Predšolska vzgoja z majem dražja za štiri odstotke, pomoč na domu pa za enajst Na predvčerajšnji 32. redni seji so naši občinski svetniki obravnavali kar nekaj zanimivih točk. Med drugim so drugič obravnavali in sprejeli predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o sprejetju zazidalnega načrta za območje B8 (Zgornje Perovo), za isto območje pa so v nadaljevanju sprejeli tudi odlok o pripravi teh zemljišč za gradnjo. Opravili so tudi prvo obravnavo odloka o ustanovitvi javnega zavoda Mestne lekarne ter sprejeli dva sklepa o višjih cenah. Prva podražitev se nanaša na programe za predšolsko vzgojo v VVZ Antona Medveda, ki so z majem dražji za 5,5 odstotka, druga pa na pomoč na d omu, kjer se je z majem efektivna ura pomoči podražila za dobrih enajst odstotkov. Svetniki so včeraj podprli tudi predlog občinske uprave, da bi občina sklenila pogodbo o soinvestiranju gradnje neprofitnih najemnih stanovanj, soglašali pa so tudi s sklepom o ustanovitvi Območnega razvojnega partnerstva Središča Slovenije. Poleg tega so svetniki sprejeli tudi odlok o zaključnem računu proračuna občine Kamnik za leto 2005 in se seznanili s premoženjsko bilanco naše občine na zadnji dan lanskega leta. Tudi ta dva dokumenta so na glasovanju podprli. Več na 3. strani NE SPREGLEJTE RAZPISOV! - razpis za dodelitev proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva (za subvencioniranje obrestne mere za dodelitev kreditov, za pospeševanje zaposlovanja) na 2. strani - razpis za subvencioniranje obrestne mere investicijskih kreditov v kmetijstvu na 4. strani Med tulipani, narcisami, orhidejami, tropskimi metulji Letošnja spomladanska razstava v Arboretumu Volčji Potok, ki je zaprla vrata minulo nedeljo, je zaradi poznega prihoda pomladi ponudila obiskovalcem najlepšo podobo polno razcvetelega pomladnega cvetja prav v prvih majskih dneh. Več kot dva milijona raznobarvnih tulipanov in narcis v najlepšem razcvetu ter drugo pomladno cvetje je pritegovalo pozornost na tridesetih hektarjih parka. Glavna spremljajoča atrakcija je razstava tropskega cvetja, predvsem orhidej, in tropskih metuljev v novo postavljenem steklenjaku, ki bo na ogled do konca poletja. Več utrinkov z razstave na 9. strani. VERA MEJAČ Nihalka naj bi po obsežni posodobitvi ponovno popeljala na Veliko planino ob začetku glavne poletne sezone Še preden so na Veliki planini uspeli ponovno pognati dvosedežnico Šimnovec, ki so jo zaradi obrabe pogonskega zobnika ustavili septembra lani, se je konec marca ustavila še nihalka. Tehnični pregled konec aprila je dokončno potrdil, da je zaradi novih napak, ki so jih ugotovili na elektroniki, potrebna zahtevna posodobitev nihalke, ki naj bi bila končana v začetku julija. A priprave na poletno sezono so kljub temu v polnem teku. Več na 3- strani. IMENITEN USPEH CANTEMUSA S fanfarami Musiča Noster Amor Jacobusa Handla Gallusa se je 23. aprila zaključilo 8. mednarodno zborovsko tekmovanje Maribor 2006, na katerem se je v treh dneh pomerilo 450 pevcev v 12 pevskih zborih iz 9 držav. Letos je Slovenijo poleg Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič in Komornega zbora Megaron nadvse uspešno zastopal Mešani pevski zbor Cante- mus iz Kamnika, ki se lahko upravičeno pohvali z odličnim tretjim mestom in še z nagrado za najboljši slovenski zbor. Zborovodja Sebastjan Vrhovnik pa še z nagrado dirigentu za najboljšo izvedbo sodobne slovenske skladbe - Minattijeve Jesen svatuje, ki jo je uglasbil Samo Vremšak. Več na 7. strani. Ekipa gledališkega krožka OŠ Frana Albrehta je nastopila tudi v Pediatrični kliniki v Ljubljani. Spodaj z leve: Fuad Ajdarpašič, Damjan Kern, Janja Pogačar, Anže Slana. Zgoraj z leve: Sandra Žibert, Vana Smolnikar, Kaja Hafner, Ines Vidmar, Manca Vrhovnik, Tina Plahutnik, Miha Zobavnik, Katja Rener, Saša Šmidovnik, Bianca Rumble. Napoved iz predprejšnje številke Kamniškega občana se je uresničila. 12. aprila so člani gledališkega krožka OŠ Frana Albrehta odigrali predstavo Pepelka malo drugače pred številnim občinstvom v Domu kulture Kamnik. Fantje in dekleta so se odlično odrezali in dokazali, da tam, kjer je volja, je tudi pot. Doživeta igra, improvizacije in s humorjem začinjena igra so gledalce, tako mlajše, kot tudi odrasle, spravile v smeh in dobro voljo. Neverjetna sproščenost in doživeto igranje sta presenetila tudi zahtevne gledalce. Več na 14. strani. POSLOVNO STANOVANJSKA OBJEKTA V D0PL1CI PRI KAMNIK0 VEČ O NAŠI PONUDBI NA STRANI 9 i $8 HI ,n,ormeciJe,n prodaj« | / | LIZ INŽENIRING d.d., Vurnikova 2, Ljubljana, tel : 01 234 40 62' www.liz-inzeniring.si Investitor LIZ INŽENIRING dd, Vurnikova 2. Ljubljana LECTA ELECTA inženiring dao. tninaring Mestni trg & Ljubljana Naslednja številka Kamniškega občana bo spet med vami v petek, 26. maja. Članke oddajte do petka, 19. maja, do 12. ure; oglase in zahvale pa do srede, 24. maja, v uredništvo v Kamniku, Glavni trg 23 (stavba med občino in sodiščem, 1. nadstropje), tel.: 01/83 91 311, 041/662-450, faks: 01/83 19-860, e.naslov: sasa.meiac@siol.net Uradne ure uredništva so ob ponedeljkih od 8. do 15. ure, ob sredah od 8. do 12. in od 13. do 17. ure. Kaj je novega v kamniški obrti? Pomanjkanje določenih kadrov je tudi v Kamniku vedno bolj pereče Pogovor z Emilom Grzinčičem, predsednikom, in Ireno Tonin, sekretarko Območne obrtne zbornice Kamnik na 2. strani. --------------- DARILNI KUPON * za 25% 0^0. C/ Ob kamniški obvoznici, Perovo 26, tel.: 01/83-13-028 PRIHRANEK ob nakupu naših izdelkov g ry_--------------— —-------- KUPON ZA NAGRADNO ŽREBANJE ; za naše kupce PODARIMO VAM VVEEKEND PAKET I ZA 2 OSEBI Kupona veljata do 30.6.2006. Mešani pevski zbor Cantemus pred finalnim nastopom v Mariboru, ki jim je prinesel mednarodni zborovski uspeh. V Kamniku, na Duptid, neposredno ob Ljubljanski cesti, sta zgrajena dva poslovno-sta-novanjska objekta. Povezuje ju skupna klet, v kateri so parkirna mesta in shrambe. V obeh objektih je skupaj 32 stanovanj, ki so zgrajena kvalitetno, okolje je urejeno, prvi kupa že živijo v stanovanjih. Naprodaj sta še dve stanovanji velikosti 82 m2 zgrajeni »na ključ« in nekaj lokalov velikosti 45 in 59 m2, ki so zgrajeni do 3 gradbene faze. fiJS čmmLMled konec aprila je do-oncno potrdil, da zaradi novih napak, ki so jih ugotovili na elektroniki, nihalka predvidoma do začetka julija ne obratuje, saj je potrebna obsežna posodobitev. deljeni kot soglasodajalci v postopku priprave sprememb in dopolnitev dokumenta. Pogoji so bili po večkratnih urgencah pridobljeni v prvi polovici leta 2003- Delovni osnutek dokumenta je bil nato v poletnih in jesenskih mesecih leta 2003 večkrat usklajevan s ključnimi nosilci urejanja prostora, največkrat z Zavodom za varstvo kulturne dediščine. Izdelanih je bilo več variant zasnove hotelskega kompleksa (s strani investitorja hotela dvoje idejnih osnutkov, s strani načrtovalca dvoje variantnih urbanističnih rešitev) ter končna sintezna rešitev, ki je bila po usklajevalnem sestanku na Zavodu za varstvo kulturne dediščine OE Kranj končna strokovna podlaga za pripravo predloga odloka za javno razgrnitev in javno obravnavo. Ključni pogoj pristojne službe za varstvo kulturne dediščine je bilo ohranjanje in revitalizacija stavbe »nunskih hlevov«, na katerem je na podlagi strokovnih izhodišč konservatorske stroke dosledno vztrajala kranjska Območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije- Na podlagi zbranih pripomb in predlogov so bila oblikovana stališča za nadaljevanje postopka, vendar niso prinesla optimalnih rešitev za načrtovani poseg. Zato je po javni razgrnitvi stekelponovni krog usklajevanj z Območno enoto ZVKDS iz Kranja. Ponovno je bilo pristojnim nosilcem urejanja prostora posredovanih več variantnih predlogov, ki so bili oblikovani tako s strani investitorja hotela kot tudi načrtovalca sprememb in dopolnitev izvedbenega prostorskega akta. Zavod za varstvo kulturne dediščine je po petnajstih mesecih vztrajanja na strokovno utemeljeni ohranitvi stavbe »nunskih hlevov« dopustil možnost rušitve objekta. Investitor hotela je po nadaljnjih treh mesecih, na podlagi na novo izdelanih dveh variantnih rešitvah, uspel pridobiti mnenje pristojne službe za varstvo kulturne dediščine o predloženih idejnih načrtih za hotel. Na podlagi na vedenega je pri- Kaj je privedlo do tega in kdaj lahko pričakujemo ponovno obratovanje te naprave? V podjetju Velika planina d.o.o. smo dobili odgovor: »Včasu testiranj po izvedenih vzdrževalnih delih in priprav na tehnični pregled nihalke so se pojavile napake pri delovanju naprave, ki jih zaradi starosti naprave ni več možno kvalitetno in ustrezno sanirati, saj proizvajalec ne zagotavlja več servisa in rezervnih delov. Zato seje upravljalec, družba Velika planina d.o.o., odločil, da zaradi zagotavljanja varnosti prevoza potnikov takoj pristopi k zamenjavi nezanesljivega dela opreme nihalne žičnice z novo, četudi na račun izgube dela sezone, saj je varnost prevoza potnikov pri nas daleč na prvem mestu. Zaradi obsežnosti posodobitve naprave se je pričetek rednega obratovanja nihalke tako odmaknil predvidoma na začetek meseca julija, v tem času pa bo sanirana tudi dvosedežnica Šimnovec.« V podjetju upajo, da kljub manjši zamudi poletna sezona, katere glavnina se začne v juliju, ko naj bi tudi nihalka in dvosedežnica pričeli obratovati, le ni izgubljena in da jim bo uspelo privabiti vsaj toliko domačih in pravljavec, Občina Kamnik, oblikoval svoje stališče, kjer k izbrani varianti dodaja svojo zahtevo po izločitvi predvidenih parkirnih mest v južnem delu avtobusnega postajališča. Zbir idej predstavlja strokovno podlago za pripravo predloga izvedbenega prostorskega akta, kije bil ponovno javno razgrnjen, predlog pa je bil potrjen in tudi sprejet na občinskem svetu. Ker pa predvidena zasnova umestitve hotela v prostor posega v zemljišče (kjer sedaj že stoji obstoječi »nunski hlev«, ki pa je predviden za rušenje), je na osnovi zakona o vodah, ki določa 15 m zavarovani priobrežni vodni pas potrebno, da Vlada RS določi zunanjo mejo priobalnega zemljišča na zemljiških parcelah 34/1, 34/3 in 34/4 k. o. Kamnik, oziroma, da določi mejo gradbene linije objektov v odnosu do meje vodnega zemljišča (to je vrh že prej omenjenega opornega oziroma obrežnega zidu). Občina Kamnik želi oziroma predlaga, da bi glede na obstoječo pozidavo v širšem območju mestnega jedra, zunanja meja vodnega pasu segala maksimalno 8 metrov od zunanje meje vodnega zemljišča. Kot je razvidno, je bilo do sedaj izvedenih kar nekaj aktivnosti v tem sicer specifičnem in občutljivem prostoru, kjer se interesi posameznih strank pogosto razhajajo in jih je na strokovni ravni skoraj nemogoče tudi uskladiti. Pa vendarle si bo občinska uprava še naprej prizadevala pri tem, da bi ustvarila prostorske pogoje za pospeševanje razvoja turizma, podjetništva in promocije Kamnika. tujih turistov kot v lanskem poletju, sta nam pojasnila Nika Vrhovnik in direktor Vinko Ribnikar. Kot sta še povedala, so priprave na poletno sezono kljub »težavam« v polnem teku. Trenutno urejajo oznake za kolesarske in pešpoti po planini, pripravljajo rojstno-dnevne zabave za najmlajše v prenovljeni Okrepčevalnici na spodnji postaji nihalke ter organizirane enodnevne izlete z vodnikom po planini in dolini Kamniške Bistrice, ki vsako leto pritegnejo večje zanimanje zlasti med vrtci in šolami. Žal so morali nekaterim šolskim skupinam v zameno za ogled planine v mesecu maju in juniju ponuditi alternativni program enodnevnih izletov z ogledom znamenitosti v dolini Kamniške Bistrice. Tako kot družba Velika planina in Občina Kamnik tudi obiskovalci planine upajo, da bo vse steklo po načrtih in da nihalka ponovno popelje na planino z začetkom glavne poletne sezone, kar bo omogočilo tudi izvedbo aktivnosti in že tradicionalnih priljubljenih prireditev (npr. praznik Marije Snežne, tekmovanje harmonikarjev), ki v poletnih mesecih popestrijo že tako lepo Veliko planino. SAŠA MEJAČ OBVESTILO GLEDE REKONSTRUKCIJE KROŽIŠČA V RADOMLJAH Sosednja občina Domžale namerava letos v času od 15. maja do konca avgusta rekonstruirati obstoječe radomeljsko križišče v krožno križišče, ob njem pa bo v okolici Radomelj potekalo še nekaj drugih manjših rekonstrukcij cest. Skozi omenjeno križišče se dnevno prepelje okoli 22.000 avtomobilov. Zaradi tako velike prometne obremenitve je nujno potrebno zagotoviti boljšo pretočnost prometa ter večjo prometno varnost za vse udeležence v prometu, kar naj bi dosegli z izgradnjo krožnega križišča. Zato obveščamo vse, ki se dnevno vozijo na relaciji Kamnik -Volčji Potok -Radomlje proti Količevemu oziroma Domžalam, da bodo morali v tem času zaradi zagotavljanja nemotenega poteka del in upoštevanja cestnih zapor, predvsem pa v izogib dolgim kolonam in slabi volji, uporabiti vzporedni cesti, tj. regionalna cesta R3-644, Duplica - Domžale ali Rl-225, Duplica - Mengeš. Za potrebe transportnega prometa poslovnih subjektov na območju Radomlje - Rova bo potrebna predhodna najava in pridobitev dovolilnice za prevoz, oziroma dogovor glede časa dostave oziroma prevoza tovornega vozila z vodjem gradbišča in sicer najmanj dva dneva pred dostavo. Rekonstrukcija križišča bo potekala v več fazah in se bo predvidoma začela v prvi polovici maja, zaključila pa predvidoma konec avgusta. V prvi fazi se bo gradil ploščati prepust čez Mlinščico, kar predstavlja enega najbolj neprijetnih delov gradnje, saj dela, ki se bodo izvajala v tej fazi, zahtevajo popolno zaporo iz smeri Prese-rij, ki bo trajala približno en mesec. V času popolne zapore proti Preserjam bo spremenjen tudi režim javnega prevoza. Zagotovljeni bodo dodatni avtobusi. Pristojne službe občine Domžale zato prosijo za razumevanje in strpnost. IVAN KENDA viš. svet. za cestno- prom. dej. ŽUPAN ANTON TONE SMOLNIKARJ Nihalka naj bi po obsežni posodobitvi ponovno popeljala na planino ob začetku glavne poletne sezone Uspešna raziskava DU Kamnik Starejši za boljšo kakovost življenja doma Ugotovitve ankete že prelivajo v življenje... Kamniško društvo upokojencev se je že pred dvema letoma vključilo v projekt Starejši za boljšo kakovost življenja doma, ki ga vodi Zveza društev upokojencev Slovenije. Pripravili so okroglo mizo o socialni varnosti starejših v občini Kamnik in na njej ugotovili, da sicer veljavna zakonodaja daje veliko podlage za pomoč tistim, ki jo potrebujejo, vendar doslej ni bilo sistematičnega in celovitega pregleda o tem, kakšne so dejanske potrebe na tem področju. Zato se je DU Kamnik leta 2004 pridružilo 12 upokojenskim društvom v Sloveniji, ki so prva začela uresničevati zamisel tega pomembnega projekta. Usposobili so prvih 24 anketarjev in občane, starejše od 69 let, ki jih je v naši občini 2865, kar pomeni 11% vseh prebivalcev, preko medijev obvestili o izvedbi ankete in vprašalnika, ki so ga pripravili strokovnjaki slovenske filantropije. V juniju 2004 so najprej obiskali občane v KS Kamnik - Center, Kamnik - Zaprice in Šmarca. Lani pa je 35 anketarjev-prostovoljcev končalo svoje delo v vseh 22 krajevnih skupnosti. Zahtevno in odgovorno delo na tem področju vodi koordinatorica pri DU Kamnik Marjana Brleč, ki je skupaj s komisijo za kakovostnejše življenje starejših občanov na področju občine Kamnik in predsednikom DU Kamnik Stanetom Simšičem nedavno predstavila potek in rezultate opravljene ankete. Seveda pa delo anketarjev s tem ni zaključe- ENERGETSKI KOTIČEK NOV RAZPIS ZA SUBVENCIJE Pod okriljem Ministrstva za okolje in prostor so izšli novi javni razpisi za finančne spodbude investicijskim ukrepom za gospodinjstva in sicer: - za povečanje energetske učinkovitosti obstoječih večstanovanjskih stavb, Uradni list RS št. 28/06 z dne 17.3.2006, - za energetsko izrabo lesne biomase, Uradni list RS št. 31/06 z dne 24.3.2006, - za izrabo obnovljivih virov energije, Uradni list RS št. 37/06 z dne 7.4.2006. Pri povečanju energetske učinkovitosti večstanovanjskih stavb gre za stavbe z najmanj 9 stanovanji oz. posameznimi deli, na razpisu lahko sodelujejo fizične osebe, ki so etažni lastniki stanovanj in poslovnih prostorov, vlagatelj vloge za subvencijo pa je praviloma upravnik stavbe. Podprti so ukrepi, ki omogočajo znatne prihranke toplote za ogrevanje stavb in izboljšujejo bivalne pogoje. Ti ukrepi so sledeči: a) Sistem razdeljevanja in obračunavanja stroškov za toploto; subvencije se dodeljujejo za nabavo in montažo opreme za delitev in obračun stroškov za toploto v večstanovanjskih stavbah po dejanski rabi. Pogoj je, da morajo biti delilniki vgrajeni v najmanj 90% odjemnih mest. Višina finančne spodbude je 2.000 SIT za vsak vgrajen delilnik oz. maksimalno 30% investicije. b) Vgradnja termostatskih ventilov in hidravlično uravnoteženje ogrevalnega sistema; razpis se nanaša na obstoječe večstanovanjske stavbe, z dvocevnim sistemom centralnega ogrevanja, grajene do vključno leta 2002. Izvedba se dokazuje z računi, izstavljenimi po 30.9.2005 in s poročilom o pregledu delovanja sistema oz. protokolom izvajalca o meritvah in nastavitvah radiatorskih ventilov in regulatorjev diferenčnega tlaka. Višina finančne spodbude je 5.000 SIT za vsak vgrajen termostatski ventil oz. maksimalno 30% investicije. c) Toplotna zaščita starejše večstanovanjske stavbe; pogoj za dodelitev spodbude je starost stavbe, za katero se dokazuje pričetek gradnje do vključno leta 1980 in izvedba toplotne zaščite na gradbenih konstrukcijah zunanjega ovoja stavbe v obsegu vsaj 100 m2 površin (zunanje stene, strop proti neogrevanemu podstrešju, streha nad ogrevanim podstrešjem, strop nad neogrevano kletjo, vgradnja zasteklitve, zamenjava oken). Višina finančne spodbude je 1.500 SIT / m2, razen pri zamenj-vi oken, kjer je spodbuda 6.000 SIT / m2. Vendar skupna spodbuda ne more presegati 20% celotne investicije. Subvencije za energetsko izrabo lesne biomase v gospodinjstvih se nanašajo na vgradnjo specialnih kurilnih naprav za centralno ogrevanje in sicer za kurilne naprave na: a) polena, b) pelete, c) sekance. Na razpisu lahko sodelujejo posamezna gospodinjstva, ki so izvedla ukrep iz tega razpisa po 1.5.2005, kar se dokazuje z datumom računa za vgradnjo oz. montažo kurilne naprave. Vgrajene kurilne naprave morajo zadostiti naslednjim toplotno-tehničnim karakteristikam: izkoristek večji ali enak 88%, vrednost emisij ogljikovega monoksida mora biti manjša od 750 mg/m3, vrednost emisij prašnih delcev pa mora biti manjša od 50 mg/ m3. Kurilne naprave na polena morajo imeti prigrajen hranilnik toplote vsaj 50 l/kW toplotne moči kurilne naprave. Višina nepovratnih sredstev je 40% cene kurilne naprave, vendar največ 300.000 SIT pri ogrevanju s poleni, 400.000 SIT pri peletih in 500.000 SIT pri ogrevanju s sekanci. Subvencije za izrabo obnovljivih virov energije v gospodinjstvih se nanašajo na sledeče ukrepe: a) vgradnjo solarnih sistemov za ogrevanje vode, b) vgradnjo toplotnih črpalk za centralno ogrevanje prostorov, c) vgradnjo fotovoltaičnih sistemov za proizvodnjo elektrike. Na razpisu lahko sodelujejo posamezna gospodinjstva, ki so izvedla enega ali več ukrepov iz tega razpisa po 1.4.2005. Dodaten pogoj ustreznosti stavbe, v katero se vgrajuje topotna črpalka je ta, da je računska specifična letna toplota za ogrevanje stavbe v skladu s Pravilnikom o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije v stavbah. Višina nepovratnih sredstev je za vgradnjo solarnih sistemov za ogrevanje vode 30.000 SIT/m2 absorber-ske površine oz. največ 500.000 SIT, za vgradnjo toplotnih črpalk za ogrevanje prostorov 40% cene toplotne črpalke, vendar največ 500.000 SIT, za vgradnjo fotovoltaičnih sistemov pa 600 SIT/Wp vgrajenih modulov sončnih celic oz. 500.000 SIT za celoten sistem. Posamezne razpise in razpisno dokumentacijo najdete na spletni strani www.gov.si/aure. razpisno dokumentacijo pa lahko dobite tudi s pisnim zahtevkom na naslov Ministrstva za okolje, Sektor za aktivnosti učinkovite rabe in obnovljivih virov energije, Dimičeva 12, Ljubljana ali pa zahtevek posredujete po faksu na številko (01) 300-69-91. Brezplačne informacije, nasvete in literaturo o ukrepih za učinkovito rabo energije in obnovljivih virih energije (izolacije, ogrevanje, ipd.) dobite občani v Energetsko svetovalni pisarni (ESP) Kamnik, Tomšičeva 23, vsak torek od 17. do 20. ure. Priporočam predhodno najavo na tel. 031-643-737. ESP KAMNIK: Energetski svetovalec Danijel Lisičič, u.d.i.g. no, saj bodo le-ti po šestih mesecih oziroma enem letu spet obiskali starejše občane, ki to želijo. Koordinatorica pa sproti obvešča Center za socialno delo in patronažno službo o potrebah po pomoči. Poglejmo nekaj najpomembnejših ugotovitev iz opravljene ankete. Anketa je zajela 92% vseh starejših občanov, od teh jih v domovih starejših občanov živi 6%. Med anketiranimi so obiskali 702 zakonska para. Na anketo ni želelo odgovoriti le 5% starejših občanov. O svojem osebnem počutju je le 14% upokojencev povedalo, da se počutijo zdrave, 83% jih uporablja zdravila in občasno obiskuje zdravnika. 85% upokojenih pri raznih opravilih pomagajo svojci, v 4% pa jim hrano prinašajo na dom. Najpomembnejši so vsekakor odgovori na vprašanje ali obiskani starejši potrebujejo kako dodatno pomoč. 63% jih je menilo, da te pomoči (še) ne potrebujejo, 26% pa jih kategorično meni, da te pomoči ne potrebuje, 197 obiskanih starejših občanov ali 11% pa pravi, da tako pomoč že potrebuje. (Vprašanja, kdo pa jim to pomoč nudi, pa vprašalnik ZDUS še ne vsebuje). Več kot 30 občanov je popolnoma nepokretnih in zanje skrbijo najožji sorodniki. Anketarji so tudi ugotovili, da se mnogi, ki bi potrebovali pomoč, zanjo neradi odločijo. Vsekakor pa bi jim bila zelo dobrodošla pomoč pri čiščenju stanovanja in delu na vrtu, osamljeni pa bi se razveselili tudi družabništva. Med tem ko večina starejših s svojimi dohodki lahko pokrije vse življenjske stroške, pa jih je 12% izjavilo, da jim pogosto zmanjka sredstev za pokritje stroškov. Razliko pokrivajo otroci ali pa se odrečejo kateri dobrini. Podatki ankete kažejo, da je ena izmed večjih težav starejših osamljenost. Kar slaba tretjina (28%) se občasno počuti osamljenie, med tem ko jih je 8% odgovorilo, da se stalno počutijo osamljeni. Lažje je tistim (takih je okrog tri četrtine), ki imajo dnevno stike z otroki ali vnuki, okrog polovica se jih druži s sosedi, nekaj pa tudi s prostovoljci. Dobra tretjina vprašanih pa ima bolj ali manj pogoste stike s člani društva upokojencev. Dve tretjini jih bere dnevne časopise, med tem ko radio in televizijo spremlja skoraj 90% anketiranih. Zanimiv je tudi podatek, da se z internetom ukvar- Na podlagi Zakona o javnih financah (Uradni list RS. št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02 56/02-ZJU in 110/02-ZDT-B), Odloka o proračunu Občine Kamnik za leto 2006 (Ur. list RS, št. 20/06) in 6. člena Pravilnika o dodeljevanju proračunskih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Kamnik (Ur. list RS, št.119/02, 31/03 in 88/05) Občina Kamnik objavlja JAVNI RAZPIS ZA subvencioniranj e obrestne mere investicijskih kreditov v kmetijstvu I. Posojila za pospeševanje razvoja kmetijstva se dodelijo za naslednje namene: - za izgradnjo in adaptacijo kmetijskih, proizvodnih in pomožnih objektov, - za izgradnjo in adaptacijo objektov za dopolnilno dejavnost na kmetijah, - za nakup opreme, in opreme ki se vgrajuje v kmetijske proizvodne objekte in za dopolnilne dejavnosti na kmetijah, - za nakup specialne opreme za hribovske in višinske kmetije, - za nakup ali izboljšanje kmetijskih zemljišč. Zadovoljne prostovoljke kamniškega društva upokojencev s koordinatorko Marjano Berlec po prvem delu uspešne akcije. ja le 31 anketiranih. Starejši po svojih močeh in zmožnostih zelo radi v različnih oblikah pomagajo svojim otrokom ali vnukom, v nekaterih okoljih pa tudi sosedom. Kot so pokazali rezultati ankete, bo poleg pomoči domačih in sodelavcev Centra za socialno delo vedno bolj pomembno tudi družabništvo, dnevni centri ter medgeneracijsko povezovanje z obiski ali delavnicami. Potrebno pa bo tudi več zaupanja v prostovoljce, ki so pripravljeni pomagati starejšim občanom in jih obiskovati. Prav sedaj s Centrom za socialno delo Kamnik in Osnovno šolo Marije Vere na Duplici izvajajo projekt o medgeneracijskem sodelovanju. Prostovoljci iz devetih razredov skupaj s študenti fakultete za socialno delo obiskujejo nekaj starejših občanov. V OS Marije Vere pa imajo enkrat mesečno delavnico, na kateri sodelujejo prostovoljci iz vrst upokojencev, osmošolcev in študentov fakultete za socialno delo. V kamniškem društvu upokojencev so že pripravili tudi seznam članov, ki želijo pomagati svojim vrstnikom, predvsem pri čiščenju stanovanja in delu na vrtu. Društvo upokojencev že izvaja nekatere druge oblike pomoči starejšim, kot so razne informacije za uveljavljanje pravic, zdravstveni in pravni nasveti, merjenje nekaterih vrednosti v krvi in podobno. Torej lahko rečemo, da v društvu upokojencev v Kamniku ugotovitve iz ankete ne bodo ostale le na papirju, pač pa se s požrtvovalnim delom vodstva društva, številnih anketarjev in drugih članov že kažejo spodbudni rezultati njihovega uresničevanja v konkretnih oblikah pomoči starejšim občanom. FRANC SVETELJ Glasbena šola Kamnik razpisuje vpis novih učencev v šolskem letu 2006/2007 INSTRUMENT Število novih učencev KLAVIR 4 ORGLE 2 HARMONIKA 6 VIOLINA 7 VIOLA 2 VIOLONČELO 5 KITARA 1 KLJUNASTA FLAVTA 6 FLAVTA 0 OBOA 1 KLARINET 5 SAKSOFON 0 ROG 2 TROBENTA 5 POZAVNA 1 TUBA 2 TOLKALA 0 CITRE 3 DIATONIČNA HARMONIKA 3 PETJE 9 BALET 10 PRED. GLAS. VZGOJA 20 GLAS. PRIPRAVNICA 20 Vpis bo potekal v tajništvu Glasbene šole Kamnik od 22. maja do 25. maja od 8. do 11. ure ter 22. maja in 25. maja od 16. do 18. ure. Sprejemni izpiti bodo v petek, 26. maja, od 16. do 18-ure. Ravnateljstvo Glasbene šole Kamnik Za posojilo lahko zaprosijo kmetje - lastniki kmetij na območju občine Kamnik, če ima vsaj en družinski član status kmeta in investirajo na osnovi usmeritveno razvojnega programa, ki ga je izdelala kmetijska svetovalna služba po kriterijih za uveljavitev republiških investicijskih sredstev. Kraj investicije mora biti na območju občine Kamnik. in. Za investicije nad vrednostjo 5 mio SIT mora biti vlogi priložen poslovni načrt, izdelan v skladu z metodologijo Kmetijsko svetovalne službe Slovenije. IV. Posojila se odobrijo za dobo do treh let. Obresti se obračunavajo po 2,0% letni nominalni obrestni meri. V. Sredstva za subvencioniranje obrestne mere lahko pridobi upravičenec, ki ima med viri financiranja zagotovljenih najmanj: - 50% lastnih sredstev predračunske vrednosti investicije, če je investicija namenjena za nov proizvodni program na kmetiji in investicije v dopolnilne dejavnosti, - 50% lastnih sredstev predračunske vrednosti investicije, če je investicija namenjena za širitev dejavnosti, - 60% lastnih sredstev predračunske vrednosti nakupa opreme, - 80% lastnih sredstev, če je investicija namenjena za nakup kmetijskih zemljišč. VI. Vlogi za posojilo mora biti predložena naslednja dokumentacija: - osebni podatki prosilca: ime, priimek, naslov, EMŠO, davčna številka, ime banke ter številka osebnega računa ali hranilne knjižice. - posestni list za celotno posestvo, - izpisek iz zemljiške knjige za celotno posestvo, - potrdilo o poravnanih vseh v plačilo zapadlih davkih in prispevkih, - dokazilo, da ima vsaj en družinski član status kmeta, - usmeritveno razvojni program kmetije (pripravi Kmetijsko svetovalna služba), - gradbeno dovoljenje oz. lokacijsko informacijo, - predračun za gradbena dela oziroma za nakup opreme, - poročilo oz. oceno področnega kmetijskega svetovalca o izvršenih in še potrebnih vlaganjih za dokončanje investicije, - overjeno kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo za nakup kmetijskih zemljišč. VII. Odobrena posojila se črpajo in vračajo skladno s kreditno pogodbo, ki jo kreditojemalec sklene z izbrano bančno organizacijo. vm. Vlogo nasloviti na: Občina Kamnik - Oddelek za gospodarske dejavnosti in finance. Glavni trg 24, 1240 Kamnik. Prosilci oddajo vloge v sprejemno informacijski pisarni Občine Kamnik, soba št. 1. IX. Komisija, ki jo imenuje Župan Občine Kamnik, pregleda prispele vloge ter priloženo dokumentacijo in pripravi predlog za odobritev. O odobritvi odloči občinska uprava s sklepom, ki ga prosilcem posreduje v osmih dneh po odločitvi. X. Razpis traja do porabe razpoložljivih sredstev. Obrazec vloge in podrobnejše informacije so na voljo v sprejemno informacijski pisarni (soba št. 1) Občine Kamnik in na Oddelku za gospodarske dejavnosti in finance pri g Kolarju, soba 64/n. nadstropje, tel. 8318-106. Anton Tone Smolnikar ŽUPAN OBČINE KAMNIK THONET- KRALJ - URŠIČ Stoletje oblikovanja stolov v tovarni Stol V Medobčinskem muzeju Kamnik v gradu Zaprice so v začetku aprila odprli zanimivo razstavo, ki nas z razstavljenimi predmeti iz ukrivljenega lesa, (večinoma stoli, med katerimi je tudi znameniti Thonetov stol št. 14), opisi in spremljajočim katalog, popelje skozi stoletje oblikovanja stolov v kamniški tovarni Stol. Razstavo sta avtorja mag. Zora Torkar in Matija Murko poimenovala Thonet-Kralj-Uršič -stoletje oblikovanja stolov v tovarni Stol Kamnik. Vsa tri velika imena svetovnega in slovenskega oblikovanja so svoj pečat pustila tudi pri oblikovanju zahtevnega in obenem tako izzivalnega pred- Stol Michaela Thoneta, izumitelja izdelovanja ukrivljenega pohištva. meta, kot je stol, v nekdaj paradnem konju slovenske lesne industrije - tovarni Stol na Duplici pri Kamniku. Razstava je gostovala že v Arhitekturnem muzeju v Ljubljani in v Domovinskem muzeju v Trofaiachu v Avstriji. Medobčinski muzej Kamnik ima med svojimi zbirkami tudi stalno postavitev o izdelovanju ukrivljenega pohištva Michaela llioneta, ki je s svojim izumom v 19. in 20. stoletju povezal številne evropske dežele, njegovi izdelki pa so še danes cenjeni in iskani. Za pravi modni hit je njegovo pohištvo obveljalo do konca 1. svetovne vojne. Leta 1859 je izumil in izdelal znameniti stol št. 14, svoj Niko Kralj: stol Rex najuspešnejši prodajni artikel, do leta 1930 so ga izdelali v več kot 50 milijonih primerkov. Stol št. 14 je odločilno zaznamoval opremo javnih in zasebnih prostorov v mestih in na podeželju. Kamniški muzej se lahko pohvali kot edini muzej na Slovenskem s tako bogato in obsežno zbirko vselej elegantnega in trpežnega Thonetovega pohištva. Sam začetek zbirke sega v 60. leta 20. stoletja in je povezan z dolgo tradicijo delova- Branko Uršič: stol L nja tovarne Stol. To pa so bila obenem tudi leta, ko so ljudje brez posebnega odnosa menjavali » staro pohištvo za novo«. Tako se je v skoraj 40-letni zgodovini zbirke odkupilo preko sto Thonetovih izdelkov iz različnih tovarn, ki so delovale na Slovenskem. Tokratna razstava pa, po besedah soavtorice razstave in direktorice kamniškega muzeja mag. Zore Torkar, namenja pozornost tudi poznejšemu delovanju tovarne Stol, nadgrajuje zbirko in predstavitev, saj vključuje tudi pomembno delo dveh poznejših Stolovih oblikovalcev svetovnega slovesa - Nika Kralja in Branka Uršiča. V tovarni Stol na Duplici pri Kamniku se je namreč po letu 1950 začelo razvijati samostojno in inovativno oblikovanje pohištva, ki je delno izhajalo tudi iz uveljavljenih krivin in tradicije tovarne upognjenega pohištva. Niko Kralj, oblikovalec, inovator, izumitelj in profesor novim generacijam oblikovalcev, se je s svojim legendarnim stolom Rex (1952), tako v oblikovalskem kot v tehnološkem smislu krivljenja vezane plošče, vključil med svetovna imena oblikovalstva v Muzeju sodobne umetnosti v New Yorku. Branko Uršič je od leta 1962 eden vodilnih oblikovalcev slovenskega industrijskega oblikovanja, ki je tudi skupaj s sodelavci Mirkom Romihom, Antonom Bendo in Alenko Planinšček uveljavil kvalitetno in prepoznavno znamko tovarne Stol. Razstavo, ki bo v gradu Zaprice na ogled do prihodnje pomladi, spremljata katalog in dokumentarna oddaja o Niku Kralju, V katalogu mag. Zora Torkar piše o zgodovini Thonetovega pohištva na Slovenskem, Matija Murko pa predstavlja dela Kralja in Uršiča, ki sta s spoštovanjem tradicije razvijala sodobno oblikovanje. VERA MEJAČ §F “ JI H** tšn O:-.. —J jgggb- 1 i j- / ITT E ix” J| ■ i j JTL J| Pevci »Lire« zapeli podoknico Niku Sadnikarju V okviru počastitve 90. rojstnega dne častnega občana občine Kamnik dr. Nika Sadnikarja so Liraši 24. aprila zvečer na dvorišču Sadnikarjeve hiše zapeli podoknico. Jubilant jih je povabil v muzej, kjer se jim je zahvalil za pozornost in obudil drobce iz zgodovine o sodelovanju Sadnikarjeve rodbine in rodbine Martina Novaka s Prvim slovenskim pevskim društvom Lira Kamnik: »Njen prvi predsednik je bil A. Vremšak, drugi pa je bil moj stari oče Martin Novak. Na to sem bil vedno ponosen. Ko je moj oče leta 1889 prišel v službo okrajnega veterinarja je že leta 1891 postal podporni član pevskega društva Lira in to ostal do svoje smrti. Spominjam se, kako sva hodila na Urine koncerte v Kamniku. V zboru so prepevali tudi slovenski skladatelji, nekateri med njimi so komponirali pesmi tudi za Liro: Emil Adamič, Zorko Prelovec, Oskar Dev, Luka Kramolc, Anton Švab in drugi. Po koncertu jih je oče povabil na dom in ohranila seje sljka iz leta 1913, ko je oče fotografiral Adamiča, Švaba in pianista A. Trosta na dvorišču, ob vratih hiše pa je naslonjen slikar Maks Koželj.« »Vesel sem te vaše počastitve in še posebno, da sta prišla tudi zborovodja Lire prof. dr. Andrej Misson in dolgoletni predsednik Lire Franc Poljanšek, ki sta mi izročila tudi Lirino CD ploščo. Hvala Vam Liraši za podoknico! Kot moji predniki bom ostal zvest »Liri« do konca življenja« je ob prijetnem srečanju ganjen povedal dr. Niko Sadnikar. VERA MEJAČ MI SE MAMO RADI Pomlad nam prav počasi in vanje med nami smo z učenci sproščali smo se z glino, iskali previdno odpira svoja vrata, na izvedli kar nekaj dejavnosti. Or- smo mirne načine reševanja podružnici OŠ Frana Albrehta v ganizirali smo okroglo mizo, ig- sporov, oblikovali smo nekaj, za Mekinjah pa smo jih v ponede- rali smo se Skrivnega prijatelja, nas pomembnih, šolskih pravil..................................................................... Za vse nas pa je najbolj pomembno, da skupaj s starši »govorimo isti jezik.« Ob zaključku prireditve smo nekaj učencev javno pohvalili za njihov prijateljski odnos do soljudi. Otroci so staršem poklonili fotografijo, ki jih bo, poleg prijetnih občutkov, še dolgo spominjala na naše skupno poslanstvo. Starši pa so nam pripravili sladek prigrizek, ob katerem smo prijetno poklepetali in znova ugotovili, da je le srce tisto, ki kaže pravo pot! JANA SVETEC Povabilo velikim in malim zbirateljem, razstavljalcem, ustvarjalcem ... PISAN ŽIV ŽAV ZA VSE GENERACIJE Mladinski center-Klub staršev kvizih, ustvarjanju, peli ali plesali, mon in Magic ), pa še bo ostalo Kamnik pripravlja v soboto, 20. se preizkusili pri mažoretkah, ple- kakšno presenečenje, ker smo po- j^aja, od 15. do 18. ure v in pred zali po umetni steni, igrali namizni vabili šole in vrtce, da predlagajo Domom kulture v Kamniku PISAN tenis, ročni nogomet, spoznali ustvarjalne, domiselne in spretne tiV-ZAV za vse generacije. bunkabrc, »namazali« starše v na- posameznike in družine, ki znajo kaj posebnega ali zbirajo karkoli zanimivega. Zato prosimo vse, ki vedo za zanimivo osebo, zanimivo zbirko ali dejavnost, da nas obvestijo ali se prijavijo po tel. 041/ 957-609. Enako velja za vse, ki radi nastopate. Starost za sodelovanje ni pomembna, saj smo se odločili, da bo druženje namenjeno predvsem SOŽITJU GENERACIJ, saj se drug od drugega lahko marsikaj naučimo in si obogatimo in polepšamo življenje. Pohi- v fletovnicah MC Kamnik-Klubu staršev uspešno sodelujejo različne generacije, lahko ^s"' plakati obvestili Ker je v tem tednu Dan družin miznih igrah, se pri gasilcih policis- obiskovalce kdo in kdaj sodeluje. n Dan muzejev vam bomo v sobot- tih in gorski reševalcih naučili kaj riCm popoldnevu ponudili res pi- o svoji varnosti in ukrepih samo-'ano paleto dogajanja, kjer boste zaščite in prve pomoči, se srečali z ^hko aktivno sodelovali pri igrah, zbiralci in igralci YO-GI-OH (Poke- Veselimo se srečanja z vami, več nas bo, bolj zabavno bo, zato povabite še sosedove... za Mladinski center-KLUB STARŠEV Kamnik HELENA STERLE ljek, 3. aprila, odprli na široko. Staršem, babicam, tetam, prijateljem smo želeli pokloniti skromen dar in jim s tem preprosto povedati, da jih imamo radi, da smo jim hvaležni za njihovo pomoč, da nam veliko pomeni čas, ki nam ga v tem hitrem življenju namenijo. V darilo smo zavili, kar je prišlo od srca: vesele melodije, pesmi, ki jih zna napisati otroška roka, družabne plese in gledališki prizor. V celoten kulturni program pa so bili vtkani naši medsebojni odnosi. V zadnjih mesecih smo z učenci veliko razmišljali o njih. Ugotavljali smo, kaj mi lahko storimo za to, da bomo bolj veseli, sočutni, spoštljivi, zdravi... Vsi smo bili enotni, da nas do velikega zadovoljstva lahko pripeljejo majhni koraki: želeti mimoidočemu DOBER DAN pomeni lahko več kot le vljudnostni pozdrav, vzpodbuden nasmeh zmore premagati strah ali pregnati skrbi, topla dlan lahko posuši solze, mirna beseda zmore ohladiti jezo ali celo razpreti pesti. V okviru naših prizadevanj za več strpnosti in boljše razume- 55 Si I 1 KIR< INŽENIRING d.o.o. Mengeš Svetujemo in posredujemo pri prodaji, nakupu, menjavi, oddaji ali najemu vseh vrst nepremičnin, predvsem na območju Mengša, Domžal, Trzina, Kamnika in Vodic. '5 e ro "i 3 3 Slovenska cesta 24, 1234 Mengeš Telefon: 01/72-30-986, 72-30-987, faks: 01/72-38-015 popravljalnica tekstila popelin Zdenka Bukovec s.p. GSM 031 3BV 033 Steletova c.S, 1 241 Kamnik Anžej Dežan je pred odhodom na Evrovizijo nastopil še v Kamniku Mladi glasbenik Anžej Dežan, ki bo Slovenijo čez nekaj dni s pesmijo Mr. Nobody zastopal na Eurosongu v Atenah, s svojo karizmo, izrednimi vokalnimi sposobnostmi in neustavljivo energijo osvaja poslušalstvo po vsej Sloveniji. Med svojimi zadnjimi nastopi pred odhodom je minulo soboto nastopil pred Mercator centrom Kamnik. Njegovi hiti Ces't La Vie, Vroče, Plan B in vrste ev- rovizijskih uspešnic so navdušili. Iskreno vesel je bil aplavza in dobrih želja poslušalcev, še posebej deklet, ki se jim je oddolžil z avtogrami in fotografijami. Kot nam je v kratkem klepetu, saj je že hitel na vajo v Ljubljano, uspel povedati, je že tretjič z veseljem prišel v tako lepo mesto kot je Kamnik. Njegovi zadnji dnevi so natrpani s promocijskimi obiski, vajami, treningi s plesalkami in spremljevalnimi vokalistkami Katjo Koren, Majo Slatinšek in Katarino Turinski. Kot pravi, v Atene odhaja z optimizmom, da se z uspešnim nastopom v polfinalu 18. maja uvrsti v finale, ki se bo v veliki olimpijski dvorani odvilo dva dni pozneje. Tudi mi držimo pesti zanj. SAŠA MEJAČ Pogovor z dr. Jano Plave, vodjo službe splošne medicine VSAK POSAMEZNIK LAHKO NAJVEČ NAREDI SAM ZA SVOJE ZDRAVJE Z dr. Jano Plave, vodjo službe splošne medicine, ki je v ZD Kamnik zaposlena od leta 1983, smo se pogovarjali o naši skrbi za zdravje, o tem, kaj lahko sami storimo za svoje zdravje, o preventivnih pregledih, o sladkorni bolezni, ki je vse pogostejše spremljevalka današnjega življenja, o pljučnih obolenjih in urgentni službi. Kako potekajo preventivni pregledi pri odraslih? Preventivni pregledi moških nad 35 let ter žensk nad 45 let starosti se sedaj izvajajo že 5 let. Namen teh pregledov je ugotoviti dejavnike tveganja v zvezi z boleznimi srca in ožilja: visok krvni pritisk, krvni sladkor, holesterol, način življenja, debelost in telesna aktivnost. Sprva smo paciente po priporočilu Ministrstva za zdravje klicali na preglede po pošti, vendar se je tretjina teh pisem vrnila, od ostalih pa se je pregleda ob navedenem datumu udeležila spet samo tretjina vabljenih. Zaradi slabe odzivnosti ter prevelikega časovnega in materialnega stroška smo se zdravniki odločili, da paciente povabimo, ko ti obiščejo ambulanto in sicer najprej najbolj ogrožene. Na ta način se že ob prvem dogovoru v ambulanti odzove 90% pacientov. Ostalih 10% ponovno povabimo, ko naslednjič obiščejo našo ambulanto.. Pred preventivnim pregledom dobi vsak pacient vprašalnik, ki ga v miru izpolni doma. Ta vpra- šalnik obsega podatke o družinskih boleznih ter osebnih navadah glede prehranjevanja, telesne aktivnosti in kajenja. V okviru teh pregledov ugotovimo, kateri od teh pacientov so potrebni zdravstvene vzgoje, jih seznanimo z možnostmi ter z njihovim dovoljenjem napišemo prijavnico za ustrezno delavnico. Ko se nabere dovolj veliko število udeležencev, organizira naša diplomirana medicinska sestra delavnico. Najbolje obiskane delavnice hujšanja in zdrave prehrane, najslabše pa delavnice za prenehanja kajenja Največji je odziv na delavnice hujšanja in zdrave prehrane, ki trajajo 16 tednov. V skupini je običajno 10 udeležencev, pri katerih zaradi povečane telesne teže nastopa tveganje za obolenja srca in ožilja. Indeks telesne teže pri njih presega 30. Starost za udeležbo pravzaprav ni ključnega pomena. Srečujejo se enkrat tedensko. Sestavimo tudi tedenske jedilnike za vsakega posameznika. Naša šola hujšanja temelji na vsestranski zdravi prehrani, ki ne izključuje nobene Dr. Jana Plave, vodja splošne medicine dela v zdravstvenem domu Kamnik kategorije živil, priporoča pa manj maščob ter polnozrnate izdelke. Naš cilj je shujšati vsaj za 10%. V skupinah vlada dobro razpoloženje. Najslabši pa je odziv na delavnice za prenehanje kajenja, kjer so pacienti ob dogovoru z zdravnikom pripravljeni sodelovati, odziv na samo delavnico pa je nato majhen in tudi sam obisk se iz delavnice v delavnico manjša. Ob tem pa je potrebno pristaviti, da se obisk na omenjenih delavnicah v zadnjem času vseeno povečuje. Morda je to pripisati tudi letu 2006, ki je leto boja proti kajenju, ko potekajo na raznih ravneh številne akcije za izkoreninjanje te škodljive navade. V vseh delavnicah so pacienti vabljeni tudi za preizkus telesne sposobnosti - hoje na 2 km. Lani smo to organizirali dvakrat, vsaj dvakrat nameravamo to ponoviti tudi letos. Na tem preizkusu sem sodelovala tudi sama. Ljudje so zadovoljni in prav z veseljem pridejo. Katere so samoplačniške storitve v splošnih ambulantah? Teh je malo. To so predvsem storitve v zvezi s potrdili o poškodbah za potrebe zavarovalnic (cena je trenutno okrog 5000 SIT), predlogi za oceno telesne okvare ter dodatek za pomoč in postrežbo ter potrdilo za sprejem v socialne ustanove. Samoplačniške so lahko tudi laboratorijske storitve, ki jih želi pacient opraviti pogosteje, kot je to v skladu z doktrino (npr. pogostejše preverjanje holesterola ali pogostejši pregledi krvi pri hujšanju). Tudi ultrazvočni pregledi srca in drugih notranjih organov so samoplačniški, če pacient s preiskavo ne želi čakati (trenutna čakalna doba je približno 2 meseca). Ob tem je jasno, da so po presoji zdravnika nujni primeri obravnavani takoj in niso samoplačniški. UZ srca sicer opravljamo, kadar ugotovimo šum na srcu ali ob pojavu težko vodljivega krvnega pritiska. Zaželjeno pa bi bilo, da bi to preiskavo opravil vsak, ki ima visok krvni pritisk, vendar zavarovalnica tega še ni osvojila kot temeljno preiskavo ter s tem tega še ne omogoča. Kaj pa obravna va internist - pulmolog? Otroke in odrasle z akutnimi in kroničnimi pljučnimi obolenji, ki jih tja napotijo splošni zdravniki. Pri odraslih so zelo značilne kronične obstruktivne bolezni (KOPB), ki so posledica kajenja in onesnaženega zraka. Gre za bolezni bronhijev, kjer pride do vnetja in zoženja dihalnih poti ( bronhijev). Če se preneha s škodljivostjo, se lahko napredovanje bolezni ob pomoči zdravil zaustavi, normalno stanje pa se ne vzpostavi več. Zelo pomembno je torej čimprejšnje odkrivanje bolezni ter prenehanje s škodljivostjo, sicer lahko v poznejših letih privede do potrebe po kisiku. Že ob preventivnih pregledih usmerjamo potencialne bolnike k pulmo-loginji na spirometrijo (pregled pljučne funkcije) in na ta način skušamo bolezen čimprej zaustaviti. Bolnišnica Golnik in Društvo pljučnih bolnikov organizirata tudi intenzivne kampanje za odkrivanje KOPB z meritvami pljučne funkcije po raznih nakupovalnih centrih in drugih javnih krajih, take meritve je priporočljivo opraviti. V okviru ZD že 20 let deluje tudi posebna ambulanta za sladkorno bolezen. Je ta bolezen v porastu? Sladkorna bolezen je pri nas zelo v porastu. Odkriva se na sistematskih pregledih na oddelku Medicina dela, prometa in športa ter na ostalih individualnih pregledih. Precej lahko pri tej bolezni vplivamo z učenjem zdravega načina življenja že od mladosti naprej. Vzroki za nastanek so lahko v prvi vrsti nepravilna prehrana, premalo gibanja, stres. Obstaja močna povezava med debelostjo in pojavom sladkorne bolezni. Tudi nekdo, ki je dedno nagnjen k sladkorni bolezni, lahko s pravilnim načinom življenja odloži začetek te bolezni kar za nekaj let. Kako deluje urgentna služba in služba prve pomoči? V našem ZD deluje 24-urna urgentna služba, ki se ponoči, ob nedeljah in praznikih imenuje Dežurna služba. Sestavlja jo tričlanska ekipa:zdravnik, medicinski tehnik in reševalec. Zavarovalnica nam za dnevno urgentno službo povrne stroške za nekaj manj kot enega zdravnika, potrebujemo pa dve celotni ekipi. Preostale stroške pokrijemo s sredstvi ZD. Ko še nismo imeli zaposlenih dveh zdravnikov posebej za urgenco, smo to obveznost pokrivali zdravniki iz delujočih ambulant. Konkretno je to pomenilo, da je moral ob nujnem klicu za to zadolžen zdravnik zapustiti ordinacijo in čakajoče paciente. Danes se v našem ZD to zgodi samo še v primeru, če je kateri izmed obeh urgentnih zdravnikov odsoten zaradi študija ali kadar gre za več nujnih primerov hkrati. V urgentno službo so vključeni tudi zasebni zdravniki koncesionarji. Ljudje, ki pokličejo Urgentno-dežurno službo, so pogosto v paniki in preslišijo navodila, ki jih da zdravnik na drugi strani linije. Če gre za večjo oddaljenost do pacienta, po potrebi vodimo svojce med vožnjo do njih s pomočjo telefona. VESNA LAKNER Evropska poslanka na obisku v OŠ Marije Vere Mojca Drčar Murko, evropska poslanka, ki zastopa Slovenijo v okviru odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, je pred časom obiskala OŠ Marije Vere. Pogovarjali smo se o njenem delu v evropskem parlamentu in v okviru odbora, v katerega je vključena, ter o zaposlovanju v tujini. Okroglo mizo so odprli učenci šolskega pevskega zbora, ki so nam zapeli EKO himno naše šole, ter učenci 3. in 4. razredov, ki so nam prebrali nekaj pesmic ter spisov na temo vode. Prvi sklop vprašanj se je nanašal na varstvo okolja ter zdravo prehrano. Zanimalo nas je, kako evropski parlament skrbi za pravilno odlaganje odpadkov, čisto vodo in zmanjšanje porabe pesticidov. Gospa Drčar Murko nam je povedala, da se v odboru veliko pogovarjajo o pravilnem ravnanju ter reciklaži odpadkov. Za primer nam je navedla Avstrijo, ki svoje odpadke sežiga ter s tem pridobiva zadostno količino električne energije za potrebe gospodinjstev na Dunaju. A žal tudi ta način uporabe odpadkov ni popoln, saj lahko pri sežigu nekaterih snovi nastanejo strupeni plini. Velik problem pa predstavljajo kovinski odpadki ter baterije. Predstavila nam je sistem obveznega vračanja kovin, to pomeni, da mora potrošnik vrniti kovinski odpadek proizvajalcu, za to pa dobi nekaj denarja. Tak sistem deluje v skandinavskih državah ter na Danskem, a imajo težave z obiskovalci, ki o takem načinu ravnanja z odpadki niso obveščeni. Zanimalo nas je, katera država ima najbolj kvalitet- no vodo. Gospa Drčar Murko je odgovorila, da je to Avstrija, ki je že pred vstopom v EU zahtevala, da lahko svoje vodne vire zavaruje bolj, kot ji to nalaga evropska zakonodaja. Ob tem se je spomnila uspešne očiščevalne akcije reke Ren. Bonnski župan je namreč v čast uspešni akciji popil kozarec vode iz reke, prisotni pa so ga s strahom opazovali, saj niso bili prepričani, ali je voda dovolj čista za pitje. Povprašali smo tudi, kako je s porabo pesticidov, saj nekatere statistike kažejo, da večja poraba pesticidov povzroča rakava obolenja. Zagotovila nam je, da statistika ni vedno zanesljiva, saj na nastanek rakavih obolenj vpliva še mnogo drugih dejavnikov. Strinjala pa se je, da je potrebno zmanjšati porabo pesticidov, ter nam kot primer navedla Dansko, ki ji je od leta 1986 uspelo zmanjšati količino pesticidov za 50%, do leta 2009 pa namerava 25.000 hektarov zemlje popolnoma očistiti pesticidov. Drugi sklop vprašanj se je nanašal na šolo, prosti čas ter zaposlovanje v tujini. Zanimalo nas je, koliko tednov trajajo poletne počitnice v drugih državah EU, kako bi lahko evropski parlament reagiral na domžalski srednji šoli in kakšne bodo naše možnosti za izobraževanje in zaposlovanje v tujini. Gospa Drčar Murko nam je povedala, da imajo poleg Slovenije 10 tednov dolge poletnejpočitni-ce tudi Ciper, Finska ter Švedska, krajše počitnice imajo v Avstriji, Belgiji, na Češkem, v Litvi, na Danskem, Nizozemskem, v Veliki Britaniji ter v Nemčiji, daljše pa na Malti, Irskem, v Italiji ter Latviji. Ureditev šolstva je odvisna od posamezne države, zato se evropski parlament ne more odzvati na dogodke na srednji šoli v Domžalah. Ko smo jo vprašali, kakšne so možnosti za izobraževanje in zaposlovanje v tujini, nam je povedala, da je cilj EU, da bi najmanj 10% študentov vsaj eno leto študiralo v tujini, vendar je za izobraževanje in zaposlovanje potrebno znanje angleščine, EU pa namerava več sredstev nameniti razvoju tehnologije. Posredovala nam je tudi nekaj spletnih naslovov, na katerih si lahko preberemo več o izobraževanju v tujini. V zadnjem delu okrogle mize smo gospo Drčar Murko spraševali, ali je zadovoljna z delom v evropskem parlamentu in kakšno je njeno mnenje o obtožbah nekaterih, da v Bruslju dela preveč ljudi in zato nekateri ne delaj nič, evropski parlament pa ni učinkovit. Odgovorila nam je, da je zelo zadovoljna z delom v parlamentu. Meni, da je v Bruslju dovolj dela ter da je parlament učinkovit, res pa je, da je pot, ki je posebna za sprejetje zakona, dolga, saj se morajo z zakonom strinjati poslanci v parlamentu, odbor in svet ministrov. S tem sklopom vprašanj smo zaključili okroglo mizo in Mojci Drčar Murko podarili darilo, ki je ob publikaciji o Mariji Veri vsebovalo tudi izdelke naših učencev ustvarjalne delavnice. Darila je bila zelo vesela, povedala nam je, da je po ogledu spletnih strani naše šole navdušena nad pestrostjo naših aktivnosti in urejenostjo šole. Zelo smo bili veseli njenega priznanja in se bomo še naprej trudili. MAJA RANKOVIČ, 9.c razred OŠ Marije Vere ČESTITAMO! 17. marca 2006 je mag. PAVEL KAIBA prejel diplomo z nazivom doktorja znanosti, in sicer; doktor tehničnih znanosti - strojništvo in konstrukcije. Vsi njegovi mu ob tem iskreno čestitamo! Z gospo Mojco Drčar Murko sva se ob obisku na naši šoli Toma Brejca pogovarjali o temah, ki zanimajo nas, mlade OD MLADIH JE ODVISNA PRIHODNOST EU KAKŠNO VLOGO IMA SLOVENIJA V EU? Mislim, da nas v parlamentu poslušajoče, če imamo kaj povedati. Sicer imajo države, ki so v EU že tretje obdobje, nekatere prednosti, saj so zelo suverene in poznajo načine, kako najbolje izkoristiti postopke, mi pa se na začetku seveda še malo lovimo, ampak glede na nacionalno pripadnost ni razlik, saj v parlamentu delujemo kot pripadniki političnih skupin in te so vse enakopravne. KAKŠNE SO PO VAŠEM MNENJU DOBRE IN KAKŠNE SLABE STRANI EU? Dobre strani so, da sodelujemo na velikem notranjem trgu, kjer ni več carin, da bomo dobili valuto evro in bodo tako naša podjetja lažje prodajala in kupovala na tujem trgu, lažje bomo hodili na izlete, se šolali in podobno. Slaba stran je ta, da se nas stare države nekoliko bojijo. Bojijo se naše delovne sile, saj menijo, da bodo v tem primeru tudi njihovi delodajalci njim izplačevali nižje plače. KAJ EU PONUJA MLADIM? Ponuja jim predvsem veliko entuziazma. Opogumlja jih, da postanejo državljani neke velike države. Da izkoristijo njene možnosti glede šolanja. Zato pospešujemo izmenjavo študentov, razpisujejo se različni natečaji. Vsepovsod se iščejo sodelovanja mladih, saj bo prav od njih odvisna prihodnost EU! ALI JE SLOVENIJA ZARADI ČLANSTVA V EU BOU PREPOZNAVNA V SVETU? Poznanost Slovenije v svetu je zaradi članstva neprimerno večja, kot je bila. Če se boste pogovarjali z nekim tujim človekom v tuji državi morda ne bo ravno vedel kje je Slovenija, ampak vedel bo, da obstaja. V zadnjem času množica ljudi potuje v Slovenijo in občuduje našo lepo deželo. KAKŠNO JE VAŠE DELO V PARLAMENTU? Parlament je zakonodajno telo, torej sprejema zakone. Naša naloga je, da zakone ponovno pišemo ali obnavljamo zastarele. Pri tem sodelujemo tudi s svetom ministrov, s katerim postopoma po krogih spre- jemamo oziroma obnavljamo zakone. Dela je veliko, saj komaj obnovimo nek zakon, že zastari naslednji. KAKŠNO IZOBRAZBO POTREBUJEMO ZA DELO V EP? Pri sodelovanju v EP je najbolj priporočljiva pravna izobrazba, saj se z njeno logiko lažje vživiš v strokovna področja. Sicer pa izobrazba pri tem delu ni predpisana, običajno pa pravila o izobrazbi določijo države same. KAKO STE SE ODLOČILI ZA KANDIDATURO NA VOLITVAH ZA EP? To delo so mi ponudili. Zaradi mojega dela v novinarstvu; veliko in dolgo časa sem pisala in si zelo prizadevala za slovensko priključitev k EU. Postala sem zanimiva za slovensko politično stranko LDS, ki mi je delo ponudila. Nisem ga sicer takoj sprejela-imela sem nekatere pomisleke, vendar sem se pozneje odločila za sodelovanje. ALI VELIKO OBISKUJETE DRUGE ŠOLE? JE POVPRAŠEVANJE MLADIH O EU VELIKO? Da, povpraševanje se celo povečuje. Tudi vprašanja se razvijajo v pomembnejša. Mladi vedno več vedo, ne samo v mestu, kjer so informacije povsod pri roki, temveč tudi na podeželju. Tudi starejši jih spodbujajo, npr. z raznimi natečaji in to me zelo veseli. Lepo se Vam zahvaljujeva za Vaš čas in pogovor, in Vam v prihodnosti želiva še mnogo uspehov! NINA MARINŠEK in URŠA ZORE, učenki 9.a razreda OŠ Toma Brejca Okrepčevalnica Mimi nad Preddvorom (smer Sv. Jakob) v sodelovanju z Združenjem podjetnikov Preddvor vabi na POHOD OBRTNIKOV IN PODJETNIKOV NA SV. JAKOB v nedeljo, 4. junija, s startom ob 10. uri pri Okrepčevalnici Mimi Prijave sprejemamo po tel.: 031/280-377 do 31. maja, plačilo prijavnine 1.200 SIT na dan pohoda, za kar vsak pohodnik prejme majico, golaž, organizator pa bo poskrbel tudi za živo glasbo. V primeru slabega vremena bo pohod prestavljen na nedeljo, 11. junija. Kamniški OBČAN KULTURA IMENITEN USPEH CANTEMUSA S fanfarami Musiča Noster Amor Jacobusa Handla Gallusa se je 23. aprila zaključilo 8. mednarodno zborovsko tekmovanje Maribor 2006, na katerem se je v treh dneh pomerilo 450 pevcev v 12 pevskih zborih iz 9 držav. Letos je Slovenijo poleg Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič in Komornega zbora Megaron nadvse uspešno zastopal Mešani pevski zbor Cantemus iz Kamnika, ki se lahko upravičeno pohvali s tretjim mestom in še z nagrado za najboljši slovenski zbor. Kot je povedal Metod Palčič, je bilo za pevke in pevce tega vedno bolj priljubljenega kamniškega zbora veliko priznanje že udeležba na tekmovanju. Za sodelovanje jih je med več kot 30 prijavljenimi zbori izbrala strokovna komisija glede na pretekle dosežke iz zadnjih treh sezon (med njimi sta zlati plaketi na državnem tekmovanju v Mariboru 2001 in 2003, 2. mesto na mednarodnem tekmovanju v Spittalu julija 2005). Cantemusovci so tako dobili možnost in priložnost primerjati se s tujimi zbori na slovenskih tleh. Kot kaže, jim je lansko tekmovanje v avstrijskem Spittalu dalo veliko samozavesti in izkušenj. V treh dneh se je tako v prenovljeni Unionski dvorani v Mariboru zvrstilo 450 pevcev, ki jih je na oder vodila sanjska Miša. V petek so sodelovali na prvem, netekmovalnem koncertu ljudskih pesmi. V soboto pa je šlo že zares, saj je sledil obvezni in nato zvečer še prosti program. Strokovna žirija v sestavi Karmina Šileč (predsednica), Georg Grun, Andraž Hauptman, Matti Hjokki in Christian Ballandras je odločila, da se v nedeljski finale za veliko nagrado uvrsti pet zborov: Akademski pevski zbor Tone Tomšič, Mešani pevski zbor Cantemus Kamnik, Mešani zbor Latvijske akademije za glasbo, Komorni zbor O-natiko Gan-bara Abesbatza iz Španije in Voces Cantabiles, Finchamps-tead, iz Velike Britanije. Nedeljski koncert je dal zmagovalce (absolutni zmagovalec tekmovanja je bil Mešani zbor Latvijske akademije za glasbo, drugo mesto je šlo v Veliko Britanijo), predvsem pa se je zapisal v zgodovino slovenskega zborovstva in kamniškega zbora Cantemus. Pevke in pevci, ki so na odru resnično dali vse od sebe, so zasedli odlično tretje mesto in prejeli tudi nagrado za najboljši slovenski zbor, ki jo je podelil Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. Zborovodja Sebastjan pa je prejel še nagrado dirigentu za najboljšo izvedbo sodobne slovenske skladbe - Minattijeve Jesen svatuje, ki jo je uglasbil Samo Vremšak. Po ocenah poznavalcev zborovske glasbe je uspeh Cante-musa izreden dosežek amaterskega pevskega zbora, kar je rezultat velikega napredka v zadnjih letih, zagnanega in dobrega dela pod vodstvom Sebastjana Vrhovnika. Zbor, ki ga strokovno in z entuzijaz-mom vodi šesto sezono, je popeljal v zlato obdobje. Ob iskrenih čestitkah želimo pevkam, pevcem in dirigentu uspešno pot naprej in še veliko uspehov. SAŠA MEJAČ NASTOP IZJEMNEGA MOŠKEGA ZBORA V KAMNIKU London Welsh Male Voice Choir navdušuje poslušalce s priredbami »pop« glasbe, pesmimi iz muzicalov in pristnimi pesmimi starega keltskega izročila. 27. maja bodo nastopili v Kamniku, zato smo se o sodelovanju s tem zborom pogovarjali s predsednikom moškega pevskega zbora Lira Jožetom Prezljem. Minilo je že leto in pol od vašega nastopa na festivalu Waleških moških pevskih zborov, a spomin na ta nastop je še vedno zelo živ? Res je, nastop na tem festivalu je bil za nas nepozabno doživetje. Stati na odru skupaj s skoraj 800 nastopajočimi pevci in velikim orkestrom je doživetje, ki ga ne pozabiš. Prav tako je bila to za nas tudi preizkušnja kakovosti zbora in naših zmožnosti, da odpojemo strokovno zelo raznolik in zahteven program v tujem jeziku - angleškem in waleškem. Nekatere pesmi londonskega programa so postale del našega rednega repertoarja, koncert Pa smo tudi večkrat uspešno ponovili in vsakokrat presenetili in navdušili občinstvo. Rezultat vašega uspešnega nastopa v Londonu je tudi obisk London Welsh Male Voice Choir - zbora, ki vsaki dve leti gosti festival Waleških moških zborov, maja letos v Sloveniji. Zamisel za gostovanje se je rodila že na zabavi po londonskem nastopu, ko so bili pevci drugih zborov navdušeni nad našo odprtostjo, radoživostjo in žarom, s katerim smo jim peli naše domače, slovenske pesmi. Londonski Waleški moški zbor ima dolgo tradicijo in izjemen sloves v Veliki Britaniji in drugod po Evropi. Šteje več kot 120 pevcev. Nastopajo tudi na zelo prestižnih dogodkih, kot je bila na primer proslava ob 40. obletnici kronanja kraljice Elizabete II. ali pa pred pomembnimi mednarodnimi srečanji nacionalne waleške ekipe ragbija. Bili so eden prvih zborov, ki je v svoj program začel uvrščati priredbe »pop« pesmi in pesmi iz muzicalov. Rezultat te usmeritve so tudi zlate naklade njihovih plošč in vedno polne dvorane, v katerih nastopajo. Kako ste se ujeli z Waležani? Kakšen narod so? Waležani so nam po temperamentu zelo podobni. So odprti, ponosni, takoj smo se ujeli. Ponosni so na svoje keltsko poreklo, kar se še posebej čuti, ko zapojejo svojo waležansko himno. Kot je v Angliji tradicija, londonski koncert vedno začnejo s himno Velike Britanije in ga zaključijo s himno Walesa, pri kateri se jim običajno pridruži vsa dvorana. To je bil res veličasten zaključek koncerta - ko se je množici nastopajočih na odru pridru-2Ua še množica iz dvorane. Kakšen koncertni program nas torej čaka v Kamniku? Zelo zanimiv, lahko rečem. Slišali bomo himni obeh narodov, odlomke *z Verdijevega Nabuka, iz muzicala Nesrečniki - Les Miserables, zbor vojakov iz Fausta, pa tudi nekaj priredb popularnih pesmi in nekaj že poznanih pesmi londonskega koncerta. Poleg obeh moških zborov - London 'Velsh in Lire bomo slišali še dva solista - Shirlie Roden, ki jo Kamničani že dobro poznamo, in tenorista Gerainta Lewisa. Se bo londonski zbor predstavil še kje drugod? Pripravljamo še dva samostojna nastopa London Welsh moškega pevskega zbora - prvega 29. maja v portoroškem avditoriju in drugega 31. maja v dvorani filharmonije v Ljubljani. Je to sodelovanje za Liro velik zalogaj? Je in ni. Veliko je organizacijskega dela, usklajevanja želja in možnosti, vedno iščemo najboljšo in hkrati najcenejšo rešitev. Istočasno pa je to tudi pomembno sodelovanje, ki Liri na široko odpira vrata v svet in nam po-maga oblikovati našo vizijo za bodočnost. Nujno je, da pevski zbori poleg tradicije začnemo odkrivati tudi nove načine ustvarjanja, sodelujemo z dra-gimi glasbenimi izvajalci, širimo repertoar. V našem zboru se trenutno pripravljamo na novo gostovanje. Svoje znanje in kakovost bomo preverili na trtednarodnem tekmovanju moških pevskih zborov oktobra v Pragi. Naj poudarim, da nas, Liraše, poleg resnega dela in predanosti petju draži predvsem iskreno prijateljstvo. Pomembno vlogo ima tudi spontano in veselo druženje in sprostitev po napornih delavnikih. Pogosto se nam pridruži0 tudi prijatelji in družinski člani, ki komaj čakajo vsak naš nastop in zabavo po njem. Vse Kamničane iskreno vabim na naš skupni koncert z London Welsh oborom. Verjamem, da vas čaka izjemno glasbeno doživetje! Mojca Božič Prvo slovensko pevsko društvo LIRA vabi vse Kamničane na skupni koncert z moškim pevskim zborom London Welsh Male Voice Choir iz Londona, v ki bo v soboto, 27. maja, ob 20. uri v avli Šolskega centra Rudolfa Maistra v Kamniku. Vstopnina 1500 Sit. Prodaja vstopnic uro pred začetkom koncerta. Prisrčno vabljeni. ODKRIVANJE MALEŠEVIH PODOB Do 17. junija na obisk Galerije Mihe Maleša vabi razstavljenih 92 Maleševih risb in grafik iz vseh obdobij njegovega ustvarjanja. Postavljena so v aktivnem odnosu z gledalcem oz. obiskovalcem, saj je potrebno vsako razstavljeno delo posebej odkriti. Ob tem pomislimo na stare nizozemske slike, ki so jih zakrivale zavese in dovoljevale pogled le »izbranim«, na listanje revij, ko nikoli ne vemo, kaj nam prinaša naslednja stran ipd. »Z novo razstavo vas pričakujejo bele stvari, objekti - kot samostojna razstava »belih abstraktnih slik«. Če se boste odločili in odprli pokrov, platnico, odstrli zaveso, se vam bo pokazal le najboljši izbor Maleševe donacije, hranjene v Galeriji Miha Maleš«, je v vabilu na razstavo zapisala kustosinja Medobčinskega muzeja Kamnik Barbara Savenc. Ciljna skupina razstave so otroci in mladina, kot tudi starejša publika, odprta za »drugačne postavitve«. Izhodišče razstave je vzbuditi zanimanje in radovednost, ki naj vzpodbudita odkrivanje, odstiranje in odpiranje ter pozorno ogledovanje večinoma najboljših del iz Maleševega opusa. Ta najbolj krhka likovna dela so primerno varovana pred svetlobo. Med razstavljenimi deli najdemo naslovnice različnih revij, kot so Zvonček, Mladina in Mladika, posamične liste iz samostojnih grafičnih map in knjig, na primer Golnik, Sence, Izvirna grafika, ilustracije h knjigam Slovenske narodne pravljice idr., kot tudi motive Jadrana in iz Makedonije. Ob odprtju razstave 25. aprila je bil predstavljen tudi spremljajoč katalog, ki predstavlja Maleševo publicistično delo, spreminjanje vloge nekega dela, prehod od samostojne umetniške tvorbe k uporabni, medijski podobi s sporočilnostjo. SAŠA MEJAČ ponedeljek, 15. maj sreda, 17. maj četrtek, 18. maj ponedeljek, 22. maj ob 20:00 Miro Gavran: VSE O ŽENSKAH komedija, MGL igrajo: Karin Komljanec, Jette Ostan Verjup in Bernarda Oman četrtek, 18. maj ob 19:00 GALERIJA DOMŽALE BARBARA EVA ZAVODNIK odprtje razstave grafik razstava bo odprta do 2. junija 2006 INF0 in REZERVACIJE: tel. 722 50 50 Kulturni dom Franca Bernika Domžale DRUŠTVO STARODOBNIH VOZIL KAMNIK Tunjiška Mlaka 5/b, Kamnik Tel.: 01/8317-003, 041/274-274 V soboto. 13. maia. z začetkom ob 9. 30 na Glavnem trau v Kamniku 2. MEDNARODNI FESTIVAL PREDVOJNIH STARODOBNIH VOZIL KAMNIK 2006 Trasa Kamnik - Terme Snovik - Kamniška Bistrica V Kamniški Bistrici bo podelitev priznanj, bogat srečelov in živa glasba Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik - javni zavod Turistično-informacijski center Tomšičeva 23, 1241 Kamnik tel: +386 1 839 14 70 fax: +386 1 831 81 92 e-mail: infocenter.kamnik@siol.net http://turizem.kamnik.si V rafocfs plah KOLEDAR PRIREDITEV MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK Muzejska pot 3, Kamnik Tel.: 8317 647, 8317 662 info@muzei-kamnik-on.net www.muzei-kamnik-on.net Galerija Miha Maleš Ponedeljek - sreda. 15.-17. mai. od 16.30-19.00 Tridnevna Stripburgerjeva akademija stripa pod vodstvom Cirila Horjaka. Za vse tri dni plačate samo 1500 SIT. Grad Zaprice Četrtek. 18. maia. celo dopoldne Ob mednarodnem dnevu muzejev: prost vstop v muzej in Galerijo Miha Maleš. Brezplačne dopoldanske ustvarjalne delavnice - muzej na prostem pri kaščah. Salon gradu Zaprice Četrtek. 25. maia. ob 18.00 Predstavitev sociološkega zbornika STRUKTURE PROSTORA IN ČASA. V sodelovanju s Šolskim centrom Rudolfa Maistra. Salon gradu Zaprice Petek. 26. mai 2006 ob 20.00 Koncertni cikel Študent* Muzika v sodelovanju s Študentskim klubom Kamnik: Matic Smolnikar - kitara. Vstop prost! rb* DOM KULTURE KAMNIK Fužine 10, Kamnik www.domkulture.ora info@domkulture.org 041/360-399, 01/839-76-06 (uradne ure med 9. in 14. uro) Četrtek. 11. maia. ob 18.00 uri JSKD, Ol Kamnik OBMOČNA REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV za izven, vstopnina: 500 SIT (2,08 EUR) Petek. 12 maia. ob 20.00 uri Mešani pevski zbor ODMEV z gosti - KONCERT OB 25- LETNICI za izven, vstopnina: 1500/1000 SIT (6,26/4,17 EUR) Sobota. 13. maia. ob 19.00 Zavod za usposabljanje invalidne mladine Kamnik MATURANTSKI PLES -zaključena prireditev rb" MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Ljubljanska 1, Kamnik, Tel.: (0)1 831 25 97, 831 12 17, faks: (0)1 831 12 17 E-mail: mkk@kam.sik.si http://www.kam.sik.si Ponedeljek. 22. maia ob 19. uri: Srečanje z evropsko poslanko Mojco Drčar Murko in njeno novo knjigo Avtoportret. O knjigi pravi avtorica takole: »Ni življenjepis, ni ne vsebinsko popolni ne kronološki popis dogodkov in dogajanj, temveč spontani, sinkopirani seznam tem in problemov, ki so me zaposlili v preteklosti, so pa povezani s sedanjostjo.« MLADINSKI CENTER KOTLOVNICA Fužine 10 www.kotlovnica-si info@kotiovnica.si Torek. 16. in 23.maia -19.00 problemi in aktivnosti v kamniškem turizmu (TD KAMNK) 20:00 učenje plesnih gibov Sreda 10. maia - 20.30 Little Britain- humoristična serija 2.del Petek. 12. maia -17.00 Otvoritev razstave in ateljeja Jana Outrate Sreda 17. maia -19.00 Debatni večer »Neformalno izobraževanje in prostovoljstvo« 20:30 Little Britain 3.del Petek. 19, maia ob 20.00 Besedna Kuhn’na - literarni večer MD KiD - srečanje mladih literatov Sreda. 24. maia -17.00 Izdelovanje predmetov iz gline 20.30 Little Britain 4. del iMMERGAS Split in multi-split klimatskih naprav SANYO Split klimatske naprave proizvajalca ACCORRONI Hladilni agregati SERVISIRAMO PLINSKE PEČI IN OLJNE GORILCE NUDIMO IZDELKE IZ INOX PROGRAMA Izvajamo tudi vse strojne in elektro instalacije, kronsko vrtanje v železobeton, steklarska in pleskarska dela ter ključavničarska dela. Izdelamo celotno projektno dokumentacijo. NUDIMO UGODNE PLAČILNE POGOJE Brezplačno svetovanje za izvedbo strojnih in elektro instalacij IZVEDBA SOLARNIH SISTEMOV Informacije: 01-83-08-608,041-245-936, 041-633-779, 041-677-341 NAJBOLJŠA PONUDBA PNEVMATIK IN PLATIŠČ POSEBNA AKCIJA ^nrjvxop V MAJU 175/65R14 185/60R14 195/50R15 195/65R15 195/65R15 205/60R15 205/55R16 20S/55R16 225/45R17 235/45R17 DUNL0P SP30 DUNL0P SP 01 DUNL0P SP 01 MFS DUNL0P SP 01 DUNL0P SP30 DUNL0P SP 01 DUNL0P SP 01 DUNL0P SP MAXX DUNL0P SP MAXX DUHL0P SP MAXX 5-108 7.0X15 5-108 7.0X15 5-110 7.0X15 5- 98 7.0X16 5-120 8.0X18 5-120 8.0X18 - TSVV FLY Nacionalni prodajalec in distributer PNEUMATIC CENTER Vaš partner s profilom SITAR PNEUMATIC CENTER d.o.o., Perovo 27, 1241 Kamnik telefon: 01/83 08 350, faks: 01/83 08 337 www.sitar-pneumatic.si AKCIJA TRAJA DO ODPRODAJE ZALOG. CENE VELJAJO ZA GOTOVINSKO PLAČILO SO IZRAŽENE V SIT, VSEBUJEJO DDV IN V EVRE PRERAČUNANE PO ENOTNEM PARITETNEM TEČAJU 539.64 Sit/16 g ŠOTNA 37 ' (nekdanja Metalka) 01 83 96 330 vsak kupec prejme darilo v"'- - OBLA AKCIJA! POSTELJNINA AKCIJA! Pred vhodom v Arboretum so se obiskovalci posladkali z dobrimi domačimi krofi Ive Brodar iz Hudega. Mnogi, ki obiskujejo spomladansko razstavo v zadnjih letih, že dobro poznajo Ivo in njene okusne krofe, ki se jim je težko odreči, imajo pa tudi značilen venček. Da je postrežba hitreje stekla, je letos na pomoč priskočila hčerka Ivi. Arboretum Volčji Potok je pravi raj in eno najbolj priljubljenih krajev za ljubitelje lepe fotografije in nepozaben spomin v družinskem albumu. V času letošnje spomladanske razstave so biti tulipani in narcise zaradi poznega prihoda pomladi v najlepšem barvitem razcvetu, kar je bil še dodaten razlog za marsikateri fotografski posnetek. MOŠKA ŠPORTNA OBLAČILA f' Ob kamniški obvoznici, Perovo 26. tel.: 01/83-13-028 V zgornjem nadstropju vse za dom in gospodinjstvo Pestra izbira usnjene galanterije: torbice, pasovi... j in modnih dodatkov | rute, šali, ogrlice. Š rute, šali, ogrlice, , zapestnice, broške Na fotografijah so le izbrani v i modeli iz naše trgovine. • posteljnina (izdelamo tudi po meri za va • frotir program • pozamentarija Obiščite nas med 9. in 20., ob sobotah med 8. in 13. uro. z dekor, vzglavniki BODITE DRUGAČNI - IZBERITE KVALITETO! (sukanci, gumbi, elastika, zadrge ...) eAAoed tultpa.pl, y^a.^etsa.rr|t, tiQ, t^opskim^l vrjetulji Letošnja spomladanska razstava v Arboretumu Volčji Potok, ki je zaprla vrata minulo nedeljo, je zaradi poznega prihoda pomladi ponudila obiskovalcem najlepšo podobo polno razcvetelega pomladnega cvetja prav v prvih majskih dneh. Več kot dva milijona raznobarvnih tulipanov in narcis v najlepšem razcvetu ter drugo pomladno cvetje je pritegovalo pozornost na tridesetih hektarjih parka. Letošnja razstava je bila jubilejna, petnajsta po vrsti. V vseh teh letih se je število posajenih čebulic kar nekajkrat pomnožilo - od sto tisoč v letu 1992 do prvega milijona v letu 1994, do dveh milijonov v naslednjem letu. Kot pravijo v Arboretumu, so jih letos posadili več kot dva milijona. Lanski novi poti na levi strani drevoreda so dodali poti tudi po zunanjih mejah na desni strani, kjer so sprehajalci ob- zanimiva razstava v velikem steklenjaku. Na površini okoli 2500 kvadratnih metrov se je »Cvetoči pomladi pod steklom« z zanimivimi postavitvami rastlin, primernih za domače vrtne zasaditve, 27. aprila pridružil še »Tropski vrt«, v katerem so glavne zvezde eksotične orhideje in tropski metulji. Med živobarvnimi orhidejami prosto leta okrog 150 metuljev z vseh koncev sve- |i Na prireditvenem prostoru so se v okviru Podjetne regije s kulturnim programom in turistično ponudbo predstavile občine Kamnik, Mengeš, Lukovica, Moravče, Domžale, Trzin, Komenda. V nedeljo, 30. aprila, je pozornost pritegnila zanimiva predstavitev občine Komenda. Prizadevni člani Turističnega društva Komenda, ki uspešno deluje sedem let, so z novim predsednikom Vidom Koritnikom, ki je tudi predsednik odbora za obrt in turizem pri komendskem občinskem svetu, predstavitev dobro pripravili in izpeljali.... Na sliki: Zofija Grmšek s Križa pri Komendi je predstavila ročno vezenje v tehniki rešelje. Ljubiteljsko veze že 40 let, od svojega desetega leto, zadnji dve leti, odkar ima certifikat, pa tudi za prodajo. Na ustvarjalne občane je še posebej ponosen predsednik Turističnega društva Komenda Vid Koritnik.... Eksotične orhideje živih in pestrih barv v velikem steklenjaku, med katerimi prosto leta okrog 150 pisanih tropskih metuljev z vseh koncev sveta, so letošnja osrednja zanimivost v Arboretumu Volčji Potok vse do konca poletja. Zanimivo je, da mnogo orhidej ne raste iz zemlje, temveč se oprijemajo površine skal, drevesnih debel in vej. Pravo temperaturo, vlago, svetlobo, senco, zračenje, gnojenje in še kaj morajo vrtnarji zagotoviti z veliko truda. ... daje Komenda prepoznavna tudi po lončarstvu, so prepričljivo predstavili učenci, ki obiskujejo turistični krožek na Osnovni šoli Komenda Moste pod mentorstvom Simone Brežan. Na sliki spodaj z leve: Jaka Goršak, Ana Jagodic, Leja Goručan in Eva Absec so prepričljivo zaigrali igrico Vrti, vrti vreteno lončar. Lani so na to temo v okviru krožka naredili raziskovalno nalogo, razstavo in to igro. Raziskovali so življenje in delo njihovih dedkov in babic, ki so v preteklosti izdelovali izdelke iz gline, jih prodajali ob sema- _ njih dnevih v ‘ | bližnjih mestih / VSlllL-' • • ali pa so šli od hi-— še do hiše. Danes \ sta v občini Ko- Rk ^ A Š t ' menda le še dva m , jJf lončarja - Franc ■ IgjlKremžar z * I i® — j) Gmajnice in Mi- lan Stebe s Pod-boršta. Na koncu igrice so otroci ponosno opozorili tudi na muzej starih predmetov psja klopeh med cvetočimi gredicami je bil počitek prav prijeten. Na eni na prostem Jane- ocj njjj, smo v objektiv ujeli družinico z Duplice s štirimesečnima fant- za Lončarja. koma-dvojčkoma, ki sta po sprehodu postala lačna in z jokom dala vedeti skrbnima staršema, da želita stekleničko z mlekom. 12. maja 2006 Kamniški OBČAN ••• mimoidoči so občudovali tudi spretne roke zakoncev Marinke in Franca Knavsa iz Soteske pri Kamniku, ki sta prikazovala kaj vse sta se v zadnjih treh letih naučila v krožku kleklanja v šoli v Mostah pri Komendi Pod mentorstvom Stane Pibernik in Primoža Kepica. Franc je še pove-, *> da za domače priložnosti rad zaigra na harmoniko, v kar gaje dve *eti uvajal Rudi Poljanšek... čudovali barvite tulipane, zasajene v več kot 300 gredah ob po- , Razstavo cvetja so spremljale se razstava vrtnarjev, slovenskih grosistov cvetja, drevesničarjev, yrtne opreme , vrtnarski sejem ln slikarska razstava del študen-°v likovne akademije. Na pros-°ru Turistično informativnega centra so se s kulturnimi in turiškimi programi ter kulinarični-1 dobrotami predstavljale obči-6 Podjetne regije: Mengeš, Lu-ovica, Moravče, Domžale, Tr-ln, Komenda, na prvi majski dan Pa Kamnik. Posebnost letošnje spomla-anske razstave je prav gotovo V tropskem vrtu lahko obiskovalci uživajo do konca poletja, razstava posaditve rastlin s cvetočimi spremembami pa bo na ogled do konca maja. Tudi sicer so v Arboretumu z vrsto različnih razstav in prireditev poskrbeli, da je obisk parka zanimiv skozi vse leto, še posebno v pomladnem in poletnem času. Kot je povedal direktor Arboretuma Aleš Ocepek, so letos temeljito uredili tudi veliko jezero, ki je z odstranitvijo 10.000 kubi-kov mulja globlje kar za dva metra, uredili so brežino, polepšali upravno stavbo in delavnice. Besedilo in fotografije: VERA MEJAČ Kamniške povezovalke Kažejo rezultati merjenja onesnaženosti zraka na Duplici res pravo stanje? Krajani Duplice smo z veliko simpatijo in pričakovanji sprejeli meritve onesnaženja zraka, ki jih je izvajalo Ministrstvo za okolje in prostor na Duplici. Meritve so se izvajale od 14. septembra do 20. novembra 2005 (vzhodno od Pirolize) ter od 22. novembra 2005 do 22. januarja 2006 na lokaciji zahodno od Pirolize (bivša Vila). Meritve, ki jih je opravila Agencija republike Slovenije za okolje, kažejo na zanimivo in zaskrbljujoče dogajanje glede onesnaženja okolja v bližnji in daljni okolici Pi- V četrtek, 13- aprila 2005, je bila 2. prostorska konferenca za občinski lokacijski načrt (OLN) B-31 povezovalka. Predlagani OLN sicer ni slab, vendar menim, da obstajajo tudi boljše rešitve, v zvezi s katerimi v pogovorih z delavci občinske uprave nisem zasledil nasprotnega mnenja. Razlike, ki nas ločijo, so v oceni, ali je oziroma ni možno moje predloge upoštevati glede na obstoječo prostorsko re-gulativo. Občinska uprava neuradno izjavlja, da so za povezovalko, točneje za most čez Kamniško Bistrico, zagotovljena neka sredstva iz evropskih skladov, ki jih je treba izkoristiti, sicer bodo ta sredstva šla drugam in bomo morali investicijo povezovalke pokriti iz drugih sredstev. Ker je eden od pomembnih kriterijev variante, ki jo predlagam, ugodna ekonomika, bi se utegnila ta pokazati tudi v drugačni luči, če so zatrjevanja občinske uprave o evropskih nepovratnih sredstvih trdna, oprijemljiva in realna. Da pa bodo širši javnosti okoliščine bolj jasne, je treba podati še nekaj pojasnil. Z dopolnitvijo dolgoročnega družbenega plana iz leta 2002 sta bili predvideni še dve povezavi levega in desnega brega Kamniške Bistrice: povezovalka Kovinarska in povezovalka B31. Slednja se začne pri pošti na Bakovniku in se južno od OMV-jeve bencinske črpalke priključi na obvoznico. Predstavitev zasnove povezovalke Kovinarska-vzhod je v letu 2005 v krajevnih skupnostih Perovo in Novi trg povzročila pravi mali vihar. Če odmislimo psihološki moment pri prizadetih stanovalcih, ki pa nikakor ni zanemarljiv, bi bile koristi te povezovalke v odnosu do stroškov, ki bi bili potrebni za njeno korektno realizacijo, zelo vprašljive. Ukrepi za preprečitev škodljivih vplivov na okolje, pri čemer gre v prvi vrsti za hrup in prometno varnost, bi bili vse prej kot enostavni in poceni. Stopnja osveščenosti in zavedanja individualnih pravic je visoka in jo je pri umeščanju infrastrukturnih objektov v urbana okolja potrebno upoštevati kot pomembno dejstvo. Zato štejem to povezovalko za mrtvo in sem skoraj prepričan, da bo izgubila mesto že v naslednji občinski prostorski strategiji. Seveda pa s tem prometni tokovi, ki bi jih ta povezovalka vendarle razredčila, ostajajo na starih lokacijah. To pomeni, da je obremenitev Ljubljanske ceste (bodisi v smeri proti Duplici, bodisi v smeri proti Šolski cesti) prevelika. Te okoliščine so me vodile, da sem v maju 2005 ob prvi prostorski konferenci za povezovalko B31 predstavil rešitev, ki sem jo imenoval »južni Y«. Kot vabljeni poročevalec sem jo v marcu 2006 predstavil tudi na Zboru za Kamnik, o čemer ste v Kamniškem občanu že brali. Naj na kratko povzamem, kako bi potekala prometnica »južni Y«; • Povezovalka B31 se izvede od pošte na Bakovniku proti vzhodu do umetnega kanala ob Kamniški Bistrici. Tam zavije na sever in poteka ob umetnem kanalu (lahko levo ali desno) približno do meje industrijskih kompleksov Titan in Svit. V tej točki se povezovalka obrne na vzhod in preko mostu čez Kamniško Bistrico vstopi v poslovno cono Perovo, tako da se pri Avtohiši Seat priključi na obstoječo cesto. Semaforizirano križišče se spremeni v krožišče. • Povezovalka Kovinarska se pri Steletovi ulici obrne na jug in poteka po zahodnem robu kompleksa Titan do kompleksa Svit, kjer se priključi na povezovalko z juga. Prednosti predlagane rešitve so naslednje: • rešitev ne obremenjuje obstoječe bivalne komplekse, ampak se jim izogiba; • gradil bi se le en most čez Kamniško Bistrico; • sedanji semafor pri poslovni coni bi se nadomestil s krožiščem; pretočnost na obvoznici bi se povečala; • s še enim manjšim krožiščem pri baru Coprnica bi rešili »črni« in nevarni priključek na obvoznici, ne bi pa ogrozili poslabšanja bivalnih pogojev bližnjih stanovalcev in prometne varnosti; • industriji in trgovini na področju levega in desnega brega Kamniške Bistrice bi omogočili še boljše pogoje vključevanja v promet. Formalna »slabost« predlagane variante naj bi bila, da naj v delu novega prehoda preko Kamniške Bistrice ne bi imela podlage v obstoječem družbenem planu. Vendar sem v zvezi s tem pomislekom občinsko upravo že seznanil s pravnim mnenjem enega od nekdanjih ustavnih sodnikov, ki zastopa stališče, da dolgoročni družbeni plan ni nadrejen izvedbenemu aktu (OLN). To pomeni, da sprejetega OLN pred ustavnim sodiščem ni mogoče izpodbijati zgolj zaradi neskladnosti z družbenim planom, pač pa le, če je neskladen s kakšnim zakonom. Nenazadnje ni nepomembno, da je nekaj prakse pri tem v preteklosti tudi v Kamniku že bilo. Kot že rečeno, predlog povezovalke B31 ni slab. Če so koristi v zvezi s hitro rešitvijo in predvsem njenim financiranjem resnično ugodne, verjetno občinska uprava ne bo imela težav s prepričevanjem svetnikov, ko bodo dvigovali roko »za« ali »proti« sprejetju OLN-ja. Želim le, da se v naglici pritiska o nuji odločitve, ne ponovi kamniški »ne« motniški varianti av-tocesfe iz Štajerske na Kranjsko. Koristi tega »ne-ja« so bile bistveno manjše od pričakovanih, lokalna in državna škoda zaradi izvedene trojanske variante avtoceste pa je po mojem mnenju nerazumno velika. BOGDAN JAMŠEK, univ.dipl.inž.grad. KUR1AČI NA DUPLICI, DO KDAJ ŠE 111 Sosedje v bližnji okolici kurilnice imamo neusahljivo temo debate o tej kurilnici oziroma sežigalnici. Tako smo z veseljem ugotavljali, da je bilo od septembra do sredine januarja stanje še kar vzdržno, tako podnevi kot ponoči. Vzrok temu ni bil nihče drug kot merilna naprava, ki je ves čas merila prašne delce, ne vemo, ali je ali ni merila plinov. Za postavitev te naprave se moramo vsi, ki se čutimo ogrožene, zahvaliti g. županu, g. Malovrhu, g. dr. Kuncu, ge. Dolar, g. Orešniku in navsezadnje g. Podobniku, ministru za okolje in prostor. Ljudje, ki živijo v bližini, se niti ne zavedajo, koliko truda in denarja je bilo vloženega, da se je zadeva realizirala, kajti »kurjači« imajo neverjetno vplivne botre, ki so jim z nasveti stali ob strani. Očitno so kotel za štirinajst dni ustavili, med tem so pripeljali lesne sekance (pravo biomaso) in ustavili so parno turbino. Tudi Ekol ni dovažal odpadnega olja v cisterno. Po štirinajstih dneh so zakurili, vendar ne s polno paro, ker je bila parna turbina še vedno v okvari. Kupi drobljene črne » biomase Lep pogled na črn dim od kurilnice na »BIOMASO«, fotografija posneta 24.2.2006. » so se kopičili in rasli v višino in nato so kmalu začeli oddajati čuden vonj, ki ni bil prav nič prijeten. Prišel je dan, ko so odpeljali merilno napravo in kurjači so zopet imeli polne roke dela. Ekol je pridno dovažal odpadno olje in tudi triindvajseta ura ni bila prepozna. Sosedje, ko se srečamo, imamo zopet stara in ponovljiva vprašanja kot na primer: » Dobro jutro, ste imeli tudi vi danes ponoči odprta okna, in je tudi vas zbudil smrad po katranu? Kaj imate tudi vi črne okenske police? Kaj pa avto, je zopet ves pikčasto črn? Kaj pa ropot od ropotanja kovinskih odpadkov pri dozirnem traku, vas kaj moti? In parna turbina, ki poleti ropota vse dneve in noči, pa oblaki prahu ob prekipanju pepela izpod kurišča na odprt kontejner? Verjemite nam, da bi se veliko raje pogovarjali o čemer koli drugem. Zelo nas zanima, ali bodo rezultati meritev kje objavljeni in kdaj bo končno ta sežigalnica prijazna nam in naši dragoceni naravi?!? Namreč - sama sva spremljala meritve prašnih delcev na teletekstu, ki so bile večkrat hudo presežene, zato naju zanima, ali se bodo sedaj odgovorni tudi sprenevedali? Zato dupliški kurjači - do kdaj?!? Bližnja krajana ROBI CERAR, NIKA INDIHAR 43 dni je bila povprečna dnevna koncentracija višja od mejne vrednosti koncentracije prašnih delcev PM10, ki znaša 50 mikrogramov na m3. Prav tako so merilne naprave 36-krat izmerile koncentracijo PM večjo od 100 mikrogramov na m3, 4-krat je bila izmerjena urna koncentracija celo večja od 200 mikrogramov na m3. Samo v 24-ih dneh povprečna urna koncentracija ni presegla mejne vrednosti koncentracije prašnih delcev. Prvi dan, ko je ARSO pripeljalo merilno napravo vzhodno od nekdanje tovarne Stol, se je delovanje Pirolize ustavilo in celo 11 dni je trajalo, da je Piroliza sanirala delovanje svojega kurišča in obremenitev kotla, po tem času je bila obremenitev samo 25-30 odstotna. V tem obdobju je bilo ozračje dokaj znosno, kar se tiče prekomernih izpustov prašnih delcev in smradu. Piroliza je v času meritev naročila meritve in preizkus, ki jih je v Pirolizi izvajal elektro inštitut Milan Vidmar ob prisotnosti inšpektorja za okolje g. Bojana Štrausa. Iz poročila je razvidno, da so vsa povprečja izmerjenih vrednosti pod mejnimi emisijskimi vrednostmi. Analiza meritev dokazuje, da te meritve niso realne, saj primerjave izkazujejo, da je EIMV izvajal emisijske meritve koncentracij snovi v dimnih plinih 24. in 25. novembra 2005 in tudi rezultati emisijskih meritev, ki jih je istočasno izvajal ARSO kažejo, da so bile v teh dneh koncentracije mer- jenih parametrov nižje od mejnih vrednosti (podatki iz dopisa občine Kamnik ministru). Ali je to le slučaj ali so možne druge razlage? To verjetno Dupličanom ne pove kaj dosti, saj je za krajane realni dokaz samo bela krpa, s katero pobrišemo okensko polico, avto ali mizo, operemo solato in druge pridelke z vrta. Ne smemo pozabiti tudi nočnega kašlja astmatikov, ki jih draži dim in smrad. EIMV je izvajal tudi meritve črnine dimnih plinov ( 8. januar 2006) in tudi ti rezultati kažejo, da so bile tega dne koncentracije merjenih parametrov nižje od mejnih vrednosti, oziroma je bil to eden izmed najbolj idealnih dni v štirimesečnem obdobju izvajanja meritev in edini dan v mesecu januarju brez prekoračitve mejnih vrednosti. Primerjava rezultatov obeh meritev jasno pokaže, da je emisijska obremenitev okolja na Duplici zelo odvisna od emisij, ki jih v okolje spušča nekdo, ki uporablja kurišče z veliko močjo in nima primernih čistilnih naprav. Občinski odbor SLS v Kamniku podpira uporabo biomase kot alternativnega vira ogrevanja in pridobivanja električne energije, vendar ne pozabljamo tudi dejstva, da mora biti tehnologija kurjenja taka, da nima vpliva na okolje in zdravje krajanov. Po pripovedovanju dobro obveščenih o delovanju Pirolize, domnevamo, da imajo velike težave s filtri, ki se zelo hitro zamašijo, zato jih je potrebno predvsem pono- či prepihovati, tako da se prah v velikih količinah iz filtrov preseli v okolico. Tudi biomasa, ki jo uporabljajo, je slabe kvalitete, saj ni zadoščeno pravilu, da so biomasa le lesni sekanci (nepredelan les), lubje in storži. Tako stanje delovanje Pirolize je vsakdanje in krajani v bližini kurišča se pritožujejo tudi nad ropotom, ki ga povzroča transportni trak, nakladalec biomase in parna generatorja. Vsa opozorila Občine Kamnik, krajanov, KS, so brez posledic. Edini čas, ko so vladale dokaj znosne razmere v KS Duplica, je bil čas meritev onesnaževanja okolja s strani ARSO oziroma Ministrstva za okolje in prostor. Krajani Duplice smo se že enkrat odločili in s skupno akcijo preprečili delovanje stare Stolove kurilne naprave. Ali bo potrebno s podobno protestno akcijo preprečiti tudi delovanje tega kurišča? Kamniški župan Anton Smolnikar je že večkrat obljubil, da bo on sam vodil protestni shod pred vhodom v tovarno Stol, zato ga OO SLS Kamnik na ta način tudi opozarja, da ne bo pozabil na obljube, ki jih je dal krajanom Duplice. OO SLS Kamnik bo imel v svojih prostorih na lokaciji AMD Kamnik tudi uradne ure. Vsako drugo sredo v mesecu bomo od 16. do 17. ure sprejemali vaše pobude in vprašanja tudi na temo Piroliza. Ko se bo nabralo dovolj gradiva in ostalih dokumentov, se bomo z njimi odpravili k ministru za okolje in prostor g. Janezu Podobniku. Pri prvem obisku nam je ponudil pomoč v obliki merjenja onesnaževanja okolja in prepričani smo, da bo tako ravnal tudi v prihodnje. Prijeti se za gumb ali za glavo ? Kot izgleda ima vesoljni slovenski narod zopet nekaj zveličavnega, to je podeljevanje raznih koncesij. Če je to prav ali ne, se naši demokrati ne sprašujejo kaj dosti, samo, da nimajo osebne odgovornosti in da je dober zaslužek, pa je vse v redu. Ena izmed teh cvetk je dimnikarstvo, ki ga naša občina velikodušno pooblašča podjetju E. S. iz Ljubljane. Kot se ugotavlja, vlada na tem področju nekaj gnilega. Dimnikarji zaračunavajo različne tarife, odvisno od tega, kako se mu stranka postavi - tako nekomu, ki dovoli izvajanje, dimnikar zaračuna meritev, ki traja cca 15 minut, kar 12.000 sit, nekomu pa napiše račun za pregled samo 4.000 sit pri enakih pogojih (kot so peči na olje in kurjava na drva, da ne omenjam čiščenja, ki je vedno dražje). Dimnikarji trdijo, da delajo po zakonu, vendar pa naj bi bili na terenu, kot sami priznavajo, prepuščeni sami sebi, ker se pač vedno zakona ne da uporabljati. Tako smo zaradi neurejenih razmer nejevoljni tako občani kot dimnikarji. Treba pa je poudariti, da so temu dimnikarji najmanj krivi, krivi so njihovi nadrejeni, ki danes v tej vesoljni državi tvorijo močan klan (vsaj tako izjavlja tudi pristojno ministrstvo). Tako zaračunavajo vedno višje tarife, »odirajo« ljudi in izsiljujejo. Žalostno je, da nad tem ni nobene kontrole s strani občine, ki tako brezbrižno podeljuje koncesijo in se izgovarja na nek nedorečen zakon. Kje je tu odgovornost? Zato v imenu mnogih protestiram in zahtevam, da se zakonodaja na tem področju uredi in uskladi z ustavo, saj smo državljani izpostavljeni. Koncesije naj se prekinejo, dimnikarstvo naj bo za posameznika tržna dejavnost, ne pa monopol. Tako, da si vsakdo po potrebi izbere najbolj ugodnega. Mnogi si svoja ognjišča že leta čistimo sami in ne potrebujemo takih »uslug« in stroškov. Predvsem pa tisti, ki nismo zavarovani in samostojno odgovarjamo za svoje premoženje. Naj vlada republike Slovenije na tem področju že enkrat naredi red in sprejme zakon, ki je sprejemljiv za ljudi, ne pa za podjetje Energetski servis, Roška cesta 2a, Ljubljana. _______________________________FRANC OPRAVŠ Godič 821^ Podpredsednik OO SLS Kamnik FRANC OREŠNIK Pomembna informacija za lastnike kurišč na območju občine Kamnik O izvajanju dimnikarskih storitev V torek, 11. 4. 2006, sva Daniel Kovačič, podpredsednik Zelenih Kamnika in predsedujoči odboru za varovanje okolja v občini Kamnik, in Gordan Ambrožič, predsednik občinskega odbora DESUS, obiskala Ministrstvo za okolje in prostor RS, Sektor za javne službe varstva okolja, Dunajska 48, Ljubljana - vodjo sektorja Bernardo Podlipnik. Namen obiska so narekovali naslednji razlogi: • Ministrstvo za okolje in prostor RS je že leta 2004 pojasnilo, da bo dimnikarske storitve prevzela država, kar je pomenilo, da bodo morali koncesionarji skleniti pogodbo z omenjenim ministrstvom in ne več z občinami (žal namera še vedno ni realizirana); • v nadaljevanju je bilo že takrat mogoče spoznati, da bo s tako ureditvijo država zagotovila kvalitetnejše usluge in da bo cena dimnikarskih storitev po celotni državi enotna in ne različna, kot je bil in je še primer na osnovi sklenjenih pogodb s posameznimi občinami; • ker so cene pri opravljenih dimnikarskih storitvah po mnenju lastnikov posameznih kurišč znatno previsoke; • ker se lastniki kurišč ne strinjajo z opravljenimi meritvam emisij dimnih plinov in opravljenim strokovnim pregledom, ki ga izvrši ista oseba; • ker minister za okolje in prostor g. Janez Podobnik ni odgovoril na dopisa z dne 23. 2. 2005 in 9. 3. 2006, v katerem smo ga Zeleni Kamnika seznanili s konkretnimi dejstvi, ki smo jih zapisali na podlagi sprejetih pritožb posameznih lastnikov kurišč in zračnih vodov; • ker Sektor za javne službe varstva okolja ravno tako ni odgovoril na dopis z dne 26.1.2006, v katerem smo jih Zeleni Kamnika ponovno prosili za odgovor; • ker minister za okolje in prostor g. Janez Podobnik ni odgovoril na dopis, v katerem je g. Gordan Ambrožič pojasnil mnenje lastnikov kurišč in sporne zadeve pri opravljanju dimnikarskih uslug; Odgovor s strani vodje Sektorja za javne službe varstva okolja Bernarde Podlipnik je bil naslednji: • prednost pri podpisu pogodbe imajo koncesionarji, ki so v preteklosti na podlagi podpisane pogodbe izvajali dimnikarske storitve na območju posamezne občine; • s predstavniki Energetskega servisa d.o.o., Ljubljana, Roška cesta, smo opravili pogovor, v kate- rem smo pojasnili naša stališča in zahteve, ki jih mora izpolnjevati vsak pogodbeni koncesionar; • koncesionar mora pogodbo podpisati do določenega roka, sicer izgubi pravico do opravljanja dimnikarskih storitev; • cena dimnikarskih storitev bo enotna za celotno državo in bo približno enkrat nižja od maksimalne cene, obračunane v preteklosti, kot npr. namesto 25.000,00 sit na leto bo nova cena cca 12.000,00 sit letno; • strokovni pregled in ostala dela, ki zahtevajo strokovnost, bodo v bodoče opravljali visoko izobraženi kadri in ne več poklicni dimnikarji; • prepričana sem, da bodo nekateri koncesionarji, ki so že podpisali pogodbo, svoje zadolžitve začeli opravljati v kratkem času in da s teh področij ne bo več pritožb, kot je bil primer v preteklosti; • res je, da zamujamo z enotno ureditvijo dimnikarskih in strokovnih del, vendar kljub angažiranju in močni volji pri urejanju tega problema, ni bilo mogoče prej dokončati, ker smo se srečali z mnogimi problemi, velikim številom pritožb in ogromno količino sprejete dokumentacije; • v bodoče nameravamo izdelati kartico, v kateri bo evidenca o številu kurišč z dimniki; e če ima katera koli stavba poleg uporabljivega kurišča in dimnika tudi kurišča in dimnike, ki jih lastnik kurišč ne uporablja, bo potrebno neupo-rabljive dimnike zapečatiti; • koncesionar bo moral popisati vsa uporabljiva kurišča in dimnike ter podpisano evidenco s strani lastnika kurišč predati Sektorju za javne službe varstva okolja; • zahteva EU je, da jim do 31. marca pošljemo letno poročilo o številu kurišč iz preteklega leta; • veljavna Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja .... (Ur. 1. RS, št. 129/2004) ne bo doživela velikih sprememb. Pravilnik o oskrbi malih kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov... (Ur. L RS, št. 128/2004) pa bo doživel korenite spremembe. Pred končanim pogovorom sva predstavnika posameznih krajanov, ki so podali pritožbe, predlagala nekatera dopolnila glede popisa kurišč in vodenja evidence. Zeleni Slovenije - OO Kamnik DANIEL KOVAČIČ Iz torbe Krištofovega Pepeta II. Prvomajsko kopanje na izviru Kamniške Bistrice... rjm a konec letošnje »bogate« M. zimske sezone, s snegom bogate, da ne bo pomote, so naši drotarji na Veliki planini poskrbeli še za eno presenečenje, za trdi pristanek gondol namreč. Čeprav je bil pristanek na obeh koncih v zid kar trd, vendar ne dovolj, da bi ga na Brezjah slišal župan in šef lastnika zajle, ki je menda zanj zvedel pozneje. Danes je na planini in pod njo slišati pripovedke in bajke o dovjih možeh, ki so inšpektorju zašpecali možakarja, ker je z ratragomprevažal turiste. Ta pa je takoj pohitel na planino in videl, da edina zajla, ki se je še vrtela, stoji, nadaljno zgodbo pa si lahko vsak predstavlja po svoje. Pa je spet slišati tudi tisto o najmanjši izgubi, če vse skupaj stoji, pa še kaj. Ker se županova obljuba, da bo zajla s kabino za praznik dela spet stekla, ni izpolnila, se zdaj govori, da bo treba menda zamenjati še vso »štromarijo«. To pa najbrž pomeni, da bo morda gondolo le obudila Marija Snežna v začetku avgusta. Zato pa se sedaj lahko predstavniki turističnih agencij s »tuhinjskim« avtobusom vozijo po dolini Kamniške Bistrice ter gledajo proti Zelenem robu in poslušajo predstavitev naravnih lepot Velike planine... Ko smo že pri turizmu, še ena iz najnovejših turističnih logov. Sredi podalpskega mesta smo namreč za občinski praznik odprli »najlepši TIC na Gorenjskem«, ki za planinskega vodnika na tabli ponosno nosi tudi napis Berghirer. Zlobni jeziki menda pravijo, da je nemški napis kar pravi, saj naj bi pomenil tudi hiranje zaklada narave... er se bliža druga obletnica slavne dupliške parkiriške vstaje ( maja 2004), pravijo, da bi jo bilo treba na nek način obeležiti. V ta okvir menda sodijo tudi razmišljanje nekaterih Občinarjev, da bi ob tej priliki tudi na Groharjevi postavili parkomate, kar pa bi gotovo spodbudilo tiste, ki imajo po tri ali štiri jeklene konje, pa še kakšen kombi za povrh, da bi se zgodila nova Groharjeva... Ta- kim bi bilo treba povedati, da morajo zaradi parkomatov v mestu sedaj Občinarji parkirati za Nevljico, ali pa še dlje, pa nič ne jamrajo. Zato bi morda tudi kombiji lahko parkirali za Bistrico. Je pa zdaj vprašanje, kateri županski kandidat bi se upal pred volitvami Dupličane dražiti s parkomati... o silni polemiki, ali je novo Ji Korobačevo križišče urejeno za normalni pretok prometa brez karambolov, katerih žrtev je največkrat južni količek z obvezno smerjo, in očitki ustvarjalcev, da so vsega krivi vozniki, ki namenoma vsak teden podirajo količek pri vožnji iz kranjske smeri, je sedaj pametnejši le popustil. To pa je, verjeli ali ne, slavni količek, ki seje umaknil »kranjskim« voznikom za dober meter proti severu. Kar kaže, da pravokotni priključek Kranjske na Ljubljansko čedalje bolj odhaja v zgodovino in se bo spet začelo staro dobro (za nekatere) vrivanje »Kranjčanov« med »Ljubljančane«... er je župan Tonti že tolikokrat zatrdil, da ima vsega zadosti in da ne bo več kandidiral (četrtič) za župana, nekatere že skrbi, kaj bo počel do penzijo-na. Vendar, kot se sliši ljudski glas, mu za službo ne bo treba skrbeti, saj ga kadrujejo na različnih koncih od Bruslja v EU prek njegove nekdanje službe, nacionalne TV, do šefa kamniškega komunalnega podjetja in še kaj bi se našlo. Verjetno bo najbolje, da se oprime kar dela v komunali, saj je to najbližja služba, pa še za cekine mu ne bo treba skrbeti, saj jih je bil doslej navajen deliti in dobro ve, kakšne račune je treba izstavljati denimo za snežne akcije in druga cestna dela, da komunalcem pade kakšen cekin več... T etošnje prvomajske prazni-#»ke je zaznamovalo podaljšano aprilsko vreme, ki je poskrbelo, da so kresovi na Starem gradu in še kje ugasnili brez pomoči dežurnih gasilcev. Temu primerno je bilo število jedcev grofovskega golaža, ki je še v čemernem prazničnem jutru čakal v kotlu. Uspešneje so se vremen- skim nevšečnostim uprli kamniški jagri z ličnim nadstreš-jem pri svoji koči v Palovčah, kjer so temne oblake kmalu pregnali vrli godiški harmonikarji. Čeprav je sprva kazalo, da uradnega dela tradicionalnega prvomajskega srečanja v Kamniški Bistrici ne bo, so svojo tradicijo nadaljevali pevci Solidarnosti, ki so se jim pridružili tudi godbeniki kamniške mestne godbe, ki jim je tokrat za spremembo s trobento dirigiral nekdanji popularni dirigent in skladatelj Strunjan Franci. Navsezadnje pa tudi govornikov ni manjkalo, saj so poleg socialdemokratskega Boruta (kamniškega, ne ljubljanskega) ob porajajočem se soncu čestitali predstavniki vseh nastopajočih vključno z zreškimi muzikanti. Le legendarni Bos spodaj pod planinskimi domom se je nekoliko čudil plastičnim šotorom, ki so bili v takem vremenu res nujno zlo. Morda pa bodo tudi ljubljanski planinci kmalu sledili zgledu mednarodnega piknikarja Marjana pri Jurju na oni strani Bistrice, ki si je že omislil leseno, kot pravi, s skodlami krito nadstrešje. Kot kaže, bo potrebno napraviti posebno študijo o tem, kdo je zadolžen za nadzor nad »kopalci« pri izviru Kamniške Bistrice, katere del se steka tudi v zajetje na Iverju, ki s pitno vodo napaja večino naših domov. Praznike so namreč nekateri izrabili tudi za brezplačno namakanje prav na izviru... eprav je sprva kazalo, da na letošnjih jesenskih volitvah za županski stolček ne bo pretirane gneče, so že neki znaki, ki kažejo, da bo ravno obratno. Med te sodijo tudi večerne telefonske ankete, v katerih slišimo vprašanja kot: ali ste zato, da bi bil župan Majk, Maksi, Miha, Matevž ali pa naj bo morda še naprej Tonti in podobno... Zbirajo se tudi predlogi, katero cesto ali potje potrebno še asfaltirati in še kaj...Čaka nas torej kar vesela in vroča predvolilna jesen... Krištofov Pepe II. So naši najmlajši res nebodijihtreba? Starši, ki smo po dolgem čakanju le uspeli vpisati našega malčka v vrtec, skupaj z našimi prijatelji in sosedi, ki žal te sreče še niso imeli, že več let opažamo, da v Kamniku kronično primanjkuje prostih mest v vrtcih. Kljub zatrjevanju našega župana in občinske uprave, da je vse v najlepšem redu, žal številke kažejo popolnoma drugačno sliko. Že več let se število zavrnjenih otrok v kamniških vrtcih povečuje, kar je razvidno tudi iz priloženega grafa (zmanjševanje števila zavrnjenih v obdobju 2002-2004 je posledica uvajanja devetletke). V VVZ Antona Medveda tako že zadnjih 5 let vsako leto zavrnejo od 300 do več kot 400 otrok. Zmotno je prepričanje, da so med čakajočimi tudi še nerojeni otroci ali otroci, ki varstva ne potrebujejo. Za šolsko leto 2006/2007 je vrtec prejel že več kot 580 vlog, sprostilo pa se bo predvidoma le 197 mest! Tudi nov vrtec, ki ga »odpiramo« že štiri leta, po zadnjih podatkih pa naj bi bil končan šele prihodnje leto, težav ne bo odpravil. V letošnjem letu bi tako za zavrnjene otroke potrebovali tri podobno velike vrtce kot je načrtovani (za 130-140 otrok). Pomanjkanje prostih mest se bo stopnjevalo, saj se bo v prihodnjih letih v Kamnik priselilo veliko mladih družin, ki bodo prav tako potrebovale varstvo za svoje otroke. Glede na izkušnje iz zadnjih novogradenj (Mercator - v 71 stanovanjih živi približno 40 predšolskih otrok) lahko predpostavimo, da bo v okoli 400 novih stanovanjih predšolsko varstvo potrebovalo še preko 200 otrok. Starši zavrnjenih otrok se znajdejo pred težko odločitvijo, katero od preostalih možnosti izbrati za naše otroke. Le redki izmed nas imajo srečo, da lahko prosijo za pomoč babico in dedka. Ostali so primorani iskati varstvo drugje. V številkah, s katerimi župan in občinska uprava radi argumentirajo, da je v Kamniku vse v najlepšem redu, se skriva tudi več kot 150 otrok (glej na grafu »varstvo izven Kamnika«), ki so jih starši primorani dnevno voziti v vrtce izven kamniške občine. Za trenutek pozabimo, da iz Kamnika dolgoročno verjetno ne želimo ustvariti spalnega naselja, in se zamislimo samo nad tem, da s tem otroke iztrgamo iz njihovega lokalnega kroga prijateljev in vrstnikov in jih obsodimo na vsakodnevno večurno »bivanje« v avtomobilu na nevarnih cestah, namesto da bi ta čas izkoristili za igro in veselje. Da niti ne omenjamo denarja, ki ga mora občina zaradi tega plačevati drugim občinam in s katerim bi v nekaj letih verjetno zgradili kar spodobno velik vrtec. Če vam vožnja otroka v druge občine ni všeč, pa vam ostane bolj ali manj le še ena možnost: tvegano iskanje primerne varuške »na črno«... In nenazadnje, s pridobitvijo mesta za svojega otroka v kamniškem vrtcu, se problem varstva otroka za starše v celoti še ne reši. Problematično je tudi samo plačilo vrtca, saj cene vrtca v Kamniku sodijo v zgornjo petino vrtcev v Sloveniji. Poleg nizkih prispevkov s strani občine je razlog za visoke cene programov v vrtcu tudi razdeljenost na več med seboj zelo oddaljenih enot. Z gradnjo manjših novih vrtcev, kot je planirano, se ta problem nikakor ne bo zmanjšal. Poleg tega se pri prošnji za oprostitev dela plačila vrtca na naši občini ne upošteva stanovanjskega kredita, ki pri veliko mladih družinah predstavlja velik odhodek. Zaradi polne zasedenosti vrtcev tudi ni možen vpis otroka med šolskim letom. Kamniška občina je od investitorjev novogradenj verjetno dobila kar nekaj sredstev, ki bi jih morala nameniti za izboljšanje infrastrukture za vse, kamor, poleg seveda nikoli dovolj širokih cest, štejemo morda tudi otroške vrtce? Lep zgled občine, ki je imela dovolj vizije in modrosti pri pogajanju z investitorji nam je zelo blizu. Občina Domžale je z najboljšim sosedom (Mercatorjevim centrom) dobila še izboljšan štadion in knjižnico. Kdo pa z novogradnjami pridobiva v naši občini? So naši otroci res še naše največje bogastvo? Glede na delovanje našega župana in občinske uprave, katerih predloge potrjujejo občinski svetniki, imamo starši občutek, da je skrb za otroke za kamniško občino le nepotreben strošek. Morda pa bo po letošnjih lokalnih volitvah drugače? Ali pa bomo spet ostali samo pri predvolilnih obljubah, ki se ne bodo uresničile? Bodo občinski svetniki in župan tokrat vendarle spoznali, da je za prihodnost Kamnika pametno kaj investirati tudi v otroke, ne le v zidove? Saj na mladih - tako so vsaj govorile naše babice in dedki -svet stoji! Svet staršev VVZ Antona Medveda 600 500 400 300 200 Otroci "na čakanju" -•—zavrnjeni otroci varstvo izven kamnika 1998 2000 2002 2004 2006 2008 PAZITE SE RDEČE MAPE! Zadnje čase lahko tisti bolj pozorni opazite dva mladeniča, ki se vozita v rabljeni Škodi in imata s seboj veliko rdečo mapo. To, da je mapa rdeča, ne gre razumeti v povezavi s politično orientiranostjo (no, za tiste bolj radovedne - eden od fantov je rdeč, drugi pa črn), gre bolj za kričečo vpadljivost rdeče barve. In kaj je v mapi? In kdo sta ta dva fanta? In zakaj, lepo vas prosim, je tole pleteničenje vredno dragocenega prostora v tem priljubljenem časopisu? Ker je, dragi bralci in bralke, tako težko vzpostaviti sodelovanje tned kulturo in gospodarstvom. V rdeči mapi so slike Kamfesta, velikega, lepega festivala z razgledom, ki bo letos zadihal s polnimi pljuči. Ampak vsaj eno pljučno krilo moramo kupiti z denarjem naših gospodarstvenikov, ki jih moramo prepričati, da so sodobni festivali odlično mesto za oglaševanje, izvirne promocije, skratka, da se skozi našo urbano veselico, kakor včasih imenujemo Kamfest, lahko predstavijo v najlepši možni luči. Minevajo časi, ko smo kulturniki beračili za nekaj tolarjev in pisali množico podjetij na dno plakatov. S kulturniki je mogoče sodelovati. Ne sprašujte se več, kaj lahko daste kulturnikom, ampak, tako kot se sprašuje sodobna Evropa, kaj lahko kulturniki damo vam. Ko bo minil čas rdečih map, se bo začel čas, koliko gradbenih cevi lahko nesemo naenkrat na Mali grad. Naj na tem mestu povabim vse, ki si v avgustu želijo okrepiti telo in duha, da je v Kamfestovski gradbeni ekipi še nekaj prostora. Pa še piškot za konec: zaključni koncert letošnjega Kamfesta bo ... bo... nekaj res velikega. GORAN ZAVRŠNIK KLEPAR-KROVEC DOBI DELO ZA NEDOLOČEN ČAS ZAŽEUENE SO NEKAJLETNE DELOVNE IZKUŠNJE V KLEPARSKIH IN KROVSKIH DELIH. VOZNIŠKI IZPIT (B) KATEGORIJE JE PRIPOROČUIV. STIMULATIVNI OSEBNI PRIHODEK. PRIČETEK DELA JE TAKOJ. Zoran Sodnik s.p., Gmajnica 9, Komenda, tel.: 041 719 499 Kamniški vrtci med naj dražjimi Zopet je leto naokoli in pred tona Medveda Marinka Boro-nami so nove predlagane po- ša, lahko razberemo njihovo dražitve v kamniških vrtcih namero, da vrtce podražijo za VVZ Antona Medveda. Iz pred- 5,5%- V kolikor si pogledamo loga sklepa o določitvi nove ce- primerjavo cen vrtcev z ostaline, ki ga je predlagal župan mi v sosednjih občinah lahko Primerjava cen programov med občinami -n. starostna skupina Anton Tone Smolnikar in vidimo, da smo v kamniški ob-pripravili vodja oddelka za čini med najdražjimi, v starost-družbene dejavnosti Anton ni skupini otrok od 3 - 6 let pa Kamin in ravnateljica VVZ An- celo najdražji. Temu primerna je tudi predlagana podražitev enkrat večja, kot so jo sprejeli v domžalski občini, kjer je znašala malo nad 2%. Zavedati se moramo, da so naši otroci res največje bogastvo in da jim moramo nuditi dobro oskrbo, vendar pa moramo to zaupati nekomu, ki bo s sredstvi znal razpolagati racionalno in transparentno. Že sama obrazložitev podražitve cene je pripravljena netranspa-rentno in z veliko napakami. Iz nje lahko razberemo, da mesečni stroški živil za otroke v 1. starostni skupini znašajo 9.750,00 SIT in v 2. starostni skupini, kjer je največ otrok, 15.000,00 SIT. V kolikor to pomnožimo s številom otrok, bi se končni mesečni strošek živil za otroke moral ujemati z navedenim zneskom v tabeli strukture stroškov. V tej tabeli naj bi mesečni strošek živil znašal 15,6% vseh stroškov, kar se prav tako ne ujema z navedenim zneskom v SIT. V isti tabeli so navedeni tudi stroški bruto plač, za katere nikakor ni mogoče razbrati, po kakšnem izračunu so izračunane. Za obrazložitev povišanja cen si upamo trditi, da je sestavljena nepregledno in nerazumljivo. Iz nje ni mogoče razbrati tudi ostalih funkcionalnih stroškov (časopisi, revije, I. starostna skupina II. starostna skupina 1 - 3 let 3 - 4 let 3 - 6 let 4 - 6 let Kamnik 110.349,00 SIT 87.183,00 SIT 81.183,00 SIT 74.386,00 SIT Domžale 92.228,00 SIT 67.474,00 SIT Tabela: Predlagane nove cene v primerjavi s cenami domžalskih vrtcev telefonske storitve in podobno). Za razumljivo in transparentno obrazložitev bi si zgoraj navedeni pripravljale! lahko ogledali obrazložitev sosednje domžalske občine, ki je izvedena za vsak domžalski vrtec posebej in vsebuje podrobno razčlenitev vseh stroškov. Iz tako pripravljene obrazložitve nikakor ni mogoče razbrati, zakaj bi morali Kamničani plačevati 5,5% dražjo oskrbo svojih otrok v najdražjih kamniških vrtcih. Za primerjavo bi lahko in morda tudi, zakaj imamo tako drage vrtce, navedli primerjavo z domžalskimi vrtci, kjer imajo v varstvu 509 otrok in zaposlenih 25 vzgojiteljic, 30 pomočnic vzgojiteljic in 21 ostalih zaposlenih. Medtem, ko imamo v Kamniku v varstvu 672 otrok in zaposlenih 38,5 vzgojiteljic, 40 pomočnic vzgojiteljic in 20 ostalih zaposlenih. Iz strukture stroškov lahko razberemo, da strošek dela predstavlja 72,2% vseh stroškov. Ob koncu se lahko vprašamo: »Zakaj imamo tako drago oskrbo otrok v vrtcih v primerjavi z drugimi občinami?« Očitno smo upravljanje kamniških vrtcev zaupali ljudem, ki ne znajo razpolagati s sredstvi racionalno in na pregleden način. Za tako stanje bi morali odgovorni prevzeti odgovornost in ponuditi svoj odstop. Res je že skrajni čas, da to mesto prevzamejo novi ljudje, ki bodo vredni našega zaupanja. Odbor za informiranje SDS Kamnik Robin MAJNIK Franci Rogač z mladimi pravljičarji med ustvarjanjem nove pravljice Dnevi slovenske knjige v Matični knjižnici Kamnik FRANCI ROGAČ IN NJEGOVE PRAVUICE V Matični knjižnici Kamnik smo v četrtek, 24. aprila, gostili priljubljenega pisca pravljic Francija Rogača. Franci je nenavaden človek z nenavadno zgodbo. Pred petnajstimi leti je zaradi nerazumevanja in svojega uporništva pristal na ulici. V takšnem življenju je veliko doživel in veliko izkusil, a padci so ga pripeljali do vzpona. Dokončal je šolo, se sam preživljal, delal kot prostovoljec, zdaj pa zaključuje študij in piše pravljice. Za odrasle in najstnike je priporočljiva njegova knjiga Ključ brezdomca, za vse pa je njegov dvig lahko za navdih in zgled, da vztrajamo, ko nam je težko, in da se borimo zase, ko je videti brezupno. Napisal je že kar nekaj znanih pravljic, ki govorijo o prijateljstvu, nestrpnosti, ljubezni ter skrbi do narave, pogumu in vztrajnosti. Ker so njegove pravljice na otroškem oddelku iskane, smo se odločili, da bomo praznik slovenske knjige praznovali v njegovi družbi. Odločitev se je izkazala za pravilno, saj smo otroci in odrasli v njegovi družbi zelo uživali. Najprej je učencem Osnovne šole Toma Brejca predstavil pravljice, ki so nastale pod njegovim peresom, nato pa jim je povedal pravljico Prašiček in čarobna zvezdica. Sledil je nagradni kviz. Dve ekipi sta morali sestaviti vsaka svojo pravljico in jo nato predstaviti. Ne boste verjeli, kako bujna je lahko otroška domišljija. Če tega niste vedeli, se lahko sedaj prepričate. Naslednjo pravljico je sestavil Luka Bergant iz 2. a razreda s sošolcem Timotejem Božičem in prijateljem Mihom Bel-cijanom iz 2. b razreda. Predstavili so jo svojim sošolcem. SRNIN SPREHOD: Nekoč, pred davnimi, davnimi časi in pred davnimi dnevi, se je po gozdu sprehajala srnica. Srečala je škrata. Škrat jo vpraša: »Kam greš, srnica ?« »Na sprehod.« »Se ti lahko pridružim?« prosi škrat. »Lahko.« Skupaj sta hodila in srečala volka. Volk ju vpraša: »Kam gresta?« Srnica in škrat odgovorita: »Na sprehod.« Volk vpraša: »Ali grem lahko zraven?« Srnica in škrat rečeta: »Kar pojdi.« Hodili so in ko so prispeli do škratove mušnice, jih je škrat povabil na čaj. Srnica je prinesla piškote, volk pa malo malin. Imeli so se zelo dobro. Po tem so še dolgo časa ostali prijatelji. Nato smo še skupaj peli ljudske pesmi. Na obisk je prišla že naslednja ekipa iz vrtca. Tudi predšolskim nadebudnežem je pravljičar predstavil svoje pravljice, tudi LUNO, ki je izšla lansko leto. Sledil je nagradni kviz, v katerem sta dve ekipi sestavili pravljico in jo prisotnim s Francijevo pomočjo tudi predstavili. Skupaj smo peli pesmice in se zabavali, nato pa smo mu pripravili presenečenje. Zapeli smo pesem Vse najboljše za te, saj se je bližal Francijev rojstni dan. Zaželeli smo mu, da bi napisal še veliko pravljic za otroke. Obljubil je, da jih bo. Zadal si je cilj, da bo napisal 101 pravljico! Tako se lahko nadejamo, da se bodo pravljicam Izgubljena slončka, Prašiček in čarobna zvezdica, Pravljica o gozdnem škratu, Rezka premaga led, Nosku se zgodi čudež (pravljica vsebuje tudi Brajevo in znakovno abecedo) ter Luna kmalu pridružile nove. Tatjana OŠ STRANJE DALEČ PRED VSEMI U-10 TRETJI V DRŽAVI Odbojkarski klub Kamnik je v sodelovanju z Društvom odbojkarskih sodnikov pripravil letošnje tekmovanje v mali odbojki na Občinskem prvenstvu Kamnik in Področnem prvenstvu PC Občinski in področni prvaki v mali odbojki - prva ekipa OŠ Stranje. Druga ekipa OŠ Stranje - občinske prvakinje v mali odbojki. Domžale. Občinsko prvenstvo za dečke, šest ekip, se je odvijalo v Šmartnem v Tuhinju, za dekleta, sedem ekip, pa v Stranjah. Odlično organizirani prvenstvi sta postregli z izjemno igro in izenačeno konkurenco, na koncu pa so bili zasluženo najboljši učenci in učenke OŠ Stranje. Pri dečkih je prva ekipa OŠ Stranje zmagala pred OŠ Frana Albrehta. Tretja je bila OŠ Toma Brejca in četrta OŠ Komenda Moste. Peto in šesto mesto sta si razdelili OŠ Stranje 2 in OŠ Šmartno v Tuhinju. Najboljši igralec je bil Jaka Volovšek, sledila pa sta mu Domen Kotnik in Žiga Dernikovič. Pri deklicah pa je slavila druga ekipa OŠ Stranj, pred OŠ Frana Albrehta in prvo ekipo OŠ Stranj. Četrta je bila prva ekipa OŠ Toma Brejca, jieta in šesta so bila dekleta z OS Toma Brejca - druga ekipa in OŠ Komenda Moste, sedmo mesto pa so osvojila dekleta iz OŠ Šmartno v Tuhinju. Najboljša igralka je bila Andreja Pelin, pred Ines Vidmar in Tino Šimenc. Da je bila kvaliteta na kamniškem Občinskem prvenstvu zares na visokem nivoju, pa so pokazali tudi rezultati na Področnem prvenstvu. OS Stranje je v obeh kategorijah zlahka osvojila naslov prvakov. Pri dečkih so jim sledili učenci OŠ Jurija Vega iz Moravč in OŠ Preska, četrti pa so bili učenci OŠ Frana Albrehta. Pri dekletih so se takoj za Stranj čankami uvrstile učenke OŠ Frana Albrehta, tretje pa so bila dekleta z Radomelj. Sedaj čaka učence in učenke Osnovnih šol še tekmovanje v odbojki na mivki, ki bo konec meseca maja. Cico 1. V začetku aprila se je v Murski Soboti odvijal finalni turnir RIN (rad igram nogomet) pod okriljem NZS (Nogometna zveza Slovenije). Udeležbo na finalnem turnirju so si priigrale ekipe NK Brdo, NK Mura, NK Kamnik in NK Primera iz Lendave. Tekmo-vanje RIN je potekalo v zimskem no- priložnost je splavala po vodi. Vseeno pa je tretje mesto v državi čudovit rezultat, ki ga bo težko ponoviti. Kaj pa navijači, se boste vprašali. Iz Kamnika je odpeljal poln go m e t-nem premoru. Seveda pa pot do finala ni bila lahka, saj je bilo potrebno izločiti kar 12 ekip. To je našim mladim nogometašem uspelo preko turnirjev v Ljubljani, Železnikih in dvakrat v Kamniku. Podatek, da je v teh izločilnih tekmah sodelovalo 320 eki p iz vse Slovenije, dovolj zgovorno priča, o kakšnem uspehu govorimo. Velja pa omeniti, da so mladi Kamničani na finalu v Murski Soboti imeli precej smole. Le nekaj minut jih je ločilo od prvega mesta. Po zmagi v prvi tekmi proti ekipi iz Lendave z 2:1, so drugo tekmo proti NK Mura sijajno začeli in povedli z 2:0. Ta rezultat bi jim že zagotovil prvo mesto, toda Muraši so izid izenačili in avtobus, tako otrok, kot njihovih staršev. Opremljeni so bili z navijaškimi šali, zastavami in svojimi glasovi. Ves čas turnirja so bučno navijali. Nihče ni hranil svojih glasilk, zato je naslednji dan marsikdo ostal brez glasu. Vsi prisotni v dvorani so si bili enotni, da so bili kamniški navijači najboljši. Tako navijanje so si mladi nogometaši tudi zaslužili. NZS je vse sodelujoče ekipe obdaril s pokali, medaljami in kompletom športnih oblačil. Ekipi U-10 NK Kamnik čestitamo in se zahvaljujemo za obilo čudovitih trenutkov, ki ste nam jih pričarali z nogometno žogo. Peter UIZ KARANTANIA ■ ambienti d.o.o. Sodu* č*t dete te/uti&e DOMŽALE, Antona Skoka 2, tel.: 01/729-27-20 Del. čas: 8.00-19.00, sobota 8.00-12.00 Popust 10% na belo tehniko Dodaten popust 5% ob nakupu kuhinje + bela tehnika LIEBHERR AKCIJA!!! PIP Ob nakupu kuhinje f t “f ' NEVVFORM, vam *— • podarimo korito ,BLANCOTOGA v vrednosti 74, 000,- SIT I i i -1 Velja ob nakupu kuhinje v vrednosti nad 500.000 Si l ! AKCIJA VELJA DO RAZPRODAJE ZALOG! X V SLOVENIJI www.liiz-karantania.si + NAVIGACIJSKA NAPRAVA GARMIN Partner STYt€\J> Htt (75 KM) za 3.180.000 SIT* (12710,73 BUR)** MOTITE SE, te mielne, da si ga ne morete privoščiti. ” ftmwSTn£zdaj«»«iTi>9gMBwrij*»zritn» fcferita. rofm Merama r&prtn. ritto-ito palm. centralno zstiepmje i daljmifcim upmapriem. drofta ormki «4s$u6*ic tu. prenosno rmnpdjsleo napravo GAAEVN SmmRbt cMO i orni* in napeda v sfcntnUM in podrobno como fcarto 5to*nie. Ponudb, vet» n vo* doto^ma So — . m . __ HM«* partner UŽITEK V OOVeteKOSTL RODEX d.o.o. - Rova, Rovska cesta 2, Radomlje www. rodex.si, 01/722 81 31, 722 77 98, 722 88 68 Vsak ponedeljek Akcija velja do vključno 22. 5.2006. V akcijo niso vključeni izdelki v redni in Tuš klub akciji, tobačni izdelki ter povratna embalaža. Akcija ni predvidena za nakupe s strani pravnih oseh in za potrebe pravnih oseb, temveč predvsem za kupce, ki nabavljajo blago za potrebe lastnega gospodinjstva. Akcija prav tako ni predvidena za nakup na odloženo plačilo. popust na vse nakupe v TUŠ supermarketu PEROVO Kamnik. tl I' 8 JI I ! tUS Kjer dobre stvari stanejo manj Študent&Muzika z>vx/^ v grajskem ozračju Ker se Študentski klub Kamnik s svojimi prispevki že kar nekaj časa ni oglasil, si za začetek poglejmo, kaj vse se je odvijalo v preteklih tednih. V aprilu že vsem dobro znana potopisna predavanja s sodelovanjem Matične knjižnice Kamnik. V prvem nam je Dominik Kogovšek predstavil eno od držav črne celine - Etiopijo, na drugem pa nas je Lojze Vrankar popeljal v zadnjem času precej aktualen Iran. Potopisna predavanja se bodo v maju poslovila, nadaljevanje seveda sledi jeseni, ko bo med nami ponovno veliko zanimivih popotnikov s še bolj zanimivimi izkušnjami. Za zaključek sezone je poskrbel Gregor Fod-ransperg - Fedr z besednim in fotografskim gradivom z enoletnega kolesarskega potovanja po Sredozemlju. V aprilu sta se začela tudi dva izobraževalna tečaja - 25 urni fotografski tečaj, ki vključuje tako teoretičen kot tudi praktični del. Oba sta pomembna za dober izdelek in prav to je tisto, kar si želi vsak, ki se ukvarja s fotografijo. Najboljši izdelki udeležencev tečaja bodo na ogled v klubskih prostorih ob zaključku tečaja. Tudi drugi tečaj je v vsakdanjem življenju precej uporaben - tečaj krojenja in šivanja. Na njem se naučite, kako priti od lastne ideje preko krojenja do končnega izdelka. Novo oblačilo po lastni zamisli je ravno pravšnje za prihajajoče pomladne dni... Nikakor nismo pozabili na adrenalinske projekte, ki jih bo s prihodom toplih dni vedno več. Kot skoraj vsak mesec smo tudi v aprilu podirali keglje in klubski rekord. Nasprotnike pa smo poskušali premagati tudi z žogicami - enkrat z barvnimi na Kraljevem hribu, drugič s Pernatimi na spomladanskem badminton turnirju. Vsak četrtek se v klubskih prostorih odvijajo filmski večeri - v preteklih treh tednih je bilo poskrbljeno za vse okuse - tako za tiste, ki obožujejo komedije, kot za bolj pustolovske in fantastične navdušence. V naslednjih tednih bodo na vrsti še akcijski, pustolovski in vojni filmi. Kateri so, si lahko preberete na internetnem naslovu vvvvvv.stu-dentski-klub.com/kamnik. Nikakor ne smemo pozabiti na naš najodmevnejši in najbolj obiskan projekt - Študent&Muzika, ki se odvija na gradu Zaprice. V aprilu koncertov ni bilo, zato sta v maju kar dva. Prvi je že za nami. Z nenavadnimi zvoki nas je razvajala vokalna skupina Ad libitum. Vsekakor vredno ogleda in predvsem poslušanja. Konec meseca bomo v grajskem salonu prisluhnili milim zvokom strun kitare, na katero bo brenkal Matic Smolnikar. Vljudno vabljeni v grajsko ozračje! Prav tako pa ste še vedno vabljeni v naše klubske prostore na Glavnem trgu 23, od ponedeljka do četrtka od 9. do 18. ure, v petek do 15. ure. Tudi tam se dogaja marsikaj zanimivega... Veliko sproščenih in še več sončnih dni v mesecu ljubezni! Mirta Kadivec pr-kamnik@studentski-klub.com tečaj za varnejšo hojo v planine v kopnem Tudi letos vodniški odsek PD Kamnik prireja kratek tečaj varnejše hoje v planine v kopnem. V sredo, 24. maja, bosta predavanji o opremi in nevarnostih ter priprava na turo. V soboto, 27. maja, pa bodo praktične vaje med turo, ki bo predvidoma potekala skozi Kamniško Belo na Presedljaj in čez Konja na Rzenik, nato pa navzdol na Kopiš-ča. Druga možnost je po Furlanovi poti na Gradiško Turo nad Vipavo. Kogar tečaj zanima, naj do 20. maja pokliče 042 826-3 75 ali 8391-747, kjer dobi dodatne informacije in se na tečaj lahko tudi prijavi. ZIMSKA VAJA POSTAJE GRS KAMNIK Letošnjo zimo je postaja GRS Kamnik imela poleg reševalnih akcij tudi dve vaji. Prva je bila dvodnevna na območju Menine planine 7. ‘n 8. januarja, druga pa enodnevna 8. aprila na območju Marjaninih njiv. Slednje se je udeležilo 22 članov postaje in tudi štirje pripadniki Sorske policije. Pod vodstvom inštruktorjevJaneza Ažmana, Boštjana Grilj ca, Jerneja Laniška, Rada Nadvešnika in Vilka Rifla so obdelali Pripravo in uporabo akija, porabo UT (univerzalnih nosil), sidrišča za štafetni spust, iskanje zasutega splazno žolno in prereze snežne odeje- Tomaž Kregarje prikazal tudi iskanje zasutih, ki imajo pri sebi kovinske predmete, s posebno napravo, imenovano NUS (neeksplodirana ubojna sredstva), ki jo uporabljajo za iskanje neeksplodiranih hotnb in podobnega. Za kamniško smučko IN CEPIN Minilo je 18 let, odkar je bilo organizirano zadnje, petindvajseto, nekdaj zelo popularno tekmovanje v veleslalomu na Kamniškem sedlu za Stuparjev memorial. Čeprav je takrat zmanjkalo volje in ener-SlJe za nadaljevanje, je kljub temu ves čas tlela ideja, da biga ponovno oživili. V letošnjem letu je ta ideja z novimi generacijami elanov AO Kamnik dozorela v realizacijo. Tako je bil v nedeljo, 9-uprila, izveden »Kamniški memorial za smučko in cepin«, kije bilposvečen v spomin vsem članom PD Kamnik, ki so svojo življenjsko pot k°nčali v planinah. Vendar tokrat prireditev ni imela tekmovalnega značaja. Start je bil nad Pastirji, na Sedlu, kje je bil tudi cilj. Vmes pa je bilo potrebno v treh urah prehoditi oziroma presmučati pot do Koče na Kamniškem sed-u.kjerje bila kontrolna točka, in nazaj. Podelitev diplotn, ki so jih do-11 vfi ki so se prijavili in prehodili oziroma presmučali zahtevano >OI; je bHa nato skupaj z malico v Kamniški Bistrici. Memoriala se je udeležilo 85pohodnikov oziroma smučarjev. Koča a'Kamniškem sedlu je bila zasilno odprta. Prireditelji, AOPD Kam-Jjin tokratni glavni organizator Franc Miš, pa pričakujejo, da bo ta mireditevpostala tradicionalna. Demeter Sadnikar je dobitnik plakete Plavalne zveze Slovenije za leto 2006 Jure Prosen, predsednik Plavalne zveze Slovenije podeljuje plaketo PZS Demetru Sadnikarju (na levi). Na letni skupščini Plavalne zveze Slovenije, ki je bila na Ravnah na Koroškem 19. aprila, je Demeter Sadnikar prejel plaketo PZS za leto 2006. Plakete se podeljujejo za dolgoletno delo in prispevek k razvoju plavalnega športa v občini in regiji. Leta 1988 je skupina navdušenih plavalcev združila moči in po dolgih letih mrtvila postavila na noge Plavalno društvo Kamnik. Med temi navdušenci je bil tudi Demeter Sadnikar, ki je leta 1989 postal predsednik društva. Začela se je pisati nova zgodovina plavanja v Kamniku in prav Demetru Sadnikarju gre zahvala, da je prišlo do ponovne ustanovitve Plavalnega društva, do njenega naglega razvoja in športnih uspehov. Društvo se je leta 2001 preimenovalo v Plavalni klub Kamnik, ki ga je Demeter Sadnikar uspešno vodil od leta 1989 do 15. marca 2006, razen v obdobju od leta 1996 do 1998, ko je bil podpredsednik kluba. Kot predsedniku in kot velikemu ljubitelju plavanja mu je s sodelavci uspelo popeljati kamniški plavalni klub med najboljša občinska športna društva - s tem je bil presežen sloves, ki ga je kamniško plavanje že imelo. Z vztrajnostjo in velikim odrekanjem v zasebnem življenju je skrbel za ustrezne razmere za nemoteno delovanje kluba, ki je leta 1989 imel samo 12 plavalcev, leta 1996 pa že 70. Poleg športnega plavanja je bil Demeter Sadnikar tudi zagovornik rekreativnega plavanja in množičnosti. Kljub temu, da je bilo (in še vedno je) rekreativno plavanje možno le na poletnem kopališču v Kamniku, je bilo (in še vedno je) vodilo kluba rekreacija za vse starostne skupine. Vseskozi se je zavzemal tudi za načrtno pridobivanje novih plavalcev. Kljub temu, da je nove plavalce danes vedno težje pridobiti, saj plavanje postaja drag šport, je klubu uspelo najti nove poti za pridobivanje plavalcev. Prav goto- vo je Akademija plavanja nov pristop, ki klubu prinaša veliko popularnost med mladimi plavalci. Od vsega začetka se je Demeter Sadnikar zavzemal, da se plavalcem zagotovijo dobre razmere za plavanje. Ker Občina Kamnik nima pokritega bazena, treningi v zimskem času potekajo na treh lokacijah, in sicer v Kranju, Ljubljani in Snoviku, v poletnem času pa se treningi in vse ostale vodne aktivnosti odvijajo na poletnem kopališču v Kamniku. Poleg funkcije predsednika kluba je 14 let upravljal poletno kopališče v Kamniku. Ker Občina Kamnik ni našla primernega najemnika za bazen, je upravljanje ponudila Plavalnemu klubu in tako je kopališče postalo poletni tabor Plavalnega lduba. Pri tem gre za izjemen prispevek Demetra Sadnikarja. Njegova prizadevanja za postavitev pokritega bazena v Kamniku prav tako potekajo že 14 let. Plavalnemu klubu je uspelo pripraviti idejne projekte, zato lahko le upamo, da se bo ta želja kamniškim plavalcem kmalu uresničila. Pomemben je tudi njegov prispevek pri financiranju kluba. Ta ima že dolga leta tri glavne vire financiranja, to so sponzorska sredstva, proračunska sredstva in članarina. Zaradi treningov na treh lokacijah je proračun kluba veliko večji od proračunov klubov, ki lahko trenirajo v svojem domačem pokritem bazenu. Vedno je bil zagovornik strokovnega dela - večina trenerjev ima univerzitetno izobrazbo, nekateri pa trenerske izpite. Vsako leto klub zagotavlja dodatno izobraževanje vsem strokovnim delavcem. Bil je pobudnik, da Kamnik dobi organizacijo državnega prvenstva v plavanju, več šprinterskih tekmovanj - od leta 2002 dalje vsako leto organiziramo tudi mednarodni miting Veronika. Tu se je docela uresničilo njegovo načelo množičnosti. Na miting Veronika vsako leto pride več kot 400 plavalcev. To nam je v čast in prav Demeter Sadnikar ima veliko zaslug, da je to najmnožičnejši miting v Sloveniji. Bil je tudi pobudnik, da združimo šport in druženje. Plavalni klub trikrat letno organizira srečanje članov kluba. Na ta srečanja povabimo plavalce vseh generacij. Na srečanju septembra 2005 so bili med nami nekdaj dober plavalec Miki Muster, nekdanja napovedovalka Radia Slovenija Nataša Dolenc in večkratni državni prvak in častni občan Občine Kamnik Tone Cerar. Plavalni klub Kamnik Lokostrelstvo FITA 70 M krog Uvodno tekmo letošnje sezone v tarčnem streljanju za FITA pokal 70 m krog je v letošnjem letu organiziral Lokostrelski klub Kamnik. Na sončno nedeljo, 9. aprila, se je na Nogometnem igrišču Kamnik zbralo 71 tekmovalcev iz 22-ih klubov, od tega kar 11 domačih lokostrelcev v različnih kategorijah. Z olimpijskim lokom so si pristreljali naslednja mesta oz število krogov: člani: Matej Fideršek - 8. mesto, 571 krogov mladinke: Darja Verbič - 1. mesto, 557 krogov mladinci: Danijel Stojkovič -1. mesto, 614 krogov kadeti: Miha Kvas - 8. mesto, 343 kroge Uroš Kurmanšček - 9. mesto, 343 kroge David Virant -10. mesto, 261 krogov dečki: Gregor Rajh -1. mesto, 630 krogov Luka Kolenko - 2. mesto, 601 krog Grega Žmavc - 3. mesto, 508 krogov mlajši dečki: Klemen Štrajhar - 2 mesto, 586 krogov Jakob Jaka Pestotnik-1. mesto, 487 krogov (sestavljeni lok). Najboljši štirje tekmovalci v svojih skupinah so se pomerili še v dvobojih, kjer so imeli največ sreče dečki do 14 let. Gregor Rajh je ubranil 1. mesto, prav tako Luka Kolenko in Grega Žmavc 2. oz. 3- mesto. Članom LKK želimo na vseh naslednjih tekmah veliko uspehov in vse v »zlato«! Sagitarius Najboljši lokostrelci v dvobojih - dečki do 14 let: 1. mesto Gregor Rajh (v sredini), 2. mesto Luka Kolenko (levo), 3. mesto Grega Žmavc (desno). SELEKCIJI U-10 IN U-12 USPEŠNO ZAKLJUČILI PRIPRAVE V PIRANU Od 16. do 19. marca se je 31 mladih nogometašev s 4 spremljevalci udeležilo priprav v Piranu s ciljem, da čim bolje pripravljeni dočakajo spomladanski del nogometne sezone. Kot smo že poročali, sta omenjeni selekciji v jesenskem delu sezone osvojili 2. oziramo 3- mesto. Priprave so potekale po načrtu, čemur je botrovalo tudi lepo vreme. Medtem, ko je kamniški stadion počival pod debelo plastjo snega, se je Piran bohotil v vsem svojem sijaju. Ko smo odhajali iz Kamnika, so nas pospremile snežinke, v Piranu pa nas je pričakalo za 17 stopinj toplejše podnebje. Selekcija U-12 je imela že izkušnje z lanskoletnih priprav, zato so fantje vedeli, kaj jih čaka. Trening, trening in samo trening. Verjemite mi, da predsezonske priprave niso mačji kašelj. Že pred zajtrkom so morali fantje preteči cca 4 km po okolici Pirana in Fiese. Po zajtrku so pospravili sobe, potem pa jim je trener pojasnil plan treningov za tisti dan. Poudarek je bil na igri z žogo, obrambne in napadalne formacije, prenos žoge iz svoje na nasprotno polovico ter delo z vratarji. Po kosilu je sledila urica počitka, nato pa ponovno trening. Po večerji pa je bil na vrsti daljši sprehod po bližnji okolici in ogled piranskih znamenitosti. Ob vrnitvi v mladinski dom, kjer so bivali, so vidno utrujeni z lahkoto zaspali. Naslednje jutro pa spet vse znova. Trener Marko Komatar jim ni prizanašal niti minuto. Pri selekciji U-10 pa je bila zgodba nekoliko drugačna. Pre- cej fantov se je priprav udeležilo prvič. Marsikdo od njih si je mislil,da se gre v Piran na morje, tako kot gredo poleti s starši na do-pust.Trener Frenk Ostrež in njegov pomočnik Senad Keranovič sta imela kar dosti dela, da sta jim pojasnila smisel priprav in da lahko le dobro pripravljeno moštvo pričakuje tudi dobre rezultate. Ko sta jim to dejstvo vcepila v glave, so treningi stekli po načrtu, potekali so podobno kot pri selekciji U-12. Obe selekciji sta imeli tudi nekaj prijateljskih tekem in sicer s Piranom, Izolo in Koprom. Rezultat ni bil v ospredju, saj so poskušali zamisli s treningov prenesti na tekmo. Kljub temu pa moram reči, da fantje niso razočarali. Izgubili so namreč le eno tekmo. Omeniti moram, da takšne priprave niso poceni, zato »hvala« velja NK Kamnik, predsedniku Borisu Švajgerju, ki ima dovolj posluha tudi za najmlajše ter seveda staršem, ki so za svoje otroke z veseljem potegnili tolarčke iz denarnic. Zdaj pa še nekaj v razmislek. Kot veste, imajo obalni nogometaši zaradi sredozemskega podnebja lahko veliko daljšo nogometno sezono kot nogometaši iz notranjosti. Kljub temu imajo poleg osnovnih zelenic še dosti pomožnih igrišč, več igrišč z umetno travo, žaromete, tribune, celotno infrastrukturo ter zaposleno osebje, ki za vse to tudi skrbi. Kar zakolcato se mi je, ko sem pomislil, kaj imamo v Kamniku, kjer razen zelene površine nima- mo omembe vredne stvari. Za primer lahko navedem število sodobno opremljenih garderob v Izoli (18) inv Kopru (32), v Kamniku pa se bohotimo z dvema iz leta 1973. Kamnik kot ena največjih slovenskih občin si zasluži nov sodoben stadion z vso pripadajočo infrastrukturo. Zato velja APEL vsem kamniškim občinskim veljakom, naj nemudoma nekaj ukrenejo, da nam ne bo treba zardevati pred ostalim svetom. Ne pozabite, da NK Kamnik združuje približno 200 mladeničev, ki imajo radi nogomet. Toda, če nebo normalnih pogojev, jih lahko pogoltne ulica! RAZMISLITE!!!!! PETER ODBOJKARJI IMAJO NOVEGA PREDSEDNIKA Kamniški odbojkarski klub je konec aprila izvedel redni volilni občni zbor, na katerem so izvolili novo vodstvo OK Kamnik. Na samem občnem zboru so predstavili tudi delovanje kluba v prejšnjem letu. Kljub temu, da je očiten rezultatski padec prve moške ekipe, pa cilji OK Kamnik v prihodnosti ostajajo optimistični. Dosedanji predsednik Robert Lombergar se je zahvalil za pomoč vsem svojim sodelavcem, ki so pripomogli k temu, da so Kamničani trikrat zapored osvojili naslov državnih prvakov ter osvojili še drugo in četrto mesto. Na žalost se v letošnjem letu ni izteklo po pričakovanjih, kar je prav gotovo pokvarilo prijeten konec štiriletnega mandata. Svetla točka v tem letu v klubu pa so članice Bro-line Kamnika, kije naprej čakajo na svojo usodo in pa odlični nastopi mladih ekip. Kljub temu, da je bil dosedanji predsednik s strani deklet' še enkrat predlagan za mandatarstvo, se je zahvalil za zaupanje, vendar predloga ni podprl, saj je potrebno priložnost dati še komu, ki bo lahko moško ekipo postavil na mesto, ki ji pripada. Tako je na predlog g. Kirna (Cakit d.o.o.) ostal edini kandidat za predsednika Gregor Hribar, ki je bil z večino glasov tudi izvoljen. V upravni odbor pa so bili izvoljeni še Aco Kramar, Aleš Škorjanc, Matevž Kirn, Robert Lombergar, Boris Jemec in Franci Obolnar. Novi predsednik se je zahvalil za zaupanje članov OK Kamnik ter poudaril, da jih v prihodnosti čaka težka pot za ponoven vzpon moške ekipe, hkrati pa poudaril, da se bo več pozornosti dalo tudi ženski ekipi. Hkrati se je podjetju Caleit d.o.o. zahvalil za dosedanje zaupanje in za obljubljeno pomoč v prihodnosti. Cico 1. 12. maja 2006 ZANIMIVOSTI Kamniški OBČAN PEPELKA ZELO DRUGAČE Napoved iz predprejšnje številke Kamniškega občana se je uresničila. 12. aprila so člani gledališkega krožka OŠ Frana Albrehta odigrali predstavo Pepel-ka malo drugače pred številnim občinstvom v Domu kulture Kamnik. Fantje in dekleta so se odlično odrezali in dokazali, da tam, kjer je volja, je tudi pot Doživeta igra, improvizacije in s humorjem začinje- na igra so gledalce, tako mlajše, kot tudi odrasle, spravile v smeh in dobro voljo. Neverjetna sproščenost in doživeto igranje sta presenetila tudi zahtevne gledalce. Na kratko o gledališki skupini in nastanku Pepelke Mentorici Dragica Kovačič Lukner in Tina Plahutnik sva se odločili, da v letošnjem šolskem (jfnTfRtRfnD Tors Trgovina z igrafcami na Kamniški obvoznici, Perovo 36! AvtomobilizazbirateUe, daljinsko vodeni modeli, otroški avtomobili na, akumulatorski pogon, BABY bom, Baby Annabell, Barbie, LEGO, Maisto, akcijski j unaki, družabne igre! TOMY Obratovalni čas: ponedeljek-petek 9-12 in 14-19 Tel./faks: 01/831-33-53 email: enterfrend.toys@siol.net V s I IMAMO VEČ KOT DRUGI!!! O OSKRBI RAN IN SONČNIH OPEKLIN V lekarno prihajajo ljudje po nasvet ali pomoč pri manjših poškodbah, najpogosteje urezninah, odrgninah in opeklinah. Vsi poznamo klasično oskrbo ran in opeklin, ki pa se z uvajanjem novih pripravkov in pripomočkov postopoma opušča. Različnih razkužil, antibiotikov, mazil, gaz,... se za nego ran ne priporoča. Uporabljajo se novi materiali, ki omogočajo celjenje ran v vlažnem okolju. Rane pokrijemo z netkanimi oblogami ali filmi, ki preprečijo zlepljanje z rano in imajo visoko vpojnost. So vo-doodporni, neprepustni za bakterije in prehodni za pline. Vlažno celjenje ran lahko izboljšamo s hidrogeli. Sodobna oskrba rane skrajša čas celjenja rane, zmanjša bolečino, število prevez. Primer, kako lahko oskrbimo manjšo rano: - rano izperemo pod tekočo vodo oz. s sterilno fiziološko raztopino in odstranimo tujke, - na rano nanesemo hidrogel, - rano prekrijemo s polprepustnim prozornim filmom z blazinico oz. z netkano oblogo, - oblogo menjavamo po potrebi, lahko na več dni (običajno po 5 dneh) Le v končni fazi celjenja rane lahko za nego kože uporabljamo različne kreme in gele, tudi takšne z izvlečki zdravilnih rastlin. Vse rane niso primerne za samooskrbo, nujno moramo k zdravniku ob vbodu z injekcijsko iglo, ob živalskem ali človeškem ugrizu, ob globoki in zevajoči rani, močni, pulzirajoči krvavitvi, onesnaženi in okuženi rani. nikoli pa ne smemo pozabiti na cepljenje proti tetanusu. Sami si lahko oskrbimo tudi manjše sončne in termične opekline: - opeklino hladimo s hladno, čisto vodo (temp. od 8 do 22° C); led se nE uporablja, - pri pordeli koži oz. manjših opeklinah 1. stopnje kožo negujemo s hidratantno, hladilno kremo ali losjonom, po potrebi jo lahko prekrijemo z netkano oblogo ali filmom, - pri opeklinah 2. stopnje nanesemo hidrogel in prekrijemo s polprepustnim filmom, - mehurjev nikoli ne prediramo, če je mehur večji, obiščemo zdravnika, - oblogo zamenjamo najkasneje v 3 dneh. Zdravnika obiščemo, če ni izboljšanja po 7 dneh, pri otrocih pa vedno pri opeklinah večjega obsega na obrazu, nogah, rokah, dimljah. Na celjenje ran lahko vplivajo številni dejavniki: lega in velikost rane, prekrvljenost tkiva, prepogosto previjanje ran, splošno zdravstveno stanje (debelost, kajenje), sladkorna bolezen, zdravila, obsevanje, pomanjkanje vitaminov, mineralov in rudnin (Zn). Pri nepravilni oskrbi lahko majhna ranica hitro postane boleča kronična rana. Za kronične rane obstajajo še druge sodobne obloge (pene, alginati, hidrokoloidi, obloge z dodatki srebra, joda,...). Zaradi zahtevnosti izbora in pravilne uporabe niso primerne za samozdravljenje. Vedno se moramo pred uporabo posvetovati z zdravnikom ali patronažno sestro. Posebno pozornost zahtevajo nepokretni in inkontinentni bolniki, bolniki s sladkorno boleznijo, motnjami prekrvite. S pravilno nego kože lahko odložimo ali celo preprečimo nastanek ran. Z uporabo primernih krem, gelov in losjonov povečamo vlažnost in prekrvitev kože. Za zaščito ogrožene kože se lahko uporabijo prozorni poliuretanski filmi - na koži lahko ostanejo tudi do 14 dni. Potem jih moramo pravilno odstraniti. To je samo nekaj nasvetov. Vedno pa vam bomo radi pomagali v naših lekarnah. Nasta Vodnik, mag. farm. 'T MESTNE LEKARNE LEKARNA KAMNIK letu učencem in učenkam ponudiva gledališki krožek. Namen je bil pritegniti fante in dekleta h koristnemu preživljanju prostega časa, jim omogočiti učenje komunikacijskih veščin, javnega nastopanja, lastno samopromo-cijo in nenazadnje izvesti predstavo, s katero se bomo predstavili pred šolskim občinstvom. Marca so »mladi igralci« nastopili za učence 3- in 4. razredov matične šole in za zaposlene. Za večino je bil to prvi nastop v gledališki predstavi. Po začetni tremi so kljub tehničnim težavam svojo nalogo dobro opravili in za najmlajše na šoli postali živi liki iz pravljice. Miha sedaj kličejo Kraljevič, Fuad je Policaj, Sandra je Pepelka. Vznesenost igralcev in zaslepljenost z idejo o drugačni Pepelki je močno vplivala na smer predstavitve naše igre, ki je presegla šolske okvire. Na njihovo pobudo smo odigrali predstavo otrokom v Pediatrični kliniki v Ljubljani in nenazadnje pred Kamničani in drugimi obiskovalci predstave v Domu kulture Kamnik. Igralci so se odlično odrezali, kar je bilo razvidno tudi iz odziva občinstva. Naš slogan, da je Pepelka malo drugače »zabavna igra za otroke od 7. leta dalje, ki se ji najbolj nasmejijo odrasli«, se je izkazal kot pravi. Smeh iz dvorane nas je prepričal, da je publika doživela našo predstavo kot uro čiste zabave. Dvorano so zapustili nasmejani, deležni smo bili številnih pohval. Zadovoljstvo, ki so ga ob tem doživeli fantje in dekleta, potrditev, da so naredili nekaj dobrega zase in za druge ter zadovoljstvo staršev ob ogledu svojih otrok pa je pomembno sporočilo, da tudi dodatne dejavnosti šole prispevajo k dobrim odnosom med učenci, šolo in starši. Za konec pa pojasnilo tistim, ki ste si ogledali predstavo: Minister (Anže Slana) pogrkava samo v igri. Vse lepo do naslednje predstave! Za gledališki krožek: DRAGICA KOVAČIČ LUKNER in TINA PLAHUTNIK 16. ROKOVNJAŠKI POHOD Tudi letos bo organiziran Rokovnjaški pohod. Start pohoda bo v soboto, 27. maja, ob 20.30 pri gostišču na Trojanah, cilj pa na Črnivcu v nedeljo, 28. maja, ob 8. uri zjutraj. Pohoda se vsako leto udeleži veliko planincev in ljubiteljev narave. Prijavite se lahko na Trojanah od 18.30 dalje. Na pohodu bodo v sodelovanju z GRS organizirane vse spremljajoče dejavnosti: prva pomoč, prehrana, obveščanje, vodenje. Organizatorja pohoda sta Meddruštveni odbor planinskih društev Kamniško-Bistriškega območja in Planinsko društvo Kamnik, ki zagotavljata varno hojo na relaciji Trojane-Kozjak, na Oseke in dalje do cilja na Črnivcu. Od pohodnikov pričakujejo kondicijsko pripravljenost za 11-urno nočno hojo in dobro voljo. Na cilju bo pohodnike pozdravil kamniški župan Tone Smolnikar. STANE SIMŠIČ TUDI FIZIKI IMAMO OLIMPIJADO Fizikalna olimpijada bo v začetku meseca julija potekala v Singapurju. Kako se sploh uvrstiti nanjo? Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije vsako leto organizira fizikalna tekmovanja na več ravneh. Najnižja je osnovnošolska - tekmovalci poleg teoretičnih rešujejo tudi eksperimentalne naloge. Srednješolci tekmujejo v več skupinah. Prva zajema snov prvih dveh letnikov, druga pa približno štirih letnikov. Obstaja še olimpijska skupina, namenjena izbiri tekmovalcev za olimpijado, ki obsega snov štirih letnikov ter nekaj matematičnih dodatkov. Ponosni smo, da imamo med kandidati za uvrstitev na olimpijado tudi našega dijaka, četrtošolca Ambroža Kregarja. Poleg zlatega Stefanovega priznanja (najvišje državno priznanje na področju fizike za dijake) je prejel tudi drugo nagrado tekmovalne komisije ter možnost pomeriti se še z drugimi dobitniki zlatih priznanj za uvrstitev na olimpijado. Zlatih priznanj je bilo tokrat 11. Na državnem tekmovanju, ki je potekalo v Litiji, je Stefanovo pohvalo prejel Judi dijak tretjega letnika Martin Hergouth. Šolski center Rudolfa Maistra je bil letos že drugič gostitelj regijskega tekmovanja. Priborili smo si precejšen delež nagrad, skupaj v vseh skupinah 11 bronastih ter 4 srebrna Stefanova priznanja. Dobitniki bronastih priznanj so : Tadej Koderman 4.b, Boštjan Verbič 4.b, Jure Potočnik 3.a, David Jurak 2.a, Franci Petrič 4.a, Blaž Primc 4.a, Tomaž Suhovršnik 2.d, Tamara Čelesnik 2.d, Tim Kremič 3.d, Gašper Kukec-Mezeg 2.a, Urška Lanišek 2.d. Dobitniki srebrnih priznanj so: Ambrož Kregar 4.a, Martin Hergouth 3.b, Nejc Gantar 3.a, Rok Laznik 2.b. Veseli me, da je v našem centru zanimanje za fiziko veliko. Vsako leto se na maturo in tekmovanje prijavi več deset dijakov, med katerimi je vedno veliko dobitnikov priznanj. Zato me žalosti sedanji trend srednješolske prenove, ki temelji na postopnem zamiranju naravoslovja celo v splošnih gimnazijah. Dijaki največkrat šele v tretjem letniku polno zaživijo v naravoslovju in se potem v četrtem odločijo tudi za naravoslovni študij. Prenove bi morale naravoslovje podpirati in ne zatirati, saj se je država Evropi obvezala, da bo povečala vpis na naravoslovno-tehnična področja. Evropa že ugotavlja, da so njihovi otroci in dijaki naravoslovno pomanjkljivo izobraženi, zato naravoslovju posveča čedalje večjo pozornost. Eden izmed evropskih projektov, imenovan Pollen, poteka od letošnjega leta tudi pri nas. Združuje dvanajst evropskih držav, namenjen pa je razvoju naravoslovnega mišljenja že od najnežnejšega obdobja, to je od vrtca dalje. Slaba naravoslovna pismenost otrok in dijakov je francoske pobudnike projekta vzpodbudila, da so pričeli obsežno akcijo za naravoslovje. Slovenci smo trenutno v veliki prednosti. Naravoslovja nam ni potrebno vpeljati na novo, ker ga že imamo. Po prenovi, ki ga močno krni, pa bomo tudi mi čez deset let začenjali svojo naravoslovno pot od začetka. Škoda. SUZANA PERHAVEC, prof. fizike ŠCRM Kamnik Upokojenci Motnika in Špitaliča aktivni v življenju krajevnih skupnosti rnntu srn vem mvmimcmjifi TEHNIČNA TRGOVINA gorenje CElSfinEjjjjjjh Usnjarska 9, Kamnik (nasproti nekdanje tovarne Utok) tel.: 83-17-203 ŽE 5 LET V KAMNIKU j— MIKROVALOVNE it/ PEČICE-10% J * vgradne pečice 'Uvy ^ RADIOKASETOFONI GLASBENI STOLPI PRALNI STROJI od 49.900 SIT (208,23 EUR) -Siveč na www.pemecom.si AKCIJSKE CENE IN POPUSTI VELJAJO PRI PLAČILU Z GOTOVINO DO PRODAJE ZALOG UGODNO PONUDBO Sl OGLEJTE V NAŠI PRODAJALNI - BREZPLAČNA DOSTAVA KREDIT NA MESTU ■ NKBM, velja za vse banke KREDITI GORENJE 1+3 DO 1+24! Upokojenci Motnika in Špitaliča se intenzivno vključujejo v celotno dogajanje krajevnih skupnosti, kar so potrdili na letošnjem občnem zboru. Razveseljivo je tudi tesno sodelovanje s tamkajšnjo osnovno šolo. Šolski otroci vsakokrat priredijo upokojencem zanimiv kulturni program, posvečen tudi materinskemu dnevu. Tokrat so predstavili vrsto recitacij, Telefon: sssws RAČUNALNIKI nadgradnje - internet - instalacije kartuše in tonerji za tiskalnike mrežni in ostali povezovalni kabli - odstranjevanje virusov I Prodaja na obroke | TECH d.o.o., Ljubljanska c. 21e, KAMNIK (v obrtni coni Duplica) www.tech.si pevskih in plesnih točk, za kar so poskrbele tudi mentorice: Vida Kovačič, Barbka Marin, Polona Levko in Marjeta Fridl. Ob zaključku programa so otroci vsem ženam podarili spominska darilca in jim čestitali ob prazniku. Delovni program občnega zbora je uspešno vodil Anton Drolc. Predsednik društva Janez Trebušak je poročal o delu v preteklem letu, tajniško poročilo je posredoval Jože Semprimož-nik, o gospodarjenju s finančnimi sredstvi je poročala Kristina Brezovar, poročilo Nadzornega odbora pa je podal Miha Hribovšek. Razprava je pokazala, da je društvo, ki šteje 108 članov, delovalo uspešno in tako naj bi bilo tudi v prihodnje. Šolarji so pripravili pester kulturni program z recitacijami, pesmijo in plesom. STANE SIMŠIČ ZASEBNA ZOBOZDRAVSTVENA ORDINACIJA dr. Jagoda Strehovec Potočnikova 15, Domžale tel.: 7212-990 Delovni čas: ponedeljek, sreda, četrtek 13h-18h torek, petek 9h~12h Zaposlimo delavca v lakirnici in mizarja za delo v mizarski delavnici. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim rokom. Zaželene delovne izkušnje, možna tudi priučitev. Pohištvo Lipar d.o.o., Lahovče 31, 4207 Cerklje, tel.: 04/252-90-80. NIZKOGRADNJE, asfaltiranje in tlakovanje dvorišč, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov in pranih plošč, izdelovanje betonskih in kamnitih opornih zidov - »škarp« Adrovič & Co., d.n.o., Kamnik, Jerovškova 10 Tel.: 01/83 94 614, 041/680-751. MALI OGLASI: KUHINJO SVEA prodam, cena po dogovoru. Tel.. 041/ 669-707. INŠTRUIRAM matematiko in fiziko. Telefon: 723-81-57, 041/322-571. STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE 01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98 * ALU in PVC okna in vrata * izdelava termopan stekla * brušenje stekla in ogledal * izdelava izbočenih stekel * peskanje stekel * fuzije - vitraži * okvirjanje slik V SPOMIN Ob praznovanju 50. obletnice mature se spominjamo tudi umrlih sošolcev. Žal nam je, da so nas že zapustili: Rado Koželj Silvo Turnšek Karel Kušar Marko Sršen Vida Drešar Frenčka Hrovat Senica Eva Grbec Mihelič Matilda Mrak Capuder Ivanka Jerman Lesjak Spomini nanje so med nami še vedno živi. Maturanti Gimnazije Kamnik letnik 1955/56 RAČUNOVODSKE STORITVE IN SVETOVANJE za fizične in pravne osebe lMIBO#d.0.o. Kamnik. Zikova ul. 4 tel.: 01/831-45-15. 031/305-451 PRVI MESEC BREZPLAČNO! VRHPOLJE 170 (Nad trg. Azur) - Kamnik 01/83 19780 * FRIZERSKI SALON + LIČENJE + MANI KURA + UMETNI NOHTI + MASAŽA TE LESA NOVO'. * SOLARIJ ERGOLINE Ultra Turbo Povver HAPPVTIME! -1 min. sončenja 90 sit + ugodni paketi za maturantke www.solon-kloris.com Z" KLINIKA ZA MALE ŽIVALI VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Ulica padlih borcev 23, Ljubljana Odprta je vsak delavnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure Naročila sprejemamo na telefonsko številko 01/56-55-120. ________________________________________________________________________;___________________________________: Ni smrt tisto, kar nas loči in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (M. Kačič) ZAHVALA V 89. letu je od nas odšla naša draga sestra in teta IVANA BERLEC iz Srednje vasi 31, pri Kamniku Iskrena hvala vsem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter darove za cerkev in sv. maše. Hvala sosedom, ki ste nam v teh dneh nesebično pomagali. Iskrena hvala osebju doma starejših občanov iz Kamnika za dolgoletno oskrbo, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred ter pevcem Krt za občuteno petje. Hvala vsem in vsakomur posebej, ki ste karkoli dobrega storili za našo Ivico, in vsem, ki ste jo imeli radi ter jo tako številno pospremili na njeno zadnjo pot. Žalujoči vsi njeni Maj 2006 Je čas, ki da in čas, ki vzame. Pravijo - je čas, ki celi rane in je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. ZAHVALA Po hudi bolezni nas je v 83. letu za vedno zapustil naš dragi mož, ata, stari ata, brat, bratranec in stric JANEZ LANIŠEK, st. Jakopčev Janez iz Županjih Njiv 20 Zahvaljujemo se vsem za izražena sožalja, darove za svete maše, podarjene sveče in cvetje ter številno spremstvo na njegovi poslednji poti. Posebna zahvala patronažni sestri Miji in vnukinji Mateji za skrb in pomoč ves čas njegove bolezni. Hvala g. župniku Matiji Selanu za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem za zapete žalostinke in trobentaču za zaigrano Tišino. Še enkrat vsem iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi April 2006 V tih pomladni dan se navček oglasi; zaprla mama trudne si oči, v naših srcih pa boš vedno z nami ti. ZAHVALA V 95. letu življenja je končala svojo zemeljsko pot draga mama, babica, prababica, sestra, tašča in teta KATARINA KLEMEN Pustotnikova mama iz Špitaliča 20 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče, ter vso drugo pomoč, ki ste jo nesebično nudili v teh težkih trenutkih. Posebna zahvala patronažni sestri Lojzki Lipovšek za vso strokovno in toplo človeško pomoč. Iskrena zahvala g. župniku Hočevarju za lepo opravljen pogrebni obred in vso duhovno tolažbo v zadnjih letih njenega življenja. Hvala g. Mirku Železniku za besede slovesa, pogrebcem, Praporščakom in pevcem Krt. Iskrena hvala tudi vsem, ki ste v tako velikem številu pospremili našo mamo na njeno poslednjo pot. Vsi njeni Maj 2006 ZAHVALA V 79. letu je tiho odšel od nas SREČKO DURJA Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, in ga ohranjate v svojem spominu. Vsi njegovi April 2006 Ne jokajte na mojem grobu, saj v srcih vaših bom za vedno. Le tiho k njemu pristopite, drobno lučko mi prižgite, pomislite kako trpela sem in večni mir mi zaželite. ZAHVALA Po dolgoletni bolezni je v 83. letu starosti tiho odšla od nas naša draga mama, babica, prababica, sestra in tašča LOJZKA URANKAR iz Snovika Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom za izdatno pomoč, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, za darovano cvetje, sveče, zvenenje in svete maše. Posebna zahvala dr. Jermanovi, sestri Miheli in patronažni sestri Marinki za skrbno zdravljenje in pomoč. Zahvala g. župniku Hočevarju za lepo opravljen pogrebni obred, šmarskim pevcem za zapete pesmi, trobentaču za zaigrano Tišino in KP Kamnik. Mnogi ste se prišli poslovit od naše mame in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem! Žalujoči: njeni Snovik, april 2006 Skrb, delo in veselje bilo Tvoje je življenje. Nam ostaja zdaj praznina in velika bolečina. Ko Tvoje zaželimo si bližine, gremo tja v mirni kraj tišine. Tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da Te več med nami ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, tasta, brata in strica TONETA HRIBARJA iz Rožičnega 9 pri Kamniku se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste se poslovili od njega na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se vsem, ki ste darovali za svete maše, cvetje, sveče, za izrečena ustna in pisna sožalja, za molitve zanj in darovane prispevke, ki smo jih na menili VDC Loke. Posebna zahvala njegovi osebni zdravnici dr. Ambroževi in dr. Petriču z Onkološkega inštituta za žal kratko, vendar neizmerno zanimanje za našega ata. Vsa zahvala tudi GD Sela in vsem drugim gasilcem za spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku s Sel pri Kamniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem iz Tunjic in Društvu upokojencev Kamnik. Srčna hvala vsem sosedom, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in nam nudili vso pomoč. Hvala še enkrat vsem skupaj. Žalujoči: vsi njegovi Rožično, Studenca, Tunjice, Markovo, april 2006 Ko ob izgubi vašega j najbližjega ne veste kam, so vam naše usluge na voljo Neprekinjeno Noč in Dan! Nudimo vam kompletne pogrebne storitve hitro, kvalitetno, s posluhom POGREBNIK POGREBNE STORITVE Dvorje, d.o.o. DVORJE št. 13, 4207 Cerklje ^ Tel.: 04/252-14-24 GSM: 041/624-685 Ljubila si polje, družino in dom, prekmalu odzvonil ti vaški je zvon. ZAHVALA Tiho je od nas odšla naša draga žena, mama, stara mama, sestra, teta in tašča MARIJA JAŠOVEC z Zduše Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče, za svete maše in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku Pavlu Piberniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za zapete pesmi. Žalujoči: vsi njeni April 2006 "'i Ne jokajte! Tiho h grobu pristopite in za mojo dušo pomolite. ZAHVALA V 68. letu življenja nas je prezgodaj zapustil dragi mož, ati in ata iz Vrhpolja pri Kamniku Iskrena zahvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in za darove, ki ste jih namenili cerkvi ali za svete maše. Hvala tudi vsem, ki ste z molitvami pospremili našega dragega očeta na zadnjo pot. Posebej se zahvaljujemo domačemu župniku g. Vinku Podbev-šku, patru Janezu Poljanšku in g Romanu Globokarju ter pevcem in trobentaču za lepo opravljen in doživet pogrebni obred. Obenem posebna zahvala tudi vsem gasilcem, še posebej neveljskim, za slovesno spremstvo. Hvala vsem, ki ste našega očeta imeli radi in ga boste ohranili v lepem spominu. Vsi njegovi April 2006 IVAN RIFEL 690 sit 520 sit ! 2890sit HOOsit * 12,06 EUR 1 4,59 EUR , Skleda plastična Skleda plastična vk 2$ cm 15 on 790 sit H 1120 sit 1 4,67 Eoa 3,30 euh Plastične Žličke 4 kosi v pakiranju 2,88 eur Podstavki za kozarce, različni vzorci 4 kosi v kompletu 2,17 EUR Plastični krožnik 24 cm 590 s it 2,46 eur Plastični krožnik 28 cm 520 sit 2,17 EUR Plastični kozarec 3 del 1550sit 6,47 EUR Zložljivi stolček za piknik različne barve 2290 sit 9,56 eur Stekleni vrč + 6 kozarcev DOMŽALE Mestni trg 1 01/721 83 58 KAMNIK Ljubljanska cesta la 01/830 9610 GROSUPLJE Gasilska cesta 1 01/781 04 01 LJUBLJANA Plava laguna 01/230 69 82 MARIBOR Gosposka ulica 3 02/235 55 73 vabi s prijetnimi dogodki in odlično ponudbo V a in k ubiupha j; / * a .: ' auauiija. m j a I vanoma *“ v petek. 12. maja, ob 17. uri Otroška lutkovna delavnica Sijaj, sijaj, sončece v soboto. 13. maja, ob 10. uri Zabavna prireditev s skupino CATO BAND v petek. 19. maja, ob 17. uri Otroška lutkovna delavnica Lutke pripovedujejo v soboto. 20. maja, ob 10. uri Zabava za otroke s Piko Nogavičko Dobra ideja! Brez dvoma najboljša cena V akciji od 4. 5. do 16. 5. 2006 Ponudba velja do 25. 5. 2006, v navedenih M Centrih telmike in gradnje: 499,00 SIT 2,08 EUR pakirano, cena za kg Perutnina Ptuj, Ptuj dMibumvUjm • hišni aparati 01/560 61 00 • instalacijski material 01/560 61 73 • avdio-video 01/560 62 15 • računalniški 01/560 62 14 • bela tehnika, gos. aparati 01/560 62 16 • elektro, vodovod, orodje, zeleni program, barve in laki 01/560 61 76 • kopalnice 01/560 61 05 • gradbeni materiali 01/560 62 17 Odprto: od ponedeljka do sobote: od 8. do 20. ure. M Center tehnike in gradnje Črnučp Pot k sejmišču 32, Ljubljana - Črnuče Flips Kelly’s z arašidi, 150 g Kellys, Avstrija 7,00 SIT 0,54 EUR | LJUBLJANA-ČRNUČE | Obiščite nas! NOGOMETNI DAN V MERCATORJU V nedeljo, 21. maja, ob 10. uri v MC Kamnik: glasbeni gostje, plesne skupine, klovni, nagradne igre, strel na gol. k - ji ■k» _ \ . 2790 sit v | 11,64 EUR ^14 Pladenj, različne barve ______ 1 i i jVsjg I 7T ™ 1 wB ii [W \4 Wf- '4F gg 7 H M I m ■p.-. \V1 i %,t V® ,11 J 1 . I 3550 s it \ in I 14,81 EUR Mi- 1 Piknik odeja f f 1 (zložljiva v torbi) 1. 'Sr \1bJ8E* Ji T .Wk£ "i