IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI Križem kražem po Šentvidu Od vpadnice do hudournikov... NAŠ REPORTER SE JE URICO ALI DVE SPREHAJAL PO KS ŠENTVID Od edinega semaforja na območju KS Šentvid se sprehajam po cesti proti Ljublja-ni. Pridem do spomenika talcem, ki je zelo lepo urejen, kakor tudi njegova okolica. Od tu nadaljujem svojo pot in se sprašujem, kaj neki si misli tujec, ko pride do doma »SVO-BODE« v Šentvidu. Da je pač ta zgradba za-puščena in da v njej nihče ne živi ... Prazno, čeprav je zastonj ... • Res je, da v zgradbi nihče ne prebiva, vendar tu živimo mi, Šeratvidčani in ta dom uporabljamo za razne namene. V domu je bi-lo že več prireditev, predstav in podobno. Zadnija — v počaistitev 30-iletnice zmage nad fašizmom, je bila ena od najboljših. Imeli smo tudi predstavo v počastitev dneva re-publike. • Žal pa moram povedati, da je pri teh predstavah udeležba slaba, ikljub temu, da vstapnine ni. Ob tem se zopet spomnimo na tiste Šentividčane, ki samo kritizirajo, želijo nekaj, pa ne vedo kaj ...! • Tajnik KS Tone Jurečič zatrjuje, da so zagotovljena določena sreclstva za cJbnovo do-ma, vendar ta ne zadostujejo. Pričakovali bi, da bodo tudi občani sami priskočili na po-moč. Taiko so neikateri obrtniki v Šentvidu že ponuidili določena sredstva za ureditev in obnovo doma. Tudi v predlogu goapodarske-ga plana KS je dom našel svoje mesto ... • No, pustimo sedaj dotn in stopimo da-Ije. Samo ndkaj metrov od doma smo že pri slaščičarni »OREHEK«, rnimo katere gre Ce-sta v hrib in ob njej Šentvidčanom dobro znani hudoumik, ki je sedaj že urejen. Ni-mam namena, da bi pisal o urejenih ali ne-urejenih cestah in hudournikih, zdi pa se mi, da je vredno spomniti krajane, da je Šent-vid s svajim hribom nekaj iposebnega. Ko se sprehajam ob robu gozda, dobim občutek, da je ta kot ustvarjen za trim in za odlaga-nje smeti ... Obe osnavni šoli v Šentvidu sta opravili očiščevalno aikcijo prav zaradi tebe, občan — onesnaževalec narave! • Vrnem se nazaj na ctsto in grem na-prej proti novoodprti samppostrežni trgovi-ni. Že prej je bila tu na Celovški cesti 429 tr-gavina. Sedaj pa je trgcroSko podjetje _MER-CATOR prostore preuredilo in potrošniki so zelo zadovoljni. »Črni Šentvidčani« • In tako pridem do drugega hudournika v Šentvidu ... Mimo hiše št. 391 na Celovški cesti teče v normalnih okoliščinah potoček. Kadar dežuje, nastane hudournik. Na cesto naplavi dračje, pesek, zemljo in drugo. Ta-ko uimaže ploonik in cesto, ogroža voznike motornih vozil in zamaši odtočne kanale. Nujno ga bo treba urediti in preprečiti na-našamje nesnage na gorenjsko magistralo. • Zavijem s Celavške ceste v Ulico Andre-ja Bitenca in grem po novem asfaltu proti Pržamu. Pridem do ikilanca in na svoji desni strani zagledam v gozdu hiše v gradnji. Re-čem si — te so res na lapem k-raju, lastaiki pa morajo imeti »veze« na Občini, da so do-bili gradbeno dovoljenje. Pa mi je prišlo na uho, da so to »črne gradnje«. In kaj, lepo prosim, delajo gradbena inšpdkcija in drugi, ki so za to odgovorni? • Spet se ivrnem nazaj na Cdovško cesto. Ustavim se pri novi pošti in opazujem ob-čane, kako skačejo čez luže, da bi prišli do pošte, do telefona, da oddajo teilegram in po-dobno. Tiho se vprašam, kdaj bo urejena okdlica nove pošte in fcje je denar, ki je brl za to namenjen ... • Preokam Celovško cesto po novem pre-hodu za pešce in se najpotim nazaj proti Šent-vidu. Pridem do hiše na Celov&ki cesti št. 358, ogledam si okolico in ugotovim, da so tu gnojišča, gnojna jama, odilagališče smeti, zaipuščen hlev hi — seveda tudi hiša. Tik ob tej kmetiji pa je v gradnji navi vrtec! Kako bo vplivala takšna okolica na snago novega vrtca in kdaj bo ta zadeva urejena, oziroma kmetija odstranjena, se sprašujejo občani... Mobiiia odhaja • Nadaljujem pot po Celovški cesti do pod-jetja »MOBILIA«. V podjetju mi pove direk-tor, da bodo v letu 1976 zasadili krampe za novi temelj njihovega podjetja ob tacenski cesti na Brodu. KS Šentvid bo s tem izgu-bila eno od podjetij, ki je veiiko ustvarjalo in s tem pomagalo KS ... • Pred cerkvijo v Šentvidu srečam znan-ca. Vpraša me, kaj počnem? Zaupam mu, da si ogledujem Šentvid in da bom nekaj napi-sal za JAVNO TRIBUNO. Zresni se in začne: kaj je s Hafnerjevo ulico, prostorom pred pošto in kakšna je Ankova ulica? Kar hitro sva se iposlovila in zavil sejn s ceste v pro-store KS. Srečam predsednika KS in ga ma-lo ipovprašam po planu za leto 1976, kakor tudi srednjeročnem planu razvoja KS Šent-vid. Predsednik mi pove takole: • »Plan gospodarskih dejavnosti v KS za leto 1976 je obsežen in predsta\ilja najnuj-nejše postavke na tem področju. V načrtu financiranja je razvidno, katere vire financi-ranja predvidevamo. Posamezni nosilci finan-ciranja so postavljeni fiktivno, potrditev pa bo potrebna ob razpraAflljanju in sprejemanju planov samoupravnih interesnih akupnosti.« • Tako, s tem sem končal moj takratni obhod po Šentvidu. Morda sem kaj prezrl, izpustil ... Toda več glav se več spomni, pra-vimo, Šentvidčanov nas je veliko in prav bi bilo, da se tudi drugi oglasijo ter dopolnijo to pisanje. po Šentvidu hodil Rade Mandič