p^P* IMatisov 15.000. *~W\ „Stajerc" izhaja vsaki petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. Naročnina velja za Avstrijo : za celo leto 4 krone, za Ogrsko 5 K 50 vin. za celo leto; za Nemčijo stane začelo leto 6 kron, za Ameriko pa 8 kron; zadrugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-rom na visokost poštnine. Naročnino je plačati naprej. Posamezne šlev.se prodajajo po 8 v. Uredništvo in uprav-nišlvo se_nahajata v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je ' za celo stran K 80"—* za »/i strani K 40 — za "/i strani K*2G-— za V8 strani K U0 — za Vi« strani K *5 — za Vsi strani K 250 za '/»i strani K 1.— Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. Štev. 36. V Ptuju v nedeljo dne 11. oktobra 1914. XT. letnik. Svetovna vojska. V Galiciji in na Ruskem-Poljskem zmagujeta združeni nemška in naša armada. Več tisoč vjetih Rusov. — Na Ogrskem so vdrli Rusi in bili hudo tepeni; 8000 ruskih mrličev. — Črnogorci v obupu. — Srbi povsod tepeni. — Nemci pridobivajo na Francoskem in Ruskem dan "*****"- za dnevom lepše uspehe. V zadnjem času pričele so se obupne misli med ljudstvom širiti. Ruske tolpe vdrle so ravno tako na Gališkem, kakor tndi na Ogrskem. Stvar je za nas jasna! Rusi imeli so nasproti naSi meji v Galiciji velikansko premoč. Vkljub temu so jih naši hrabri vojaki zadržali, jim povzročili ogromne izgube in jih zdaj združeni z napredujočo nemško armado silijo nazaj, dokler jih ne bodejo popolnoma premagali. Da so Rusi tudi na enem mesta v Ogrsko vsilili, nima nebenega pomena. Kajti čez par dni bili so tudi tam grozovito tepeni in nazaj vrženi. Zapustili so okoli 8000 mrličev. Istotako so se doslej izjalovili vsi srbski in črnogorski poskusi, premagati naše obmejne čete in vsiliti v naše pokrajine. Povsod so bili premagani. Na Srbskem se govori že splošno o odstopu revolverskega kralja Petra. V Cmigori pa je padlo doslej od 48.000 mož broječe armade 18.000 mož. Mrtvaški zvonec zvoni torej tndi tam. Na morju nismo imeli doslej nobenih izgub, čeprav je naša mornarica mnogo manjša nego ona sovražnikov. Pri združenih sovražnikih pa se pojavljajo upor, nezadovoljnost, bolezen, beda in lakota. Ostali so na cedilu, čeprav bo mislili, da bodejo s svojo brezznačajno zvezo Nemčijo in našo momarhijo hipoma premagali. Kakor vse kaže, bode ostala zmaga na naši strani. Naprej proti Rusom! K.-B. Dunaj, 6. oktobra. Uradno se raz- 6. oktobra. Hipno napredovanje nemških in avstro-ogrskih moči na Rusko-Poljskem je menda Ruse popolnoma presenetilo. Pomaknili so sicer večje moči iz Galicije proti severu; ali pri poskusu, prekoračiti reko W e i c h s e 1 v smeri Opatov, bili so od zveznih armad nazaj vrženi. Naši vojaki pridobili so mostovo glavo pri Sandomirju. V Galiciji napredujemo po načrtu. Pri Tarnobrzegu smo premagali eno rusko divizijo. Namestnik generalštabnega šefa pl. H 6 f e r, generalmajor. Mesta Tarnobrzeg in Sandomir ležita na reki Weicbsel in sicer tam, kjer tvori ta reka mejo med Galicijo in Rusko-Poljsko. Opatov leži 30 kilometrov severno-zahodno od Sandomirja. Napredovanje združenih armad je torej na vsak način hudo občutljivo za Ruse, ki bodejo še prav radi Galicijo zapustili, ako jim bode to le mogoče! Težke izgube Črnogorcev. Iz Niša prihajajo poročila, da je postal položaj Črnogorcev prav kritičen. Črnagora začela je vojno z 42.000 vojaki. Od teh jih je le še 18.000 za boj zmožnih. Vsi drugi so mrtvi, ranjeni ali pa vjeti. Črnogorci so prosili Srbijo za pomoč. Ali Srbi niso mnogo na boljšem; godi se jim istotako slabo in zato so črnogorsko prošnjo zavrnili. Nikita, sivolasi poglavar ovčjih tatov, kmalu sediš v kletki . . . Cesarska hiša in-vojna. Dunaj, 29. septembra. (Kor. ur.) Podnaslovom „Cesarska hiša in vojna" piše sKorespon- denca Wilhelm": Ena-najplemenitejših tradicij v monarhiji, skalotrdna enotnost med ljudstvom in dinastijo in nerazrušna skupnost njihove usode prihaja posebno sijajno sedaj med vojno na dan. Moški in ženski člani najvišje cesarske hiše tekmujejo v različnih svojih delokrogih, bodisi pri vodstvu armade ali na bojišču, bodisi tam, kjer gre za celjenje ran, ki jih je zadala vojna. Znatno število princev iz najvišje cesarske hiše se udeležuje aktivno vojnih operacij. Najvišje poveljstvo nad armado ima, kakor znano, nadvojvoda Friderik in pri njem je tudi nadvojvoda Karol Franc Jožef. Nadvojvoda Josip Ferdinand se bori s svojo divizijo pri armadi Anffenberga. Nadvojvoda Peter Ferdinand se tudi s svojo divizijo vojskuje pri armadi Anffenberga. Nadvojvoda Leopold Salvator je generalni artiljerijski inšpektor in se je, kakor je javnosti že znano, udeležil bojevanja. Nadvojvoda Karol Albreht je dodeljen štabu kavalerijske divizije, ki je že bila v enajstih bojih. Nadvojvoda Josip, zapovednik ene divizije, je bil že večkrat v sovražnem ognju. Obsežno delovanje ima nadvojvoda Franc Salvator kot generalni inšpektor prostovoljne sanitete. Na istem polju deluje tudi nadvojvoda Evgen, ki se vsled slabega zdravja ne mora udeležiti bojev. 191etni nadvojvoda Maksimilijan, ki ga je cesar pred kratkim imenoval za praporščaka, je prejel svoje prvo praktično vojaško izvežbanje. Visoke gospe so se z vzorno vnemo posvetile skrbi za žrtve vojne. Več princezinj se je posvetilo strežbi. Nadvojvodinja Marija Terezija iangira kot strežnica v rezervni bolnici Rdečega križa v Heglovi ulici na Dunaju, nadvojvodinja Marija Jožefa je v palači v Augartenu ustanovila lastno vzorno bolnico. Nadvojvodinja Izabela Marija, hči višjega armadnega poveljnika, deluje neumorno za ranjence kot sestra Rudolfinka na fronti in v Budimpešti deluje neumorno ra ranjence nadvojvodinja Avgusta, soproga nadvojvoda Josipa. Poleg teh visokih gospa, ki se bavijo neposredno Straschill'ova gren5ioa is zelenjavo je naravni izvleček (ekstrakt) najfinejših zdravilnih zeienjav in najbolj uspešnih korenin. StracohilTova rronfiloa is solenjar vsled tega priznano najboljši ielodoo okrspSnjofii prebavni liker. *u s strežbo bolnih in ranjenih, se druge princezinje cesarske hiše neumorno trudijo, da z dobrimi deli, z obiski v bolnicah in podporo bolnih in ranjenih prinašajo luč in tolažbe žrtvam vojne, tako zlasti soproga višjega armadnega poveljnika, nadvojvodinja Izabela, dalje nadvojvodinja Blanka s svojimi hčerami in nadvojvodinja Marija Valerija. Obupanje v Srbiji. Kakor poroča BSudslawische Kor-respondenz", pričenja ee javno mnenje na SrbBkem v zadnjem času hudo spreminjati. Del srbskega časopisja je že ponehal z nečuveno gonjo proti Avstro-Ogrski. Zdaj pa so obupali tudi že posamezni doslej ruaofilski listi. Tako piše organ srbskih trgovcev, katerega vodi bivši srbski minister Gjaja: — „Z zadržano sapo vprašamo se danes, kakšni konec bodejo stvari zavzele. Nekaj časa sem sledili smo kakor zacoprani od Rusov diktirani politiki. Pri temu smo pozabili, da zamore iz ruske politike le suženjstvo slediti. Kaj nam zamore Rusija podeliti? Vladanje ruske knute pomenilo bi za Srbe isto, kar je pomenilo svoj čas za Poljake: suženBtvo. Ukrajinci in Poljaki storijo vse, da bi se osvobodili od ruskega jarma. Samo mi Srbi se klanjamo pred grozovitim molohom Rusije, ki vse pod-jarmlja. Srbija je v grozovitem položaju, v notranjem razburjena. Mrliči pokrivajo bojišča. Kako naj to konča?" Zanimivo je, da je objavo tega članka vla-dina cenzura dovolila. Resnica je, kar piše omenjeni srbski list. Ali Srbi naj bi se bili raje pred vojno na to spominjali. Zdaj je prepozno; zdaj gre vse rakovo pot in vse srbske misli so splavale po Drini in Savi . . . Srbski kralj Peter pred odstopom? List .Dnevnik" v Sofiji in za njim tudi drugi listi poročajo iz Niša: Odstop srbskega kralja Petra smatrati je kot sklenjeno stvar. Kralja se o ničesar več ne informira in za ničesar več tudi ne kaže več zanimanja. Ta revolverski kralj preselil se je zdaj iz Ribarske Banje v neko malo vas in se nahaja skoraj vedno v kesaoju na gorovju Jaslievica. — Iz Bukarešte zopet poročajo, da je stopil dne 30. septembra v Nišu kronski svet skupaj, to pa brez kralja. Udeležil se ga je tudi vojvoda Putnik. — Srbski kralj bode torej kmala doživel plačilo za vse svoje zločine. „Futsch ist futsch"! Z gosli v vojni. V „Obzoru" čitamo: Z enim izmed naših domačih polkov je odšel na bojišče tndi mlad cigan. Ker ni imel drugega, je vtaknil v svoj žep svojo cigansko pipo, pod pazduho pa je vzel -svoje ciganske gosli. Kadar je imel čas, je zasviral na svoje gosli, njegova stotnija pa je veselo pela. Vojaki so bili vedno dobre volje. Naenkrat je postal cigan zamišljen, a njegovih gosli ni bilo več slišati. To je opazil tudi častnik ter vprašal vojaka cigana, zakaj je tako otožen. „Gospod stotnik", je odgovoril cigan, „pokorno javljam, da so mi razbite moje gosli. Malo prah, malo dež, včeraj pa ona sovražna kroglja, ki mi je oddrgnila kožo na prsih in mi razbila gosli. Ni mi žal za prša, ne za kožo, žal pa mi je za gosli!" Stotniku se je smilil cigan, zato mu je rekel: BAko boš marljiv in hraber, ti bom kupil nove gosli! Cigan je od veselja tlesknil ob dlan, vrgel kapo v zrak in veselo zavriskal. Od tega časa je bil povsod prvi, v vsakem boju je hrabril svoje tovariše, sploh nastopal je kot vzor vojaka, kot pravi junak. Tako je prešlo par dni. Polk je dospel v neko mesto, kjer mu je stotnik kupil nove gosli. Cigan se je ves spremenil in zopet je sviral na svojih goslih, kjerkoli je mogel. Veselje je bilo zopet v njegovi stotniji. Nekega dne pa je zadela tudi njega ijvinčenka in mu povzročila hudo rano. Odpeljali so ga z bojišča. Evo ga sedaj v eni izmed zagrebških rezervnih bolnic. čim je končana „vizita", seže ranjeni cigan po svojih goslih in svira. Ranjenci dvigajo glave, poslušajo, se vesele in pojoč spremljajo pesem. In tako odmevajo bolniške dvorane od časa do časa od zvokov veselih vojaških pesmi. In prav je tako. Kdor poje, zlo ne misli in se nadeja boljše bodočnosti. To je povest, resnična in živa o ciganu vojaku in o njegovih goslih. Vstaja v Makedoniji. K.-B. Sofija, 6. oktobra. Lise „Dnevnik poroča, da se je tudi grško-makedonska vstaj hudo razširila. Tam se snuje mnogo večjidel iz Mohamedancev obstoječih čet, ki št~ jejo navadno po 200 mož. Ena teh čet je pre kratkim med OstrovoinVladovem p Vodeni tri železniške mostove zrak spustila; eden teh mostov bilje v sto metrov dolg. Neka iz domačega bolgarskega prebivalstva osnovana četa je pretekli četrtek imela 8 urni boj proti srbskemu vojaštvu in to pri G e v g h e 1 i; potem se je četa v redu nazaj potegnila. Vsi stari sovražniki zahrbtne Srbije se torej zdaj dvigajo! Junaški čini na Balkanu. Ko so naši vojaki pred kratkim kot odgovor na srbski poskus vpada v Srem zopet čez Drino z ofenzivo pričeli, moral je neki ordo-nančni oficir eni v prebodu nahajajoči se koloni k daleč oddaljeni sosedni koloni nujno poročilo potom avtomobila prinesti. Prevoziti je moral vsled tega neposredno na našem bregu Drine vodečo cesto, na katero je sovražnik vedno streljal. Vkljub hitri vožnji automobila bil je šofer težko ranjen, tako da je imel ravno še toliko moči, da je voz zabremzal. Vsi so morali voz zapustiti in z ranjencem se pred sovražnim ognjem skriti. Ranjenec bil je v nevarnosti, da se izkrvavi; poleg tega ni bilo mogoče poročilo prenesti. Slučaj prinesel pa je patruljo 29. hon-vedekega regimenta v bližino. Neki agefreiter' imenom Ferdinand G a n k, izučen automobilski šofer, bil je takoj pripravljen pomagati. V najhujšem ognju pripravil je voz mirno in hladnokrvno, vzdignil ranjenca v voz in peljal ordo- Ponesrečeni napad na Cattaro (Kotor.) Poročali smo že v zadnjih številkah našega lis;a, da so francoski vojni parniki opetovano poskusili, naše bojne pristane napasti. Zlasti jih bode v oči naš dalmatinski pristan Kotor ali Cattaro. Tam so poskusili bombardirati trdnjave, pa niso ničesar dosegli Nemški listi poročajo o teh bojih sledeče: Ko so avstro-ogrski parniki bombardirali Centivari in uničili večji oddelek Črnogorcev, prišel jim je v roke tudi brezžični br-zojav francoske mornarice na Črnogorce. V brzojavu so zahtevali Francozi, da naj Črnogorci pričnejo s splošnim napadom na Bocche di Cattaro, češ da bodejo oni ta napad z bojnimi parniki od morja sem podpirali. Avstrijci so torej vedeli za ta nameravani na- ZJ&. museh s ° Ms/teti ,^, *?S*MO NTE.NlE- G R O sGrab % Danilowgrad o r.Spush , tyekd mm Die BocchediCarraro. Kar-re zum Seeqefechr vor Cartero. pad in bili pripravljeni. Dne 19. p. m. ob 8 uri prišlo je 3 malih in 15 velikih francoskih bojnih parnikov v Bocche; v megli posrečilo se jim je 6 kilometrov blizu brega priti. Avstrijci so hoteli, da bi Francozi prišli na pomorske mine; ali nakrat so se ti vstavili in pričeli obračati. Takrat padel je na trdnjavi Kobila signalni strel in takoj so pričele 4 baterijske salve forov Lustica in Maumla streljati. Kanonada trajala je okoli četrt ure. Takoj prva salva uničila je en francoski parnik, katerega je zadelo 24 granat naenkrat; vseh 6 dimnikov in most za komandanta je zletel v zrak. Parnik se je potopil. Dva druga sta bila teško poškodovana ; ostali pa so jako hitro izginili. Francozi so vsi skupaj le dvakrat zadeli; en avstrijski mornar je b:l težko eden pa lahko ranjen. Danes prinašamo dve sliki: prva nam kaže pokrajino in trdnjave Bocche di Cattaro, druga pa tozadevni zemljevid, ki bode cenjene čitatelje gotovo zanimal. Velika licitacija dne 18. oktobra od 9. ure dopoldne naprej v Ptuju, Florijaniplatz. Raz prodajalo se bode stare obleke, pohištvo, perilo, jermena palice, dežnike itd. Izkupiček se porabi za naše vojake. nančnega oficirja na njegov cilj. Nadkomandant naših tamošnjih vojnih sil fcm. P o t i o r e k pripel je hrabremu vojaku z lastno roko srebrno medaljo za hrabrost na prai. Nekemu oddelka, ki se je nahajal v ustajni pokrajini, dostaviti je bilo pred kratkim nnjno povolje. V dotično neprijazno pogorsko pokrajino vodi le že izpraznjena železniška proga; tudi se ni poznalo ne bivališče lastnega oddelka ne ono sovražnika. Telefon bil je pretrgan, za urade predstraže je bila pot predolga. Tedaj se je oglasil železniški asistent in lajtnant v rezervi Tern-bach, da se pelje z lokomotivo po morda že razrušeni progi v nejasnost, da poišče naš oddelek. Bil si je popolnoma zvest, da zadene ravno tako lahko no sovražnika kakor na naše vojaštvo. Ali bil je srečen v nalogi, ki jo je sprejel s pogumom in lastno požrtvovalnostjo: povelje prišlo je pravočasno v roke zapovednika našega Oddelka. Najvišji zapovednik naših balkanskih bojnih moči priznal je hrabrost tega čina in je omenjenega rezervnega lajtnanta imenoval takoj za oberlajtnanta. ^ V zadnjih bojih zaplenili so naši vojaki opetovano srbske kanone in mašinske pnške. Pri trdovratnosti nasprotnika je hrabrost posebno povdarjati; kajti sovražnik brani svoje kanone ponavadi do zadnjega moža. Za pridobitev kanonov zasluži pravzaprav vsakdo hrabrostno medajlo; ali mnogokrat storijo to cele kompanije in celo celi bataljoni. Da se prizna tudi zaslužnost celih oddelkov, razpisalo se je premije v zlatu. Pred par dnevi dobil je tudi batajlon 84. infanterij-skega polka, ki se je že pri Višegradu lepo odlikoval, 50 takih zlatih premij po 10 kron. Ko je bilo te premije razdeliti, prosili so vojaki, da naj se to ne stori, marveč naj se raje denar v znesku 500 krou porabi za nabavo spomenika padlim tovarišem v Sarajevi. Bilo je pri Šabacn. Praporščak enega naših regimentov dobil je strel, padel je in ž njim je padla zastava. V velikem bojnem razburjenju ostalo je to neopaženo; zastava je ostala na tleh, boj pa je divjal naprej. Vsled razmer terena in hipno nastopivše sovražnikove premoči moralo je naše vojaštvo svoje stanje spremeniti; šli so v drngi smeri, da nadaljujejo boj. Neki oficir 8. regimenta huzarjev grof Kari L o n y a y opazil je, da je zastava regimenta izginila, to pa šele tedaj, ko je videl, da so hoteli Srbi zastavo kot dobri plen vzeti. Grof Lonyay nabral je okoli 300 do 400 infanteristov, jih peljal k bajonet-nemu napada proti našo zastavo odvzemšimi Srbi. Posrečilo se mu je po hadem boju Srbe pregnati in zastavo nazaj pridobiti, kar je napolnilo tamošnje vojake z velikim vesoljen ter navdušenjem. V boju bil je tudi grob Lonyay ranjen; kos granate zadri se mu je v koleno. Ta bajonetni napad pregnal je Srbe iz njih pozicije. Podrobnosti iz bojev v Karpatih. Snočnja „Zeit" piše: „Naša armada je zapustila Marmaros-Sziget. Mestni župan, Anton Szollosz, je izjavil, da bo vztrajal v mestu. V petek so v Marmaros-Szigetu ves popoldan slišali grmenje topov iz bližnjega Nagy Bocska. Prvi ruski oddelek se je pojavil v mestu v petek ob 7. zvečer. Bila je to stotnija kozakov. Župan v spremstvu židovskega rabija in 40 meščanov, je Žel Rusom nasproti ter .prosil poveljujočega častnika, naj s prebivalstvom lepo postopa. Častnik je odgovoril, naj prebivalstvo ostane mirno v svojih stanovanjih in naj se nič ne boji, ker se nikomur ne bo zgodilo nič zlega, sicer pa da se bo oficijalna osvojitev mesta izvršila šele dragi dan, v soboto. Nato so kozaki vkorakali v mesto. Med potoma so streljali v zrak. To je prebivalce tako vznemirilo, da je velika množica ljudi še tisto noč zapustila mesto. Mnogo teh beguncev je dospelo v Pešto. Uradni list hrvatske vlade, „Narodne Novine", pišejo: „Kakor se je že poročalo, so bile ruske čete spodene iz žnpanije Uug in Bereg in se sedaj tamkaj ne nahaja noben ruski vojak. O teh bojih poročajo to-le: Iz Ungvara: Gališki Židje so že pred par dnevi obvestili naše predstraže na gorskem prelazu Uzsok, da se Basi sumljivo gibljejo. O tem se je takoj poročalo poveljniku obmejnih čet, ki so se seveda nemudoma pripravile na primeren sprejem sovražnika. Toda sovražnikov dolgo ni bilo, vsaj na cestah jih ni bilo opaziti. Naenkrat pa so udarili iz gozda. Očividno so našli kaka stranska pota, ali pa so jih vodili kaki izdajalci, no, glavno je, oni so bili ta. Najprvo se je pojavil oddelek kozakov, za njim pa pehota v dolgi koloni. Topov v pr?em treuotku ni bilo opaziti. Predstraže so se takoj spoprijele s sovražnikom. Ko je počil prvi strel, so kozaki skočili s konj ter nastopili v vojni črti. Boj predstraž je trajal več ur. Medtem so naši brzojavili po topove. Pripeljal jih je poseben vlak. Ker jih pa ni bilo mogoče ugodno namestiti, smo jih dirigirali v Caontos, kamor so prispeli tudi Rasi. Prišli pa so samo do tu in niti koraka naprej. Našo čete so jih tu obkolile ter jih popolnoma porazile. Kar jih ni padlo, so v divjem begu bežali preko planin. V županiji Bereg so Rusi vdrli preko meje na mestu, kjer se dviga milenijski spomenik. V prodiranju so jih zadržavali črnovojniki. Vneli so se krvavi boji pri Also-Bereczku, Felso Bereczku, Akosu, Polenu in Voloczu. Rusov je bilo 12.000 s številnim topništvom in strojnimi puškami. Pri Szolyvu je prišlo do odločilne borbe. Naše čete so izvojevale popolno zmago. Vjeli smo mnogo Rasov in vplenili veliko strojnih pušk. Ogromne izgube so imeli Rusi, zlasti v bojih pri Akosu in Polenu. Tu so jih naše čete docela obkolile, da se nemara ni rešil niti en ruski vojak. Sedaj je županija Bereg popolnoma očiščena Rusov. Armadno povelje generala Auffenberga. Armadni poveljnik, general pehot© vitez pl. Anffenberg je izdal sledeče armadno povelje: Vojaki četrte armade! V osemdnevnem junaškem boju ste pri Komarowu-Tyszowcu številnega, hrabrega sovražnika premagali. Ni še v tej bitki utihnilo gromenje topov, niso bili še pokopani tisočeri junaki, ki so ostali na bojišču, ko ste v požrtvovalni zavesti dolžnosti z lavorjem ovenčane svoje zastave in pra-porje proti jugu obrnili, da pomagate tovarišem sosedne armade, ki so bili v sili. Zaman je gonil sovražnik vedno nove čete proti četrti armadi, ki se je je bal; krvavo bo se vse zgrudile pred vami vsled vašega vztrajnega junaštva, ki nima vzgleda. Pošteno ste si prislužili najvišjo hvalo domovino ! Z neizbrisljivimi črkami ostanejo vaša dela zabeležena v povestnici naše slavne armade, v zgodovini naše ljube domovine! Nič manj občudovanja vredno, nič manj slavno je bilo železno, vztrajno stališče, ko se je armada izognila grozeči ji obkolitvi po bo-vražniku v težavnih, trpljenja in pomanjkanja polnih pohodih; niti trenutek ni omahovalo trdno ogrodje vojaške pokornosti in reda; sovražnik, ki je veliko trpel, je le oprezno in v veliki daljavi Bledih Zdaj so trpljenja polni pohodi končani; ramo ob rami stojite z ostalimi armadami Najvišjega vojnega gospoda, s slavnimi nemškimi zavezniki, pripravljeni, da sovražniku zopet po-kažete, da železna četrta armada ni pozabila, da napada, da zmaga, in da, če to mora biti, tudi veselo umrje za cesarja, kralja in za do-mo?ino! Anffenberg, general pehote. Rusi na Ogrskem premagani. K.-B. Budimpešta, 7. oktobra. (Ogrski kor. urad.) Glasom uradnih poročil bo naši vojaki pri Marmaros-Szigetu vsiljene ruske armadne dele premagali in Že do Velike Bocske zasledovali. Upravne oblasti bodejo še tekom današnjega dneva svoje uradno delovanje zopet pričele. Pokopavauje v 2 dnevnih bojih pri U s z o-k u padlih Rusov traja naprej. Doslej se je 8000 ruskih mrličev pokopalo. Marmaros-Sziget zopet naš. K.-B. Dunaj, 7. oktobra. — Uradno se razglasa: 7. oktobra opoldne: Lastna ofenziva dosegla je tudi včeraj med našimi boji tu in tam povsod svoje cilje. Glasom poročila nekega v hrabrem poletu iz Przemyala vrnivšega se generalštabnega oficirja vrši se obramba trdnjave od za boj navdušene posadko z največjo pridnostjo in razumnostjo. Več izpadov potisnilo je sovražnikove linije nazaj in je prineslo mnogo vjetih. Vsi ruski napadi so se pod grozovitimi izguba m i v ognju trdnjav razbili. V Karpatih ne stoji zahodno sedla Wy-s o k o noben sovražnik več. Pri Marmaros-Szigetu bil je vdrti sovražnik premagan. Mesto prešlo je v pretekli noči zopet v našo last. Namestnik šefa generalštaba ph H 6 f e r, generalmajor. Poraz Rusov na Ogrskem. K.-B. Budimpešta, 6. oktobra. — Ogrski koresp. urad poroča iz Nyiregyhaza: Uradno poročilo iz H n s z t a pravi, da stoji naše vojaštvo od včeraj v hudem boju pri T e s z 6. Naši pridni vojaki pridobivajo korak za korakom od Rusov zasedeno pokrajino. Pri Kraesfalvi vršila se je istotako huda bitka, ki je končala z našo popolno zmago. Rusi so bili deloma uničeni, ostanek pa v j e t. Tukaj tvorilo je 2000 poljskih prostovoljcev predstražo. Velikanska bitka na Francoskem. K.-B. Berlin, 6. oktobra (W. B) Veliki glavni tabor, 6 oktobra zvečer: Opetovani poskusi Francozov, obiti desno krilo nemške armade, raztegnili so bojevno fronto do severno mesta A r r a s. Zahodno od L i 11 e in zahodno od L e u s zadele bo naše predstraže na sovražnikovo kavaljerijo. V naših nasprotnih napadih čez linijo Arras Albert-Roye še ni padla nobena odločitev. Na bojevni fronti med reko O i s e in reko Maas pri Trdnjavi V e r d u n in na Elaass-Lotrinškem bo razmere nespremenjene. Tudi od Antwerpena ni danes nič novega poročati. Na vzhodnem bojišču bilo je rusko napredovanje proti vzhodni Prusiji v guber-niji S u w a 1 k i ustavljeno. Pri mestu Suwalki napadajo Nemci sovražnika uspešno. Na Ruako-Poljskem prepodilo je nemško vojaštvo dne 4. oktobra eno rusko brigado gardnih strelcev iz utrjenega položaja med Opatovom in Ostrovico. Vjeli so 3000 Rusov, pridobili pa mnogo kanonov in ma-šinskih pušk. Dne 5. oktobra bile so 2Vs ruske kavaljerijske divizije in deli glavne rezerve od Iwangoroda pri Radomu napadeni in na Iwangorod nazaj vrženi. Antwerpen pred padcem? Glasom zadnjih poročil je oblegovanje trdnjave Antwerpen dovedlo do odločilne točke. Za Belgijo se pripravlja torej konec. Z prema-ganjem trdnjave Antwerpen pa je tudi Anglija v velikanski nevarnosti. Zadnjo poročilo uradnega značaja pravi: K.-B. London, 7. oktobra. Časopisi prinašajo uradno poročilo iz Antwerpena od včeraj, 10. uri zvečer, v katerem naznanja vojaški guverner županu, da se bode bombarde-ment takoj pričel. Tisti, ki nameravajo mesto zapustiti, se prosijo, da naj zdaj odpotujejo. Obstreljevanje ne bode imelo nobenega vpliva na obrambo mesta, katera se bode do najskrajnejšega nadaljevala. Zavzetje zatvornega forta Camp des Romaines. — Drzni čin 26 nemških pijonirjev. Berolin, 3. oktobra. (Kor. urad.) BWolffov urad" poroča: Zelo važna predigra za zavzetja zatvornega forta Camp des Romains in za prodiranje proti črti zatvornih fortov Verdan—Toul, je bilo razdejanje železnice med Verdnnom in St. Michielom, po kateri so dobivali Francozi neprestano municijo iz Verduna. Ta drzni čin sta uspešno izvršila dva častnika s 24 pijonirji, ki so se splazili skozi sovražne straže zahodno od reke Maas, preplavali široko reko, prekoračili dolgo in nevarno pot skozi močvirje in preko jarkov, polnih vode med francoskimi stražami in spečimi četami ter končno pognali železniški nasip v zrak. Razdejali so tudi neko podzemeljsko telefonsko progo med Verdunom in St. Mi-hielom. Vsi, ki so se vrnili, se dobili železni križ. Tole poročilo izvira od enega izmed obeh poročnikov, ki sta se udeležila razstrelitve železniške proge med Verdunom in St. Mihielom: Noč je bila popolnoma temna, huda ploha in tuleči veter sta zakrivala naše gibanje. Ko smo odšli, smo vedeli za pozicije sovražnikovih oddelkov tostran reke Maas, ne pa za njih pozicije onkraj reke. Samo po karti smo poznali lego teb železnic in onih osem mest, kjer smo hoteli železniški tir razstreliti. V primeri z nadaljnim delom je bil prvi del naše poti lahek. Treba nam je bilo samo splaziti se skozi črto francoskih utrdb in priti preko kanala tostran reke Maas, ki je bil zaseden od močnih francoskih čet. Posrečilo se nam je, odstraniti francosko stražo pri nekem mostu, ne da bi ostalih alarmirali; potem je šlo naprej skozi močvirno nižino ob reki Maas, polno jarkov. Do kosti smo bili mokri, vsi blatni in tako nas je zeblo, da smo šklepetali z zobmi, ko smo dospeli na breg reke. Tu je reka kakih 50 m široka. Odložil sem sabljo ter kot prvi poskusil preplavati reko, bilo pa je to tako težavno, da sem se vrnil. Zapovedal sem svojim ljudem, da si naj sezujejo čevlje in da odlože, kar morejo. Razstrelivo smo si privezali na tilnik in netilne vrvice spravili pod čepice. Zelo težavno je bilo sedaj najti primeren kraj onstran reke, kjer bi stopili zopet na obrežje, ker je bilo obrežje močvirje. Končno se nam je posrečilo, med bičevjem doseči breg. Sli smo nato naprej, vedno do kolen in globeje v vodi in blatu. Končno smo dospeli na kraj, kjer smo hoteli tir najprej razstreliti. Položili smo razstrelivo v nasip ia je zažgali. Nato smo se umaknili, vedno se boječi, da nas zaslede prebivalci sosednjo vasi Banoncourt. Neka konjeniška patrulja, ki je postala vsled eksplozije pozorna, nas je zapazila in streljala na nas. To pot nas je rešilo močvirje. Vrnili smo se na isti poti. Končno smo dosegli neko vas to stran kanala, kjer smo rekvirirali z revolverjem v roki vozove in konje. Prihodnji večer smo imeli vsi železni križec. Žal, je ta ekspedecija stala drugega poročnika in nekega podčastnika življenje. Vtonila sta v reki Maas. Japonci tepeni. K.-B. B e r o 1 i n, 6. oktobra. Posebni poročevalec lista „ Berliner Zeitung am Mittag" poroča: Pri prvem naskoku Japoncev na nemške infanterijske utrdbe v Tsingtavi bili so združeni Japonci in Angleži z izgubo 2500 mož nazaj vrženi. Desno krilo napadalcev obstreljevala sta prav uspešno avstro-ogrBka križarka „Cesarica Elizabeta" in nemški kanonski parnik „Jaguar". Nemške izgube so baje majhne. Glasom teh poročil imeli bodejo rumeni lopovi prav mnogo opraviti, predno bodejo premagali malo nemško naselbino. Častno je, da se je udeležil teh bojev na cesarjevo povelje tudi avstro-ogrski bojni parnik! Brezupne razmere v francoski armadi. B e r o 1 i n, 5. oktobra. (Kor. urad.) Wolf-fov urad poroča: Iz dnevnika nekega francoskega vojaškega zdravnika od 4. stotnije 6. pionirskega polka so nam na razpolago naslednji zapiski (dnevnik je dospel v nemške roke): O umikanju Francozov pri Paliseul piše zdravnik: Nobenega reda in discipline ni več. Generali in štabni častniki so popolnoma brez glave in niso za nobeno stvar poskrbeli. Čuti se, da je propad tolik, da velja geslo: „Reši se, kdor more." — V taboru pri Maisonzelle je zdravnik napravil naslednje zapiske: Ranjence spremlja navadno — in to je najsramotnejše — po dvoje ali troje tovarišev, ki niso nič manj in nič več nego podli bojazljivci, ki se na ta način zrna-žejo iz ognja. To so vojaki iz juga. Obrnili so se skoroda, ne da bi se bili borili; čutijo se srečne, da morejo voditi ranjence iz bojne črte, ker dobe s tem pretvezo za beg. Kljub temu 4 so širokoustneži in se babajo s svojim lepim zadržanjem. — 0 pomanjkanju vsakega poštenja in reda med moštvom priča naslednje dnevni-kovo mesto: Prizor v Attigoy je odvraten in je vrhu tega velika norost. Najsramotnejše je, da vojaki plenijo. Vlamljajo vrata in popijejo vse vino in drng alkohol, ki ga dobe; plenijo celo zlatarske izložbe. To niso več ljudje, ampak podivjane živali. Neki infanterist 17. zbora, ki je povsodi strahopetno pobegnil, ne da bi se bil boril, se je hvalil s tem, da je ranjene Nemce z brcami ubijal. — 0 južnih četah piše zdravnik : Čete z juga so sovraštva vredne. In kakšna brezglavost! Nenadoma trdi nekdo, da je videl tri ulance, in takoj zbeži cel tabor. In pri tem stoji tu cel armadni zbor. Zares, kdor ni sam doživel teh dni, si ne more predstavljati, kako daleč se morejo ljudje ponižati. — O špijonih, ki naj bi bili zakrivili francoske poraze, govore te-le vrstice: „. . .medtem ko špijoni, ki nas obdajajo, sporočajo sovražniku vsako naše gibanje. Poročnik Cossen je s svojo patruljo enega zasačil v neki hiši. Spijon je nosil francosko uniformo. V ostalem govore celo lastni štabni častniki, da mora biti Eydoux nor ali pa Nemcem prodan, da nas tako vodi, kakor še sedaj godi." Vzroki angleške nervozitete. Iz Berolina poročajo: „Times" prinašajo lažnjivo vest, da so se nemške ladje v Vzhodnem morju druga drugo obstreljevale ter poškodovale. „Westminster Gazette" priznava, da nemško brodovje dobro dela. Ta piše: Naše ladje plovejo tiho in mirno po morju. Naenkrat se raz-prše narazen in izginejo. Mi govorimo vedno le o minah in minah. Vsi znaki kažejo, da je nemško podmorsko brodovje zelo na delu. Anglija je nesporno vladarica na morju. Kaj pa koristi, če postane Nemčija vladarica morskega dna? Boj pod morjem in boj visoko v zraku kažeta Nemčijo kot mojstrico. Orožje, ki se zdaj v tem boju prvič vporablja, je zazdaj skoro izključno orožje Nemčije. Veliki postranski uspeh tega delovanja nemških bojnih sredstev pa prinaša nervoziteto v deželo, v armado in mornarico. V „Daily Chronicle" izjavlja znani angleški pisatelj Wells, da bo v sedanji vojni skoro gotovo odločevalo le zračno brodovje, in tu nastane žalostno dejstvo, da je Nemčija vladarica zraka. Kar vrše njeni zrakoplovi, to je največje v tem največjem boju, kar jih je videl kdaj svet. Vse kar store proti temu francoBki in angleški zrakoplovci, je otroška igra. Francozi so dresirani le na polete, s katerimi se produ-cirajo pred gledalci, in jih francosko ljudstvo tudi splošno smatra le kot zračne akrobate, do-čim bi jih na Angleškem smatrali celo za norce. Nihče jih ne smatra za to, kar so: Največji junaki našega časa. Oni so aristokrati naših armad! Vsled tega predlaga, naj se podeli vsakemu zrakoplovcu, da se jih kar najbolj navduši, kateremu se bo posrečilo, prinesti izvanredna, boljša poročila, nego jih prinaša kavalerija, ali pa spraviti na tla kak sovražni zrakoplov, oziroma s strelom onemogočiti nadaljni polet kakega Zeppelina, dedni viteški stan. Razentega se mora dati rodbini vsakega zrakoplovca ali spremljevalnega častnika življensko zavarovalno polico za najmanj 10.000 funtov šterlingov. Razentega bi morale biti državne pokojnine dvakrat tako visoke, kakor so pokojnine junakov na morju ali na kopnem. Italijanski inženir Angelo Beloni pobegnil s podmorskim čolnom. Rim, 6. oktobra. (Kor. ur.) Agenzia Štefani poroča: Tvrdka Fiat San Giorgio de Mnggiano v Spezziji je 3. okrobra ob 6. popoldne sporočila višjemu poveljniku v Spezziji: 2. oktobra je zapustil ladjedelnico ravnokar izdelani podmorski čoln, da preizkuša brezžični brzojav. Dotični podmorski čoln, kakor tvrdka izjavlja, ni oborožen in mu poveljuje neki na-stavljenec. V čolnu je bilo 15 oseb. Podmorski čoln se je gradil na račun neke tuje države; ker je vojska izbruhnila, se ji ni izročil z ozi-rom na nevtralnost, ki jo hoče Italija spoštovati. Ravnatelji tvrdke so mornariškemu ministrstvu formelno zagotovili, da ne bodo dovolili brez vednosti ministrstva, da se podmorski čoln odda. Mornariški minister je naročil generalnemu tajniku podadmiralu Nicastru, naj odpotuje v Spezzio, kjer naj izvede strogo preiskavo proti tistim, ki so odgovorni. Rim, 6. oktobra. (Kor. urad.) Listi poročajo, da se zove uradnik, ki se je nenadoma odpeljal s podmorskim čolnom, Angelo Beloni in da je rezervni poročnik vojne mornarice. ,, Tribuna" piše: Beloni se odda vojnemu sodišču z ozirom na stroga določila kazenske postave o nevtraliteti, ki določajo najmanjšo kazen 16 letno ječo in izgubo italijanskega državljanstva. Tehnični ravnatelj Fiatovih ladjedelnic v San Gior-giju, inženir Laurenti, je v nekem intervievu odklonil vsak sporazum tvrdke s postopanjem Belonija. Pobegli Baloni je tvrdki pisal pismo, v katerem prosi, naj se vsaka sodba o njegovem postopanju toliko časa odgodi, dokler ne sprejmejo pismo, ki ga bo odposlal iz prvega pristanišča, v katero se pripelje. Beloni prosi, naj ga ne smatrajo za blaznega; moštvo podmorskega čolna ne ve ničesar o njegovih namerah; tudi ni postopal sporazumno s kako drugo osebo. Kako dolgo se more Francija braniti? Vojaški strokovnjak berolinske „Vossi8che Zeitung" odgovarja na to vprašanje tako-le: Po zadnjih poročilih je položaj nemške armade na zapadnem bojišču tako ugoden, da je zanesljivo računati na popolni uspeh nemškega orožja. Ta nova, po vsi pravici pričakovana zmaga, ki bi bila sad toliko tedenskega bojevanja in ki bi zlomila odpor francoske armade, nas pa še ne sme zapeljati v napačno mnenje, da bi bila b tem dosežena odločitev in bi bilo upati, da se vojna kmalu konča brez nadaljnih vojnih operacij. Temu napačnemu naziranju je treba že sedaj ugovarjati. Pred vsem bi pomenjalo silno podcenjevanje sile in požrtvovalnosti francoskega naroda, če bi mislili, da se bo po teh pričakovanih porazih odpovedal nadaljnemu odporu. Že zato ne, ker mn ostane še velik del države z vsemi njegovimi sredstvi na razpolaganje. Ce pogleda kdo na zemljevidu tisti del francoskega ozemlja, ki smo ga doslej zasedli in ga primerja s tistim, ki je v francoskih rokah, zapazi koj velikanski razloček. Misli na odpor in obrambo se Francija ne bo prej odpovedala, dokler ji ne bodo vzeti vsi viri njene sile, to je, dokler ne bo zasedena večina Francije. To se ne more zgoditi brez daljnih bojev in zato moramo biti pripravljeni na dolge pohode in nove bitke. Že nekolikokrat je bilo razglašeno, tudi od oficijelne strani, da nemčija ne more misliti na ponehanje sovražnosti in na sklepanje miru prej, dokler ne bo sovražnik poražen in zlomljen in dokler ne bodo dana zadostna jamstva za trajanje dolgega in zanesljivega miru. Tako daleč pa navzlic vsem svojim dosedanjim uspehom še nismo. Vojna se mora torej nadaljevati. Potrebno je, da si to pravočasno zapomnimo, kajti nadaljevanje vojne bo od naroda zahtevalo novih žrtev. Cim dalje bo trajala vojna in čim dalje bo morala nemška armada prodreti v sovražnikovo deželo, toliko več sil bo treba. Vzlic vsem zmagam bo treba dovažati živila in ustvarjati nove vojaške oddelke. Cestokrat se pretresa vprašanje, če je Francija sploh na tem, da bi nadaljevala odpor in če sploh more postaviti na bojišče za vojskovanje zmožno armado. Pogoji za ustanovitev narodnih armad so se proti letn 1870. znatno poslabšali. Takrat je aktivna armada pri svoji številnosti predstavljala le majhen del narodove moči. Ko je bila armada poražena in večinoma ujeta, je imel Gambetta skoro še vse za orožje sposobno prebivalstvo na razpolaganje. Danes temu ni tako. Vse eno je pa še dosti izvežbanega moštva in rekrutov, tako da se še dajo nove formacije postaviti. K tem je še prišteti nadomestne oddelke in vpoklicane rekrute ter tiste dele poražene armade, ki se bodo rešili na jug. Tadi orožja in streliva ne bo zmanjkalo, če tudi bo treba dostikrat seči po starejših modelih. Težave bo morda delala preskrba topov, ker se topovi ne dajo hitro izdelati. L. 1870. in 1871. so dobili Francozi največ topov z angleškega. Zdaj je pa jako dvomljivo, če bo Angleška sploh mogla pošiljati vojni materijal v inozemstvo. Kar ga napravi, ga rabi zase. Kakor torej ni dvomiti o tem, da postavijo Francozi še nove armade na noge in — 8 - da se bodo še nadalje branili, vendar bo njihove armade bojevanje proti nemški aktivni armadi dosti slabotnejši. Zlasti bo primanjkovalo žarž, oficirjev in podoficirje«-. Tudi je zelo dvomljivo. če bo mogoče preskrbeti novi armadi vse tehnične potrebščine, brez katerih je bojevanje vsake večje armade popolnoma nemogoče. Med daljne težave spada tudi to, da je šlo 1. 1870. do 1871. samo za to, da se postavijo na noge le manjše armade, dočim bi danes take proti milijonski nemški armadi ne imele skoro nič pomena, če naj Francozi vzdrže svoj odpor, morajo nove formacije šteti po stotisoč mož. Da je to silno težko ustvariti, je pač jasno. Vrednost novih formacij bo pač pred vsem odvisna od tega, če se večjim delom sedanje armade posreči umakniti se na jug, da postanejo jedro za nove formacije. Kraj vseh težav pa, ki jih ima ustvaritev novih formacij, vendar treba s tem račnniti, da se ustanove in da bodo nadaljevale boj. To bo vzrok, da bomo svoje operacije morali nadaljevati in da bo tudi pri nas treba dobiti kar le mogoče novih sil. Toda vzlic dosedanjim zmagam novi napori, nove žrtve — kajti šele tedaj se smemo zanašati, da bodo sovražnika popolnoma premagali, a to je edini temelj prijateljskega mirn. Kmetovalčeva opravila v mesecu oktobru. Na domu: Grozdje se masti, mošt potaka in tropine se izprešavajo. Kuha se žganje. Po. končanem izdelovanju vina oziroma mošta se posoda in oprava, ki se rabita za trgatev, skrbno osnaži. v senci in na prepihu posuši, nato shrani v primernem prostoru in če treba tudi požvepla, a hram naj se osnaži in dene vse v red. Zimsko sadje se spravlja in sicer v dovolj zrašne in suhe ter bolj temne prostore. Sadje naj se ne deva na kupe, marveč naj se razširi po deskah, katere so se pogrnile s suho in zdravo slamo. Gnilo in črvivo sadje naj se skrbno loči od zdravega. Turšica se slači, ajda se mlati. Živino naj se polagoma priuči z zelene na suho klajo. če se poklada pesa ali pa navadna repa, naj se pokladajo. obenem tudi dobri žitni otrobi ali pa sezamove ali orehove tropine, ali pa vsaj detelja, kajti sama pesa živini ne zaleže dovolj. Premeri krmo na senika in zvagaj ko-roestvo ter preračuni, kolikor živine lahko pre-hraniš čez zimo. Na polju: Turšica, ajda, repa, pesa, korenje in kapus se spravljajo in ozimina se seje. Preden se ozimina poseje, naj se namoči v raztopini modre galice, da se pomori snet in druge škodljive glivice, ki bi se slučajno nahajale na zrnju. če zvažaš gnoj na polje, raztrosi ga takoj in podoraj čimprej mogoče. Ako zlučaš gnoj kar na kupe po njivi, se ti gnojni kupi v slučaju dežja na mestu izlužijo, kar je pa celo napačno. Na teh mestih bo žito prebojno rastlo in polegavalo, na drugih, kamor si vrgel izpran gnoj, morda pa prekumerno rastlo. V vinogradu se trgatev dokončava. Ko grozdje trgaš, odbiraj gnilo in bolno in devaj ga posebej, a tudi. zmasti ga posebej. Ko si grozdje potrgal in zmastil, preišči ga takoj na sladkor. Ce se ti zdi, da ima mošt premalo sladkorja, ne po-mišljaj predolgo, marveč poskrbi takoj za dovoljenje in dodaj mn sladkorja dokler še vre. Nikar pa ne sladkaj mošta, ko je burno ali celo tiho vrenje pojenjalo t. j. ko se je mošt že spremenil v vino, kajti v ti mrzli tekočini sladkor ne more povreti in tak mošt oziroma vino ti bo delalo preglavico spomladi, ker bo nadaljevalo z vrenjem Šele o pomladanskem toplem času. Ce ti začne mlado vino spomladi znova vreti, je nevarno, da se ti spridi. Ce leži takšno vino na drožah, se ti skali in se zgosti, če je na čisto pretočeno in pustiš veho odmašeno, je pa nevarno, da ti vino cikne. Ker smeš dodajati alkohol vinu, če je zbolelo, ne pa zdravemu vinu, zato poskrbi za njegovo moč ali zadostno množino alkohola že v jeseni in sicer s tem, da mu dodaš primerno množino trsnega sladkorja. Če je le mogoče poskrbi za to, da bo imel mošt vsaj IG odstotkov sladkorja. V starem vinogradu ni sedaj posebnega dela; z obrezovanjem počakaj, dokler listje odpade. Z rigolanjem za nove vinograde lahko pričneš, obenem pa poskrbi tudi za primerno vrsto žlahtnih trt, cepljenih na takšno ameriško podlago, kateri rigolana zemlja prija. Nikar ne sadi novih trt takoj na prostor, kjer si izkopal opešane — slabe trte, ampak stare trte korenito odstrani in počakaj z novim nasadom najmanj 3 leta, da v zemlji ostale trtne korenine strohne. Sicer je najboljše, če uporabiš za nove trtne nasade novino. V sadovnjaku: Na drevju puščeno eadje poberi, a pazi pri obiranju, da se ne udari ali potolče. V tem mesecu začni privezavati na črešnjeva debla papirve pasove, katere namazi s kakim lepivom. Najbolje lepivo za lovenje pe-dicev pa je in ostane letakozvani „Tre Sticky". To mazilo 6e dobi izključno le pri „Gor. kmet. društvu v Gorici', če ti denarna sredstva dopuščajo, nastavi te lepivne pase na vsak način tudi na debla drugega sadnega drevja, kajti pedici se ne lotijo samo črešenj, ampak tudi drugega sadnega drevja. S starejih sadnih dreve3 odstrani vse nepotrebne veje, t. j. takšne veje, ki se ob druge drgnejo, ki stoje preveč na gostem, osobito pa glej, da odrežeš ali odžagaš vse suhe in polomljene veje. Ob tej priliki ne pozabi pa, da je treba tudi sadnemu drevju pognojiti, če hočeš, da obrodi. Če prav drugega gnojila nimaš, zalij ga vsaj z gnojnico in sicer naredi pod drevesnim kapom, če raste drevo v travi, z železnim drogom 30 do 50 cm globoke luknje in nalij v nje z vodo stanjšane gnojnice. Na vsak štirjaški meter se priporoča uporabiti pri poletnem in zimskem oziroma pomladanskem gnojenju po 5 litrov gnojnice. Ker pa vsebuje gnojnica premalo takih redilnih snovi, ki jih drevo potrebuje, je dobro, če uporabiš obenem tudi kalijevnata in fosfornata umetna gnojila. Na vsakih 10 do 15 škropilnikov ali zalivalnikov gnojnice dodaj po 2 do 3 kg superfosfata in enako množino 40% kalijeve soli. če hočeš uporabiti za gnojenje sadnega drevja samo umetna gnojila, potem zadostuje za mlado drevo po 0 20—0'50 kg žvepleno-kislega amonijaka, 025—050 kg 40% kalijeve soli in 025—0'50 kg superfosfata. Za stareje drevo vzemi '/,—1 kg 40% kalijeve soli, 1—1% kg Tomaževe žlindre ali pa superfosfata in Vi—V« kg amonijevega sulfata. V tem mesecu lahko izkopaš tudi jame za jesensko ali pa pomladansko sajenje sadnega drevja. Na vrtu : če zimske špinače in solate za zgodnjo pomladansko uporabo še nisi vsejal vsejaj njihovo seme čimprej v gorke lege. Ker postaja precej mrzlo in gotovo v kratkem pade slana, spravi vso občutljivo povrtnino v zavetje, morda celo v klet ali v kako drugo shrambo. Cvetlice, ki jih nameravaš prezimiti, deni v lonce in spravi jih še za časa pod streho. Na travnika: če otave še nisi spravil, stori to čimprej mogoče, če ni travnik premoker, pobranaj ga dobro in če je pust, raztrosi obenem na vsak hektar kakih 500 kg Tomasove žlindre in 500 kg kajnita. Namesto slednjega vzameš pa lahko 40% kalijevo sol in sicer na hektar 150 kg. V gozdu: če nameravaš v gozdu podsajati, je sedaj najboljši čas za to. Proti koncu meseca se začenja z zimsko sečnjo. Nabira se Želod, kostanj, bukov Žir itd. Kako se varujemo kolere. Kolero povzročajo bacili, ki se nahajajo v črevesnih in želodčnih izločilih za kolero obolelih in pa okrevajočih. Ta izločila kaj lahko okužijo vodo (n. pr. vodnjakov in rek) ter različna jedila, ki potem razširjajo kolero. Obolimo pa tudi, če pridemo v dotiko s perilom, obleko in drugimi predmeti, ki so jih rabili za kolero oboleli. Razširjanje kolere je torej povsem podobno onemu legarja ali tifusa. Ker so pa ko-* lera malo hitreje loti človeka in ker je tadi nje pretek naglejši, je zavladal svoj čas poseben strah pred njo. Ali kakor se je modoma asana-cija mest izkazala kot uspešna proti legarju, tako je za trdno pričakovati, da bodo moderne higijenske naprave v stanu, hitro omejiti in za-treti kolero. Iq res se s p r « v i d n i m in preudarnim postopanjem lahko ubranimo te bolezni. Kaj nam je torej storiti, če bi se pojavil kakslučaj kolere? 1. Gledati nam je predvsem na to, da ne pride nikdo v dotiko z bolnikom in njegovo rodbino, nasprotno naj vsakdo pazi in skrbi, da ostane stanovanje bolnika zaprto in zastraženo, dokler ne pridejo na lice mesta uradni zdravniki, katerih odredbam se je brezpogojno pokoriti. 2. Vsakdo naj pije in uporablja v vse droge namene, n. pr. za umivanje, kopanje, čiščenje kuhinjske posode itd., le vodo iz mestnega vodovoda. 3. Vsakdo naj uživa jedila le kuha-n a. Za časa epidemije se nam je posebno varovati sadja, zelenjave, surovega mleka in masla ter svežega sira, ker taka surova jediia najlažjo prenašajo kolero. Ker pa za časa epidemije tudi navadna želodčna in črevesna obolenja pospešujejo okužbo, bodimo v obče zmerni. 4. Posebno varnost je polagati na telesno snago! Bacili kolere morajo priti v usta, da se razvije bolezen. Umivajmo si torej skrbno roke, osobito sijih pred vsako jedjo in po vsakokratni uporabi stranišča, bodisi javnega ali privatnega, temeljito očistimo z milom in vodo in če možno še s kakim razkužilom, n. pr. z 2°/o lizolovo ali lizoformovo raztoplino. Skrbimo pa tudi za snago v hiši in v stanovanju, osobito glejmo, da so stranišča in greznice v redu. 5. V stanovanje, v katerem se je pojavil kak slučaj kolere, ne sme nikdo, dokler se uradno zastraženje ne opusti. 6. Tstotako se ne smemo dotikati perila, obleke in drugih predmetov, ki jih je uporabljal bolnik, ali jih razpošiljati in prodajati, dokler se niso uradno temeljito razkužili. 7. V hišah, v katerih se je pojavil kak slučaj kolere, je paziti na vse mogoče načine prenosa. Kot taki pridejo osobito v poštev predmeti, ki se jih vsakdo dotika, n. pr. kljuke vrat, držaji stopnic itd. To je treba opetovano oprati z 2% lizolovo raztopino, roke pa vsakokrat očistiti in razkužiti, če so prišle v okuženi hiši v dotiko s takim predmetom. 8. Ker se s previdnostjo, zmernostjo in telesno snago lahko ubranimo kolere, je odločno odsvetovati, da bi kdo iz strahu pred kolero odpotoval. Saj ne ve, v kakšne razmere pride drugod, doma pa se bo po danih navodilih mnogo lažje ubranil kolere, kakor pa v tujini ali na potovanju. Kmetovalcem Avstrije! Veliki, toda resni čas stavlja na kmetovalce Avstrije težke zahteve. Tisoči kmetov se nahajajo pod orožjem in se bojujejo hrabro za čast in veličino naše očetnjave. Toda v nič manjši meri je dolžnost kmetovalcev Avstrije, da skrbe zato, da zmagoslavna armada in pa doma ostali narod ne bosta trpela lakote. To vzvišeno dolžnost upolnuje kmečko prebivalstvo te dni na hvalevreden način in sicer s tem, da spravlja žetev, s katero nas je Bog letos bogato obdaroval, pridno pod varno streho. Krepke roke so zamenjale kose z mečem Toda starčki, ženske in otroci napenjajo svoje slabe moči in nadomeščajo z občudovanja vrednim uspehom one, ki so odšli v boj za cesarja in državo, za lastno grudo in svobodo kmeta. Tako je skoro v vseh delih naše širne države letošnja setev zagotovljena. Toda s tem se ne smemo zadovoljiti in ne morda pozabiti pod silnimi vtisi sedanjih dni na poznejše čase. Četudi upamo s sigurnostjo, da pride, še predno bodo zelenele prve setve, zopet blagoslov miru, moramo kljub temu skrbeti zato, da bomo pripravljeni za prihodnje leto in da nas po grozotah vojne ne obišče lakota. Zaloge letošnje Žetve se bodo deloma spravile, uvozi bodo morda še ovirani. Sedaj gre za to, da se polja vkljub pomanjkanja mnogih kmečkih rok, vkljub pomanjkanju konj, obdelajo z vsemi močmi tako, da bo žetev prihodnje leto tako bogata, kolikoršen je bil vedno blagoslov božji. Tudi največja skrb, tudi najglobokejša žalost, ne sme ovirati dela setve in z medsebojno pomočjo je tnba premagati vse težkoče. Gre pa dalje tudi zato, da posejemo letos ravno to, kar bomo prihodnje leto najbolj rabili: sadove, ki so za dnevno prehrano človeka najbolj potrebni. Zato skrbite pred vsem za pšenico, rž, krompir in stročne sadove, da se uspešno nadomeste po živinoreji in mlekarstvu pribavljena hranilna sredstva naroda, ki bodo morda vsled sedanjih zahtev vojne do konca manj bogato na razpolago. Saditev vseh teh sadov se bo sicer izkazala pod sedanjimi razmerami jako dobičkanosna. Omejite — v kolikor dovoljujejo to oziri na celokupno narodno gospodarstvo — saditev rastlin, ki so za narod, ki se vrača iz vojne, manj važne. Bodite si v svesti dolžnosti, ki jib imate kot preživljajoči stan države in hvaležen Vam bo celokupni narod. Dunaj, dne 19. avgusta 1914. C. kr. kmetijski minister: Zenker s. r. Sanaforij _kflenae \ Razno. Razlika med Rusi in kozaki. ,Grazer Volks-blatt" prinaša zanimiva izvajanja nekega častnika, ki je bil pri Grodeka težko ranjen, častnik se je pohvalno izrazil o ruski skrbi za ranjence. Ko je po ranjenju prišel k zavesti, se je že nalajal v ruski poljski bolnišnici. V bližini se je etabliral tudi avstrijski lazaret. Takoj so se med obema izmenjali častniki, tako da je mogel biti on koj s prvim vlakom za ranjence transportiran. Častnik je povdarjal, da je treba, kolikor je dobil vpogleda, strogo razločevati med Rusi in kozaki. Rusom se ne more ničesar očitati glede načina vojevauja, kar se pa o kozakih nikakor ne more trditi. Kar se tiče izobrazbe, kozaki, tako častniki kakor moštvo, zelo zaostajajo za Rosi, oni so in ostanejo kozaki. Drugi ruski častniki tudi ne smatrajo kozaških častnikov za enakovredne. Po tem soditi, zaključnje graški list, mora biti poveljnik 15. ruskega zbora, general Martos, ki so ga te dni zvezanega pripeljali v Halle kakor največjega zločinca, kozak najnižje vrste. Jezdec brez glave. Neki ulanec, ki se je udeležil bitke pri Krasniku, pripoveduje (kakor poreča »Prager Tagblatt") naslednjo grozno epizodo iz vojne: „V vojni doživi Človek razne reči, ki mu ostanejo v spominu do smrti. Bil sem priča prizora — in zdi se mi, da ga vidim še zdaj pred očmi: skokoma se mi je bližal kozak. Segel sem po sablji in sem ga z vso silo mahnil preko tilnika. Sablja je pala s tako močjo kozaku na šinjak, da mu je pri tej priči glava odletela. To bi ne bilo še nič posebnega. Ali pomislite si: Jezdec brez glave je dirjal še kakih 20 korakov. Še zdaj ga vidim, kako dirja na svojem majhnem konju — vidim ga kako dirja brez glave. Zdelo se mi je, da traja ta prizor celo večnost. Noposled skoči konj v jarek in brezglavi jezdec telebne na tla. Požar. V Beljaku pogorel je krasni, več milijonov vredni BParkhotel". Škoda je izredno velika. Ogenj je nastal baje vsled neprevidnosti neke dekle, katero so zaprli. Cestni ropar. Dne 19. septembra bil je kočar Lovrenc Schilcher iz Greutba na cesti od nekega mlajšega moža napaden; napadalec ga je vrgel na tla in mu je oropal 480 kron. Ljudje so govorili, da sta bila dva moža na sumu, ki ko ju zaprli. Vsled tega je postal pra\i storilec nepreviden in je pričel denar izdajati. To so orožniki opazovali in so ga aretirali v Raiblu. Našli so pri njem še 300 kron. Ropar je 26 letni postopač Johan P o p o d i. Priznal je že svoj zločin. Nezgoda. Hlapen Johanu Erjavec v Mariboru splazila sta se vsled železniškega vlaka konja. Voz je padel v neko skladišče in se prevrnil. Erjavec je padel na tla in bil hudo na glavi ranjen. Tudi mnogo notranjih poškodb je pridobil. Tudi en konj je bil tako hudo poškodovan, da eo ga morali takoj na licu mesta zaklati. Poslanec Einspinner prostovoljec. Iz Gradca se poroča, da je znani štajerski državni in deželni poslanec Einspinner, vrli zastopnik štajerskih rokodelcev in obrtnikov, prostovoljno — 6 — v armado vstopil, da se udeleži ket lsjtnant trdnjavske artiljerije bojev proti sovražnikom. čast mu! Sicer je jako veliko nemških poslancev v armado vstopilo in se bori za čast in velikost naše domovine. Pozor pred kolero! Iz Gradca se poroča, da, se je pojavil tem en slučaj kolere. Neki voznik, ki je prišel iz severa, zbolel je na tej grozoviti bolezni. Oblast jo napravila vse potrebne korake, da se prepreči razširjenje bolezni. Vsled tega je vsaka razburjenost in skrb neopravičena. Ker pa so se ednaki slučaji kolere tudi že na Ogrskem in v drugih krajih monarhije pojavili, potrebna je skrajna previdnost. Pozor torej! Pokorimo se tozadevnim zdravniškim odredbam, kajti le s skupnim delom je mogoče, to bolezen v kali zatreti! Žalostno svidenje. Mlada Berlinčanka, ki se je pred 14 dnevi ločila s svojim zaročencem, je sprejela od njega list, odposlan iz — Berlina. Naznanil ji je, da je „lahko ranjen" in da ga more obiskati v bolnišnici. Prisrčno je bilo to svidenje, a vendar žalostno. »Lahko ranjeni" je bil — brez toke! Ali naslednjega dne je dobilo dekle zopet pismo. „Ne veš še, draga vse resnice." Izgubil sem v boju tudi eno nogo. A ko sem te videl tako zdravo in čvrstvo, se ne morem odločiti zato, da bi te vezal nase, siromaka." — A dekle? čez dve uri je šla zopet v bolnišnico, ali — z duhovnikom, ki ju je takoj poročil. Božični dar amerikanskih otrok sirotam evropejskih vojakov. Neki neznani blagi duši v Čikagu se je porodila ljubka ideja, vse ameri-kanske države so jo sprejele in sprejela jo bo s hvaležnostjo in ginjenostjo tudi Evropa, posebno pa narodi v vojni. Ideja je ta-le: otroci Združenih držav pošljejo za Božič vsakemu otroku, čegar oče je padel na bojnem polju, poseben dar. Brzojavi iz Novega Jorka poročajo, da je Amerika to idejo sprejela v velikim navdušenjem. Časoptei bedo zbirali darove, otroci bodo kupili igrače 8 svojim denarjem, člani društev „Bovscouts" in „Campogirls" podpirajo akcijo, kakor tudi mnogo najvplivnejših ameri-'kanskih gospa. „BeIa hiša" (vlada) s pohvalo odobrava to namero in poslaniki vseh vojskujočih se držav so obljubili podporo svojih vlad, da bodo darovi gotovi dospeli, kamor so namenjeni. Pa to še ni vse. Darovi ne bodo poslani čez morje z rednimi ladjami, ampak bodo prispeli v Evropo na posebni božični ladji pod varstvom amerikanske zvezdnate zastave. Parnik z zvezdo in napisom Kristusovih besed: „Smite poroulos . . .!" (^Pustite male k meni priti!") bo obiskal v Evropi pristanišča eno za drugim in bo skrbno obvarovan pred minami in bo popolnoma prosto prišel v vsako še tako ljubosumno zastraženo pristanišče. Njegovo poslanstvo ljubezni mu bo zagotovilo nedotakljivost. V mestu Steyr ni dela. Poroča se, da prihajajo v mesto Steyr velike množice ljudi, ki nameravajo v tamošnji industriji orožja do dela in zaslužka priti Samoumevno je, da ima ta-mošnja industrija zdaj mnogo opraviti; ali v s a delavska mesta so že zasedena, teko da se ne more nobenega delavca več sprejeti. Smrtna automobilska nesreča. Gospod Albin Grundner, veleindnstrijec iz Poličan, je v torek pri Grobelnem s svojim antomobilom zadel v kup sodra. Voz se je prevrnil in je padel v tri metre globoki jarek. Grundner bil je na mestu mrtev, trgovca Duroberger pa so težko ranjenega v celjsko bolnišnico prepeljali. Pokojni Grundner zapušča vdovo in troje otrok. mnogo vjetnikov in vozov. Nadaljni. strastni napadi na Przemysl bili so krasno odbiti. Sovražnik je imel mnogo tisoč mrtvih in ranjencev. Berlin, 8. okt. „Vossische Zeitung" poroča, da se pripravljajo Rusi na odhod iz Galicije. Tepeni Srbi. K.-B. Dunaj, 8. okt. Čiščenje Bosne napreduje. K že poročanim uspehom proti Črnogorcem pride odločilni udarec zoper Srbe. ki so brez boja čez Višegrad vsilili. Njih severna kolona je že čez Drino vržena; pri tem se ji je vzelo tren in municijsko kolono. Glavna srbska moč, ki je pod komando generala Mile Božanovič prihajala čez Romanjo Planino, bila je v dvadnevnem hudem boju p o-polnoma premagana in je morala hitro z b e ž a t i. En batajlon Srbov smo vjeli. Zadnji telegrami. (C. k. kor. in brz. urad.) Zmage naših vojakov. K.-B. Dunaj, 8. oktobra. (Uradno). Naše vojaštvo je v nadaljnem napredovanju vrglo sovražnika do Przemysla pri Baryczu; zavzelo je zopet Rzeszovv. kjer je pridobilo kanone. — V kotu VVeichsel-San vzeli smo pobeglim Rusom Fino odpadlo milo pri stancanju lahko poškodovano, v raznih dišavah k. rože, vijolice itd., primerno tudi za nadaljno prodajo, v B kilskem postnem zavoju. Čisto fina kakovost ca. 60 do 70 kosov K 7 51) po povzetju. Seifen-Versandhan« ,.Merkur", Wien • Nealer-ciienfeld 48. 608 Franz ScMnlieb, tovarna orožja in izdelovalnima finih paAk, Borovje na Koroškem. Direktni nakupni vir za niod. lovske puške. Reparature, pre-naredbe, strokovnja5ko, zlasti nove cevi z nedoseženo sigurnost strela in nova ko-ita najceneje. — Ilustrovani cenik brez troškov, 657 Lepa vila v neposredni bližini Ptuja se pod ugodnimi pogoji takoj proda. VeC pove Josef Wesiak, runtigamer Bierdepot, Marburg, Miihlgasse. 601 Sveža jajca kupuie po najboljši ceni J. Heller, Wien III., Kleistg. 20. m Dekle pridno in zane3lji?o, za vsa dela v hiši se sprejme pri J. Jeglitsch, Račje (Kranichsfeld). Dva učenca sprejmem za pekovsko-obrt takoj. Mesečna plača 6 kron. Franc Horvath, pekovski mojster, Cirkovce. 705 Vinicar priden in delaven z najmanje 3 rednimi delavskimi močmi sprejme se pod ugodnimi pogoji pri gosp. R. Flick, Frauheim. 701 Polovnjaki novi, lepi in močni ter zeleni sodi (La-gerfasser) se poceni prodajo. Vprašanja prt hišniku Triesterstr. 11 v Mariboru. 69$ Krojač priden in trezen, s» takoj sprejme v trgovini z mešaoim blagom pri g. Jožefu Presker, Zreče (Rotschach) pri Konjicah. ee«, od 315—320 lit., močni in tudi z močnim železom nabiti, cena 26 kron proda J08eT Gumsej, sodarski mojster v Poljčanah (Poltschach). 78t ■ Domača sredstva, drože, kemikalije, ki-63 rurg. in gnmi-blago, fino milo in par-™ fumerije, obvezne snovi, obveze za ženske. štofe za posteljne vloge, mineralne vode, redilne preparate, desinfekcijska sredstva ter vse potrebščine za negovanje bolnikov, otrok, trupla in njegovanja kupujete najboljSe v drogeriji in sanitetni trgovini , ziati križ" Mag. pharm. Viktor Ilajd 697 Karbergasse Nr. 18 Ptuj poleg Josefa Pfirst. — Liferent ta »Bdeči križ" in za t, in kr. rezervne špitaV — v največji izbiri in najlepši izvršitvi, trake za vence v vseh barvah z najnovejšim zlatim natiskom v vsakem jeziku se dobijo takoj in najceneje pri 6s 9 Ni zamenjati s podobnimi ponudbami! Namesto K 12'— samo K 5*50 15.000 parov čevelj na žnore glasom podobe, popolnoma z dobrega usnja in močnim, ieblanim podplatom, ki so bili določeni za Balkan mi je zaradi vojne zaostalo. To zalogo moram v kratkem oddati in prodam vslcd tega par pod proizvajalno ceno za samo K 5*50. — Se dobijo za gospode in daracin v vsaki velikosti. ( Posije po povzetju iz dežele, jako močan in obeh deželnih jezikov zmožen, se takoj sprejme v trgovini z že-ieznino Vinzenz Leposcha, Ptuj. 695 Wasserdichte Wagenplachen Vododržne vozne plahte K 20-— K 25-- K 30 — 3 m 3>/, i m dolge Wasserdichte Pterdedecken — VorJorlrŽnB konjske Odeje rujave 1'90 m dolge po JO, 12, 15 kron, priporočata Slawitsch in Heller v Ptuju trgovina z blagom. 243 Kava per kilo K 2 — veleprima melange, ako se vzame 5 kg franko pošiljatev. Se vsak dan po pošti pošilja. Prvi graški raz- pošiljalni biro Gradec, Annenstrasse 12. (Schank-btirsche) obeh deželnih jezikov zmožen, sprejme se takoj. Predstaviti se mora s spričevali v tovarni žganja in likerja Simon Hutter Sohn, Ptuj. 702 Brata Slawitscli v Ptuju rkizjijlali is liiirlinjisii ^priporočata izvrstne Širnim stroj« (Nahmaichinen) po sledeči ceni: Singer A ročna mafiina K 60*— Singer A .... K 60-— 70-— Durkopp-Singer . K 70-— 90-— Durkopp-Ringschiff za S- vilje.......K130-- Dllrkopp-Zentralbobbin za Šivilje.....K I«-— Dtlrkopp-Ringschiff za krojače......K160 — DSrkopp-Zentralbobbin mit verienkbarem Oberteil, Luxusausstattung..............K160-—180-— DUrkopp-Zylinder-Elastik za čevljarja......K160—180-— Minerva A..................K 120— Minerva C za krojače in čevljarje........K160-— Howe C za krojače in čevljarje.........K 90 — Deli (Bestandteiie) za vsakovrstne stroje — Najine cene so niije kakor povsod in se po pogodbi plačuje tudi lahko na obroke (rale), Prosimo, da se naj vsak zaupno do nas obmt, ker solidno?! je le tistim znana, kateri imajo najine od ias. Ceiik brezplačio. b Ceno perje za postelj! 1 k; sivib alisnnlli 2 K; boI-Sih 1 2 K 10 h; ui ;o\ belih 2 K 80 h: belih i K; belih mehkih 6 K in h; % kg DBJfhiej&b sneženo liiHilt. aH ■anil 6 K 40 h, 8 K; 1 k« flau-ail (Dannen) sivega B K. 7 K ; biifn? [ 10 X|; najfir.eifi prsni 12 H. Ako se vzame 6 K, potem fn-.:>..>. \ iW Botave postal]« -*&&s iz krepkega, rdečega, plavega, belega ali rumenega nunkinga. 1 j tafcert, 180 cm dolg, 120 aa iirok, z 2 glavnina blazinama, vtaka 80 cm dolga, 60 cm liroka. napolnjene z novim, sivim, 1 irajnim in flamnutim lerjen za postelje 16 K; pol-oaune 20 ■'.;, itaane 24 K; posamezni tuhenti 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; plovne! taline S K, S K 60 b, 4 K Se pošlje po povzetju od 12 K •■»■ j proj franko. Izmenjava ali vrnitev franko dovoljena. Kar 9» nt dopada denar nazaj. S. BinlSOh, De«Ch6nitz N.-. TdA Češki (BShaien) Cenik gratii in franko. */ix\ za izrezanje usnja, zmožen obeh deželnih jezikov, sprejme se takoj v trgovini z usnjem Paul Pirich, Ptuj, Gotove ženske jope iz pliša v največji izbiri po K 19 50 in najboljše kakovosti obleke iz štofa za dečke od K 6— naprej vremenski plašči iz najboljšega, za vodo neprodornega lodna ;t K 14— samo pri 700 Franc Hoinig v Ptuju. RAZGLAS. Tečaj za pletenje košar na deželni viničarski šoli v Silberbergu jj| pri Leibnitzu. Da se znanje naprave navadnih, v gospodarstvu, zlasti za sadje- in vinorejstvo potrebnih košar iz vrbinih šib po vsej deželi razširi in vdomači, nadalje da se kmetijskim delavcem za zimski čas delo in zaslužek preskrbi, sklenil je deželni odbor, da priredi na imenovanem zavodu v zimskih mesecih in sicer v času od i. decembra do 15. februarja za 12 udeležnikov tedaj za pletenje kosov. Udeleženci dobijo na zavodu prost poduk in stanovanje in imajo le za hrano, ki jo isto-tako zavod preskrbi, na mesec 24 kron plačati. Naznanilo zgoditi se ima do 15. novembra t. 1. pri štajerskemu deželnemu odboru potom okrajnih zastopov, občin ali kmetijskih podružnic. Sprejmejo se le prosilci, ki imajo na Štajerskem domovinsko pristojnost in ki so najmanjc 15 let stari. Prošnjam za sprejem je priložiti krstni in domovinski list, nravnostno spričevalo in izjavo prosilca oziroma starišev ali korpbraeij (okrajnih zastopov, občin, kmetijskih podružnic) glede plačila prispevka za hrano. Gradec, 9. septembra 1914. 676 Od štajerskega deželnega odbora. 343 — 8 — Proti okuženju ie moramo tembolj varovati, ker nastopajo zdaj nalezljive bolezni, kakor: šarlah, koze, kolera, tifus z večjo močjo. Zato naj se rabi povsod, kjer nastopajo take bolezni, desinfekcijsko sredstvo, ki mora bili v vsaki hiši na razpolago. NajpriljubncjSe desinfekcijsko sredstvo sedanjosti je brezdvomno ki je brez duha, ni strupeno in je po ceni ter se dobi v vsaki Ifkarni ali drožeriji a 80 vinarjev. Vpliv Lysoforma je zanesljiv in hiter; zato ga priporočajo zdravniki za desinfekcijo na bolniški pOBtelji, za umivanje ran, zulov, za antiseptične obveze in irrigacijo. Lysoform-milo je prijetno toaletno milo, ki vsebuje l°/o Lysoforma in vpliva antiseptično; zamore se vpc rabiti na najobčutnejSi koli. Napravi koio mehko in gibčno. Vi bodete v bodoče vedno to izborno milo rabili, ki je le navidezno drago, v rabi pa jako ekonomično, ker je izdatno. En kos stane 1 krono. Pfefferminz-Lysoform je močno antiseptična ustna voda, ki odpravi takoj in sigurno ustni duii, bledi zobe in jih konzervira. Zamore se rabiti tudi pri vratnem kalaru. kaSlju in nahodu za grgljanje po zdravniškem predpisu. Par kapljic zadostuje za čaSo vode. Origmalna steklenica stane 1 krono 60 vinarjev. Zanimivo knjigo z naslovom „Zdravje in desinfekcija" daje na zahtevo zastcnj in franko kemik RUBMANN, Dunaj XX., IV-tratschgasse 4. iQ SIISBIIIISIIIIIIIIIIIIIIIIBIIIIII Občinska [HRANILNICAi I = (šparkasa) = [ sv • s L 32.t I m i Jemlje vsak dan hranilne vloge, izposojajo domače hranilne pašice ali šte-dilnice (Heimsparkassen), dovoljuje posojila na zemljišča, poslopja, menice in vrednostne papirje in daje vsak dopoldan radovoljno in brezplačno pojasnila v vseh zadevah, ki ee tičejo hranilnice. Rentni davek plačuje hranilnica sama. Za vloge te čparkase jamči razven rezervnega sklada mostna občina ormožka z vsem svojim premoženjem. Hranilnica (šparkasa) je podvržena državnemu nadzorstva in državnim revizijam, torej za vloge najzanesljivejši in najvarnejši denarni zavod. 612 RAVNATELJSTVO. imimiiiiiuiiiiiiiimmi -s- Zahtevajte v vseh trgovinah, gostilnah, Kavarnah, vpeljajte v vsaki hiš! izvrstne „Š tajerčeve' užigalice V velikem se jiii naroči naravnost pri „Landerbank", Dunaj L drugače pa pri glavni zalogi BRATA SLAW1TSCH. PTUJ, in vseh drugih zalogah tročji vozički za 12,14,16,18,20 K in tudi finejše sorte v velikem izbiru se dobiva v veliki trgovini Johann Koss CELJE na kolodvorskem prostoru. (Zahtevajte cenik). 224 (Wolming- and Dienstvermittlung) za službe, učence, stanovanja in posestva v Ptuju izvršuje vse vrste posredovanja najhitreje. Vprašanja in pojasnila v mestni stražnici (rotovž). na glavnem trgu zraven apoteke priporoča svojo zalogo: Otročjih igrač, raznih vrst usnatega blaga kakor kofre, taške za šolo, za nakupovanje in za denar, toaletne reči, pisalne in kadiine predmete. Razne stvari iz.jekla npr. bestek. žlic, nože za žep in prave Solinger britve itd. Blago iz celuloida in roga, kako tudi pletarsko blago npr. korbe za potovanje vseh vrst Razno blago \z stekla in porcelana, talarje, piskre, sklede, flaše, glaže in drugo v to stroko spadajoče reči. Bazami Oddelek že orl 20 vin naprej. Posebno lepe reči pa za 60 dO K !"23. Nagrobni spomeniki! Slavnemu občinstvu se priporočam z mojo bogato zalogo iz krasnega marmorja, granita itd. izdelanih nagrobnih spomenikov. Izdelujem tudi vsa draga kamnoseška dela. 683 Spoštovanjem Franc Koban, kamnosek, Račje-Fram (Kranichsfeld-Krauheim.) zmožni nemščine in slovenščine, ki iščejo učne prostore, tako pri rokodelskih mojstrih (obrtnikih), kakor pri trgovcih, oglasijo naj se pri sledečih načelnikih podružnic „Deutscher Lehr-herrenbund": 1MB za Ptuj pri g. Konrad Nekola; za Maribor pri g. Ernst Eylert; za Celje pri g. Kari MOrtl; za Ormož pri g. Stefan Brodar. dskakopelj mestnega kopališča t Ptuju. Črna za kopan]« 1 ob delavnikih od 18.1 ure do S. ure popoldne (blagajna j« od I 12. do 1. an saprU): ob nedeljah in I pninikih od 11. do U. ure dopoldne, j 1 Kopelj z vročim zrakom, paro aii £ „Brauje»ad*z rjuho K — • 70 Meščanska parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) V Ptuju zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je parna žaga vsakomur ■ v porabo. , , Vsakomur se les hlodi itd., ter po zahtevi takoj razžaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati, spahati i. t. d. •*• Čekovnemu računu St.808051 pri c. kr. poštno - hranilnič-nem uradu. Mestni denarni zavod. priporoča se glede vsakega med hranilnične zadeve »padajočega posredovanja, istotako tudi za posredovanje vsakoršnega posla < avst. ogersko banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka *adeva pojasni in po vsem ii. r vstreže. .s $ Občenje $t «j§ z avst. ogersko $£ $ banko. $ m m m m Ravnateljstvo, m # • Gtro-konto pri podružnici avst. ogerske banke t Gradcu. Uradne ure za poslovanje s strankami ob delavnikih od 8—12 ure. veliko trgovino Johann Koss, Celje u mm mi zaradi njene solidnosti, nizkih cen in velikega izbira, kjer se s samo dobrim blagom postreže; tam se vse dobi, kar kmet le potrebuje, naj si bode manufakturno blago, gotovih oblek za moško, ženske En otroke, čevlje, sploh obutalo, strikane In sifonaste srajce, kravate, otročje vozičke na- , s eno besed« v se. "----- 98