantijeme:
a)	opraviteljem uprave..........................
b)	služnikom....................................
3.	dotacijo reserve iz dobička, varnostne reserve, glav-
ni čne reserve itd.:
a)	.............................................
b)	.............................................
4.	drugačno uporabo, in sicer: <*)......................
5.	odnos na novi račun

Obrazec A 3.
(Zavarovanje za življenje.)
Bilancija.

Aktiva.
1.	Terjatve do delničarjev za ne vplačano delniško glavnico . . . .
2.	Stale/ blagajnice........................................... .
3.	Kazpoložnc terjatve pri kreditnih zavodih in hranilnicah ....
4.	Nepremičnosti: Kosmata vrednost.............................
od tega odbivši: hipotečne dolgove, ki se jih držč........
5.	Vrednostni papirji po kurzni vrednosti konec računskega leta . .
k temu tekoče obresti.....................................
6.	Menice v listnici...........................................
7.	Posojila na hipoteke........................................
8.	Posojila na vrednostne papirje..............................
Î). Posojila na svoje police....................................
10.	Posojila zadrugam..........................................
11.	Posojila za varščino zavarovancem..........................
12.	Zakladi tovarištev v nadžitek s poroštvovanim najmanjšim dohod-
kom (zavarovanja na slučaj učake z deležem na dobičku in z ločenim polaganjem računa):
a)	vrednostni papirji po kurzni vrednosti konec računskega leta
k temu : tekoče obresti................................
b)	......................................................
13.	Zakladi ne poroštvovanih tovarištev v nadžitek:
a)	vrednostni papirji po kurzni vrednosti konec računskege leta
k temu: tekoče obresti .... •..........................
b)	......................................................
14.	Pokojninski zaklad.....................................
15..............................................................
16.	Aktivni prebitki (saldi) računov z vzvratnimi zavarovavci . . .
17.	Zaostanki pri ngcnturnk in podružnicah.....................
18.	Različni dolžniki..........................................
11». Odnos v amortizacijo namenjenih:
a)	stroškov za organizacijo..............................
b)	provizij za sklepe....................................
20. Vrednost inventarja po odpisu...............................
21..............................................................
22. Nezaložcn primanjkljaj......................................
Pasiva.
Izdana delniška glavnica (ustanovni zaklad).....................
2* Reserve iz dobička, glavnične reserve:
a)	..........................................................
b)	..........................................................
Naklad za kurzne razločke (diferencije).........................
!• Reserve premij...................................j (odhivši delež
"• Prenosi premij................................... vzvratnih
Réserva za viseča plačila škod.........• .... I zavarovavcev)
Zaklad dividend za zavarovance..................................
Zakladi tovarištev v nadžitek s poroštvovanim najmanjšim dohodkom (zavarovanja na slučaj učake z deležem na dobičku in z ločenim polaganjem računa)..........................................
Zakladi vznjemnih, ne poroštvenih tovarištev v nadžitek ....
10.	Pokojninski zaklad služnikov .................................
H- Reserva upravnih pristojbin za tovarištva v nadžitek............
12.	Pasivni prebitki (saldi) računov z vzvratnimi zavarovavci . . .
1®’ Različni upniki................................................
14.
l‘>. Prebitek iz letnega gospodarstva..............................

Kos XIII. 31. Ukaz rninisterstev za notranje stvari itd. z dne 5. marca 1895. Obrazec B 1.
(Elementarno zavarovanje in zavarovanje proti nezgodam.)

Obratni račun.

(Račun o dobičku in izgubi.)
Stroški.
I.	Plačila škod (vštevši stroške za ovedovanje);
1.	Zavarovanje proti ognju...................................
odbivši : delež vzvratnih zavarovavcev....................
2.	Zavarovanje za prevažanje.................................
odbivši: delež vzvratnih zavarovavcev.....................
3.	Zavarovanje proti toči....................................
odbivši: delež vzvratnih zavarovavcev ....	..............
4.	Zavarovanje proti nezgodam................................
odbivši : delež vzvratnih zavarovavcev....................
5.	Drugačno zavarovanje, in sicer............................
odbivši: delež vzvratnih zavarovavcev.....................
II.	llpriivni stroški (odbivši povračila vzvratnih zavarovavcev);
1.	Stroški za organizacijo	založeni j? tekoi*Ka \
v kolikor so	računa	j
2.	Provizije:
a)	zavarovanje proti ognju...............................
h) zavarovanje za prevažanje .............................
cj zavarovanje proti toëi . . ............................
d)	zavarovanje proti nezgodam............................
e)	drugašno zavarovanje, in sicer........................
3.	Tekoči upravni stroški (kolikor moči podrobno) ...........
4.	Davki in pristojbine......................................
III.	Odpisi in drugi stroški:
1.	Odpisi na:
aJ stroških za organizacijo (ako niso pokriti iz tekočega računa) .
b)	nepremičnostih........................................
e) inventarju.............................................
d)	neizterljive terjatve................................
e)	drugačni odpisi........•.............................
2.	Kurzna izguba:
a)	na efektih :
na prodanih in izžrebanih efektih....................
knjižna..............................................
b)	na vrednotah (valutah)................................
3.	Drugačni stroški, in sicer:
aj zakonitih prispevkov za gasilce........................
bj........................................................
IV.	Reserve za viseče škode:
1.	Zavarovanje proti ognju:
za škode računskega leta.......................
odbivši : delež vzvratnih zavarovavcev....
za škode prejšnjih let.........................
odbivši: delež vzvratnih zavarovavcev.....
2.	Zavarovanje za prevažanje:
za škode računskega leta.......................
odbivši: delež vzvratnih zavarovavcev.....
za škode prejšnih let..........................
odbivši: delež vzvratnih zavarovavcev.....
3.	Zavarovanje proti toči:
za škode računskega leta......... .............
odbivši : delež vzvratnih zavarovavcev....
za škode prejšnjih let.........................
odbivši : delež vzvratnih zavarovavcev....
4.	Zavarovanje proti nezgodam:
za škode računskega leta.......................
odbivši: delež vzvratnih zavarovavcev.....
za škode prejšnjih let ........................
odbivši : delež vzvratnih zavarovavcev ....
5.	Drugačno zavarovanje, in sicer:
za škode računskega leta.......................
odbivši : delež vzvratnih zavarovavcev....
za škode prejšnjih let.........................
odbivši : delež vzvratnih zavarovavcev....
V.	Stalež zakladov konec račuskega leta (izvzemši pokojninski zaklad):
1. Premijska reserva:
a)	Zavarovanje proti ognju....................
odbivši: delež vzvratnih zavarovavcev.....
b)	Zavarovanje za prevažanje..................
odbivši: delež vzvratnih zavarovavcev.....
c)	Zavarovanje proti toči.....................
odbivši: delež vzvratnih zavarovavcev.....
d)	Zavarovanje proti nezgodam.................
odbivši : delež vzvratnih zavarovavcev....
e)	Drugačno zavarovanje, in sicer.............
odbivši: delež vzvratnih zavarovavcev .....
(reserve iz dobička, glavnične reserve, varnostne reserve itd.)
VI.	Prebitek iz letnega gospodarstva
Dohodki.
1 renos zakladov iz prejšnjega letu (izvzemši pokojninski zaklad):
g' ^eserva premij (odbivši delež vzvratnih zavarovavcev) . . . .
3. .	...........) (reserva iz dobička, glavnična reserva,
.	........j	varnostna reserva itd.)
za viseče škode od prejšnjega leta (odbivši delež vzvratnih
®°hodki iz premij (odbivši storne):
b Zavarovanje proti ognju...................................
odbivši: vzvratno zavarovanje...........................
— Zavarovanje za prevažanje ................................
odbivši: vzvratno zavarovanje...........................
Zavarovanje proti toči...................................
odbivši: vzvratno znvarovanje............. ■............
t- Zavarovanje proti nezgodam...............................
odbivši: vzvratno zavarovanje...........................
°- Drugačno zavarovanje, in sicer:..........................
odbivši: vzvratno zàvarovanje......................•
*>0,1<>s naložene glavnice:
' °ibre8ti posojil in eskomptov, in pa obresti vlog pri
9 ni editnih zavodih in hranilnicah.........................
■ Ubresti posojil na hipoteke...............................
V V.oresti vrednostnih papirjev (efektov)...................
‘-isti donos nepremičnosti...............................
odbivši: obresti za hipotečne dolgove, ki se jih drže . . . .
V‘ l)|"s:aèni dohodki:
D Pristojbine od polic........... ..........................
zavarovanje proti ognju..............................
°) zavarovanje za prevažanje............................
c)	zavarovanje proti toči......................... .
dž zavarovanje proti nezgodam ..........................
o) drugačno zavarovanje, in sicer.......................
Drugi upravni dohodki, in sicer:
Kurzni dobiček:
'0 na efektih:
realizovau..........................................
knjižen.............................................
b) na vrednotah (valutah)..........
Dstali dohodki, in sicer:
'0 na zakonitih nrisnevkili /a ansihe
Obrazec H 2.
(Elementarno zavarovanje in zavarovanje proti nezgodam.)
Uporaba prebitka.
Prebitek iz letnega gospodarstva (kakor zgoraj)............
K temu: Iz prejšnjega leta na novi račun preneseno.........
Od tega se uporabi za:
1.	dividende delničarjem (garantom).................
2.	tantijeme:
a)	opraviteljein uprave........................
b)	služnikom...................................
3.	povračila (zaračun na nadaljno plačilo premij) zavarovancem ............................................
4.	do taci jo varnostne reserve in reserve iz dobička:
5.	drugačno uporabo, in sicer:
6.	odnos na nov račun
Obrazec B 3.
(Elementarno zavarovanje in zavarovanje proti nezgodam.)
f
Bilanci j a.

tSloveniaoh.)
21
Aktiva.
1.	Terjatve do delničarjev za ne vplačano dclnično glavnico . . . .
2.	Stale/, blagajnice.........................................
it. Rnzpoložnd terjatve pri kreditnih zavodih in hranilnicah . . .
4.	Nepremičnosti: kosmata vrednost............................
odbivši od tega: hipote 6ne dolgove, ki se jih drže......
5.	Vrednostni papirji po kurzni vrednosti konec računskega lota . . .
K temu: tekočo obresti...................................
(». Menice v listnici..........................................
7.	Posojila na hipoteke ......................................
8.	Posojila na vrednostne papirje...........................
h. Pokojninski zaklad........................................
10.	Zaklad za.................................................
11.	Aktivni prebitki (saldi) računov z vzvratnimi znvurovavcl . .
12.	Zaostanki pri agenturah in podružnicah..................
lit. Različni dolžniki.........................................
14.	Odnos stroškov za organizacijo, ki jih je razdolžiti......
15.	Vrednost inventarja po odpisu.............................
1«............................................ ................
17. Nezalozeni primanjkljaj....................................


Kos Xlü. 31. Ukaz niinistersthv za notranje slvari itd. z dne 5. marca 1890,
8!)
Pasiva.
Izdana delniška glavnica (ustanovni zaklad) Hesorva iz dobička, glavnična réserva:
’*• Zaklad za kurzne razločke (diferencije)
4* Reserva premij . : . /..............
'*• Reserva za viseče škode............
Pokojninski zaklad slnžnikov ....
odbivši delež vzvratnih zararovavcev
Pasivni prebitki (saldi) računov z vzvratnimi zavarovavci . . *• Različni dolžniki.............................................
Prebitek iz letnega gospodarstva
Obrazec C.
(Za mešane družbe.)
)
Uporaba prebitkov.
Prebitek iz letnega gospodarstva
oddelka za zavarovanje za življenje.....................
oddelka za elementarno zavarovanje (zavarovanje proti nezgodam) ................................................ .
K temu: iz prejšnjega leta na novi račun preneseno .
Od tega se uporabi za:
1.	dividende delničarjem (garantom)....................
2.	tantijeme:
a)	opraviteljem uprave...........................
b)	služnikom.....................................
3.	povračila (zaračun na nadaljno plačilo premij zavarovan-
cem; elementarni oddelek)..........................
4.	dotacijo reserve iz dobička, varnostne reserve, glavnične
reserve :
5.	drugačno uporabo, in sicer:
(i. od nos na novi račun
Obrazec I).
(Zavarovanje za življenje).
Delež zavarovancev na dobičku.
ti) Plačila dividend zavarovancem (izvzcmsi plačila dividend po tako zvanem tontinskcni
sestavu).
Na dividendah za varovance je došlo v računskem letu v likvidacijo (v izplačilo v gotovih novcih, v zaračun za plačilo premij ali v zapis na svoj dolg, da se zviša pravica do zavarovane dajatve)
Likvidacije dividend deležne police........................
Po dividendnem črtežu A*)
Zavarovanja za slučaj smrti in mešana zavarovanja
z zavarovano vsoto za . . in letno premijo za . . .
torej je pripalo na vsakih 100 goldinarjev dividende
*) Različne veljajoče dividendne črteže je kratko pojasniti.
Zavarovanja za slučaj učake
Zavaro-
vanja
rente
Vkupe
Po dividendnem črtežu Ji*)
Zavarovanja za slučaj smrti in mešana zavarovanja
Zavarovanja za slučaj učake
Zavaro-
vanja
rent"
Vkupe
It) Dividendni zakladi po tako zvanem tontinskom sestavu.
(dobički sc nabirajo v posebnih zakladih, kateri se po preteku določenih dob izplačajo tistim, ki od dotič-
nega razreda še živč.)
Leta, v katerih so se napravili posamezni tontinski razredi	Tontine z	letno nabiralno dobo *)								
	Prvotno, v lotu, v katerem se je napravil razred, se je izdalo		Konec prejšnjega leta je bilo v moči		Konec računskega leta je še v moči		Stalež dotičnega zaklada konec prejšnjega leta	Dotacija zaklada v računskem letu	Stalež zaklada konec računskega leta
	polic	zavaro- valnih vsot	polic	zavaro- valnih vsot	polic	zavaro- valnih vsot			
									
Vkupe.									
V računskem letu se je izplačal tontinski razred									Izplačani znesek
Izplačani znesek znaša % prvotne in °/0 še v moči bivajoče dotične zavarovalne vsote.
*) Nastaviti je to tolikokrat, kolikor je tontin z enako raj nos tj o nabiralne dobe (5-, 10-, 15- itd. letne dobe)-
22
(Slovoniseh.)
Obrazec E.
(Zavarovanje za življenje.)
Stalež tovarištev konec računskega leta.
it) Tovarištva s poroštvovanim najmanjšim dohodkom.
(Zavarovanja za slučaj učake z deležem na dobičku in posebno upravo imovine.)
Leto likvidacijo	Število udov	Podpisana glavnica	(lasna vrednost zavarovanja na poroštvo-vano najmanjšo glavnico (reservo premij)	Stalež imovine
				
b) Vzajemna tovarištva v nadžitek.
Leto likvidacije	Število udov	Podpisana glavnica	Vsota danili vlog	Stalež imovine
		*