Leto X., št. 34 („juTRo«xx.,št.ma) Ljubljana, ponedeljek 21. avgusta 1939 Cena 1 Din Lpjavuisivo .juOijana. Knaiijeva t — Telefon 3122 3123, 3124. 3125 i 126 Lnseratni oddelek: Ljubljana, Selen-Durgova uL — Tel 3492 ln 2492. Podružnica Maribor Grajski trg 7 Telefon 3t 2455 Podružnica Ceiie Kocenova ulica 2 — Teiefoc L90 Podružnica Jesenice. Pri kolodvoru St 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta U 42. Podružnica l "'arndne - V „ ? \ r * ' • » ». . . * .... . . I*.y »."l 1 /fc A * * Cis. TEATER Priprave za letošnjo gledališko sezono v Ljubljani potekajo nekam za čudo počasi. Kriza tukaj, kriza tam. V operi so nekako dobili novega direktorja, v drami še nihče ne ve, kako bo. Repertoarja za novo sezono ni — kljub temu, da gremo že proti koncu avgusta — objavila ne ena ne druga hiša. — Hudič, je rekel zadnjič neki oboževalec gledališča, naj imajo, kar hočejo med sabo, repertoar bi pa vendar že lahko dali na dan. Saj vendar vsi vemo, da se uprava programa, ki je pred začetkom sezone obljubljen, itak nikoli ne drži. MODERNA VZGOJITELJICA Gospa: »Iščem dekle, ki bi vsako popol-« dne peljalo moje otroke na izprehod. Hočete prevzeti to delo?« Vzgojiteljica: »Drage volje, milostiva! Šoferski izpit imam.« PRI ZDRAVNIKU Zdravnik: »E, dragi moj gospod! Znanost vam ne more več ozdraviti vaše noge. To je posledica starosti.« Bolnik: »Ampak, gospod doktor, saj ie moja druga noga ravno toliko stara, pa me nič ne boli!« VLJUDNOST — Pred vrati čaka neki potnik že dve uri, gospod direktor! — Vrzite ga ven in se mu oprostite, da niste storili tega že pred dvema urama. CIGANSKA Zandar (ciganu, ki beži): »Stoj. cigo! Saj ti ne bomo ničesar storili.« Cigo: »E, pa stoj ti! Tebe nihče ne gonL« Maršal Marmont Časi Vodnika in Prešerna Zgodovinarji si pošteno belijo glave, da bi mogli dokazati pravi izvor rokovnja-štva, a bore malo zanesljivih podatkov moremo črpati iz njihovih zapiskov. Toliko let je že, kar se je ta človeška ljulika zasejala, a nihče ne ve, koliko jih je bilo, pa kje so bivali in kje bi jih bilo mogoče prijeti! Jurčič je njim v spomin spisal roman »Rokovnjači«. Ime rokovnjači — Valentin Vodnik je slišal in zapisal manj navadno imenovanje »rokovniki«, a pri Prešernu se čita tudi o »rokomavhih — se opira na vražo, ki je bila še pred sto leti razširjena ne le med našim narodom, temveč tudi po vsej srednji Evropi. Slavni učenjak Jakob Grimm pripoveduje: »S prsti nerojenih otrok morejo uganjati čarobnosti, če jih zapalijo ali zažgo, narejajo plamen, ki uspava ljudi v hiši, da se nihče ne prebudi.« Tudi na Francoskem je moralo biti nekdaj med narodom vražja vera, kajti v »Countumes de Bordeaux« čitamo o copra-n.iu z rokami mrtvih otrok: »V žepu imajo roko takega otroka, ki je izrezan iz materinega telesa, in ki, posušena ob bri-njevem ognju, varuje rokovnjače, da se znajo narediti nevidne, kadarkoli se jim godi najhujše. Rokovnjači pa se zovejo zategadelj, ker imajo v svojih malhah za vsako silo take otroške roke. Rokovnjač je torej tisti, ki ima opaljeno otroško roko pri sebi, da se zna delati nevidnega ali pa da zna čarati. Preprosti ljudje še dandanes neradi puste noseče ženske same na kak samoten kraj, boječ se, da bi je ne dobili rokovnjači.« mislimo, kak strah je vladal zlasti po vsem Gorenjskem, da, po vsem Kranjskem in tudi v Primorju pred groznim imenom »rokovnjač«. Ta sovražnik vsakogar, ki je kaj imel, je bil tem strašnejši, ker se je znal skrivati in pa ker se ga je vse balo, ne le posamezniki, tudi občine, mesta in vsa gosposka. Zlasti kmetje so dejali: »Kadar bi jih mi šli v gozd iskat in gonit, pridejo oni z druge strani na naše domove in nam jih zapalijo, potlej pa imamo. Kar dosti jih je, tako da nihče ne ve, koliko. Podnevi hodi za plugom, kmet je, kakor smo mi drugi, ponoči je pa rokovnjač. Od hiše do hiše hodi kakor drugi berači, ali je rokovnjač in pazi, kaj ljudje imajo in kje. Vse polno jih je in hudi so.« V naših velikih gozdovih je moral biti, če ne največji, pa gotovo najnevarnejši del teh nevabljenih gostov naše dežele. Trdilo se je, da so imeli v težko pristopnem gozdu kamniškega mesta, visoko nad izvirom Bistrice, že kar pol vasi hiš za zimo. Večkrat je tam okrog ognja ležalo ali čepelo v različnih, a po večini raztrganih in oguljenih kmetskih oblekah kakih deset moških, ki so se razgovarjali in šalili med seboj, toda le potihoma, kajti vsak hip se je ozrl drug za drugim. Blizu se jim takrat nihče ni upal. Vrhu tega je ta sovražnik povsem neviden in nisi vedel, koliko ga je. Enkrat so se pokazali posamez, drugič so obstopili potnika kar štirje vkup, drugod je toilo spet slišati, da jih je bilo celo tri sto zbranih pri Vodicah, odkoder so hoteli ponoči udariti na Ljubljano. Država v državi Rokovnjači so imeli — kakor opisuje Josip Benkovič iz Kamnika — dobro urejeno zadrugo, nekako državo v državi. Na čelu vsem je stal papež, ki je imel neomejeno oblast čez življenje in smrt svojih podlož- Plajšarji so bili klateži, potepuhi v razci-ganjeni obleki, odeti v cape in raztrgane plašče. Namesto plašča jim je bila včasih dobra razcefrana solna mreža. Beseda ste-kljačarji pride od štekljače, močno okovane palice z ošpičenim koncem, kakršno nosijo krošnjarji. Rokovnjač je prišel v hišo z gorjačo v roki, s kakršno je bil vsak oborožen. Zaloputnil je za seboj vežna ali sobna vrata in se vstopil pred nje; nato je potrkal s palico ob tla. To je bila prošnja in molčal je kakor mutec. Gospodar ali gospodinja sta ga morala takoj vprašati, česa najbolj želi. Kar je zahteval, je moral takoj dobiti, sicer se dajavcem ni dobro godilo. V hiše siromakov rokovnjači navadno niso zahajali, toliko rajši so se oglašali v imovitih hišah, radi so ropali bogatine in cerkve. Toda v ča^ih največjega razmaha rokovnjaške sile, za čas francoskih vojsk, v začetku 19. stoletja in pozneje v 30. in 40. letih, ko so jih vodili glasoviti vodje Groga, Dimež, Črni Jurij, so se po nasilnosti kosali z najdrznejšimi dolenjskimi in hrvatskimi hajduki. ,»Papeževo" življenje in smrt Gorenjski rokovnjači so imeli sedež ln skrivališče zlasti v obsežnem Udnem borštu nad Kranjem. Tu so se shajali tudi na velike skupščine, ki so jih nazivali «kurja-višča«. Člani te družbe so morali po vrsti pripovedovati, kod so hodili, kaj so za družbo storili dobrega, kako tu in tam ljudje o njih sodijo, kje je največ nevarnosti in kje bi se moglo v kratkem največ pridobiti. Sklepali so tu tudi maščevalne načrte itd. V Udnem borštu, tej divjini, je stoloval rokovnjačem Veliki Groga, pravi vladar teme med živimi ljudmi. Pod njim so bili še drugi glavarji, ki so navadno hodili mnogo lepše oblečeni, nego domači fantje iz najboljših hiš. V »Novicah« 1855 čitamo: »še pred desetimi leti je bilo veliko slišati o rokovnja-čih, ki so bili prava nadloga v deželi. Po malem so beračih, po malem pa tudi kradli, ali s silo jemali. Marsikateri pošteni ženici, ki ni bila pri volji, da bi jim dala masla, špeha, jajc, plečeta ali mesenih klobas, ker drugega doma ni imela, je priletela kaka gorka s štekljačo po grbi.« Imenitnejših med rokovnjači je bilo kakih dvanajst, ki so imeli pravico »križem mavhe« nositi. Ce bi se bil kak manjši predrznil, malhe na križem djati, so ga dobro opokali in mu naberačeno blago vzeli. Pa nekdanji kranjski komisar Janez Pajk je temu počenjanju kmalu v okom prišel. Nekaj jih je spravil k vojakom, nekaj v jetnišnico in delavnico, drugi so pomrli ali se lotili dela. Poglavar vseh rokovnjačev je pa bil Gregor Hrastnar, po domače Veliki Groga. Bil je visoke, čedne postave, podolgastega obraza, snežnobelih, dolgih las in zmiraj po vojaško oblečen. Zdaj že domalega slep, je prihuljeno hodil in se opiral na dolgo palico, da ga je bilo čudno gledati. Bil je zgovoren, dobrovoljen in srčen, ako je dobil pod kapo dovolj smr-duha. V Splitu se nahaja že več dni filmska odprava filmskega podjetja »Algafa Filme lz Berlina, ki snima nov film pod imenom »ženitveno potovanje brez moža«. Snamanje se bo končalo te dni in se bo film predvajal že v prihodnji lilmski sezoni. Snimanje se vrši v Dubrovniku na Hvaru, Korčuli in v Splitu. Stroški tega filma znašajo v našem denarju preko osem milijonov dinarjev. Avtor filma je naš rojak, Bogoslav Tanko iz Siska. Glavne vloge igrajo Johannes Rieman, Marie Andergast, Paul Horbiger. Družba loži-ra v Park Hotelu Matkovič v Splitu, ki je po svoji opremi najmodernejši v naši državi. Polnočni interviu Marie Andergast Pozornost sveta |e razbita: Gdansk, petfo!ej$M vrelci na jugu Evrope, Kitajska — Do neba vpije kri, ki jo terja borba za bogastvo in oblast Več ko deset let je minilo, odkar je eden izmed najbogatejših in najvplivnejših ljudi na Japonskem, baron Tanaka, predložil svojemu cesarju spomenico, ki naj bi ostala tajna. Tako so želeli oblastniki dežele vzhajajočega solnca, med katere je treba prištevati zlasti nekega Mitsui- Cesar Pu Yi v kitajski noši ja. To je tisti mož, zavoljo katerega sinovi japonskih kmetov in ribičev že dolga leta krvave po širnih bojiščih azijskega kontinenta. Tanakina spomenica je vsebovala japonske osvojevalne smotre in ker spomenica ni dolgo ostala tajna, so tudi smotri postali očiti. V spomenici je stalo napisano: -»Mandžurija in Mongolija sta v nekem pogledu izhodišči, na kateri se bomo oprli in se potem lahko polastili zakladov vse Kitajske. Potem bomo podjarmili Indijo južno morje, srednjo in malo Azijo, končno pa še Evropo.« Blodnje ponorelega človeka! Objestno širokoustenje? Ne, bridka. resnica! Japonski imperialisti so si postavili velik smoter. Spričo trajne in težke krize, v kateri tiči dežela, spričo najbolj ostrih socialnih nasprotij, ki se za kmete in malomeščane očitujejo v vse večjem zadolženju, za delavce v najbolj be-raških mezdah, spričo vsega tega gonijo razni Mitsuiji deželo iz ene vojne v drugo. Mitsuiji sede na tigru in kdor sedi na tigru, ne more z njega, pravi star japonski narodni pregovor, zakaj tiger bi tistega, ki skoči z njega, pri priči raztrgal. Prva poteza Sedanja vojna med Japonsko in Kitajsko ni prva vojna med tema dvema deželama. Zlasti v zadnjih petdesetih letih so se take vojne kar vrstile. Kitajska si je nekoč v srednjem veku priključila Japonsko, kar se še dandanes očituje v japonski kulturi. Z japonsko-kitajsko vojno leta 1894 se je pričel veliki roparski pohod mlade kapitalistične Japonske, ki se je od srede preteklega stoletja gospodarsko zelo naglo razvijala, zlasti še potem, ko je leta 1853 ameriško brodovje prisililo Japonsko, da jc odprla svoja pristanišča tujim ladjam. Leta 1894 so Japonci, o katerih so imeli do tedaj na zapadu zelo meglene pojme, precej naglo potokli kitajsko vojsko, uničili dve kitajski brodovji, prodirali iz Koreje preko Yaluja, zavzeli Port Artur in ta-kujevske trdnjave, tako da so bili Kitajci kmalu prisiljeni skleniti mir. Mir v Simo-šiju je prinesel zmagovalcem precejšnjo vojno odškodnino in otok Formozo. Ko so hoteli ostati v Port Arturju, jih je od tam prepodil skupni nemško-ruski ultima-tum; tega niso nikoli pozabili. Formoza je imela velike premogovnike, cinkove in železne rudnike Za to je zmagovalcem ravno šlo. Japonska je v pogledu sirovin zelo siromašna. S tem siromaštvom si lahko v precejšnji meri razlagamo eks-panzivno silo Mitsuijev; manjka ji petroleja, železa, kavčuka, lesa, volne in bombaža. Japonska industrija proizvaja samo gotove fabrikate, potrebuje sirovin, jih dobi potem uvoza iz inozemstva, dosti rajši pa kajpak iz krajev, ki jih podjarmi. Ni res, če danes japonski zavezniki trdijo, da Japonska potrebuje prostora za svoje ljudi. Japonska se ni izkazala le kot nesposoben kolonizator, marveč so tudi pokrajine., ki jih osvaji, bodisi preobliudene bodisi nc-prikladne za naseljevanje. Res pa je, da Japonska išče ležišča sirovin in hkrati trge za svojo izvozno industrijo. Baron Tanaka Pohlep Deset let po zmagi nad Kitajsko je Japonska v zmagoviti vojni proti onemoglemu carskemu kolosu pridobila korejski les, nafto na južnem Sahalinu, pravice nad podzemeljskimi zakladi Mandžurije, vojno pri- stanišče Port-Artur. Zdaj se jc vgnezdila na celini, čez nekaj let so Japonci priključili zasedeno Korejo svojemu carstvu. V začetku svetovne vojne so v Berlinu mislili. da bodo Japonci šli nad Kuse in so zategadelj po ccstah vzklikali Japoncem. Potem pa je namah prišel ultimatum, po besedilu zelo podoben tistemu iz leta 1895, ki je takrat zahteval izpraznitev Port-Ar-turja. Zdaj jc Japonska zahtevala izročitev Cingtava, nemške kolonije na Kitajskem. Cingtav se ni mogel dolgo braniti; Japonci so kmalu sedeli v njem. Med svetovno vojno so Japonci v 21 točkah izsilili od Kitajccv razne trgovinske ugodnosti. Ko se je v Rusiji pričela revolucija, so Japonci vdrli v Sibirijo, kar so v Beri inu pričakovali že leta 1914. Prodirali so skozi Sibirijo proti Bajkalskemu jezeru in tam stopili v zvezo z belogardisti-čnimi generali. Uimk Sovjetske čete so bele generale in Japonec pregnale iz Sibirije. Leta 1922 so zadnji japonski oddelki zapustili Vladivostok. Hkrati so Zedinjene ameriške države prisilile Japonce, da so se odpovedali svojim koncesijam in naklepom na Kitajskem, ter sklenile pomorsko pogodbo z Anglijo. To jc bil prvi udarec, ki ga je japonski osvo-jevalcc doživel. Potem so navidez napočila Pogled na šanghaj ske kolonije: ta poplava je segla prav do Male Azije. Japonci so sc skušali gospodarsko vgnezditi celo v Abcsiniji, v Afganistan je bila poslana vojaška misija, na Borneu in na Filipinih so Japonci dosegli znatne trgovske koncesije. Svoj program so Japonci zavili v geslo »Azija Azijcem!« V sedanji vojni bi si radi popolnoma podjarmili Kitajsko, se polastili njenih rudnih bogastev in si zagotovili nova velika tržišča, hkrati pa si ustvarjajo oporišča za sunek proti Bajkalskemu jezeru, ki so ga v zadnjem letu že opetovano poizkusili izvršiti, pa jim je do zdaj šc vsakokrat iz- Port Artur mirnejša leta. Japonci so skušali povečati svoj izvoz, preplavili s svojim blagom, katerega nizke cene so šle vzporedno z bera-škimi mezdami japonskega delavca, vso južno in srednjo Azijo. Ta japonski dum-ping je sprernljaio pospešeno oboroževanje. Napad na Mandžurijo Leta 1931. so vdrli Japonci v Madžuri-jo, prodirali ob železniških progah navzgor prav do sovjetske meje. Ves svet je tedaj pričakoval, da se b.o pričela vojna med Japonsko in Rusijo. Toda Japonci so se iz previdnosti zadovoljili z mandžurskim grižljajem, pričeli izkoriščati rudna bogastva Madžurijc, izropali sklade premoga in železa, ustanavljali vojno industrijo in pričeli izpreminjati Mandžurijo v izhodišče bodočih vojnih pustolovščin. Iz Mandžurije so napravili vazalno državo Mandžu-kuo in postavili za vladarja Puija, zadnjega kneza i7 inandžurskc dinastije, ki jc nekdaj vladala na Kitajskem. Pod pogojem, da bodo lepo ravnali z njim, je miadi mož ponudbo sprejel Japonci so potem zasedli še pokrajino Džehol, prekoračili veliki kitajski zid, vdrli v notranjo Mongolijo in hkrati skušali zavzeti šang-haj. Ogorčeni boji so se tedaj vršili za šanghajsko predmestje Čapej. Znamenita kitajska 19. armada sc je Japoncem trdovratno upirala. Z nezaslišano okrutnostjo so japonski letalci bombardirali domovja kitajskih žena in otrok. Odpor je bil tako velik, da so se morali Japonci umakniti iz Šanghaja. Priprave za siove polaosle V naslednjih letah je Japonska svoje vojne priprave šc povečala, hkrati pa sc jc iznova pričela izvozna ofenziva. Zdaj so pričeli Japonci s svojim blagom preplavljati ameriške Filipine, Avstralijo, hoiand- podletcl. Japonski agenti sc potikajo po vsem svetu, v južni in srednji Ameriki si skušajo Japonci na nezakonit način ustvariti oporišča za podmornice, iz katerih bi lahko ogrožali Panamski prekop. Napad na Kitafsko 1937 Poleti leta 1937. so Japonci brez vojne napovedi napadli Kitajcc. Izkrcali so svoje čete blizu Šanghaja in pričeli z letal bombardirati mirno prebivalstvo Šanghaja, Nankinga Kantona in drugih krajev. Tisoči žena in otrok so postali žrtve japonskih bomb. Pri Šanghaju in pri Pcjpingu pa so japonski napadalci naleteli na nepričako- van odpor kitajskih čet. Velika, prostorna, v pogledu vsakovrstnih zalog bogata Kitajska se lahko — kakor je dejal eden izmed poveljnikov kitajske armade — bojuje sto let, medtem ko Japonska spričo ostrih nasprotij, ki jo na znotraj razkrajajo, ne more računati z dolgotrajnejšo vojno. Udarno silo kitajskih čet še prav posebno krepi dejstvo, da so se na Kitajskem združile proti Japoncem vse stranke in vsi generali, ki so si bili prej dolga leta neprestano v laseh Celo oba glavna notranja nasprotnika, Čangkajšekova osrednja vlada in kitajski komunisti, sta si podala roke in se skupno borita proti japonskemu napadalcu. Pod geslom »vsi smo otroci velikega kitajskega naroda« so se bivše kitajske sovjetske čete vključile v osrednio armado in se podredile vrhovnemu poveljstvu Čangkajšeka. Japonci na Kita|T?ces3i Dokumenti o metodah, ki sc jih Japonci poslužujejo proti kitajskemu prebivalstvu, prekašajo vse, kar je bilo doslej napisanega o totalni vojni. Anglež H J. Timper-lev, kitajski dopisnik londonskega lista »Manchester Guardian«, je na podlagi teh dokumentov izdal posebno knjigo, ki vsebuje poleg 400 ilustracij tudi nešteto izpovedi raznih prič, med njimi eclo izpovedi nemških državljanov, ki prebivajo na Kitajskem. Japonski ilski nanadi so iz- vedeni vedno z največjo brezobzirnostjo in je očitno, da jim je namen napadati nezaščitene civilne objekte. Timperley navaja primer, ko so Japonci ujeli okrog sto Kitajccv, jih zvezali po dva iri dva skupaj in toliko časa streljali vanje, dokler niso vseh razmrcvarili. Drugič spet so po pet in pet zvezanih Kitajcev naložili na grmade in žive zažgali. Lansko zimo so nekoč pognali nekaj starih Kitajcev na šibek led zamr-zle reke. Napravi!« so luknje v ledu in postavili Kitajce v vodo, tako da so jim samo glave štrlele iz ledu. Potem so prišli vojaki in so jim te glave služile kot tarče. Dvesto kitajskih študentov so pognali na dvorišče kitajske univerze v Šanghaju in jih postrelili s strojnicami. Najbolj pa so prišle v navado vaje z bajoneti, pri katerih služijo kot objekt živi kitajski ujetniki — vojaki in civilisti. Nekaj takih sHk je zbral tudi ameriški časnikar Kevstone. Kitajski begunci na malici pri mednarodnem Rdečem križu ! Peso: B&rfea s psk-ssčksm Ko je Pavel spomladi prvič prestopil most, ki drži preko potoka v novo kopališče. še ni vedel, da bo letos on najvne-tejši kopalec okolice. Ko pa je videl na robu bazena sedečo Barico Korenovo, ki je letos naplavila malo maturo in je bila lepa in bogata, bi to že lahko uganil. Pavel je bil hribovski študent in Barica je vodno slišala svojo mater, kako ga je hvalila. Kakšen čudež je bil ta osmošolec! Kakor neki daljni, nepoznan puščavnik! Nadarjen, pameten, priden, načitan, obvlada nemščino in francoščino, a čita gotovo knjige vseh kulturnih ljudstev, morda zna celo nekaj kitajščine! A kar je bilo gospe Korenovi glavno: pobožen je, resen, šel bo v lemenat in morda postane celo misijonar. Barica je toi-ej Pavla silno spoštovala, čeprav ga je komaj poznala in ni še nikdar govorila z njim. A Pavel ni bil prav posebno priden, niti odličnjak ni bil vedno, pač pa je v resnici mnogo čital in je bil — kar bi mu gospa Korenova močno zamerila, če bi vedela in razumela — pesnik in filozof, ki se niti odkril ni, če je šel mimo križa. Pavel in Barica sta se začela ljubiti. Tudi Barica v svojem srcu ni bila tista pobožna Korenova Barica. ki jo je mati vodila po cerkvah in križevih potih. Barica je Pavlu sama kmalu priznala, da je bolj barabska deklica. Zelo je gledala na svojo obleko, kožo si je osvežavala z dišečo kremo, lasje so se ji lepo vili. Kadar je Pavel počival v njeni senci, mu je bilo v resnici dobro pri srcu. Ko pa se je na večer sonce ohladilo, se je vračal sam s kopališča, pisal v beležko svoje verze, najrajši pri petih topolih, ki so sloneli ob cesti. Nekoč ji je podaril velik zvezek pesmi in Barica se mu je lepo zahvalila zanje. Včasih jih je prebirala v kopališču, in ko jo je Pavel vpraševal, jih je zelo hvalila. Rada je videla, da jih ji dekla-mira, kadar sta bila sama. A nesreča je hotela, da jc dobila pesmi v roke gospa Korenova in Pavel je padel s svoje vrtoglave višine. Gcsna je proglasila njegove pe«mi za brezverske in jih je nesla k župniku. Barica je Pavlu že dovolila poljub na usta. a popolnoma resen poljub, kajti Pavel jo je dolgo prosil zanj. Ljubezen je bila zelo goreča, le prehitro se ie razvedelo o njej. Barica je bila nekajkrat tepena zaradi tega. ♦ * * Tisto jesen. ko ga je Barica že zdavnaj pustila, je Pavel na novo prebiral svoje pesmi in zazdele so se mu lepe. Prišlo mu je na misel, da bi jih razmnožil na šapirograf in razprodal za malenkostno ceno svojim znancem. Barki pi fioala* no- benega izvoda, a vendar jih je bog ve na kakšen način dobila v roke. Tačas pa se je Pavel začel baviti z visokimi načrti. Letal je od tiskarne do tiskarne in vpraševal za ceno, nato pa začel pobirati subskrip-cijo za zbirko. A tovariši so ga zapuščali Smejali so se mu in mu izjavljali, da njego- kar od kraja odkrito izjavil ve pesmi niso nič vredne. Nazadnje je duh zanika^ anja vendar uspel. Utelesil se je in prevzel telo hudobnega profesorja slovenščine. Ta profesor je bil debel in zelo majhen, česal se je po strani in gledal neverjetno hinavsko. Poučil je Pavla enkrat za vselej, da njegove pesmi niso popolnoma nič vredne, »šest let,« je govoril profesor, »se morate vzgajati ob naših izkušenih urednikih, da boste lahko spoznali, ali imate pesniški poklic ali ne.« In je posredoval pri šolskem ravnatelju, da je dovoljenje za izdajo na previden način preklical. Ko je Pavel tako pokopal svoje nade in naposled vendar prišel do tega. da so njegove pesmi zanič, je preje! težko pismo. Pošiljala mu je Barica zmečkan in počr-tan izvod njegove šapirografirane poezije in pismo, v katerem se je nekoliko po-norčevala iz njegovih del. Pavel je opazoval opombe zraven svojih pesmi in je videl, da je postala Barica strašen filister. »če Vi mislite, gospica Barica, da ste s polenčkom, ki ste ga prinesli na mojo gorečo grmado, skrajšali moje življenje za trenutek, .«e motite, že prej je bilo dovolj ognja in dovolj polen, ne bi se Vam bilo treba bati. Kakor Hus v Konstanci, moram tudi jaz vzdihniti pobožne besede: ..O saneta simplicitas!" Saj Vam je znana tista legenda? In vendar je bilo treba, da ste ga prinesli, in jaz dobro vem, da ne bi bilo mirno moje srce prej, dokler se ne bi to zgodilo.« SKROMNA ŽENA Mož: »Kaj, ti čevlji stanejo petsto dinarjev? Saj sem te vendar prosil, da štedi pri denarju! Zena: »Kupi mi avto. pa bom prihranila na čevljih.« TALENT — Vi imate pa res izreden talent za slikarstvo! — Po čem pa ste to tako hitro spoznali, gospod profesor? — Po vaših ustnicah gospodična. VELIKONOČNE DOPISNICE Dva kmetica stojita pred izložbo in gledata velikonočne razglednice. Janez se razjezi in pravi: »Si videl. Jaka? Tukaj prodajajo »na-malana« jajca po en dinar komad, a kadar mi prava prodajamo dva za dinar, jili noče nihče kupitL« Troboj v Zagrebu: Ljubljana je ponovno zmagala! Zadnji dan se je našim atletom po zagrizeni borbi posrečilo nadoknaditi naskok Zagrebčanov in jih s točko razlike potisniti na drugo mesto Končno stanje: LJubljana 174.5, Zagreb 173-5, Beograd 116 točk Ljubljančanom je torej uspelo! Po nesrečnem petkovem začetku, ko je Zagreb vodil 25 točk pred Ljubljano, in po včerajšnji Pteterškovi nezgodi, je bilo med nami r.ienda malo takih, ki so še računali, da bomo uspešno branili kraljev pokal, ki smo si ga priborili na prvem troboju pred dvema letoma v Ljubljani. V soboto so naši vrli zastopniki razliko, ki nas je ločila od Zagreba sicer znatne zmanjšali, toda zaradi prej omenjenih nevšečnosti, smo se na tihem že sprijaznili z mislijo, da bo po- Zagreb, 20. avgusta. 3adnji dan troboja so se izpolnile nade Ljubljane, tako da je z minimalno razliko ene točke potisnila Zagreb z vodečegana drugo mesto, čeprav je bila njena ekipa spet močno okrnjena. Mimo tega, da ni mogel teči Pleteršek v finalu na 400 m čez zapreke, sta brez zadostnega opravičila odpotovala Mariborčana dr. Musnik in Badel. ki sta se v soboto že plasirala v finale na 100 m, tako da je izgubila Ljubljana nadaljnje tri sigurne točke, ki bi skoro postale usodne za končni izid. Zmago Ljubljane je treba pripisati predvsem velikemu uspehu naših metalcev kopja, ki so presenetili s svojimi odličnimi rezultati. Na 800 m je nepričakovano zmagal Zagrebčan Kaiser, ki je 200 m pred ciljem prehitel Gorska in zmagal za kakih 5 m. Pri tem je prišlo do udara med Gor-škom in Kaiserjem. Goršek je zaostal ir. Zagrebčana ni mogel več dohiteti. Na 5000 m se je v začetku vodila ogorčena borba med tremi Ljubljančani in tremi Zagrebčani. Po 3000 m je šel Kotnik na čelo in zmagal v krasnem finisnu pred Koširjem. Odlično so se držali tudi naši skakači ob palici, ki so se vsi trije plasirali v finale z izvrstnimi rezultati. Na 4 x 400 m je štafeta Ljubljane zmagala z veliko sigurnostjo. Malo je manjkalo, da ni zagrebške štafete, ki je zasedla drugo mesto, prehitel tudi Beograd, v kateri bd zadnjega zagrebškega tekača Kaiserja, nekaj metrov pred ciljem skoraj prehitel Beograjčan Kling. V metu kladiva je posebno iznenadil Zagrebčan Vuk z metom nad 40 m. kar ni nihče pričakoval. Rezultati tekmovanja so bili naslednji: 400 m zapreke finale: 1. Skušek (L) 57.5. 2. Ehrlich (Z) 58.7, 3. Banščak (B) 61.1. 4. Marčid (Z) 61.3. Pleteršek za Ljubljano in Mikič za Beograd v finalu zaradi peškodb nista mogla nastopiti. Stanje toek; Z. 109. L. 100.5. B.60.5. 100 m finale: 1. Kling 11.1. 2, Stevanovič 11.1, 3. Jovanovič (vsi B) 11.3, 4. Ra-čič (L) 11.3. Presenetil je Kling, ki je nepričakovano zmagal. Račič se je dolgo držal tretjega mesta, in ga je izgubil šele v zadniih metrih. Točke: Z. 109, L. 103.5, B. 75-5. kal to pot romal v Zagreb. Včerajšnji tretji dan se je pridružila še obžalovanja in vse obsoje vredna nediscipliniranost nekaterih Mariborčanov, ki, čeprav so se plasirali v finalno tekmovanje, niso nastopili in so kratkomalc prav na tihem odpeljali na — za ljubljansko reprezentanco — nepomembno prireditev v Maribor. Tako so nam propadle dragocene in sigurne točke. V tem neugodnem položaju je preostali del okrnjene reprezentance pokazal višek borbenosti in nezlomljive volje. S podvoje- 800 m finale: 1. Kaiser (Z) 1:58.4, 2. Goršek (L) 1:59.7, 3. Nabernik (L) 2:01.1 4. Muravs (L) 2:02.5, 5. Co&ič (B) 2:03.4, 6. Takacz (Z) 2:03.4. Točke: Z. 116, L. 115.5, B. 77.5. Štafeta: 4x100 m: 1. Beograd (Stevanovič, Jovanovič, Radonič, Kling) 44.1, 2. Ljubljana (Račič, Pollak, Lončarič, Ga-beršek) 45.1, 3. Zagreb (Urbič, Bedek, Dremil, Tauber) 45.4. Točke: L. 123.5, Z. 120, B. 89.5. Tek 5000 m: 1. Kotnik (Z) 15:35, 2. Košir (L) 15:59.6, 3. Flas (Z) 16:02, 4. Bručan (L) 16:28, 5. Kvas (L) 16:35, 6. Hornik (Z) 17:03. Točke: L. 133.5, Z. 131, B. S9.5. Met kladiva: 1. inž. Stepišnik (L) 46.52 m, 2. Goič (Z) 44 64 m, 3. Vuk (Z) 43.57 m, 4. Gujznik (L) 39.73 m, 5. Hlade (L) 37.12 m, 6. Reisinger (Z) 35.45. Točke: L. 144 5, Z. 141, B. 89.5. Skok ob palici: 1. Lenert (B) 3.60 m, 2. Ivanuš (Z) 3.50 m, 3. Smerdel (L) 3.40 m, 4. Bratovž (L) 3.40 m, 5. Kosec (L) 3.30 m, 6. Rajman (Z) 3.30 m. Točke: L. 153.5, Z. 147, B. 95.5. Skok v daljavo: 1. Lenert (B) 700, 2. Djurič (B) 6.68, 3. šoštarič (Z) 6.65, 4. Lazarevič (B) 6.54, 5. Lončarič (L) 6.44, 6. Gal (Z) 6.32. Točke: L. 155.5, Z. 152.5, B. 311. Štafeta 4x40C m: 1. Ljubljana (Poljšak, Gaberšek, Skušek, Klinar) 3:30.8, 2. Zagreb (Takacz, Marič, Ehrlich, Kaiser) 3:34.8, 3. Beograd (Cosič Lazarevič, Banščak Kling) 3:36. točk©: L. 167.5, Z. 160.5. B. 115. Met kopja: 1. Markušič (Z) 61.57 m. Senzacija dneva in nov jug. rekord. 2. Ko-vačevič (Z) 57.67, 3. Mauser (L) 55.78. 4. Gregorovič (L) 54.72, 5. Janderlič (Z) 53.97, 6. Lajnič (B) 52.55. Točke: Ljubljana 174.5, Zagreb 173.5, Beograd 116. S to disciplino je bilo tekmovanje zaključeno. Ljubljana si je s tem že drugič priborila zmago na troboju in na ta način tudi pokal Nj. Vel. kralja Petra II. Zmaga Ljubljane je glede na veliko smolo, ki jo je ves čas tekmovanja spremljala, razen v zadnjih točkah, popolnoma zaslužena. as — kolesarski prvak Na prog! Zagreb—Ljubljana je Grgac za 9 in pol minute premagal Prosenika in postavil nov rekord — Najboljši Slovenec Peternel je četrti Ljubljana, 20. avgusta Na Dolenjski cesti na Rudniku, pred gostilno Jelačin, je bil danes dopoldne cilj kolesarskega državnega prvenstva na klasični progi Zagreb—Ljubljana, dolgi 150 km. Zaradi slabe ceste se je pričakovalo, da bodo prvi dirkači privozili v Ljubljano okoli 11., a se je prvi pojavil že pol ure prej. Na cilju se je zbralo lepo število gledalcev. Prvič se na našem državnem prvenstvu ni startalo skupinsko, ampak so spuščali tekmovalce v dveminutnih presledkih. Seveda. je bilo treba zaradi tega postaviti na progi obilo kontrol, da se ne bi dirkači posluževali nedovoljenega vodstva. Do Kostanjevice je vodil kontrolo Zagreb, ki je na tem delu postavil nad 30 tajnih in letečih nadzornikov, od Kostanjevice dalje pa je za nadzorstvo skrbela Ljubljana. Proga sama je bila izredno slaba, zlasti na hrvaški strani. Na cesti je bilo polno lukenj in ostrega, novo posutega gramoza. Ponekod so vrhu tega cesto popravljali in so morali voziti po stranskih cestah, kar je marsikoga zmotilo, da je zgrešil smer ter kajpak izgubil mnogo dragocenega časa. Kljub obupni progi so bili doseženi izredni rezultati, ki so presenetili vse. 7 dirkačev pod rekordom! Dosedanji rekord v smeri Zagreb—Ljubljana je znašal 4 ure 42 minut in ga je postavil leta 1936 Mariborčan Faninger. Ta čas je danes zboljšalo nič manj kot 7 dirkačev in sicer prav znatno. Najboljši pa je bil Grgac, ki je rekord popravil za polnih 23 minut in pustil tako izvrstnega vozača kot je Prosenik skoraj 10 minut za seboj. Mnogim, ki poznajo Prosenika, se je tolikšna razlika zdela prevelika in so mu na tihem pritrjevali, ko je pri razdelitvi nagrad izjavil, da bo on prihodnjič prvak, če se bo vozil z motorjem. Nočemo o tej stvari razglabljati, vemo le, da je bila kontrola stroga in so jo pri favoritih vršili ves čas člani nasprotnih klubov. Po Dopovedovanju naših progovnih nadzornikov je Prosenik že mnogo pred Stično kazal znake precejšnje utrujenosti in ni vozil tako. kakor so od njega vajeni. Zaradi tega Grg-čevi zmagi ni oporekati, razen tega pa je znan kot naš najboljši tempo vozač. S časom 4 ure 19 minut 3 sekunde je vozil nad 33 km na uro kar je zaradi neugodnih prilik zares Izreden rezultat. Slovenski udeleženci — bili so neverjetno maloštevilni — so imeli veliko porcijo smole. Najboljši med njimi, Peternel, ki je zasedel 4. mesto, je Imel tri defekte. Brez njih bi se najbrže boril s Prosenikom za drugo mesto. Izvrsten rezultat je dosegel Slovenec Lavrih, ki nastopa za beograjsko Jugoslavijo. Njegov čas je bil 4:25:37, torej za 3 minute boljši nego Prosenikov, a so ga diskvalificirali, ker so ugotovili, da se je pred Višnjo goro poslužil motornega vodstva. Start je bil v Zagrebu v Kustošiji ot 6. zjutraj. Nastopilo je 22 dirkačev. Prvi je s št. 2 startal Brozovič (Karlovac), za njim pa v dveminutnih presledkih Fiket, Prosenik, Pokupec in vsi ostali. Seveda ^o bili v prednosti tekmovalci z visokimi številkami. ki so imeli v predidočih dobro vodstvo. To je zlasti pomagalo Lavrihu in Grgcu, ki ju je starter odpustil kot predzadnjega in zadnjega. Na cilju v Ljubljani Pred gostilno Jelačin še ni bilo dosti gledalcev, ko je kontrolni avto najavil prvega dirkača. In res, točno ob 10.32 je švignil preko cilja Prosenik s startno številko 4. Po presledku 4 minut mu je sledil Pokupec (št. 5), kot tretji pa oh 10.41 naš Peternel s startno številko 8. Njemu je po 4 minutah sledil Fiket, temu po nadaljnjih 5 minutah Cakanič M. in Pavlovič. nato pa ob 10.58 že Grgac, s čimer je bilo gotovo, da nihče drugi ne more biti prvak Z večjimi in manjšimi presledki so privozili še ostali, poslednji okoli 12.15. Eezultati m razdelitev daril Po končani dirki so se vodstvo in tekmovalci zbrali v gostilni Jelačin. Savezni predsednik g. Rožič je omenil, da slavimo danes 201etnico, ko je v mali zagrebški gostilni skupina hrvaških in slovenskih kolesarjev ustanovila savez. Zlasti le naglasil zasluge g. Jake Gorjanca, enega najdejavnejših soustanoviteljev. K jubileju so sa-vezu izrekli čestitke g. Jerman za Touring klub in g. Vospernik za ljubljanski - podsavez. Tehnični referent g. Kranjec je nato razglasil rezultate: 1. Grgac (HKB Sokol) 4:19.3, 3. Prosenik (Gradjanski) 4:28.45, -3. Pokupec (Mi-tič Beograd) 4:31, 4. Peternel (Hermes) 4:32.15, 5. Ljubič (Olimp Zagreb) 4:37.30, 6. Penčev (Orao ) 4:38.40, 7. M. Cakanovič (Orao) 4:39.00, 8. Fiket (Olimp) 4:44.55. 9 Davidovič (železničar Zagreb) 4:48.49, 10. Gregorič (Edinstvo) 4:50.45. Od Slovencev so bili 13 Sodeč (Maraton Maribor) 5:02.05, 16. Kačič (Hermes) 0:08.03, 20 Bardelj (Kranj) 5:38.26. Zmagovalec je prejel državni dres in pokal, drugi kadilni pribor, tretji stekleno vazo, nadaljnjih sedem pa kolajne. Hrvati v nogometni reprezentanci!? Beograd: Za meddržavno tekmo češka : Jugoslavija je savezni kapetan Simonovič že^določil reprezentanco, v kateri so pa tudi zagrebški in splitski igrači. Ko so ga vprašali, kako je to mogoče, češ da zagrebški in splitski podsavez s savezom nista v stikih, je odgovoril, da ga to ne moti, ker je glavno, da so reprezentativni igrači naši državljani. nimi močmi so se naši vrli atleti zagrizli v skoraj brezupno borbo in nam prinesli točke v panogah, kjer smo jih najmanj pričakovali. Tej borbenosti so morali nasprotniki kloniti: Ljubljana si je ponovno priborila zmago v troboju, čeprav z minimalno razliko 1 točke. Atletom, ki so nas tako častno zastopali, vse priznanje I V naslednjem poročilo naSega posebnega poročevalca. Drugi nastop čeških piavačev Ljubljana, 20. avgusta Danes se je nadaljeval plavalni dvoboj LPP : CPK. Publike je bilo zelo malo in tudi rezultati niso bili posebno dobri. Vzrok temu je bilo dejstvo, da so nekateri plavači plavali kar zapored v nekaterih disciplinah. Rezultati v plavanju so bili naslednji: 50 m prosto: 1. Landkamer (C) 28.8, 2 Pelhan (L) 29.4, 3. Skarpa (L) 29.5, 4. Švehla (C) 30.02. 200 m prsno: 1. Hribar (L) 3:02, 2. Seh-rig (č) 3:02.6. 100 m prosto moški: 1. dr. Wilfan (L) 1:03.2, 2. Landkamer (C) 1:05, 3. Fritsch (L) 1:05, 4. Novotny (C) 1:08. Štafeta 4X50 prsno moški: 1. LPP v postavi Tory, Hribar, Binder, Cerer 2:24.2 (Cerer je preplaval progo v čistih 32), 2. CPK: Nikyna, Novotny I, Novotny II, Seh-rig 2:38.1. Štafeta 7X50 m prosto: 1. LPP v postavi Cerer, Pelhan, Pestevšek, Skarpa, Lenart, Fritsch, dr. Wilfan 3:25.4, 2. CPK 3:30.2. Wilfan je plaval v štafeti 27.4. Waterpolo tekma se je končala 4 : 4. Plavanje v Mariboru Maribor, 20. avgusta. Mariborski plavalni klub je priredil danes popoldne plavalne tekme, ki so se vršile kljub hladni vodi in hladnemu vremenu. Rezultati: 50 m hrbtno: Lampret 41.2; 50 m prosto juniorji: Potočnik 37.1; "50 m prosto seniorji: Zlatič 31; 50 m prosto dame: Bajde 41, moška štafeta 3x50 m: Zlatič, Gala H in škofič 1:58. Državni prvak Branko Ziherl, ld trenira mariborske skakače, je nato izvajal nekaj krasnih skokov, ki so zadivili gledalcev. Za zaključek je bil še waterpolo dveh moštev, v katerem so plavi zmagah nau belimi s 4:0 (3:0). GAK v Mariboru Graški prvak je nastopil z nogometnim in atletskim moštvom Maribor, 20. avgusta Na Rapidovem igrišču je bila danes popoldne prva letošnja mednarodna tekma med graškim prvakom GAK in domačim Rapidom. Prireditev je privabila okrog 800 gledalcev, ki jih redko vidimo in srečamo na igrišču. Pred pričetkom je goste pozdravil podpredsednik Rapida dr. Brana stetter in jim izročil lično spominsko darilo, Gradčani pa so se oddolžili s cvetjen. in zastavico. Nato je sledil obširen lahko-atletski spored, ki se je zavlekel do 17.30. V tekmi med Rapidom in GAK so Gradčani zmagali s 5:2 (1:2). Gostje so v prvem polčasu igrali podrejeno vlogo, v drugem polčasu pa so v finišu premagali domačine, ki niso več zdržali iz nerazumlji vih vzrokov, tako da so gostje spravili ceneno zmago pod streho. Pri Rapidu se je odlikovala le ožja obramba, dočim napad in krilska vrsta nista pokazala običajne višine. Pri gostih je omeniti predvsem napadalno vrsto, ki je v drugem polčasu igrala na prodore, iz katerih so tudi rezultirali goli. Tekma je bila v splošnem precej fair in ni prišlo niti do najmanjšega incidenta. Sodil je g. Kopič. V lahkoatletskem dvoboju med GAK in Rapidom so bili doseženi nekateri prav lepi rezultati, več mariborskih rekordov in rekordov Ostmarke. Rezultati so bili: Tek 100 m: Voglcr (G) 11.3, 2 dr. Mušnik (R) 11.4; tek 800 m: 1. Schafer (G) 2.00, 2. Roth (G) 2.09; tek 200 m: 1. Ksandl (R) 24.3, 2. Badel (R) 24.6; skok v višino: Voglcr (G) 1.65, Kramel (G) 1.65; met diska: Tumer (G) 49.53; Pribitzer (G) 41.44; štafeta 4 x 100 m: GAK 44.9, Rapid 45.5; tek 3000 m: Schmiederer (R) 9.16; Roth (G) 9:17.2; skok ob palici: Oroszy (R) 3.41 (nov mariborski rekord), Kramel (G) 3.39; švedska štafeta: Rapid 2 06.5, GAK 2:07.5. Po točkah je zmagal GAK z 42:36. Motorne dirke na Dolenjskem Motociklistične gorske dirke, ki jih je priredila motosekcija 2SK Herrnesa na 6.5 km dolgi progi Velika Loka — Čatež, so nad vse pričakovanje uspele. Startalo je vsega skupaj 46 tekmovalcev v vseh kategorijah od ljudskih motorjev do motorjev s prikolicami. Polag domač'h vozačev, j« izven konkurence startalo tudi nekaj inozemskih dirkačev. Prva mesta v posamezn h kategorijah so dosegli naslednji tekmovalci: V skupini ljudskih motorjev do 100 ccm Fantini — Hermes na stroju DKW s časom 6:59.2 pet; v kategoriji do 250 ccm: Puhar — Hermes na Puchu s časom 6:25, v kategoriji do 350 ccm: Rosenwirth — Hermes na Ziindap-pu 6.21.1 pet. V kategoriji športnih motorjev do 600 ccm je izven konkurence zmagal Zagrebčan Jurčič — I. H. M. K. na BMW, ki je dosegel vobče najboljši čas dneva 5:54.1 pet. Prav tako izven konkurence je dosegel v skupini motorjev s prikolicami najboljši čas znani ljubeljski dirkač Abarth na stroju NSU s 6:29.1 pet. Glede na to, da je dirkalna proga zelo težka so doseženi rezultati zelo povolj-ni. O tej zanimivi motorni dirki, ki je imela v tej sezoni doslej največ dirkačev in tudi največ hvaležnih gledalcev, bomo . podrobneje še poročali. i Športni dan v Kranju Kranj, 20. avgusta Danes je bil v Kranju športni dan, ki je v vsakem pogledu lepo uspel. Dopoldne so bile lahkoatletske tekme, pri katerih so nastopili atleti Ilirije, Primorja, Bratstva in Kranja. Vzporedno z nJim je bil turnir v table tenisu za prehodni pokal predsednika kluba in pokal kluba. Prvega si je osvojila Mladika izmed šestih moštev. Dru go mesto si je priborilo moštvo SK Celje, 3. SK Kranj, 4. Radovljica, 5. SK Bratstvo in 6. SK Planina (Kranj). Ogorčena borba se je razvila za prvo mesto v tekmi posameznikov za prehodni pokal kluba, ki je bil razpisan za zmagovalca med poedinci. Za ta pokal se je borilo 32 tekmovalcev. Po izločilnih igrah so se plasirali za finale Milan Strojnik (SK Mladika), Crnič (TTC Zagreb), Bojan Tajnik (Kranj) in Milan (Celje). Pokal si je priboril Milan Strojnik. Nato sta bili namesto nameravanega brzoturnirja dve prijateljski nogometni tekmi. V prvi je zmagalo po nezanimivi igri moštvo SK Moste nad B moštvom Kranja z rezultatom 3:2. V glavni tekmi, za katero je bilo med gledalci veliko zanimanje, sta se srečali moštvi SK Kranj in SK železničar iz Maribora. Igra je bila še dokaj zanimiva, železničar je to pot priredil Kranju veliko presenečenje, ker je v drugem polčasu nadoknadil tri gole, ki jih je imel Kranj v prednosti. V 9. minuti drugega polčasa je namreč Kranj vodil že s 3:0, nato pa je prevzel iniciativo železničar, ki je do kon. ca tekme zabil pet golov in seveda tako prepričevalno zmagal s 5:3. Obe tekmi je zadovoljivo vodil g. Senica, namestno določenega gospoda Vrhovnika. Športni dan na Jesenicah Jesenice, 20. avgusta Tukajšnji SK Kovinar je priredil športni dan z nogometnim sporedom. V soboto popoldne je bila tekma med kombiniranim moštvom Bratstva in Kovinarjem in je brez posebnega truda zmagalo Bratstvo s 4:1. Športni dan se Ja nadaljeval danes dopoldne z juniorsko tekmo Bratstvo : Kovinar 2:0 (2:0). Popoldne je bil brzi turnir po 2 x 15 minut za pokal uprave Kovinar, ja. Udeležili so se A in B moštvo Bratstva, ljubljanska Grafika in Kovinar. Rezultati so bili naslednja: Bratstvo B : Kovinar 1:0 (0:0), Bratstvo A : Grafika 3:0 (2:0), Grafika : Kovinar 1:0 (1:0), Bratstvo A : Bratstvo B 2:1 (1:1). Prvo moštvo je zmagalo šele po težki borbi in si je priborilo pokal Kovinarja, tolažilno darilo, nogometno žogo, pa je dobila Grafika. • • • SK Gorenjec je priredil atletski miting, na katerem so razen prireditelja sodelovali še Ilirija, Primorje in Planina iz Ljubljane ter domača Bratstvo in Kovinar. Rezultati so bili naslednji: Skok v višino, sen.: 1. Malenšek (Br) 165,; 2. Pribošek (I) 160. juniorji: 1. Vister C(Br) 155,2. Klinar (Pl) 150 — skok v dalja vo, jim.: 1. Bratoš 582, 2. Klinar (oba Pl) 547 —troskok sen: 1. Korče (Pl) 12.10, 2. (Br) 11.45; juniorji: 1. Vidic (Pl) 11.51, 2. Medja (Br) 11.22 — 100 m sen.: 1. Ver. glez (Br) 12.1, 2. Pribošek (I) 13.2; juniorji 1. Medja (Br) 12.2, 2. Burja (Pl) 12.4 — met krogle sen.: 1. Pribošek (I) 11.04, 2. Kajfež (Pl) 11.02; juniorji: 1. Klinar 12.02, 2. Malej (Gor) 10.59 —tek 1600 m, sen. 1. Benedičič (I) 2:57, 2. Pohar (Br) 2:58; juniorji: 1. Bratoš (Pl) 3:03.9, 2. Bertoncelj (Gor) 3:04 — met kopja: 1. Praček (Gor) 39.70, 2. Kajfež (Pr) 38.12 — met diska, sen.: 1. Korče (Pr) 35 m. 2. Kajfež 34.88; juniorji: 1. Vehar (I) 28.62, 2. Bertonoelj (Gor) 28.22 - 4 x 100 ra: L Bratstvo 52, 2. Planina 52.3. Mušketirji v Ameriki Pariz, 20. avg. Specialni dopisnik pariškega »L'Auto« javlja, da je jugoslovenska teniška ekipa dospela v Boston. Predsednik Jugoslovenskega teniškega saveza dr. Cop je izjavil novinarjem, da se Jugosloveni boje travnatih igrišč v AmerikL Določena je bila že postava proti Avstraliji, in sicer bosta v singlu igrala Punčec in Mitič, v doublu pa Punčec in Kukulje-vič. Lf iibljana : Concordia 1:1 (0:1) Slaba igra domačega mroštva, ki je le s težavo dosegla remis Ljubljana, 20. avgusta Na igrišču Ljubljane je bila danes prijateljska nogometna tekma med Ljubljano in zagrebško Concordio, ki se je končala z neodločenim izidom in skromnim rezultatom 1:1 Nad 400 gledalcev, ki sc prisostvovali tej borbi, je odšlo z igrišča nezadovoljnih, ker se je Ljubljana v tej tekmi pokazala v zelo slabi luči in so njeni izgledi v bodočih prvenstvenih borbah zelo dvomljivi, ako bo moštvo igralo v tako spremenljivi formi. Današnja igra je bila daleč pod nivojem zadnjega srečanja Ljubljane z reprezentanco Zagreba in zato tudi moštvu ni uspela revanša za izgubljeno igro proti istemu nasprotniku, ki se je v torek vršila v Zagrebu. Concordia se je predstavila s pomlajenim moštvom v sestavi: Kostanjevac. Pavičič, Gajič, Pogačnik, Pukšec. Beda, Svašt, Pavletič, Hudika, Zemljič. Moštvo je pokazalo prav dobro tehnično igro. z odločnim startom in prav dobrimi strelci in je v splošnem prekašalo svojega nasprotnika v brzini izvedenih akcij in je le izredno močna obramba Ljubljane vzrok, da moštvo ni tudi v Ljubljani ponovilo zagrebškega uspeha. Ljubljana, je nastopila v postavi: Lindtner. Ceglar, Brtoncelj, Šercer. Pupo, Presinger. Cankar (Vodišek v II polčasu) Legat, Grintal, Tvrdič, Jež II. V današnji igri moštvo ni ponovilo uspeha, ki ga je v zadnjem srečanju doseglo proti reprezentanci Zagreba in je dalo igro. ki nikakor ni mogla zadovoljiti. V današnji borbi se je pokazala v prav dobri formi Ie obramba in je predvsem njena zasluga da moštvo n: doživelo poraza. Krilce. ki so v zadnji tekmi proti Zagrebu dali odlično igro. danes ni bilo prepoznati in je med njimi zadovoljil le Presinger; Pupo in Šercer sta bila dokaj slabša in netočna v pregledu igre. V napadu je le de-foma zadovoljil Grintal, vsi ostali, pred- vsem krili, so bili v polju in pred golom vse premalo odločni in prepočasni v svojih akcijah. Kratek potek igre V prvem polčasu Concordia neprestano napada in obramba Ljubljane ima dovolj posla. V 8- minuti uide Zemljič Šercerju in njegov predložek Svašt neubranljivo plasira v mrežo Ljubljane. Gostje so neprestano v polju Lj. in njena obramba neprestano rešuje kočljive situacije pred golom. Igralci Lj. so pred golom nasprotnika zelo neodločni in ne morejo doseči vidnega uspeha. V drugem polčasu je igra manj živahna in manj zanimiva. Ljubljana polagoma prevladuje v polju, doseže tri kote in v 35. minuti na predložek Vodiška doseže Pupo z ostrim strelom izravnanje. Do konca polčasa skušata obe strani doseči še kak uspeh, toda obrambi ne dovolita spremembe rezultata. Sodil je g. Mrdjen. V predtekmi je Ljubljana II, porazila Mars z rezultatom 6:3. Ostale nogometne tekme Budimpešta: Snoči je bila v Budimpešti odigrana medmestna tekma Budimpešta : Beograd, ki se je končala z zmago Beograjčanov v razmerju 2 : 0. Beograd je zastopal kompletni team BSK. V prvem polčasu je Bašanski zabil za BSK prvi gol. V drugem polčasu so Madžari močno pritisnili in hoteli na vsak način zmagati, a izvrstna obramba Beograjčanov jim je to preprečila. Nasprotno, Bašanski je zabil še drugi gol. Bukarešta: Jugoslavija (Beograd) : Ri-penzia 3:3 (3 : 1). V prvem polčasu je bila Jugoslavija znatno boljša, pozneje pa je popustila, deloma jo je pa oškodoval sodnik, tako da se je Rumunom posrečilo izenačiti. Ivaničgrad: Gradjanski : Ivanič SK 8 : 3. Slavonska Požega: Gradjanski : Slavonska Požega 4:1 (2 : 0). Nov baltski pakt? Riga, 20. avgusta. AA. Baltski politični krogi kažejo veliko zanimanje za predlog bivšega predsednika estonske vlade Teni-sona za sklicanje konference vseh baltskih držav, na kateri naj bi se sklenil pakt vzajemne varnosti in jamstev, s čimer naj bi se zagotovila tudi svoboda pomorskega prometa na Baltskem morju. Iz Slovaške Bratislava, 20. avgusta. AA. Havas: Slovaški notranji minister je izdal naredbo, po kateri jc prepovedano uvažati češkemu listu »Lidove Novinv«, glasilu bivše češke katoliške stranke. Ta prepoved je obrazložena z dejstvom, da je list objavil neke napade proti Slovaški. Slovaška policija je odkrila centralo za nezakonito propagando, ki je razširjala letake proti slovaški vladi. Doslej je bilo aretiranih 30 oseb, med katerimi je tudi nekaj Čehov. Pričakujejo novih aretacij. Prvenstvo nemškega jezika v češkem protektoratu Pragu. 20. avgusta. AA. DNB: Vlada protektorata je objavila danes svoj sklep, s katerim se ureja uporaba jezika v protektoratu. Na temelju te odločbe se bodo moral: Čehi v uradnem občevanju z uradi protektorata Češke in Moravske ter z nemškimi državnimi činitelji posluževati nemškega jezika. V uradnem občevanju organov protektorata z uradnimi mesti tujih dr/av sc bo vedno uporabljal tudi nemški jezik tudi tam, kjer se je doslej uporabljal češki jezik bodisi izključno ali pa poleg kakšnega drugega jezika. Vsa uradna sporočila bodo činitelji pretektorata izdajali v obeh jezikih. Popis tujcev v Belgiji Bruselj, 20. avgusta. A A. Štefani: Uradni list objavlja ukaz, po katerem se bodo po 15. septembru popisali vsi tuji državljani, ki so nastanjeni v Belgiji. Židovski kongres Ženeva, 20. avgusta. AA. Švicarska brzojavna agencija poroča: Na snočnji seji zio-nističnega kongresa je govoril nemški delegat Jacobi. On je posebej poudaril, da na stotisoče nemških Zidov čaka na dovoljenja, da bi se smeli izseliti. V zvezi s tem je predlagal kongresu, naj pošlje apel Veliki Britaniji in vsemu svetu, da se odpro nova področja za izseljevanje nemških Židov, zlasti naj bi se Zidom dala na razpolago področja v Palestini. Prof. dr. Bro-decki je podčrtal v svojem govoru, da angleška Bela knjiga pomenja le prehodni pojav. Borba Židov proti Beli knjigi ni naperjena proti angleškemu narodu, temveč Ie proti vladi Velike Britanije. Poljski demanti Varšava, 20. avgusta, e. Službeno energično demanttrajo vesti o preganjanju Nemcev na Poljskem, ki jih širi vsak dan nemiki tisk ln objavlja nemški radio. Službeni krogi v Varšavi pravijo, da se ni treba bavitl s podrobnostmi teh nemških napadov, ker je znano, da je slične vesti nemški tisk širil tudi pred prihodom nemške vojske v Avstrijo in v Sudete. Obilna ietev na Poljskem Varšava, 20. avgusta. A A. Pat: Po podatkih uprave glavne državne statistike cenijo letošnjo žetev pšenice na Poljskem na 22.7 milijonov meterskih stotov napram 21.7 milijonov v preteklem letu. Žetev rži cenijo na 75.3 milijone napram lanski žetvi 72.5. Žetev ječmena 14.8 milij. napram lanski 13.7 milj. žetev ovsa pa na 28.8 napram 26.5 metrskih stotov. Belgijski manevri Bruselj, 20. avgusta. A A. Belga: V oblasti Bastogna, Bertria, Sant Vincenta in Atera bodo 30. in 31. manevri divizije ar-denskih lovcev. Ti manevri so v zvezi z obveznosti, ki jih ima Belgija za obrambo Luksemburga za primer, če bi prišlo do vojne v Evropi. Manevrom bosta prisostvovala načelnik belgijskega generalnega štaba in ministra za državno obramba na Bledu Nj. Vel. kralj Peter II. je preživel s svojimi mladimi vrstniki, ki so mu bili izbrani za družbo in za razvedrilo, prijetne poletne dni na Bledu. V dolinici Save Bohinjke, nedaleč od jezera, je imel mladi kralj seveda tudi letos svoje taborišče, ki pa je zdaj že demontirano, šotori so spravljeni v zaboje, z jambora ao sneli zastavo, nič več ne gori taborni ogenj in kralj sc je ločil od svojih tovarišev — do prihodnjega leta, ko jih bo znova družila radost mladosti in čar gorenjskega poletja. V blejskem taborišču se je le še poglobilo kraljevo tovarištvo z mladimi vrstniki. Vsak deveti dan je tudi on moral vršiti dežurno službo. Letos se je mlada kraljeva čela posebno trudila, da olepša dolinico in vso okolico svojega taborišča. Postavili so tudi leseno hišieo, v kateri so sprejemali goste. Čeprav si je mlada četa letos izbrala geslo: »Kdor dela, molči!« — je vendar bflo od ranega jutra do mraka mnogo govora in mnogo pesmi. Prisrčen je bil vsak dan prizor, ko so s taborsko svečanostjo dvigali ali sneli zastavo. Pristop v tal>ori-šče je bil dovoljen samo taborskim članom in povabljenim gostom— tako se je v idilični samoti krepilo tovarištvo, za katero se plemenito zavzema po naročilu Viteškega kralja blaga kraljevska mati. Razen običajnih taborskih del je kraljeva družba uživala v športnih igrah in še prav posebno pri veslanju na Blejskem jezeru. Tako je torej bilo letovanje v Miločeru na Jadranu tudi letos srečno izpopolnjeno s ta-borenjem na Bledu, polnem užitka za mladega kralja in njegovo družbo. Slike, k| jih priobčujemo, najzgovorneje pričajo o tem. taborišču našega mladega kralja Nf. Veh kralj Peter II. v tabornem krofu Pred kraljevo gorenjsko hišico v taborišču Mladi kralj s tovariši pred svojim šotorom Pred spomenikom na Ceru pri sobotni svečanosti fininje ftavorja fravljen. —- Izdaja ga konzorcij ite Stanko Virant. Nf. Veh kratf s tovariši na jezeru in pri delu v taborišču — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za taaeratni del je odgovoren Alojz Novak. - Vsi s Ljubljani. vie Nahajam se pred odločitvijo — kako naj ukrenem? Odločitev zavisi od vašega razuma. Nikar je ne iščite v čustvih! A pri vas ni ustaljeno ne eno ne drugo. Nikar preveč ne niansirajte in ne analizirajte stvari! Topa še nikakor ne pomeni, da vam ni treba premisliti, kaj naj storite, 'in da morate kar strmoglavljati v neznan prepad. ClKLAMA 10 Je kaj razlike med mojim in značajem mojega prijatelja? Kakšnih posebnih razlik med vama ne bi mogel ugotoviti. Razlika pa je vendar v mentaliteti, v osnovi vzgoje, duševnih elementov in navad. S pomočjo skupnega življenja bi se z nekaj dobre volje na obeh straneh lahko našlo zbKžanje in smisel za vzajemnost. Mnogo zavisi od objektivnosti drugega nasproti drugemu in od iskrenosti do samega sebe. žalostnimi pojavi. Iz mnogih dopisov vi-cJjn, da te reči niso tako monotone, kakor se nekaterim zdi moja iskrena in odkrita beseda ljudem. Vse to. kar tako lepo diši okrog ljudi, ki žele samo, da bi drug drugemu napravili škodo ali zlo, ni v skladu z vero, ki jo vsakdo no3i v svojem krstnem listu, a je v srcu nima. Vse, kar teži vašo dušo in srce, teži dušo in srce poštenega človeka, vsakega pravega kristjana. AVRELIJA Kaj smem pričakovati v bodočnosti? Vaša bodočnost bo nadaljevanje in izpopolnitev vaše preteklosti. Mar ni tako? JESEN 50 Ali bo mojim sinovom kaj bolje v življenju? Kakor se mi zdi stvar, ni nobene zapreke sreči vaših sinov. Tudi vam bo še posijalo solncc, ne izgubljajte vere in na-de. da moč vsake nagonske volje zavisi vob-če od živahnosti čustev. Najjačje dclu.ie-jo spolna čustva, ki nas pogostokrat vodijo v bolečini, gladu in žeji. Tudi pri zdravem človeku se v nekaterih primerih javljajo znaki motenj v zavesti kot posledica abnormalnih vzburjenj ali strastnega nagona. Nagon za brezciljnim beganjem se pogosto pojavlja pri epileptikih kot posledica motnje v zavesti. Pa to vprašanje je tako obširno, da ga na tem mestu ne morem podrobno obdelati. Svetujem vam, da sežete po kakšni knjigi iz psihiatrije, v kateri boste našli vse, kar vas zanima iz te stroke. NORMA, LJUBLJANA Kaj bo z mojim življenjem? Ugotavljam, da bi bilo za vas najbolje, da spremenite okolje, v katerem živite. Novo podnebje vam bo prineslo tudi nove možnosti, a tudi od vas se nekaj terja: energija in odločnost. Pokažite več inciativc in vzdržnosti. Vi niste dovolj dosledni. Upam, da zdaj veste, česa vam manjka do tistega, kar hočete doseči. OLAF 31 Kaj mi teži dušo in srce? Neiskrenost, intrigantstvo, zloba drugega proti drugemu, zavist in vse, kar je še v zvezi s temi AUDIATUR ET ALTERA PARS Kaj je po vašem mišljenju delovanje nagonov? O tem vprašanju ne morem imeti lastnega mišljenja, vem pa iz psihiatrije, Mctdio po svetu Danes bomo poslušali Ljubljana 12: Za oddih (plošče). — 12.45: Poročila. — 13 Napovedi. — 13.20: Koncert radijskega orkestra. — 14: Napovedi. — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Zanimivosti. — 19.40: Nac. ura: Predavanje insp. državne obrambe. — 20: Plošče. — 20.10: Zdravstvena ura: Zastrupljanje v obratih in pn obrtih (dr. Joža Herfort). — 20.30: Plošče. — 21: Prenos iz Italije: Goto vac: Ero z onega sveta. — 22: Napovedi, poročila. Beograd 18.20: Godalni orkester in narodne pesmi. — 20: Plošče in narodna glasba. — 21: Prenos iz Italije. — Zagreb 20: Klavirski dueti. — 20.30: Godalni orkester. — 21: Prenos. — 22.50: Lahka godba in ples. — Praga 20.50: Orkestralni koncert. — 21.30: Godalni kvartet. — 22.10: Plošče. — 23: Češka glasba. — Varšava. 21: Koncert godalnega orkestra. — 22: Plošče in plesi. — Sofija 19.45: Petje in plošče. — 20.50: Lahka godba orkestra. — 21.40: Veseli komadi in plesi. — Dunaj 12: Orkester in solisti. — 16: Vesela muzika. — 18.10: Motivi iz Italije (plošče). — 18.40: Estonske nar. pesmi. — 19.20: Kvartet. — 20.15: Orkestralni koncert, godba na pihala in solisti. — 23: Lahka godba. — Berlin 19.15: Improvizacije za mesec avgust. — 20.15: »Plavi ponedeljek«. — 22.30: Lahka in ples na muzika. — Munchen 19: Plesni večer. — 21.30: Simf. glasba. — 22.35: Vesela muzika. — 24: Mali orkester. Piše Vladimir Winterry, individualni psiholog, Zagreb NAGRADNA KRIŽANKA REŠITEV ZADNJE KRIŽANKE: Nagrado v znesku 100 din je žreb določil Danilu Turku, Maribor, Slo- , ulica 2, Marija Pate, Ljubljana, Pod jun-venska ulica 36. Troje nagrad v knjigah »ka ulica 25, in Miloš Rutar, dijak, Kranj, 1 pa si dele Vera Orel, Ljubljana, Trdinova Ljubljaiiska cesta 5. | , te; 14. krepčilna pijača; 15. glavna ulica ] v Zagrebu; 17. ono v nemščini; 18. močno t vino s Krasa; 21. ploskovna mera; 23. me-j sto v južni Rusiji; 24. moško krstno ime; I 27. slovenska reka; 28. znak za polumer; 29. žuželka; 31. zver; 32. trdilnica; 33. žensko krstno ime (4. sklon). Navpično: 1. del sveta; 2. drugo ime za Babilon; 3. menih-samotar; 4. ptica (množina); 5. starinska oblika za in; <5. tisti, ki ni star; 7. dvoobrazni bog; 8. prvi človek; 12. ime bačkega pravoslavnega škofa; 16. ime židovskega očaka; 19. mesto v Arabiji; 20. gora na Notranjskem; 22. tisto, kar žre železo; 25. medmet, ki pomeni: tu je; 26. čisto pleme; 27. plod: 28. reka v španščini (tudi naslov avtomatičnega bifeja v Ljubljani); 30. kratica za delniško družbo v nemščini; 31. konica polotoka. Vodoravno: 1. italijanska kolonija; 9. žensko krstno ime (4. sklon); 10. za, k v latinščini; 11. plemenit les; 13. igra na kar- Vodoravno: Molotov, so, emir, vedež, te, amen, mi, elan, neven, ro. ga, me, puta, se, Anita, kepa, Soča, kol, Asan, os, da. Navpično: meter, omelo, li, orangutan, oven, venem, seme, ožina, vesel, ata, piča, asa, nos, kos, ara, ko.