Milan Vincetic
Legende
Tišine
Vse zvezde gledajo v spregled in davno čez meglice in daljice
kot pritegla luč, da smo pod razno in navkljub.
Kopernik
Obesila si perilo na peto repatice in vesolje se je skrilo
in bridko poglobilo v hru{kast modrc in je neminljivo.
Sirene
Vihari se in riba krov in dojki sta otoka, na gladkem svit in smeli tok,
nagel kot neparni prst, ki ga pri{~ipne {koljka, in lov je spet odprt.
Table
Ker se hodi po vodi in kruh vzhaja v telo, ker se obuja od mrtvih,
na kamnati plo{~i beseda prileže v meso in smo božje nedolžni.
Miramar
Beli se prebeli grad, klesan iz morske pene, v njem zavrnjen postavljač,
pod njim pomol in klopca ter na njej perica v srajci črnega zamorca.
Doma
Luna se je položila kot cekin čez veke, v njih pa vodnjak
in pes, ki bevska na dnu nad tujcem, ki odsepa, in sva v snu.
Samote
Šminka na kavni skodelici ni bila tvoja ne njena, a zloguje se go{~a
v sence in sanje o mimohodju v samo staro~asje.