C. Corr. con la Ponta IZHAJA VSAK PETKU HaroAnina: ITALIJA . . . Ltr INOZEMSTVO .... ... * Posamezni Izvod 20 cen Uredništvo in upravništvo- Trst, Via Ivi letno i ptilttai četrtlsloa 10— I 6’— ■30,- j 10 — t. aiolica 10-12 3-— 6.— V sedanji dobi poostrene razredne borbe, ko dviga izmučeni, a ne premagani proletariat svojo glavo in se, potom velikih in kompaktnih štrajk ov pripravlja na odločilni boj, je dolžnost vsakega delavca, da se priključi veliki armadi, da vstopi v strokovne organizacije. Trst, ‘JO. marca 1925. — Leto VI. - Štev. 240. Ecce homo! Glasilo Komunistične stranke Italije v Gorici ni- so Za novo leto smo doživeli operetno zgodbo, ki je samo pri Slovencih mogoča. Poslanskega kandidata dr. Besednjaka so v Vidmu obdolžili avstrijakantstva, ker so hoteli preprečiti njegovo izvolitev. Poslanski kandidat so je ustrašil, da ne ho izvoljen, Ker bi vlada lahko zabrani-la a vstrijakantovo izvolitev, zato je eno iztuhtal. Tekel je v Trst k tošsstovske-mu «Popclo» in mu razložil, tla je čisto nasprotno resnica. Dopovedoval je, da je bil v avstrijski armadi, obdolžen prijateljstva do Srbov. Kdaj in kako, ne vemo. Pri «Popolu« SO' pa vohali kandidatovo zvijačo in so ga vprašali, zakaj ni raje v «Edinosti» zabobnal, da je bil za Srbijo. Poslanski kandidat ni, prišel v zadrego in se je hitro odrezal, da bi njegovi volilci izvedeli resnico* Ker pa so slovenski! kmetje v srcu avstri ja kanti, ga ne bi hoteli voliti. Zato da ne more v «Edinosti» tega objaviti. Vso to čedno reč je pa «Edinost« poklonila poslancu dr.ju Besednjaku za novo leto, ko je mož že kdaj nosil svoj tite! «čest.iti.f». Bili so si takrat nekaj malega v laseh in prizanesljiva in potrpežljiva «Edinost» je morala enkrat pljuniti. Enkrat samo, zakaj častivredni dr. Besednjak jo je tekel hitro prepričat, naj drugič raje ne pljune. Ni pljunila drugič, naredili so naglo premirje. Med Trstom m Gorico so hudi boji in kadar ima Gorka dobiti kako. gorko na uho, naredijo raje premirje. Pa tako premirje, da še bolj česne j o Trst po butici, zakaj premirje je vedno 1 : 2 (Trst da eno in prejme dve, če ne več). Ako se seveda v Trstu pustijo vleči za nos, nimajo česar proti temu. Kar pa so Goričani nameravali, vendar dosegli. Neprijetna zadeva se- je s premirjem pomašila vsaj za prvo silo in častivredni dr. Besednjak je a premirjem prišel tudi do mira radi Srbov in avstrijakantstva. Ali operetna zgodba ni radi tega nič manj umazana in se tudi danes še splača govoriti o nji. Se več, je celo potrebno govoriti o nji, potrebno radi smradu, ki se širi in zaradi politične morale pri nas. Ugotovili bomo nekaj stvari, da se vidi, kakšne so nase razmere. Dr. Besednjak je hotel imeti poslanski stolček za vsako ceno, tudi za ceno, da se v blato zakoplje. Manevra z avstrija-kantstvom iz Vidma se je lotil reševat v Trst. V Vidmu umazan, se je pral pri fašistih. Prail pa se je s črnilom. Pri «Popolu» niso taki bedaki, da bi jih vlekel vsak lisjak, ki streže po poslanski časti. Pozabavali so se z zvijajočim se kandidatom, saj so vedeli, da ima,jo pred seboj ovna, ki se po deželi kaže v levovi kožii Takemu človeku res ni treba za-branjevati, da pride zastopat slovensko ljudstvo v zbornico. Komur, je poslanska čast toliko pri srcu, da se gre povaljat zanjo po blatu, jo lahko dobi. Pa tudi potrebno je, da jo dobi, da bo grmel iz levove kože in da bo pomagal ljudstvo slepariti. Po socialdemokratsko bo ljudem še naprej bingljal s parlamentom pod nos in varal, kakšnega pomena jo za narod, če imajo njega kot poslanca v zbornici. Slepcev bo še zmiraj zadosti po deželi, da bodo verjeli tej bajki in se bodo tudi ravsali za petstopetnajsto kolo v parlamentu. To bi biilo eno. Drugo pa je, če se poslanski kandidat s takimi sredstvi gnete v zbornico. Dr. Besednjak je krvavo potreboval slovenske kmete, da je zlezel na svoj poslanski stolček v Rimu. Mož dobro ve, da sloji in pade z malimi kmeti, Zato jim neprestano kadi, kako zmagujejo in marsikateri je tak« odi mn n in zakajen, da t udi, vse to do pičice veruje. S takimi jezičnimi zmagami lovi njih volilne glase, ko pri 'ojo v poštev Ali varati teh kmetov, ki jih je vse vedno potiskalo v trmo in ob tla. varati jih vendar ni treba na način, kakor je storil dr. Besednjak, da se je prikopal do svoje «fifc»tivrednosti«. «Popolu Trst gre pravit, da ni avstrtjakant, da pa želi ostati tak v očeh slovenskih kmetov, ker mu je do tega, dn ga izvolijo za poslanca. Ka,j takega je zmožen samo kak narodni prvoboritelj in še ne vsak. lTbo-gi Machiavelli, kako si majhen poleg slovenskega narodnega politika ! Ali iz-nenadja vse to opazovalca vendar ne. Ce se je šel dr. Besednjak tik pred volitvami predstavljat kot kandidat k Mussoliniju, iskat dobrohotnosti od strani vlade, se gre tudi k «Popolu« v Trst lahko priporočat za naklonjenost. Vendar je to farizejstvo, te obenem trobenta na vse štiri strani sveta, kako trpi za narod, kako se zanj bori, ko se bori v resnici za žive in mrtve za lopi poslanski stolček. Nekaj drugega je kajpada avstrija-kantstvo dr. Besednjaka. Vsak otročaj ve, da so se slovenski politiki zmeraj cedili od patriotizma za Dunaj in Habs-hurgovce, Celovška družba Mohorjeva je isto z« leto zastrupljata slovenskega kmeta s tiradami o avstrijskem cesarju in mu dopovedov ala, da je ves dunajski! gnoj samo eisto zlato. Ljudem za Mohorjevo družbo je to neslo, saj še dp,nes točijo solze po lepi avstrijski državi, po najbolj katoliški državi ^veta. Razdejanje Avstrije jim je še danes delo pekla in po njihovem ni bilo nebenega druzega vzroka za svetovno vojno kakor namen f rajna zono v, da poderejo staro katoliško trdnjavo. Ni pa nesla patriotična propaganda «vse za. vero, dom, cesarja« slovenskemu kmetu. Ta je plačal svoj patriotizem s potoki krvi. Zvestoba gnilemu Dunaju mu je tako zastrupila možgane, da se je kakor lev klal za dunajsko blato. Kranjski regiment (sedemnajsti) je dobil časten naslov, da je železen, to se pravi, da je imel več mrtvih kakor vsak drugi. Če bi ne bilo političnega gesla «v,se za vero. dom, cesarja«, bi slovenski kmet ne lil svoje srčne krvi, na vseh bojiščih za smrdečo tujo stvar. Kriv te krvi, zastonj in brez potrebe prelite, so vsi tisti, ki so kovali, svoj kapital s tem, da so Slovenko mu kmetu zastrupljali možgane s habsburško siiilKlo. Slovenski poslanci so vemo dajali s svojo politiko dunajskemu militarizmu ljudski denar, orožje, moč in so mu nazadnje vrgli meso svojih rojakov, ki so zaupali sleparjem. Poslanec Pogačnik je postal vitez kot načelnik vojnega odseka dunajske zbornice in poslanec Šušteršič je bil neomejen gospodar na Kranjskem, ker je pripravil slovenskega kmeta, da je navdušeno šel razbivat Srbom črepinje. Avstrijakantstva med slovenskimi kmeti so krivi titsti, iz katerih politične šole je izšel dr. Besednjak sam. Če bi bil mož, bi povedal in priznal to in bi priznal, da so barantali s patriotizmom slovenskega kmeta kakor se baranta za voli na semnju. Častivredni poslanec je storil drugače, je raje šel ovajat svoje ljudi zaradi tistega greha, za, katerega je sam soodgovoren. Kakor so včasi na Dunaju prodajali narod za strankarske in osebne dobičke, tako je on izdal slovensko paro kot sovražnika Rima za svojo poslansko čast. Ko je pa prišla, sramota na dan, je sklenil s svojimi tržaškimi na-sprotniik premirje, da bo slovenski kmet v temi, kakšnega poštenjaka si je izbral za voditelja. Kadimo kmetu, da bo ostal v megli in da ne ba videl nesnage okrog sebe ! Kdor izdaja slovenskega kmeta v Italiji, kot avstrijakantai, pomaga plesti bič, da se ta kmet ž njim tepe. To je napravil dr. Besednjak in se ni bal plezati po hrbtu tistih tepenih kmetov navzgor, do svoje poslanske časti' narodnega, prvobo-ritelja. Ubogo slovensko ljudstvo v Julijski Krajini, ubogi narod, ki te osrečujejo narodni prvoboritelj i s tako vzvišeno politično in osebno morala! Ecce homo ! Iz Nemčije Železničarska stavka Na tovornikih postajah v Berlinu, v Saški, v okrajih Halle in v Sleziji je izbruhnila stavka železničarjev. Poglavitne zahteve stavkujočih so: vpostava osemurnega delovnika, povišanje mezd od 25 do 40 odstotkov. Odprava akordnega dela, povišanje socialne rente. Nižanje plač železničarjev je bilo vedno katastrofalno, a\ se je poostrilo posebno za časa inflancije (pomnožitev papirnatega denarja). Revščina, ni bilat pri nobeni delavski kategoriji večja kakor pri železničarjih. Poleg tega pa se jih je vedno rabilo za razne «sanacijske» poskuse meščanske Ebertove republike. Prvo delo, ki ga je napravila Eberto-va vlada, je bila «stabiliza,cija» železničarskih plač. Ampak ta stabilizacija je bila taka, da so se določile železničarske plače v višini dveh tret-jink nominalne predvojne plače. Poleg tega se je sklenilo odpustiti preko 30 titsoč železničarjev. Za tiste nameščence, ki naj bi ostaili v služ-ki, je bi/l zvišan delovni umik na 10, 12, 14 in celo 16 ur ! Posebno pa se je masa železničarjev razburila, ko je vlada dovolila povišek 17 odstotkov nižjim delavskim in uradniškim kategorijam, dočim je povišala višjim uradnikom naravnost 71 odstotkov ! Od tistega časa postaja ogorčenje med železničarji vedno večje in je prišlo do vrhunca tedaj, ko je prišlo do primenitve Davvesovega načrta. Ta roparski načrt se naslanja predvsem na izročitev nemških železnic privatnemu kapitalu, kar pomenja diktatorsko zavladovanje podjetja s strani peščice kapitalistov, in na drugi strani brezobzirno izkoriščanje železničarjev. Železničarske strokovne organizacije, izvzemši/ male revolucionarne neodvisne, so sr obnašale pasivno napram odpuščanju 24 tisoč nastavi j ene e v. One so skušale pripeljati pripravljajoči se splošni upor v m ime vode, s tein, da so stavile nove mezdno zahteve. Toda. direkcija železnic je zavlačevala vsako pogajanje. Sele dne 5. marca so s« v/šila resnična pogajanja, ampak so orla kmalu prekinjena. Ravnateljstvo je izjavilo, da ni voljno dovoliti niti vinarja poviška. V zadevi delovnega urnika ,,e sploh zavrnilo vsakršno pogajanje. Razpoloženje nemških železničarjev je za splošno stavko. Po zadržanju voditeljev strokovnih organizacij, ki pripadajo strankam, ki odobravajo Davvesov načrt, je razvidno, da ne želijo nikakor, dn hi se škodovalo «normalizačnemu» delu«, ki je bas izražen v tem Davvesovern načrtu ter bodo skuša,li na vse načine, da preprečijo splošno stavko. In ravno z ozirom na ta roparski načrt, je ta štrajk velike politične važnosti, je napad na skupen mednaroden kapital. Radi tega je v interesu mednarodnega proletariata, da podpira nemške železničarje, kajti njih zmaga bo pomenila težak poraz mednarodnega kapitala. Policija strelja proti udeležencem kom. zborovanja Y mestu Halle se je vršilo komunistično zborovanje, ki je bilo sklicano z namenom, da se izvoli kandidata za predsedniško mesto nemške države. Policija je prepovedala govore tujih komunistov. Kljub temu »o ti nastopili in ko se je šlo za lem, da se te govore prevede, je policijski komisar proglasil razpust zboro- čin izjavili, da se odrekajo komunizma ter da. obsojajo septembersko ustajo. je bil Stojanov edini, ki je raz parlamentarne tniibune neustrašeno izjavil, da. je bil izvoljen kot komunist in da je tudi kot tak prišel v parlament. On je glasno protestiral proti grozodejstvom, ki jih so izvrševale vladne bande nad ujetimi- komunisti in zemljoradniki ter je na ta način rešil ugled stranke pred delovnimi množicami. Pred kratkim, ko so tisti eentristiičnii elementi, ki so se v zadnjih časih zopet priznali za komuniste, a so pri parlamentarnem zasedanju, ko se je šlo za nova izjemni zakon, zopet presedlali in zapustili svoje mesto ter s tem počeli izdajalski čin, je bil Stojanov edini, ki je pogumno ostajal na svojem mestu ter se tudi pripravljal na obtožbo proti Can-koveinu režimu. Krogla vladnega agenta pa ga je zadela in ga tako napravila neškodljivega. Smrt pogumnega prv oborit el ja Stojanova pa bo še bolj vspodbudila 'mednarodni proletariat, da bo vodil dalje svojo borbo proti, kapitalističnim morili cem. -—1—o------ Cankova vlada II vanja. Proti temu se je množica uprla in tedaj so policisti, pričeli streljati. Ubitih je bilo sedem oseb. 25 težko in pet najst lahko ranjenih. Proces proti nemški Jeki" Ze oa lo. februarja sem traja v Lipskem proces proti takozvani nemški Čeki, ki obstoja v resnici) samo v fantaziji policistov in sodnih organov, kateri so hoteli na vsak način imeti dokaze, da so komunisti pripravljali atentate. Razume se, da se je hotelo imeti s tem povoda za divjanje proti komunistični stranki Nemčije. Vtis, ki ga je napravil ta proces na javnost, je čisto drugačen, kakor so ga pričakovali). Od 16. obtožencev je 13 komunistov ali pa navadnih delavcev, ki simpatizirajo s komunističnim gibanjem. Drugi trije pa so policijske kreature; imenujejo se Neumann, Koenig in Diener. Ti so nagromadili obtožilni material, ter so glavne priče državnega pravnika. Nastop teh treh je tak, da je vsakomur jasno, da je laž vse to, kar so skvasiili skupaj. Drugi obtoženci pa pripovedujejo, na kako sramoten način se je hotelo izsiliti iz njih, tekom večmesečnega preiskovalnega zapora taka priznaja, ki bi bila všeč preiskovalnim sodnikom. Kdor bi bil pripravljen obremeniti stranko, temu bi se prizanašalo, ter so mu tudii nudili priložnost, da pobegne. Nekaj posebnega in nenavadnega, kar se menda do sedaj se ni zgodilo nikjer, je bilo nesramno postopanje predsednika sodišča. Niednerja, proti zagovornikom Ko je namreč branitelj Samter nastojal na tem, da obtoženci popolnoma izpovedo vse o načinu, s katerim so sodni organi postopali ž njimi, je predsednik sodišča, Niedner s silo iztiral odvetnika Samter ja iz sodne dvorane! V znak protesta so vsi drugi odvetniki zapustili sodno dvorano. Drugi dan se jo obravnava nadaljevala brez zagovornikov, toda obtoženci so izjavili, da ne bodo odgovarjali ,na stavljena vprašanja. Jasno je torej, da ni ta proces o katerem so- tako na široko in slastno pisali buržuazni listi - nič drugega, ka kor velika blamaža nemške vlade in vseh njenih hlapcev. Naslednje pismo dokazuje, kako da se bolgarska vlada ne zadovoljuje s tem, da mori navadne bojevnike proletarskih strank na Bolgarskem. Cankov je celo sklenil, da da pomoriti sovjetske zastopnike v Rimu, Londonu in drugod. Pri tem zločinskem delu sodelujejo aktivno bolgarsak odposlanstva v inozemstvu. Avtor pisma je eden izmed najbolj poznanih izvrševalcev v Cankovem kabinetu, imenuje se Stančev ter piše nekemu Stojlovu, bivšemu bolgarskemu odposla-niiku na Dunaju. Sedaj je tajnik pri bolgarskem odposlanstvu v Rimu. Pismo so glasi ; «Dragi Stojlov ! Zahvaljujem se ti naj lepše za tvoje pismo in za knjige. Zelo me veseli, da je umrl Čauljev (član osrednjega odbora makedonske revolucionarne organizacije). Prepričan sem, da bo Dimitrova (član izv. odbora kom. stranke Bolgarske) zadela ista usoda. Sedaj se nahaja ■? Rimu in ne bom mimo spal, dokler ne bo u-mrl. Začel sem že iztrebljevati naše komuniste in upam, da bomo v kratkem i-meli ves izv. odbor v naših pesteh. Či sto gotovo je, da je Dr. Maksimov (kom poslanec v bolgarskem parlamentu) ob dan od zvestih ljudi, ampak mi se ne bomo polastili le njega, ampak tt.di drugih poslancev, posebno Kosiurkova (vodja bolgaiske ckmokmthuo rodtkalske stranke, ki je nasprotnik Cankove vlade). Včeraj, na domu Laza rova poveljnik Sofijske posadke) mi se jo posrečilo do biti poročila o Vlahovu (inozemski zastopnik Makedonske organizacije) in o Harlakovu (urednik revije «Balkanska federacija). Poslali bomo tjakaj nase a-gente, zato da obračunajo tudi s Kola-rovom. Pred petnajstimi dnevi je Gaspard odpotoval v London, da ubije Rakovskega. Dobil sem potrebna sredstva. Radi denarja ne delaj si nikakih skrbi, vse bo poplačeno. Brzojavi mi takoj glede Ause-na (sovjetski odposlanik na Dunaju). Če mi hočeš napraviti veliko veselje, pošlji v Milan fotografije agentov, sovjetske misije. Tukaj ti prilagam zato da bos mogel nadaljevati tvoje delo na račun meseca januarja in februarja 8000 lir. Bančni ček je naslovljen na Banco di Roma. Mnogo pozdravov Stančev. Medtem ko se Cankov in njegove kreature hinavski zvijajo in «obža!ujejo» politične umore, ki se vršijo neprenehoma in ob belem dnevu na mestnih uli- Druga za drugo, padajo sociafpacifistične laži Tudi »Ženevski protokol" pokopan Te dtu je angleški imperializem pokopal v Ženevi^ n,a šestem zasedanju Zveze narodov,'^aanozni «protokol», ki je bil enoglasno odobren dne 2. oktobra 1924., na petem zasedanju omenjene Zveze. Takozvani Ženevski protokol, ki ga je na vse mogoče načine poveličeval social-demokratični in imperialistični tisk, je bil izreden plod truda Macdonalda in Herriota, to je tistih predstavnikov so-rialpacifiizma, ki so jih držali na povodcih možje mednarodne finance in ki so gledali na to, da sestavijo taka ilu-zorična pravila, potom katerih naj bi se zavedlo proletariat s poti razrednega boja in ki bi istočasno dovoljevale imperializmu, da nadaljuje svoje zločinsko delo pod krinko pacifizma (mirotvomosti) in «Zveze narodov«, Ta protokol je namreč vseboval točke glede obveznega razsodišča, razorožitve in .je predvideval tudi splošno vojaško in gospodarsko mobilizacijo ene skupine držav proti tisti državi, ki bi ne hotela pripoznati razsodišča. Že tedaj so komunisti! svarili proletariat pred rožnatimi iluzijami, ki so jih na umeten način t rosili okolu social izdajalci, meščansko »demokratično* časopisje in krščanski socialci. Rekli so, kako da l>o imperialistično tekmovanje med posameznimi državami preprečilo vsako rešitev vprašanja glede «miru med narodi«, potom »Zveze narodov«. Pokazali so jasno, da «Zveza narodov« ni nič drugega nego orodje imperializma proti proletariatu, kolonijalnim narodom in Sovjetski Rusiji. Pokazali so, da medtem ko te:;i, na ljudstva Versailleski dogovor, kakor tudi drugi manjši dogovori, ki so poisledice vojne, medtem ko pritiska delovno ljudstvo Nemčije Da-\vesov načrt, umirajo ljudje gladu v Nemški Avstriji, na Balkanu in v kolonijah tli je vojna in upor. Imperializem povzroča, povsod nove in vedno strasnej-še požarje, ter gleda, kako bi ustvaril protisovjetsko enotno fronto. Mednarodna socialdemokracija je toraj izvršila zločin tedaj, kadar je trosila okolu iluzijo o «miru», kojega naj bi upostavilo in varovala buržuazija sama. Angleški imperializem je dal prav komunistom: angleški zunanji minister Chamberlain je cinično pokopal »Ženevski protokol«. Kapitalistični svet ne more živeti brez vojnih pustolovščin. In Buržuazni svet se tudi mrzlično pripravlja k novim vojnam. Proletariat se morti torej tesno skleniti krog svoje revolucionarne predstra-že, krog komunističnih strank ter mora obrniti svoj pogled proti Moskvi. Izpremeniti imperialistično vojno v meščansko vojno, to je dolžnost delavskega razreda. Proletariat mora gledati na to, da ustanovi svetovno zvezo delav-sko-kmečkih vlad vseh dežel. strahovanja delavčevih žen in otrok, bojkot pod vsakovrstnimi oblikami, s -strani delodajalcev in javnih uprav,« Dalje je sodr. Maffl žigosal postopanje vlade v zadevi vojnih invalidov, ter sc je tudi dotaknil procesa radi umora Matteottija. Veliko razburjenje med fašisti je povzročila njegova izjava, da fašistična, vlada nima v množicah ni kake zaslombe, ampak, da se drži na površju samo potom sile. Sodruga Maffl ja so fašisti obkolili od vseh strani, mu grozili in ga celo opljuvali, toda on je mirno nadaljeval svoj obtožilni govor, katerega je zaključil, rekoč, da si morejo teptani in izkoriščani pričakovati zboljšanja svojega položaja edinole pod enim pogojem, to je, da ustanovijo svojo vlado, vlado delavcev in kmetov. Tudi dušijivi plini proti delavcem! V Dombravi na Poljskem je bil ubit policijski vohun Komenski, ki se je vrinil v komunistično stranko. Radi tega je hotela policija aretirati dva delavca, ki sta bila osumljena, da sta izvršila umor. Ta dva pa sta se zabarikadirala v svojem stanovanju in otvori-la ogenj proti oblegovalcem Ker jima policija ni mogla priti drugače do živega, so usmerili proti stanovanju strupene pline, kar je povzročilo smrt, že itak ranjenih delavcev. To je prvi slučaj, da se uporabljajo v razredni borbi strupeni plini. 111 t Naši mučeniki Haralambi Stojanov Eden za drugim padajo pogumni prvo-boritelji bolgarskega proletariata. Načrt krvave Cankove vlade je, popolnoma iztrebili vse znane komunistične osebnosti in predvsem komunistične voditelje. Sistematično se strelja vse komunistične poslance, občinske in okrožna svetovalce. Ubiti so bili Petkov, Hadži Dimov, Valfio Ivanov, Zaharijev, Straži-mirov. Zadnji komunistični poslanec, ki je po tolikih komunističnih umorih o-sta.l se pri1 življenju, Haralambi Stojanov, je bil umorjen dne fi. t. m. na eni izmed najbolj prometnih ulic v Sofiji, ko je zapustil parlament ter se vračal domov. Ubil ga je agent, pripadajoč, vladni centrali morilcev. Sodr. Stojanov je bil po poklicu železničar. Pni volitvah, ki, so se vršile meseca septembra 1. 1923., je bil izvoljen na e-notni listi komunistov in zemljorad-nikov. / V tiietem času, ko so centralistični elementi Kom. stranke Bolgarske v parlamentu strahopetno in na izdajalski nH- Parlamentarno zasedale tl Minulega tedna so nastopili v rimskem parlamentu naši poslanci, pa niso mo ledovali, naj se vlada »usmili« delovnega ljudstva, kakor delajo zastopniki slov, nacionalizma, temveč so raz parlamentarnega odra žigosali sedanji režim, pokazali so v pravi luči gospodarsko stanje, v kojem se nahajajo de lavci in kmetje ter s tem pozivali vse izkoriščane, da se strnejo, v boju proti izkoriščevalcem in tlačiteljem. • Prvi je nastopil sodr. Graziadei. Ume niil je, da od tistega dneva, ko je nastopila fašistovska vlada, do danes, so ce ne življenjskih potrebščin poskočile cah, organizirajo ti ljudje nadaljne a. ; l^prečno z« 20—25 odstotkov. Tukaj tentate, ne samo proti bolgarskim komu- niso v*toto »«jemnine. S povišanjem nistom, temveč, tudi proti drugim poli tič nim osebam. To je torej zadosten dokaz, da se ne gre tu le za bolgarsko, temveč za mednarodno teroristično organizacijo. Proti mednarodnemu banditstvu pa mora odločno nastopiti proletariat, združen v mednarodni enotni fronti. Mistii Paiit-Prillinita M Omenili srno že, da se je v elesrbska reakcionarna vlada spravila tudi na Mednarodno rdečo pomoč. Sklenila je, da bo preganjala vse, kar1 je biJo količkaj v zvezi s to organizacijo, celo tiste, ki so prejeli kako podporo od nje. V Ljubljani so bili aretirani sledeči sodrugi; Vuk, Peterkovi*, Kobler, Kordič, Mesojednik, M. Fajnova in Praprotnik. Ne glede na to, da se je nabiranje prispevkov in podobno vršilo javno, se zapira ljudi, ki so se zanimali za omenjeno organizacijo, Delavstvo bo nadaljevalo svoj boj proti P. P. režimu, podpiralo bo žrtve reakrijo, katerih *e n« sme zapustiti. najemnine je postala draginja se večja.. Kar se pa tiče delavskih plač, so v Italiji v primeri z drugimi državami, najnižje. Za njim je govoril sodr. Damen, ki je tudi položaj delavstva, tudi z ozi- rom na"'dejansko odpravo vsakega delavnega konkordata, uničenja strokovnih organizacij itd. Posebno živahen je bil nastop sodr. Maflija. Med drugim je izvajal sledeče: «Dne januarja sto naznanjali, da se bo položaj tekom 48, tir popolnoma zjasnil. Položaj pa je še vedno teman. Med vami predvsem v tistih zadevah, ki so vas porodile. Razdalja Vned višino plač in draginjo, se je tekom zadnjih osem mesecev ogramno povečala. Proletarci stradajo, medtem, ko »e jih naravnost nesramno žalit, Zali se jih z ogromnimi dobički na kupčijah in io-dustrijalnih podjetjih. Novi, mladi in nekompetentni ljudje so se vrinili li k pri lom, zagotovili so si, in tudi zelo hitro, ogromna bogastva. Napram tistim delavcem pa, ki ae nočejo ukloniti, je v veljavi ta-le sistem: odpuščanje od dela, grožnje, pretepanja, V vzhodnem delu Pariza, sredi delavskega okraja je pokopališče Pierre Lachaise (izgovori: Pjer lašez), To je naj-starejše pariško pokopališče. Dve stoletji francoske preteklosti sta tukaj pokopani, filozofi, pesniki, slikarji, generali, metrese, ministri, demagogi in revolucionarji. Tu leže tesno drug poleg drugega ljudje, ki so jih ločili v življenju razredni in drugi interesi. Visoka kamenita stena je posvečena ((junijskim žrtvam«. S tem niso mišljeni tisoči pariških proletarcev, ki so junija 1. 1848. padli na barikadah z« revolucijo, temveč beli gardisti Ca-vaignaci. Popolnoma v bližini počiva Avgust Bla,nqui (izgovori: Blanki), duša oboroženega upora pariškega proletariata v ča,su od julijske revolucije 1. 1830. do komune 1. 1871., B!anqui, ki je več kot polovico svojega življenja ječal v grobu francoskih ječ. V kotu na vzhodni strani pokopališča je dvojni grob, neokrasen, zanemarjen. Paul La-fargue in njegova žena Lavra, sestra Karla Marsa, počivata1 tam. Skupaj sta šla v smrt. In sedaj počivata oba med svojimi. Dva koraka od njihovega groba je pokopališki zid. Tu je okrasen z venci in kovinastimi cvetlicami. Noben napis ne pove, kdo tu počiva. Ali, leto za letom gredo tisoči in tisoči, pariških proletarcev spoštljivo mimo tega zidnega vogala in tu povesijo svoje rdeče prapore. To je takozvani zid federira-nih, bojiščf in grobišče komunardov. Bilo je zadnje dni krvavega majskega tedna 1871. Rdečil Pariz delavcev je bojeval junaški, obupen, brezupen boj proti belemu meščanskemu Veraju. Komuna ni razumela, da bi svojo marčno zmago nesla naprej in jo zagotovila z odločnim ravnanjem in hladnokrvno odločnostjo. Razumela je pa umreti t nadčloveško požrtvovalnostjo za stvor proletariata. Ko je izbruhniti odločilni boj, ko so Verajci z ogromno premočjo vdrli v Pariz, so morali zavzemati en mestni okraj za drugim, ulico m ulico, hišo za hišo. Bil je neorganiziran odpor, brez načrta, brez pregleda. Pariški delavci so se borili, kjer so -staLi. Barikade so rastle iz zemlje in delavci so jih bromidi, dokler so imeli kako kroglo. Komunarcli so izgubljali okraj za okrajem, ulico za ulico. Ali, svojega poguma niso izgubili. Prodali so svoje življenje za najvišja ceno. Boj za Pori« je trajal od 22. do 29. maja 1873. Ena zadnjih postojank pariških delavcev je bilo omenjeno pokopališče Pierre Lachaise. Branili so ga z obupnim junaštvom. Ko so Versajci udrli skozi odprtine, se je boj nadaljeval. Vsak nagrobni! kamen je služil za kritje, vsak spomenik za barikado. Vsako stopinjo so morali napadalci osvojiti S podvojenimi naskoki. Končno je premoč premagala, branilce. Po zmagi belih je sledilo belo maščevanje. Na pokopališču Pierre Lachaise so zgrnili tisoče proletarcev, mož, žena, otrok, oboroženih in neoboroženih. S kartečami in mitraljezami so jih pobili. Kot tu, tako po vsem Parizu. Do junija je trajalo klanje. Sam šef vojaške jaslice je priznal, da je bilo 17.000 pomorjenih. Po tem prvem sumaričnem krvavem delu je delala krvava justica so mesece. Tisoči so še pomrli po ječah in kazenskih kolonijah. Beli in Meči imajo »voje ^pomenil«* na Pierre Lachaise. Ob glav.nem pokopališkem drevoredu tesno pri slavnem ftpomnntitu «Mrtvim» je postavljen ve- 2 DELO« iik kamen. Pompozno obloženo, brezo-kusno kiparsko delo. To je «oticieln;; umetnost«. Zunaj' pu .stoji: spomenik, ki so ga postavili pariški delavci svojim mučenikom. To je navaden zid, pred katerim sloji žena z odprtimi prsmi, z glavo n a slori jeti o na zid, umira /e. a vendar je še kljubovalna in ponosna. (Ta slika je tudi v brošuri «Pariška komuna 1871»), To je' revolucija, ki se da streljati. Če pristopimo bližje zidu, potem raste iz zida drugi zid ljudi. Začetkoma razločujemo samo poedine postave, šuo-koplečatega moža ž mirno prekrižanimi rokami, ženo z mrtvim otrokom v naročju. Potem ji.ii je vedno več. Drug polog drugega, drug za drugim stoje in pričakujejo krogel svojih morilcev. Od strelov so razbiti kamni. Zadeti padajo. Nad človeško množico je stegnjena delavska pest : Živela komuna ! Stavka kovinarjev Razredni boj je odpravljen tako so oznanjevali fašiisti ko so prišli do vladnega stolčka. Ponavljali so to svojo pravljico še naprej, kljub temu, da so se tu pa tam porajale stavke, spočet kam negotove potem vedno izrazitejše. Kako naj bi bile. pokopane stavke, epizode razrednega boja, ko porajajo iste vprašanje kruha, katerega vladajoči razred tako mačehovsko deli tistim, ki mu ustvarjajo vse blagostanje, vso udobnost in uživanje ? Neznosna draginja, kateri delavstvo s svojimi pičlimi zaslužki nikakor ne more kljubovati je prisililo kovinarje, da so prekrižali roke. Da je beda velika, da je volja delavstva priboriti si, pod vsakim pogojem, pravičnejši kos kruha in tudi boljšo bodočnost, nam je pokazal eno-dušni vstop kovinarjev v stavko. V Lombardiji Stavko so prvi proglasili fašistični sindikati v Bresciji. Stavko so potem razširili na celo Lombardi jo. Razredno zavedno delavstvo se ni odzvalo proglasitvi fašistovske «stavke» temveč je pričakovalo povelja od razrednega sindikata, «Fiom». Ta je že delj časa poprej skušala prilti do pogajanji. \ z industrijalci, ki so se pa toglede jako svojevoljno obnašali zanašajoč se na današji politični položaj v Italiji. To upoštevajoč so «Fiorn» in njej pridružena sindikalna LT-druženja proglasila stavko na celo Lombardijo (Milan) in 35.000 delavcev je u-stavilo delo. Fašisti so s svoje strani sklenili pogodbo z industrijalci in proglasili konec stavke, misleč s tem zlomiti enotni nastop delavstva. Toda bridko so se ušteli. Delavstvo se ni vrnilo na delo — razen par fašistov — in to jo bil poslednji moralni udarec faustovskim sindikatom. «Fiom» je po treh dnevih trajajoči stavki isto zaključila in izdala na kovinarje proglas, v katerim pra vi, da bodo morali industrijalci razumeti, da se «Fiom» in svobodnih strok, organizacij ne da odpraviti in da bo treba delati račune z istimi1. V kolikor je upravičena ali ne ta poteza vodij «Fiom», ki so reformisti, bomo še pisali. V Piemontu Stavki v Lombardiji je sledila ona v Piemontu (Torino). Tudi tukai so vsi kovinarji komaj čakali, da stopijo v boj za izboljšanje mezd. 60.000 kovinarjev je stavkalo. Industrijalci so s svoje strani izjavili, la smatrajo stavko... političnim, da bi s tem pokazali, češ, delavstvu rojijo še vedno rdeče muhe po glavi. Edinole vodstvo- velike avtomobilne družbe «Fiai (35.000 delavcev) je pričelo pogajanja z delavci. Včeraj zvečer so vodje «Fiom» v tej pokrajini izdali proglas, v katerem pozivajo delavstvo, naj se povrnejo na delo. tudi o tem bomo šo izpregovorili. V Julijski Krajini Predvčerajšnjem, v sredo, je bila proglašena stavka na vso kovinarsko industrijo tudi v naši deželi. Stavke se udeležujejo vsi kovinarji, 12.000 po številu. Delavci so zapustili delo zavestno, disciplinirano, z navdušenjem. Živahen ropot dela je utihnil v znak protesta proti tistim, ki niso nikoli smatrali delo kot vir življenja in blagostanja, marveč so ga podrejali le svojim osebnim interesom. Gibanje kovinarjev se poostruje tul«či)lft. In poleg tega, da pri ohlastnijah beračijo za mrvice, ki v nobenem oziru ne morajo zadoščati vsaspdošnim potrebam slovenskega delovnega prebivalstva, bi gospodje še radi igrali ulogo junakov. Junaki beraštva I Junak, ki moleduje pri vladi za krom pirjevo seme. Jifnak, ki antišambrira od zore do mraka zato, da bi smel očistiti ministru čevlje in opisuje to svoje dejanje kot veliko narodno žrtev. Takih politi« nih junakov je bilo med slovenskim ljudstvom več kot dovolj. 1 i junaki vso v avstrijskem parlamentu prodajali najvitalnejše interese slovenskega ljudstva za male krožnike leče. Ti junaki so slovansko ljudstvo poniževali in ga končno ponižali do beraške stopnje. li ti ljudje, ki si zares mislijo, da je slovensko ljudstvo neumno, ki ne vidijo ne slišijo kako se že vse smeje njihovim pavlihovim baharijam, vam pompozno vprašajo komuniste kje da so toliko časa bili. Ali niso ob pamet? Hvaležni bi morali biti komunistom, da ne hodijo nadlegovati klerikalne in narodne pristaše. Komunilsti so ves ta čas bili tam, kjer je bilo treba biti. Kaj zato ako so jih go-riški gospodje videli ali ne. Tiho, nevidno, podučno in oiganizačno delo komunistov je več vredno od vse klerikalne baharije in njenega kramarskega junaštva. In je več vredno že radi tega ker ne ponižujejo delovnega ljudstva, ne uče ga naj bi prosjačilo marveč naj pogumno zahteva in se naj pogumno bon za svoje pravice. Za tiste pravjce, ki mu jih ne bosta izvojevala ne talar ne trak marveč si jih bo moglo izvojevati samo. Koliko milijonov so požrli komunisti pri „Cerg“*u... Ti naši klerikalni junaki, ki imajo poln cilinder masla na glavi), hodijo na sodnce in vprašujejo kam so d ju 1 i komunisti milijone zadruge C.erg. Zadruga iomo ravnali po njegovih naukih, bomo tudi dosegli boljšo bodočnost. Član proletarske armade. Kmečko gospodarstvo O krmi Živinoreja je dandanes najkoristnejša panoga kmetskega gospodarstva, kor živina donaša največ dohodka in vsakoja-ke koristi. Poglejmo le našo zemljo, kako kliče po gnoju ! Kje naj ga vzamemo, če ni živine? Je tedaj naša prva skrb in naloga zrediti ne le mnogo glav, ampak tudi lepo in zdravo živino, kar pa ni tako lahko. Treba je tudi tukaj umnega, premišljenega ravnanja z živino. Otresti se moramo predsodka, da. je dovolj, če delamo po starih očetih; drugi časi!, druge razmere. Dandanes je svet v drugih razmerah kot pred petdeset ali sto loti in kdor se hoče preriti skozi težko življenje in razumeti boj za obstanek, mora korakati z znanostjo in napredkom. Naši merodajni krogi se ne zanimajo za nas in dovolj, da jih ubogamo in damo, kar od ras zahtevajo. Plačaj redno davke in doklade — in nikdo to no bo vprašal, če si dal iz lastnega žepa ali si se moral iz-posiditi. Ni čudo, če nam nedostaja potika ! Ker pa vemo, da je zastonj pridigati našim krvosesom, pomagajmo si raje sami in svetujmo si kolikor znamo ! Mi vse premalo gledamo na rejo, pasmo in na zdravje živine. Poglejmo prvo ! Živalsko telo je sestavljeno i v. beljakovine, tolšče, rudninskih snovi In vode. To dobi živina potom krme, kii sestoji : 1) iz zgorljivih in nezgorljivih delov. Zgorljjvi deli se imenujejo tudi organski, ker tvorijo rastlinske ali živalske ude ali organe; (nekaj živega) ne zgori ji vi pa neorganski, (mrtvo), ki so voda in rudninske snovi (pepel). Najvažnejše hranivo je beljakovina; iz nje se dela meso, mast, kri in mleko. Tudi daje živali moč in čvrstost; če jo nima, hujša in hitra. Čim vty beljakovine je v krmi, tem boljša, tem močnejša je. K a tora krma ima beljakovino? Imamo jo v sočivju (grah, fižol, leča, bob) žitu, mesu, sveži detelji, otrobih i- dr. Če dobiva živa! pretočno klajo, ne more prebaviti vse beljakovine; neprebavljeni' deli odidejo z blatom v gnoj ali pa se porabijo za dihanje. S tako krma seveda mi ne krmimo, ker je nimamo. Nasprotno pa je nespametno krmiti s tako klajo, ki ima malo beljakovine, n. pr. z repo, slamo, slabim senom i dr. Tudi toliča jo važen dol živalskega krmila in se nahaja v lanenem semenu, bukvicah, oljnatih tropinah, v koruzi, ovsu i. dr. Tolšča so porablja v živalskem telesu za dihanje in telesno gorkoto. Čim voč žival dela in se giblje, tem več je porabi. V krmi je tudi! sladkor, škrob in surovo vlakence. Največ sladkorja je v |>esd, ropi, korenju in zeleni koruznici. Škrob ima krompir in žiito. Surovo vlakence (zunanja rastlinska kožica) vsebuje seno, slama, trava in je prebavno v mladi rastlini, v stari je skoro povsem neprebavtio. Mia- Selitev v Rusijo Kdor, še ni podal odboru natančnih podatkov, naj to stori takoj, kajti odbor moru imeti do 24. marca natančen zapisek izseljencev, da ga predloži emigracijski komisiji v Rimu. V prijavi je treba navesti: Ime, priimek, bivališče, družinsko stanje, kako in koliko orodja ima in kakega, dela je zmožen. Če kdo zna fotografirati, naj se prijavi. Kar se tiče denarnega zneska (5000 L in po 500 I. za vsakega nad 8 let starega družinskega: člana) v tem oziru ne more odbor nikomur popustiti. Ruska vlada je stavila še večje zahtevo a odbor je predložil omenjeni znesek in čaka na to konečni odgovor. Oni, ki bi »e radi izselili, a ne zmorejo zneska, naj se do 5 skupaj združijo in naj pošljejo za sedaj enega; druge bi odbor preselil v jeseni* ali spomladi samo za potne stroške. Če komu ostane kaj neurejenega, pošlje odbor v jesen? zastopnike sem da do-tične stvari uredijo. Za izdajo potnega lista, zahteva vlada natančen spis izseljencev, pogodbo ruske vlade in dr. Le ako odbor te stvari izpolni lahko vsak zaprosi za potni list. Rok za to se pravočasno nagnani; vsak naj si pti priskrbi sedaj fotografije, in sicer 3 (ne 2) za vsak potni list. Potni list mora imeti vsaka oseba nad 15 let stara; otroci pod 15. letom se Rok za to se pravočasno naznani ; vsak potni list je treba; 3 fotografije, ((nulla ost a« od občine, kolek za Emigrante; prefektura ali podprelektura izda potni list. Radi zelo različnih prevoznih stroškov se odpotuje po železnici (14.-16. aprila) iz Trsta, čez Buda.pest-Bukarest-Kostan-za v Odesso (19. aprila 3-4 dni:). Blago pojde po morju iz Trsta 8. aprila; v 0-desfjj bo 19. aprila.. Na posestvo se pride 24.-26. aprila. Za vožnjo naj se obleče vsak zimsko, in je dovolj če ima seboj 1 spodnje perilo, milo in brisačo. Sicer pa ima lahko vsak običajno potno prtljago seboj; tu se priporoča vzeti stvari, ki se rade tomijo. Do 24. marca se mora tudi vsak odločiti, katero blago odpošlje po morju. Vso obleko, obutev, mehko posteljno o-pravo brez drugega; te stvari se lahko tudi zaznamuje. Nadalje se priporoča posebno kotle, jedilno opravo za osebno rabo, žaklje, plahte, vrvi, vse železne predmete, kakor orodje, cveke, drat, potem vrtna semena, nikakor pa no večjih lesenih predmetov. Le kdor ima dobre sode na razpolago naj jih prijavi do 24. marca odboru. Blago se bo paketiralo v Gorici in Trstu. Prevoz v Gorico ali Trst se še določi, a ne bo pozneje kakor 28. marca. Za začasno paketiranje in prevoz morajo zaupniki najceneje poskrbeti; stroške plača odbor. Definitivno paketiranje v Gorici ali Trstu oskrbi odbor, ker je treba po precej natančnih predpisih pa-ketirati. Zaupniki so: Melihen Ignac. Žaga za soško dolino; Krašna Ivan Idrija za Idersko; Skok Stefan, Čepovan za Če-povansko;, Gruden Alojz Trnovo-Nemci za trnovsko planoto; Sabadin Ivan Ka-valiči-Dekani za Istro. Zaupniki morajo skrbeti za prevoz blaga in za inkasira-nje denarja. Podrobna navodila dobijo pravočasno. Du 28. marca mora imeti vsak denar pri rokah. Vse odborovo delo do resničnega odhoda je popolnoma brezplačno. Vsak naj se drži točno navodil, da ne bo nobenih zadržkov, kajti vlaki in ladja ima določen urnik. Za organizacijski odbor * Arčon Ivan Vrtojba 60 (Gorizia) Preteklega tedna se je policijskemu komisarju v Gorici zljubilo, da nariše našo selitev nič manj kot nabiranje rekrutov za Rdečo vojsko. O zadevi je poročalo buržuazno časopisje na dolgp in široko in tudi: nekaj naših ljudi je bilo aretiranih. Konočno je pa ves krik potihnil, ker se je izkazala vsa budalost takega početja. da trava je torej tesnejša od stare. Surovo vlakence služi želodcu, da napravlja p.otrehn.i sok. Rudninske soli ne rede, a brez njih žival pogine. Te so v lanenem semenu, dobrem senu in detelji. V dobri krmi so tudi rudninske snovi, ki gredo v kri. Kolikor pa jiih ne gre v kri, pridejo z blatom v gnoj in s tem sevč na njive, da služijo rastlinam v hrano. Torej: čim boljša krma, tem boljši gnoj. Krmljenje s slabo hrano, ki ne vsebuje surovega vlakenca (krompir, repa slama) povzroča boleha v ost, zlasti pomanjkanje krvi, lizanje in kostolomniico. Tečnost klaje za visi od količine hraniva. Vendar pa je beljakovina, tista snov, iz katere se dela meso, mast in tolšča. Po obilnosti beljakovine presojamo tečnost. Katera krma je torej živini najpri-kladnejša? Prežvekovalcem ugaja najbolj sveža trava, detelja, seno i,n slama. Prežvekovalci si morajo želodec dobro napolniti, da lahko uspešno prebavljajo. Žito na pr. ne napolni želodca in o vi,ra, prebavo, je pretrdo in težko prebavno, zato je veliko odide neprebavnega iz prebavil. Le za plemenske bike je priporočljivo. Korenstva in gomoljne rastline mešajmo s tečnejšo krmo. Glede dobre krme smo še vedno preveč brezbrižnii in se zadovoljujemo le, da živino napolnimo. Zato se tudi naša živina no more izboljšati. V tem oziru nam morajo biti za zgled drugi krajii, kjer tako gledajo na dobro klajo. Tudi pri nas ima. naj lepšo živino gospodar, ki je dobro rodi. Živalsko telo je nekak stroj, ki predeluje krmo v meso, mast, mleko i. dir. Krava nam da dosti dobrega mleka oh dobri krmi. Treba je torej krme, ki tvori mleko ali «milekotvome» krme, ki mora i-meti dosti beljakovin in tolšč. Posebno moramo gledati na to v zimskem času, ko polagamo živini, le suho krmo. Kor obstoji, naša krma večinoma iz sena in detelje, moramo paziti na, dobroto te krme,, ki bodi pravočasno in pravilno shranjena. Polog tega bomo pokladali živini tudi posebno korenatvo iz že omenjenega razloga. Priporočljiva so takozvana «močna» krmila, ki vsebujejo posebno dosti beljakovin in tolšč. Ta so ugodna posebno kravam. Imenujejo se : sezamove, lanena in kokosove tropine. Te pa ho drago, ker potujejo skozi profitnrske roke, ki si kujejo dobičke tudil s ponarejevanjem. Vendar pa se lahko poskuša posebno tam, kjer se pečajo z mlekarstvom. Izkušnje so pokazale, da se s krmljenjem s senom in dobrimi sezamovimi tropinami zviša pridelek mleka zn okroglo ono tretjino. Močna krmila, (v našem slučaju torej imenovane oljnate tropine: lanene, sezamove, kokosove) se izplačajo v slučaju, ako se z večjo mlečnostjo, ki se s tako krmo doseže, poravnajo s troski za na kup teh krmil. Ako nam krava duja ob navadni krmi 5 1 mleka na dan, a s pomočjo 1 kg oljnih tropin 7 i, potem se nam pokladanje oljnih tropin izplača, n-ko nas ne stanejo več kakor*sta tista 2 1 več namozganega mleka, vredna. Poskuša pa se tako le: Prvi teden se polaga eni ali več kravam navadna klaja, n. pr. rezanica sena in otavo; v drugem tednu se poklada precejšnja klaja in poleg te 1 kg otrobov. Mleko, dobljeno po otrobih se meri selo tretji teden. Četrti teden «c polagoma preide na krmljenje n. pr. sezamovih tropin. Peti teden se meri molža iz. te krme. Treba pa je opaziti, da niso vse krave za to enako hvaležne. Pri dobrih molznicah je večji vpliv takih krmil in sicer najbolj v dobi polne mlečnosti. Po porodu, ko je delavnost vimena najbolj živahna, se porabi vsa krma za mleko. Ta poskušnja bi se morda izplačala v okolici mest, kjer se mleko dražje proda. Lanene tropine so najbolj okusne, zdrave in zato najdražje in vsebujejo 24 odstotkov beljakovin in 10 odstotkov tolšč (t 1 kg. je 24 dkg (dekov) beljakovin in 10 dkg tolšč). — Vsebujejo' torej dvakrat, več beljakovin in tolšč kot pšenični otrobi in trikrat toliko kot dobro seno. Sezamove tropine, ki se dobivajo iz stiskanja olja. semen sezamovih rastlin, ki rastejo v jutrovilh deželah, vsebujejo 39 odstotkov beljakovin in 10 odstotkov tolšč. Niso tako prijetnega okusa kot lanene tropine. Kokosove tropine se dobo iz kokosovih orehov, ki, rastejo v jutrovih deželah in vsebujejo 22 odstotkov beljakovin in 9 odstotkov tolšč. So pa najbolj okusne iin jih živina rada: žre. Tudi zadobi mleko prijeten okus in je bogatejše na tolščah, zato so dobre za mleko, iz katerega se izdeluje maslo, ki dobi fin okus. Dajajo se kravam po 1 do 1 in pol kg na dan, pomešane z rezanico in malo poškropljen". Zaplemba Zadnja gtovilka «Dela» je bila zaplenjena. Toliko v vednost naročnikom, čl-tateljem in razprodajalcem. iona i Gabrovica v Istri. Darovali razrednoza-vedni proletarci za politične žrtve L. 16,— Volče pri Tolminu. Dali zavedni fantje na pustno nedeljo za Rdečo pomoč mesto za vino L. 16 (proletarci, posnemajte Jih!); zavedni proletarci iz vol-čanske okolice za Rdečo, pomoč L. 9 L. 25.-- Vipava. Žagar z Močvirnika daruje M. R. P. lir pet, da ho prej nehal greh proklet L. 5,— Lokavec pri Ajdovščini. Medn. rdeči pom. daruje lokavsko delavstvo L. 31.- Smarje pri Kopru. Nabrano na da,n pusta za M. R. P- L. 15.— Renče. Celica A. Alijngič ob obletnici njegovega mučenišlva daruje Medu. rdeči pomoči L. 19.50 GORIŠKI PODODROR M. R. P. Solkan. Nab. pola 10850: Val. Bitežnik, Poškar, .1. Komel, Al. Brecelj, And. Lužnik, Fr. Jug, Leop. Doljak, ,1. Go-milšček, J. Komel, Alf. Gabrijelčič, Iv. Zavrtanik, Komel, Domenico, J. Škodnik po 1; .1. Bitežnik 0.00; J. Markič 0.50; St. Komel 0.80; A, Jug, Tv. Batistič, fašistovski, disident. Al. čuk, Gabrijelčič, Kumar po 2 omizje v «Caffe Šport«; M. Čuk po 5; Val. Rubeša 2.75 L. 40.65 Nab. pola 10841 : Lah, «Dajoš Ev-ropu 1« po 5; omizje hrepeničiih 3.60; grašniki, stari Slovenec, po 1; stari narodnjak, Trocki po 2 L. 19.60 — Ob spominu na prvoboritelja, očeta sužnjev in vseh teptanih, Lenina so nabrali mladinci, zbrani k razpravi za M. R. P.____________________________L. 33 — Odgovorni urednik: Vekoslnr Hnvnrt at*, rt*. •. tpMMi. jr* immhi «,