cena 10 dinar;ev številka 23 (727) glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva titovo velenje, 14. junija 1S&S J $&dHK Če koga letošnje vreme pošteno jezi, potem to zagotovo velja za kmetovalce. Trava bujno raste, ob dežju in vetru že polega, spodaj celo gnije, pravega vremena za košnjo pa ni. Seno bo tako zanesljivo slabše kakovosti. Občina Velenje Izkoristiti je zato treba vsako priložnost, vendar so redki, ki se jim to posreči (tudi po zaslugi »delno spremenljivih« vreme-noslovcev). (s. v.) Seje zborov občinske skupščine Priznanje začasnemu poslovodnemu organu V ozdih upoštevajo resolucijske usmeritve Resolucija in dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1984 sta se izognila linearnosti in indeksiranju, saj upoštevata delitveno razmerje dohodka in izravnavanje razlik v strukturi dohodka med organizacijami združenega dela enake Podskupine dejavnosti. Seveda p^ je povečanje osebnih dohodkov vezano na dosego boljših rezultatov dela, merjenih s kazalci in primerjanih s poprečjem kazalnikov doseženih rezultatov v podskupini dejavnosti. Sredstva za reprodukcijo morajo imeti v letošnjem letu hitrejšo rast kot je rast dohodka, delež akumulacije v dohodku naj bi ostal enak kot v lanskem letu. Tako torej delavci v letošnjem letu razporejajo sredstva za osebne dohodke in skupno porabo na osnovi svojih rezultatov poslovanja in v primerjavi s poprečnimi kazalci enake ali sorodne dejavnosti. Delavci v družbenih dejavnostih pa v letošnjem letu naj ne bi zaostajali za rastjo sredstev za osebne dohodke v gospodarstvu. Poglejmo kako je gospodarstvo občine Velenje načrtovalo dohodek in njegovo delitev za letošnje leto. Načrtovali so 44 odstotno nominalno povečanje dohodka in kar 98 odstotno povečanje akumulacije. Tako bi bil delež akumulacije v dohodku kar za 46 odstotkov višji kot lani. Za osebne dohodke in skupno porabo so organizacije združenega dela s področja gospodarstva občine Velenje načrtovale v letošnjem letu v primerjavi v letom 1983 20 odstotno povečanje. Po predvidevanjih bi tako gospodarstvo občine Velenje v letošnjem letu povečalo ekonomičnost za 13 odstotkov, akumulacijsko stopnjo za 124 odstotkov, dohodek na delavca za 17 odstotkov, predviden pa je tudi porast fizične produktivnosti in izvoza. Člani izvršnega sveta skupščine občine Velenje so na zadnji seji ugotavljali, kako delovne organizacije v svojih planskih dokumentih upoštevajo resolu-cijska določila dogovora. Večina organizacij je upoštevala usmeritve, vse tiste, ki pa tega niso upoštevali, pa so na to opozorili in morajo dostaviti izvršnemu svetu dopolnjene plane. Pa poglejmo še, kako so se gibali osebni dohodki v občini Velenje v prvem kvartalu letošnjega leta. Za osebne dohodke je namenilo gospodarstvo občine v tem obdobju 2,2 milijardi dinarjev kar je 14 odstotkov več kot v istem lanskem obdobju. To pa predvsem zaradi prenosa nivoja osebnih dohodkov iz meseca decembra 1983 ter zaradi povečanega obsega del v TGO Gorenje. Če pa primerjamo rast osebnih dohodkov s poprečno rastjo v letu 1983 pa so se ti povečali za 20,5 odstotoka. Povprečni neto osebni dohodek na zaposlenega znaša 22.667 dinarjev in je za 38 odstotkov višji kot v lanskih prvih treh mesecih in 18 odstotkov višji od lanskega povprečja osebnega dohodka. Cene življenjskih potrebščin so se v tem obdobju povečale še veliko bolj — 56 odstotkov, tako da realni osebni KS Edvarda Kardelja Proslavili krajevni praznik Krajani krajevne skupnosti Edvarda Kardelja praznujejo 12. junija svoj krajevni praznik. V ta namen so pripravili v zadnjih dneh vrsto prireditev, športnih srečanj in podobno. V petek in v soboto so potekale v krajevni skupnosti očiščevalne akcije, ki so jih organizirali hišni sveti, v soboto popoldne pa so pripravili še športno srečanje ter šahovsko srečanje, taborniki pa so organizirali na »hribu« sredi krajevne skupnosti srečanje krajanov. V nedeljo dopoldne je nastopila na Kardeljevem trgu folklorna skupina, tega dne pa so imeli tudi nogometni turnir v katerem so se pomerili predstavniki posameznih hišnih svetov. V tem času pa je bilo še nekaj drugih kulturnih prireditev. Praznovanje so sklenili s slavnostno sejo, ki so jo imeli 12. junija, torej na dan praznika. Na seji so ocenili opravljeno delo. si zastavili nove naloge, podelili pa so tudi priznanja ob krajevnem prazniku. Priznanja so prejeli: Boris Jukič, Franc Atelšek, Barbara Tori, Društvo prijateljev mladine te krajevne skupnosti. Osnovna šola Veljka Vlahoviča in Mirko Temnik. Po slavnostni seji je bila na Kardeljevem trgu še kulturna prireditev v kateri so nastopili tamburaši, godba ter učenci osnovne šole in mladinci. M. Z. kovinotehna DR^r ri R( DvX ;VrNAH VAM " POIJ.G vA NOLJO TLD' OSNOVNI J\ ZAklVUCNI GRAD.BENI MATERIAL . aohodek še vedno pada in sicer je znašal ta padec v prvem kvartalu letošnjega leta 11 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani. Doseženi dohodek je 90 odstotkov višji kot v enakem obdobju lanskega leta, zadovoljivi pa so tudi premiki same delitve dohodka, saj je naše gospodarstvo namenilo za akumulacijo 21 odstotkov stvarnega dohodka, za osebne dohodke pa 39 odstotokov. Sredstva za reprodukcijo so porastla v primerjavi z enakim obdobjem lani za 88 odstotokov, ta rast pa je nižja od rasti dohodka, torej prenizka glede na resolucijska določila. Temu so gotovo vzrok nizka sredstva za amortizacijo. V občini je treba opraviti vrsto aktivnosti za hitro in učinkovito izvedbo sanacijskih programov, saj imamo v tem obdobju za 1 milijardo 451 milijonov izkazanih izgub. Narediti je treba vse, da ne bodo nastajale nove izgube ter likvidirati dohodkovno neuspešne programe. V prvem četrtletju letošnjega leta ugotavljamo, da v večini delovnih organizacij v občini Velenje uresničujejo planska predvidevanja. M. Z. ,,Delavci Gorenja so dokazali, da znajo trdo in dobro delati, da so zmožni velikih osebnih odrekanj in to je gotovo garancija za uspešno sanacijo Gorenja." To je bila ena od ugotovitev, ki jih je na seji zborov občinske skupščine izrekel predsednik izvršnega sveta Božo Lednik, ko je poročal o izvajanju začasnih ukrepov družbenega varstva v Gorenju. Zbori občinske skupščine so 2. in 3. junija lansko leto sprejeli sklep o izreku začasnih ukrepov družbenega varstva v Gorenju, saj je analiza poslovnih rezultatov pokazala, da ciljev sanacijskih programov ta kolektiv ne bo uresničil. Začasni poslovodni odbor se je takoj spoprijel z nezavidljivo dediščino, saj je diagnoza stanja, ki je bila pospešeno pripravljena, pokazala, da je v Gorenju potekal proces dezorganizacije, da ni bilo jasnih razvojnih ciljev, zaostanek je bil pri novih proizvodih, sistem poslovnih informacij je bil neučinkovit, niso bili razjasnjeni družbenoekonomski odnosi, manjkala je ustrezna kadrovska politika, strašno breme pa je bila tudi devizna zadolženost. Takšno stanje je bilo predvsem posledica razvrednotenja nekaterih skupnih vrednot, slabega vodenja in neustrezne kadrovske politike ter pogostih in hitrih menjav vodilnih kadrov oziroma njihovega pomanjkanja ali njihove neustreznosti. Razlogi so bili tudi v neenotnih pogledih na programsko usmeritev, na vlogo posameznih poslovnih sistemov in na razreševanje tekočih zadev. Začasni poslovodni odbor si je kljub pooblastilom, ki jih je dobi! z uvedbo začasnih ukrepov družbenega varstva prizadeval, da bi kar najmanj okrnil možnosti samoupravnega in družbenopolitičnega delovanja znotraj Gorenja in se je ves čas opiral na subjektivne sile in je tako lahko ob njihovi podpori še uspešneje uresničeval zastavljene cilje. Prvi med temi cilji je bila zagotovitev nemotenega tekočega poslovanja. Stekla je akcija za premestitev dela režijskih delavcev v neposredno proizvodnjo. Premeščeno je bilo približno 400 delavcev. Dodatnih sto režijskih delavcev je delalo v neposredni proizvodnji do konca lanskega leta, ostali režijski delavci pa so do konca lanskega leta delali v proizvodnji dvakrat mesečno in še dodatno po eno udarniško soboto. V proizvodno delo v Gorenju so se vključili tudi delavci iz drugih organizacij združenega dela v Titovem Velenju in dijaki iz Centra srednjih šol. Proizvodnja je v Gorenju tako iz meseca v mesec naraščala, večala se je produktivnost, rasel je izvoz. Tudi za letošnje leto so bili zato predvideni novi delovni uspehi. Tako naj bi fizični obseg proizvodnje narasel za 26 odstotkov, konvertibilni izvoz za 50 odstotkov, produktivnost pa naj bi se povečala za 19 odstotkov. Delavci bi morali poskrbeti za večjo kakovost izdelkov (leto 1984 je leto kakovosti) ter zmanjšati vse vrste stroškov. Rezultati prvih štirih mesecev so kljub vsem težavam v glavnem usklajeni s planom. Žal pa delovni uspehi niso ustrezno finančno ovrednoteni saj je zaradi velikih cenovnih neskladij prizadeta predvsem predelovalna industrija. Med pomembnimi nalogami, ki si jih je zadal začasni poslovodni odbor je tudi prestrukturiranje szda. Tečejo pa tudi aktivnosti za povezovanje z gospodarstvom Šaleške doline ter z večjimi sistemi drugod (Iskro). V sozd naj bi se vključila delovna organizacija Birostroj iz Maribora, v pripravi pa je vključitev delovne organizacije FEM iz Djakovice. Konec februarja letošnjega leta je bil pripravljen koncept integralnega objekta obnove Gorenja. Zaradi zahtevne problematike je v prvi fazi dana prednost velenjskemu delu Gorenja, v naslednjih fazah pa bo ta projekt zajel vse članice sozda. To je najbrž največji slovenski in jugoslovanski svetovalni projekt, saj pri njem trenutno že sodeluje 70 zunanjih strokovnjakov, iz Gorenja pa bo pri tem sodelovalo okrog 400 delavcev. V skladu z usmeritvami so bile izvršene organizacijske spremembe pri članicah Gorenje sozd s sedežem v Titovem Velenju. Osnovni namen reorganizacije je bilo decentralizirati in racionalizirati posamezne poslovne podsisteme. Gorenja ter zagotoviti pogoje za samostojnejši razvoj novih programskih smeri. Iz Gorenja TGO so oblikovane štiri delovne organizacije in sicer DO Gospodinjski aparati, DO Notranja oprema, DO Procesna oprema in DO Elektronika široke potrošnje. Iz DO Gorenje Promet Servis pa sta bili oblikovani dve enoviti delovni organizaciji s skupnega pomena — DO Servis in DO Commerce. Sprejeti in družbeni verificirani sanacijski programi predstavljajo realno osnovo za postopen izhod iz krize. Ob njihovem doslednem izvajanju pa naj v bodoče ne bi bilo več izgube iz tekočega poslovanja. Zbori skupščine občine Velenje so po obravnavi tega poročila o začasnih ukrepih družbenega varstva v Gorenju in po razpravi v kateri so bile poudarjene velike zasluge začasnega poslovodnega odbora za ureditev razmer v tem velikem kolektivu sprejeli sklep, da se ukrepi družbenega varstva v Gorenju ukinejo. g j.. 60-LETNICA JAMSKE REŠEVALNE ČETE — Na rudniku lignita Velenje so v soboto proslavili 604etnico njihove reševalne službe, hkrati so tega dne organizirali tudi veliko republiško reševalno vajo, ki je pokazal, da se reševalci vsako leto bolje usposobljeni (več na 3. strani). KS Šalek-Gorica Bogat program v počastitev praznika iz delegatske pisarne • iz delegatske pisarne Krajevna skupnost Šalek-Gori-ca praznuje 17. junija svoj krajevni praznik. Na praznovanje se že vneto pripravljajo, saj bo potekalo kar nekaj dni. Začelo se je že včeraj s koncertom pevskih zborov in otvoritvijo razstave likovnih in literarnih del učencev osnovne šole bratov Mravljakov in Kulturno umetniškega društva iz Uchingena. Danes pa bo v osnovni šoli Veljka Vlahoviča kulturno umetniški večer, nastop članov OO ZSMS iz te krajevne skupnosti. Pričel se bo ob 18. uri. Že jutri, v petek, 15. junija, bo ob 13. uri tudi v osnovni šoli Veljka Vlahoviča otvoritev razstave likovnih in literarnih del učencev na temo Moja krajevna skupnost. Razstavo si velja ogledati, saj bomo videli, kako najmlajši vidijo skupnost, v kateri živijo. Tudi v soboto bo pestro. Že ob 8. uri se bo pričel orientacijski pohod članov Zveze rezervnih vojaških starešin in streljale s pištolo. Udeleženci se bodo na po- Občina Velenje Spremembe v izvršnem svetu Zaradi odhoda sedanjega predsednika izvršnega sveta skupščine občine Velenje Boža Lednika na novo dolžnost v Gorenje, je predsedstvo občinske konference SZDL Velenje začelo postopek za evidentiranje novega predsednika in za dopolnitev članov izvršnega sveta. Na novo dolžnost odhaja v Gorenje zaradi kadrovskih potreb. Te dni so potekali pogovori z možnimi kandidati, v temeljnih okoljih pa se že začenja postopek evidentiranja. Po sprejetem rokovniku naj bi občinska skupščina izvolila novega predsednika in člane izvršnega sve-a še pred poletnimi počitnicami. Zaposlovanje Kadrovska politika Danes je v Titovem Velenju na pobudo Strokovne službe občinskih skupnosti za zaposlovanje posvet o problematiki izvajanja kadrovske politike, srednjeročnega in dolgoročnega planiranja na področju kadrovske reprodukcije in problematiki, ki peste invalide v organizacijah združenega dela. Titovo Velenje IE. turistični ples Turistično društvo Titovo Velenje se je tudi letos odločilo, da popestri turistično ponudbo in družabno življenje v našem mestu in zato bo organiziralo II. turistični ples, ki s tem že postaja tradicionalna turistično zabavna prireditev. Tokrat ne bo šlo samo za ples in zabavo, temveč za prireditev v kateri bodo sodelovale s svojimi kulinaričnimi izdelki restavracija Nama, Hotel Paka, restavracija Jezero in vila Herberstein. Vse te kulinarične dobrote bodo po razstavi razdeljene med udeležence olesa. Naši priznani proizvajalci brezalkoholnih in alkoholnih pijač 5>ana, Fructal, Vipava , Comerce — TOZD Marketing pa bodo imeli degustacijo svojih proizvodov. Ker je turistično društvo Titovo Velenje stalni pobudnik lepega in cvetočega okolja, bo tudi restavracija Nama okrašena s cvetličnimi aranžmani. Turistični ples bo v soboto, 16. junija, s pričetkom ob 20.00 uri v restavraciji Nama. Igral bo ansambel Utrip. Vstopnice s konzumacijo so že v prodaji v restavraciji Nama. Turistično društvo vas vabi. Pridite, gotovo boste veselo preživeli lep večer na turističnem plesu. hod podali izpred Gasilskega doma. Istega dne ob 18. uri pa bo v Gasilskem domu v Šaleku svečana seja skupščine KS in krajevne konference SZDL, na kateri bodo podelili tudi bronasta priznanja Osvobodilne fronte. Pol ure kasneje se bo pričela osrednja proslava z odkritjem spominske plošče padlim borcem pred Gasilskim domom v Šaleku. Bogate prireditve ob praznovanju krajevnega praznika bodo dopolnili še z medobčinskim gasilskim tekmovanjem za pokal Šaleške doline, ki se bo pričelo v nedeljo, 17. junija, ob 8. uri. Ob 13. uri pa bo zaključek tega tekmovanja in prevzem novega gasilskega avtomobila. Praznovanje bodo sklenili s srečanjem starejših krajanov, ki bo v nedeljo na osnovni šoli bratov Mrav|jak, pričelo pa se bo ob 17. uri. mkp Kako do rejniških družin? V dejavnost Centra za socialno delo Titovo Velenje sodi tudi urejanje rejništva v skladu z določili zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Namen rejništva je omogočiti zdravo rast. izobraževanje, skladen osebni razvoj in usposobitev otrok za samostojno življenje in delo pri tistih osebah, ki niso njihovi starši. Organ občinske skupnosti socia-nega skrbstva odda otroka v rejniško razmerje v primerih, kadar je brez staršev, ali sta njegov telesni in duševni razvoj v matični družini ogrožena. Ves čas rejništva si mora skrbstveni organ prizadevati pomagati odpraviti vzroke, ki so narekovali takšne oblike varstva, da se ta lahko vrne k svojim staršem. V zadnjih letih so delavci Centra za socialno delo pri iskanju rejniških družin morali iskati le te izven meja naše občine. Rejnikov v naši občini namreč ni bilo. Te rešitve niso bile vedno najboljše, saj zaradi oddaljenosti otežujejo strokovno vodenje delavcev Centra za socialno delo. Potrebe po rejništvu v naši občini pa se večajo. Zaposleni Centra za socialno delo si močno prizadevajo, da bi v občini dobili večje število družin, ki bi bile pripravljene rejništvo tudi izvajati. Že nekaj let je ta deja-vrtost poklicna. Zakon določa, da se nekdo poklicno ukvarja z rejništvom v tistih primerih, ko ima v reji tri zdrave otroke, dva j lažje duševno prizadeta ali enega | težje duševno prizadetega otroka. Tudi vrednotenje tega zahtevne- I ga, družbeno pomembnega dela se je v zadnjem letu izboljšalo, a oči- | tno še vedno ne predstavlja dovolj ' močnega motiva. Pri odločanju za I rejništvo morata biti v ospredju želja pomagati pri vzgoji in oskrbi otrok ter realna pričakovanja o | ciljih tega dela. Zato so delavci Centra za socialno delo iz Titovega Velenja j obračajo na občane z željo, da v i svojih družinah razmislijo o j možnostih in se pridružijo velike- | mu številu tistih, ki se v Sloveniji j že dolga leta ukvarjajo z rejništ- j vom. Če imate kakšno vprašanje, vas j morda zanimajo podrobnosti s tega področja, lahko vsak ponedeljek, sredo in petek obiščete Center j za socialno delo, kjer vam bodo zaposleni radi pomagali in vam svetovali. Jelka Fužir Mladi člani Rdečega križa Marljivi prav vsi po vrsti Pred dvema dnevoma so mladi člani občinskega odbora Rdečega križa Velenje-v avli skupščine občine odprli prvo občinsko razstavo. Na njej so prikazali svojo dejavnost v tej humanitarni organizaciji, tako slikovno kot tudi v pismeni obliki. Pripravili so jo v počastitev 40-letnice Rdečega križa Slovenije. To je le ena od nalog letošnjega delovnega programa mladih članov Rdečega križa, ki delujejo na osnovnih šolah velejske občine. »Vsebina delanje zajeta v petih dejavnostih. Vso pozornost namenjamo skrbi za osebno higieno in zdravje. Prav na tem področju smo dosegli lepe uspehe. Letos smo precej govorili o negi zobovja, opravili redne sistematske preglede,« je povedala mentorica mladih članov te humanitarne organizacije Marija Horvat. O skrbi za zdravo in seveda urejeno okolje govorimo že lep čas. Del skrbi namenjajo temu vprašanju tudi mladi člani Rdečega križa. Na zbiralnih akcijah starega papirja in drugih odpadlih surovin zberejo vedno veliko materiala in se uvrščajo med naj- prizadevnejše v republiki. Denar pa porabijo za razne interesne dejavnosti na šoli. Zelo dobro so povezani z Dinosom, ki jim ob vsaki večji akciji postavi kesone. Z novim koledarskim letom so se mladi člani Rdečega križa vključili še v republiško akcijo nudenja sosedske pomoči. Ta dejavnost za nekatere šole velenjske občine ni nova, zato bodo letos na tem področju še zavzeteje delali. Vodilo pri tej akciji jim ni končna uvrstitev, ampak human odnos do človeka, kije potreben pomoči. V tednu Rdečega križa sprejmejo v svoje vrste učence prvih razredov, sedmošolci pa postanejo člani krajevnih organizacij Rdečega križa, kjer pač te delujejo. »Zal imamo največ težav pri vključevanju v mestu, saj prav tu ni ustanovljena niti ena krajevna organizacija Rdečega križa,« je potarnala sogovornica in nadaljevala: »Mentorji mladih članov na vseh šolah velenjske občine so zelo prizadevni. Vsako leto vestno izpolnjujejo naloge. Prav gotovo je po njihovi zaslugi ta dejavnost na vseh osnovnih šolah tako živa in pestra.« Mladi člani Rdečega križa so pripravili zanimivo in pestro j | razstavo o dejavnosti v tej humanitarni organizaciji Delegatsko vprašanje Prometni znaki Delegat iz krajevne skupnosti Škale-Hrastovec je na seji zbora krajevnih skupnosti .Skupščine občine Velenje vprašal, kdaj bo pristojni občinski upravni organ rešil že dvakrat vloženo prošnjo Lovske družine Skale o namestitvi prometnih znakov „divjad na cesti". Na navedeno delegatsko vprašanje odsek za urejanje prostora in varstvo okolja "pri občinskem komiteju za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja tako-le odgovarja: Lovska družina škale je dne 5. 3. 1981 pri takratnem pristojnem upravnem organu za promet — Občinskem oddelku za notranje zadeve vložila zahtevek za postavitev prometnih znakov, ki bi opozarjali na divjad na cesti. Z odločbo upravnega organa številka 34-38/81-2 z dne 10. 5. 1982 se je DO VEKOS TOZD Komunalni oskrbi, med drugimi prometnimi znaki naložilo postavitev tudi prometnih znakov ,.divjad na cesti" (1—18). Zakaj ti prometni znaki niso bili postavljeni na podlagi izdane odločbe tudi DO VEKOS ne ve, prav tako pa v tem času v sestavi inšpekcijskih služb SO ni bilo zasedeno delovno mesto cestno-prometnega inšpektorja, ki bi bil po službeni dolžnosti dolžan kontrolirati izvajanje odločbe. Ker je v letu 1983 prišlo upravljanje teh cest iz DO VEKOS na Cestno podjetje Celje in pristojnost za te ceste na Občinski komite za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja, predlagamo, da v smislu zakona o cestah, Lovska družina Škale preko Cestnega podjetja Celje obnovi svoj zahtevek za postavitev prometnih znakov. Odgovori na i vprašanji... Ugrezanje in čistilna naprava Delegacijo iz krajevne skupnosti Skomo-Florjan zanima, če bo odkopavanje premoga vplivalo glede ugrezanja zemlje na novo zgrajeno naselje Pohrastnik in kje je v Penku predvidena nova lokacija čistilne naprave za občino Velenje. Odsek za urejanje prostora in varstvo okolja pri občinskem komiteju za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja pojasnjuje, da je naselje Pohrastnik zasnovano izven eksploatacijskega polja REK Titovo Velenje. To dokazuje karta eksploatacijskega polja z vplivnim območjem in odlok, s katerim je bilo to zemljišče namenjeno eksploataciji. Po zadnjih uradnih podatkih, s katerimi razpolagajo urbanisti, Pohrastnik zaradi izkopavanja lignita v jami Šoštanj (po letu 1990), ne bo prizadet. Menimo, da bi bilo umestno dobiti pismeno obrazložitev od RLV — odsek rudarskih škod, 0 morebitnih posegih v obravnavano področje, ki nam niso znani. Izgradnja centralne čistilne naprave Šaleške doline je predvidena med industrijsko cono Šoštanja in naseljem Pohrastnik, oziroma med cesto proti Penku in železniško progo Celje—Titovo Velenje. Tako je določeno v prostorski komponenti družbenega plana 1981—1985. Po letu 1980 so bili pri Zavodu za urbanizem izdelani trije lokacijski predlogi za postavitev čistilne naprave. Dva izmed njih sta predvidevala možno lokacijo na območju Penk-osa. Z osnovnim prostorskim dokumentom — PKDP 81-85, smo se dokončno opredelili za lokacijo centralne čistilne naprave pred na seljem Pohrastnik. Pred njeno izgradnjo bomo {pristopili k parcialnemu reševanju »vprašanja očiščevanja odplak 1 največjih onesnaževalcev reke i Pake (TUŠ, RLV, GORENJE j TGO . . .) in rekonstruirali ob-8 stoječe čistilne naprave. Tovarna gusnja Šoštanj je že pričela akti vnosti za rekonstrukcijo čistilne naprave, ki bo izvedena na osnovi pozitivnih izkušenj pri čiščenju usnjarskih odplak na Slovenskem (vrhniška industrija usnja), s čimer bo močno zmanjšano onesnaževanje Pake in v veliki meri odstranjen neprijetni vonj, ki se širi iz obstoječe čistilne naprave. Ker bodo industrijske odplake največjih onesnaževalcev predhodno prečiščene, se bo čistilna naprava izvajala v manjšem obsegu in bo tudi v finančnem obsegu lažje izvedljiva. Delegacije iz Šoštanja Sporna zadeva Zbori skupščine občine Velenje so pred nedavnim razpravljali o problemih na področju varstva okolja v občini Velenje. Delegacija iz krajevne skupnosti Šoštanj ni bila povsem zadovoljna s predloženim gradivom in je v zboru krajevnih skupnosti postavila delegatski vprašanji. Delegacija iz te krajevne skupnosti ugotavlja, da je v gradivu ,,problemi na področju okolja", o katerem so delegati razpravljali, komajda omenjena šoštanjska tovarna usnja, ki je največji onesnaževalec zraka in reke Pake. Posebno pereče je onesnaževanje tal in zraka zaradi izmetavanja saj iz tovarniškega dimnika. Pred tremi leti se je 143 krajanov pritožilo na krajevno skupnost, naj ta ustrezno ukrepa pri odpravi nevzdržnih razmer onesnaževanja s sajami v najbolj prizadetem okolišu. Predstavniki sveta krajevne skupnosti so se večkrat pogovarjali z odgovornimi v TUŠ, predsednik sveta pa je problem pre dočil na sestanku pri predsedniku občinskega komiteja za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja. _ Zaradi takšne zavzetosti v Šoštanju menijo, da bi morali ta problem zapisati v zaključke dokumenta o reševanju vprašanj na področju varstva okolja v občini Velenje. Predlagajo tudi, da se takoj naredijo strokovne meritve onesnaževanja prizadetega okolja ter prouči možnost, da tovarna usnja pridobiva potrebno energijo neposredno iz šoštanjskih elektrarn. Na delegatsko vprašanje je posredoval odgovor odsek za urejanje prostora in varstvo okolja občinskega upravnega organa. Takole so napisali v odgovoru: V skupščinskem gradivu — problematika varstva in izboljšanja človekovega okolja v občini Velenje, nismo navedli akuten problem onesnaževanja zraka in tal z močno emisijo Saj iz dimnika TUŠ, ker pripravljalec gradiva z obsežnostjo problema ni bil seznanjen. Kotlovnica na trda goriva, v kateri na dan zgori 45 t premoga (lignit in rjavi premog), ki daje paro za pogon električnega generatorja in paro ter vročo vodo za potrebe proizvodnje, dejansko predstavlja precejšen vir onesnaže vanja. Pri zgorevanju premoga nastajajo poleg plinov (C02 in malo S02) občasno saje, zrak pa z rešetke odnaša tudi pepel. Vse te komponente sestavljajo dim, ki ga TUŠ spušča v ozračje. Najbolj moteči del tega dima so poprej omenjene saje in pepel, ki se kmalu po izstopu iz dimnika usedajo na zemljo. Količino trdih delcev v dimu lahko zmanjšamo na več načinov. V praksi se uporabljajo trije načini: elektrofiltri, vrečasti filtri in multicikloni. V TUŠ so se odločili za slednjo varianto (iz finančnih razlogov, saj npr. elektrofiltri vsled problemov z uvozom ne pridejo v poštev). Čiščenje z multicikloni zmanjša onesnaževanje zraka s trdimi delci za 93 kar bi v ekološkem pogledu pomenilo izredno pozitiven varovalni ukrep TUŠ je že navezal kontakte s pro izvajalcem, ki je po izvedenih meritvah stopnje onesnaženosti, izdelal ponudbo za rešitev problema. Ker je TUŠ v tem času intenzivno pristopila k rekonstruk ciji čistilne naprave za odpadne vode, ni v stanju hkrati investirati tudi sistem očiščenja zraka multicikloni. Problema se v TUŠ močno zavedajo in ga bodo skušali rešiti takoj, ko bodo finančno sposobni. KS Šoštanj v delegatskem vprašanju predlaga, da naj TUŠ pridobiva vse potrebno energijo (toplo vodo, ogrevanje) neposredno iz TEŠ. V TUŠ so nam posredovali sledeče podatke: Za ogrevanje strojev in naprav v proizvodnji je potrebna para. TEŠ lahko dobavlja le vročo vodo, ki bi jo morali v usnjarni upariti in do-grevati, da bi lahko stroji normalno delovali. To pa pomeni, da bi kotlovnico še vedno potrebovali, le da bi obratovala z nekaj manjšo kapaciteto. Po njihovem mnenju na ta način ni možno rešiti problema onesnaževanja zraka. Izpuščena stališča krajevne skupnosti Delegacija iz krajevne skupnosti Šoštanj je želela odgovor tudi na tole delegatsko vprašanje: V Uradnem vestniku občine Velenje št. 1 od 28. 3. 1984 so na str. 7 pod točko 4. 5. urejanje prostora, naštete prioritetne naloge s področja prostorske in urbanistične dokumentacije. Med naštetimi dokumenti ni niti zazidalni načrt za novogradnje na zazidalnem prostoru ob Aškerčevi cesti, niti načrt revitalizacije trga bratov Mravljak v Šoštanju. Denarna sredstva za izdelavo načrta revitalizacije, ki jih prispeva namensko TES, so zagotovljena in zato jjo mnenju delegacije in sveta KS Šoštanj ni razloga, da se izdelava tega načrta ne bi uvrstila v omenjeni dokument za leto 1984. Kar zadeva že omenjeni zazidalni načrt, ki je bil že konec leta 1982 vložen pri skupščini občine Velenje, pa je KS Šoštanj svoje stališče sporočila pismeno komiteju za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja z dopisom št. 9 z dne 2. 2. 1984. Vprašanje je, zakaj stališča KS Šoštanj do obravnavanih dveh vprašanj niso upoštevana in zadevi uvrščeni v dokument za leto 1984. Tudi na navedeno delegatsko vprašanje so napisali odgovor v odseku za urejanje in varstvo okolja. Program prioritetnih nalog s področja prostorske in urbanistične dokumentacije do konca leta 1985, ne vključuje izvedbenega zazidalnega načrta blokovne gradnje ob Aškerčevi cesti, niti revita-lizacijskega načrta starega mestnega jedra. Smatrali smo (odbor za urejanje prostora in varstvo okolja, komite za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja, izvršni svet SO Velenje), da je pričetek izgradnje cone blokovne gradnje v bližnji prihodnosti neumesten, saj naj bi bila ta cona predvidena za preseljevanje prebivalcev iz severnega dela mesta, ko se bo ta začel rušiti. Vemo, da bo iz severnega dela Šdštanja potrebno preseliti še cca 1260 občanov. Ta problem urejevanja nadomestnih stanovanj oz. bivališč bo postal najbolj aktualen okrog leta 2000. Če bi gradnjo cone blokovne gradnje pričeli že v kratkem, bi morali dejanske ogrožence preseljevati v ostale kraje, kar iz sociološkega aspekta ni pozitivno. Zato izvedbenega zazidalnega načrta cone blokovne gradnje nismo vključili med naloge prioritetnega pomena. Praksa z izdelavo revitalizacij-skih načrtov kaže, da bi bilo umestno v kratkem pristopiti k zbiranju ponudb za izdelavo revi-talizacijskega načrta starega mestnega jedra Šoštanja, saj je projektiranje in usklajevanje tovrstnih nalog precej dolgotrajno (programski del revitalizacije, razgrnitev, usklajevanje, korekture programskega dela, osnutek, izvedbeni del revitalizacije-predlog). Osnova za to odločitev je tudi sklenjeni sporazum gradiv iz sfere varstva in urejanja okolja na področju Šoštanja (3. člen). Zahteva KS Šoštanj za izdelavo revitalizacijskega načrta ni bila upoštevana, zato ker smo menili, da nam je s prostorsko komponento družbenega plana 1981—85 naloženo reševanje bolj akutnih problemov urejanja prostora (predvsem pridobivanje ZN za izgradnjo nadomestnih naselij), če zbori skupščine smatrajo, da je zahteva KS Šoštanj upravičena, bo komite za PGVO pristopil k reševanju sporne zadeve. »NAS ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo, cesta Františka Foita 10. »NAŠ ČAS« je bjl ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je i/hajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »Naš čas« od 1. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk — odgovorni urednik (direktor in glavni urednik), Bogdan Mugerle, Janez Ples.nik, Tatjana Podgoršek, Boris Zakošek, Mira Zakošek in Milena Krstič-Pla-ninc (novinarji). • Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefoni (063) 850-087, 850-317,850-316. Brzojavni naslov: Informiativ-ni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 10 dinarjev. Letna naročnina za individualne naročnike je 432 din (mesečna je 36 din) za inozemstvo 900 dinarjev. Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korekture, tisk in oprema: ČGP Večer, Maribor. INenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvoden . 14. junija * Titovo Velenje iz delovnih organizacij * stran 3 1HHHMHHMBi Ljfc "/B^i,' w W -ž' fe^aBF mltlL-^mf MSm&f l^mfllK^jBp jijraLIMff " ji BfeJJ WJ , h *. JH m^mM- KML, Br ' B- -W• 1 m 1 BK pp^m^t' ■ . , ^L i^Hr . «m %m t- :s*i Wsgf ju Reševalne vaje in proslave so se udeležili reševalci iz vse Slovenije, prišli pa so tudi predstavniki hrvaških rudnikov Raša in avstrijskega Bleiberga 60 let jamske reševalne službe Rudnika lignita Velenje Zgled sodobne organiziranosti Preteklo soboto so slavili reševalci Rudnika lignita Velenje, skupaj z njimi ves kolektiv in tudi reševalci od drugod, saj so proslavo združili z veliko reševalno republiško vajo. Letos mineva 60 let od kar so ustanovili jamsko reševalno službo Rudnika lignita Velenje. V tem času se je povečalo na 259 članov, ki so seveda zelo sodobno opremljeni in strokovno usposobljeni. »Zavedati se je treba,« je dejal predsednik republiškega komiteja za energetiko Jakob Piskernik na proslavi, da danes ni sodobnega rudarstva brez enako sodobno organizirane in opremljene reševalne službe, ki lahko vsakokrat in povsod posreduje, priskoči na pomoč pa naj bo to v lastnijami ali v drugih bližnjih ali oddaljenih jamah. Toje možno le z izbiro najboljših delavcev, stalnim teoretičnim in praktičnim izobraževanjem tier z uporabo moderne in dnuge reševalne opreme. Na tem p