(Priloga „Soči“)-
Glasilo c. kr. kmetijskega društva v Gorici.
Ureduje : Ernest Klavžar.
„Gospodarski List“ izhaja vsaki mesec enkrat na coli piili; udje c. kr. kmetijskega društva ga dobivajo brezplačno; za vso druge pa stano na leto 1 gld 20 kr. — Naročnina naj se pošilja c. kr. kmetijskemu društvu, dopisi pa odgovornemu uredniku. Rokopisi se ne viačajo.
Št. 9 in 10. V Gorici 30. septembra 1896.	Leto XV.
OPOMIN
zemljiškim posestnikom.
Ker jo deželna komisija za revizijo zemljarinskega katastra v zmislu § 41. zakona z dne 24. maja 1809. (štv. 88 drž. zakonika) ustanovljena po namenu zakona z dne 1. januvarja 1895 (štv. 3 drž. zak.) užo začela svoje delovanje in je bo morala v šestili mesecih dovršiti, spoznava c kr. kmetijsko društvo v svoji skrbi za kmetijske koristi deželanov kot primerno, opozoriti obdačence na sledeča določila zakona z dne 12. julija 189(5 (štv. 121 diž. zak.) o pregledovanji zemljarinskega katastra ;
Po §. 1. je namen reviziji:
1.	da se popišejo in vzamejo v poštev vse stalne spremembo, ki so se dogodilo v obdelovanji zemljišč;
2.	da se poravnajo očitne nerazmernosti med tarifami čistega priuosa za posamezne razvrstilne okraje in pa za posamezne kulturne načine v mejah istih okrajev ;
3.	da se popravijo pomote in debele napake gledč uvrščenja obdelane zemlje v dobrotne razrede in pa da se vzame v poštev, kar se je stalno na boljše ali na slabše spremenilo na zemljiščih in sicer :
a)	gledč posameznih parcel ali
b)	gledč celih krajev ali pa večjih zemljiščnih obsegov imajočih enakovrstna tla.
Naslednji paragrafi določajo, da bo deželna komisija uradoma izvrševala vsa ona dela, ki so omenjena v točkah 2 in 3 navedenega 1. paragrafa; ozirati pa se jej bo na dotične pritožbe, ki jih vtegnejo podati deželni odbor, občinski zastopi, kmetijske skupščine itd.
Kar zadeva v 1. točki omenjene premembe obdelovanja, je svetovati, da jih lastniki dotičnih zemljišč oglasijo uže zdaj, ko jun je to na voljo dano, dočim jih od novega leta 1897. naprej bodo morali oglašati v ogib nevšečnih nasledkov.
Kmetijsko društvo spoznava torej za dobro, da poživlja kolikor občinsko zastopo. toliko posamezne posestnike v deželi, naj v svojo in v korist svojih ljudi čim brže predložijo zgorej omenjene pritožbe in oglase in to tudi v namen, da olajšajo težavno nalogo deželni komisiji za revizijo zemljarinskega katastra.
C. kr. kmetijsko društvo v Gorici
dne 7. avgusta 189C>.
Predsednik
CORONINI.
PREGLEDOVANJE ZEMLJARINSKEGA KATASTRA.
Pouk občinskim zastopnikom in zemljiškim posestnikom na podlagi zakonov in minist. ukazov
zložil
E. KLAVŽAR.
Na čelu današnje številke smo priobčili opomin našega c. kr. kmetijskega društva vsem občinskim zastopom, pa tudi posameznim posestnikom, da naj čim brže podajo pritožbe in oglase, na katere se bo ozirati pri pregledovanji zemljarinskega katastra. Stvar jo zel6 važna in potrebuje po našem menenji nadrobniših pojasnil, da bo vsak zemljiški posestnik lahko vedel, kaj mu je pričakovati od pregledovanja zemljarinskega katastra in kaj mu je početi in kako postopati, da doseže kaj koristi iz tega pregledovanja ali se vsaj obrani škode, ki bi mu vtegnila nastati, ako ne poda pravočasno potrebnih pritožeb ali oglasov.
Tvornica kemičnih izdelkov v Hrastniku
'Brasfniku, septembra 1896.
n.
Čast, nam je, javiti velecenjenim lonsumentom umetnih gnojil, da smo izročili razprodajo svojih supeifosfatov za Carico in Gradišče, gospodu
FRANCU JESCHEK
v Gorici, Via Tre Re štev. 4.
in prosimo, naj blagovoli njemu poslati vsa dotična prašanja in naročila.
7j odličnim spoštovanjem
Tvornica kemičnih izdelkov v Hrastniku
Namen zemljarinskega pregleda.
Od kar je obveljala zemljarinska vravnava, dogodila se je marsikatera bistvena prememba v obdelovanji zemlje, v kakovosti tal in v razmerju čistega prinosa. Namen zemljarinskega pregledovanja pa je ravno ta, da se poizvedč in zaznainijo vse take bistvene premembe, da se poravnajo očitne nerazmernosti v tarifnih postavkih čistega prinosa in odpravijo posamezni debeli pogreški in pomote v tako zvani vcenitvi ter v poštev vzeinč, ko se bode prihodnjič določala zemljarina. Pregledovanje se bo torej omejevalo samo na poedine izprave ali vravnave in ne pričakujmo nobeno nove razvrstitve.
Opravniki zemljarinskega pregleda.
Razvidnostni (evidenčni) zemljemerci popisujejo vse obdelavne premembe ter jih jemljejo v poštev pri odmerjanju zemlja rine; vse druge izprave ali vravnave pa izvršuje za vsako deželo posebej dotična deželna komisija uradoma in ne potom reklamacijskega postopanja.
Kar opravi in izgotovi deželna komisija, to mora potem še enkrat pregledati in končno ugotoviti osrednja komisija na Dunaji.
Kulturne (obdelavne) premembe in dotična zglasila.
Pri pregledovanji zemljarinskega katastra se bo ozirati samo na trajne premembe v obdelavah, po katerih se zmanjša ali povekša čisti donos. če obdelam na primer svoj delež razdeljenega občinskega pašnika tor ga spremenim v travnik, njivo ali vinograd, je taka prememba trajna.
če pa voda odnese, ali če se splazi kako zemljišče, ali če se skala odruši in ti zaleže njivo, ali pa tudi če porabiš zemljišče za cesto ali pot, za stavišče, imenujemo tako preinembo stvarno ali preinembo objekta.
Take premembe bilježi in se ozira na uje evidenčni urad; komisiji za pregled zemljarinskega katastra se. ni baviti ž njimi. Zaradi začasnih prememb pa se tudi le začasno odpuščajo davki.
Čo so se trajno spremenila tla po naravnih silah ali po človeškem delu in se je vsled tega trajno poslabšala ali zboljšala
njih dobrota, ozirati se je vsakakor na tako promembo, saj ima trajen upliv na rodovitnost zemlje.
Če je naravna sila zakrivila trajno premembo, naj dotični zemljiščui posestnik naznani stvar nekako tako :
Slavni c. kr. zemljarinski evidenčni urad
v
TOLMINU.
Kor je hudournik Be'a izpodjedel moj travnik, parcela str. 713 v davčni občini Sodlo, splazila se je zemlja v potok in ostal jo gol plaz na mestu v približni izmeri 250 štirjaških motrov.
Prosim spoštljivo, naj se ukrene vravnava zemljarinskoga katastra.
V P o d b o 1 i, dne 21. aprila 189(5.
Peter Špehonja, s. r.
če je pa trajna prememba nastala vsled človeškega dela, naj se glasi naznanilo morda tako :
Slavni c. kr. zemljarinski evidenčni urad
v
GORICI.
Od kar je g. Jožef Vidmar napravil novi jez na Lokavsčku, poslabšal so je prav očitno moj travnik na desnem bregu, pare. štev. 21(5/12 v daven občini Lokavoo, vsled zastajajoče vode.
Ta travniška parcela v izmeri 2 hektarjev, 5(5 arov, 16 štirjaškdi metrov je sedaj ocenjena kot travn k II. razreda. Po popisu vzornega zemljišča pa je šteti mokre travnike s kislo travo v V. razred.
Prosim torej spoštljivo, naj se po ogledu na licu mesta spozna resničnost mojega naznanila in uvrsti navedeni travnik v nižji razred, kamor spada po sedanjem svojstvu tal.
Pri Komparetih v lokavski občini, dno 27. maja 1896.
Ivan Blaško, s. r.
Take poprave izvršč so uradnim potom in javiti jih je od slučaja do slučaja evidenčnemu zemljemercu.
Začenši leta 189 7. bo dolžan vsak zemljiški posestnik, oglasiti tiste trajne preuiembe, ki so se dogodile do konca leta 189(5, pa se morda pri pregledu še niso vzele v poštev, do konca marca 1897, — trajne preuiembe obdelave ki se zgode pozneje, pa vsakrat v 6 tednih po izvršeni premembi. Take oglase brez koleka
jo podati vsak čas c. kr. davkariji ali pa evidenčnemu zemljemercu pismeno ali ustno.
Glasč naj se n. pr. tako-le:
Slavni c. kr. davčni urad
v
AJDOVŠČINI.
Orano njivo, pare. štev. 375/1 v davčni občini Solo s površjem 80 arov, 3G štirjaških metrov, som spremenil aprila meseca t. 1. v travnik z sadnim drevjem.
Naznanjam to po svoji dolžnosti za nadaljno poslovanje.
V	Solu, dno IG. maja 1890..
Štefan Bavčar, a. r.
ali pa
Slavni c. kr. nemi) armski evidenčni urad
v
SEŽANI.
Opustivši svoj vinograd, pare. štev. 21G v davčni občini Štorje, premenil sem dotično zomljiščno parcelo v izmeri 1 hokt., 28 arov, 2Gin2 polovico v sadni vrt, polovico pa v njivo.
Prosim torej, naj so po ogledu na licu mosta izvede ta promomba v zomljarinskem katastru in naj se na njo ozir jem jo, kadar se bo predpisaval davek za prihodnje loto.
V	S tor j ah, dne 25. septembra 189G.
Janez Dolžan, s. r.
Tudi županstva sprejemajo take oglase na zapisnik in morajo vsak tak zapisnik nemudoma poslati evidenčnemu zemljemercu. Zapisnik bi se glasil n. pr. tako:
V	občinskem uradu v Slivnem dne 25. februarja 189G.
Anton Skomina, posestn k v Prečniku, pride v občinski urad in prosi, naj se sprejme ta-le
OGLAS:
V preteklem in tokočem mesecu som predelal svoj delež nekdanjega občinskega pašnika v prib'ižni meri 2 hektarjev v njivo s trtami in prosim, naj se ta trajna promemba obdelave naznani pristojnemu oblastvu v svrho vravnave zemljarinskega katastra.
Prečitano in podpisano.
Prod menoj:	Anton Skomina, s. r.
Janez Trobec, s. r.	Peter Šušmelj, s. r.
župan.	zapisnikar.
Župani so dolžni, opozarjati evidenčnega zemljemerca na pre-membe obdelave in podpirati ga v delovanji, kadar gre za dozvodbo takih pretneinb.
Kadar dozve župan kako premeinbo obdelave, mora poročati o tem n. pr. tako-le:
Slavni c. kr. zemljarinski evidenčni urad
v
GORICI.
Ko sem bil dne 7. maja t. 1. na komisijskem ogledu zaradi zgradbo nove hiše v Ravnici, sem opazil, da je Blaž Belinger kos svojega deleža na poprejšnjem občinskem pašniku, pare. štv. 208 v približni izmeri 250 štirjaških metrov izpreobrnil v sadni vrt.
Počaščujem se, naznaniti to trajno premembo v namen, da so na njo ozir jemlje pri pregledu zemljarinskega katastra.
ŽUPANSTVO V GRGARJU, dne 25. maja 18!K>.
Župan :
Jožef Doljak, s. r.
Zemljemerski uradnik mora o tistih trajnih obdelavnih pre-membah, katere so mu naznanile stranke same, ali jih je poizvedel od drugod ali pa sam zapazil, poizvedovati na licu mesta. K temu ogledu ima pritegniti župana ali njegovega namestnika, posestnika dotičnega zemljišča in dva izvedena, krajevne razmere poznajoča zaupnika iz občine, kjer se vrši poizvedba. Zaupnika odbere občinski zastop.
Poizvedba ima namen, določiti obdelavno vrsto, kateri je bilo zemljišče trajno odmenjeno in pa dobroto njegovo.
Pri tem se je primerno ozirati na operate zemljarinskega katastra dotičnih občin, posebno na podatke za sestavo dobrotnih (bonitetnih) razredov, nahajajoče se v popisu vzornih zemljišč in razredbenem zapisniku.
Poizvedene dejanske razmere opiše evidenčni uradnik v zglasilni poli in vsi pričujoči podpišejo pftlo.
Ce niso vsi komisijski udje enacega mnenja, mora evidenčni uradnik v zglasilni poli razkazati različna mnenja.
Poizvedba se vrši veljavno tudi tedaj, kadar povabljeni posestnik ne pride k ogledu na lice mesta.
Obdelavno promoinbo je v poštev jemati od tistega leta po njeni izvršitvi, oziroma, če je dan pogoj za dovolitev desetletno ugodnosti, počonši od enajstega leta.
Evidenčni uradnik obvesti o tem zemljiškega posestnika, pustivši mu 30 dneven rok, da morebiti vloži rekurz.
Take rekurze je v 30 dneh od dneva vročitve podati finančni oblasti. Sestavljajo naj se na pr. v tej obliki:
Slavno c. kr. finančno ravnateljstvo
v
TRSTU
Dne 27. maja t. 1. sem naznanil c. kr. zemljarinskemu evidenčnemu uradu v Gorici, da se jo moj travnik na desnem bregu Lokavščka pare. štev. 21(1/12 po zastajajoči vodi v donesku bistveno poslabšal, in da so spozna resničnost mojega naznanila, prosil som, naj so razpiše oglod na licu mosta.
Evidenčni urad pa jo zavrnil to mojo prošnjo, češ, da loži moj travnik med drugimi travniki, kateri so uvrščeni vsi v enak razred kakor moj in ker je g. Vidmar zgradil svoj jez le nekoliko nižej od poprejšnjega in to še le leta 1889, da toroj ni verjeti, da bi se bila travniku bistveno poslabila tla in da bi se bil dosledno znižal njogov čisti donos.
Ker se mi po tej razsodbi c. kr. evidenčnega urada v Gorici godi očitna krivica,
pritožujem se
proti njoj v zakonitem roku.
Pri Komparetili v lokavski občini, dno 20. junija 189(1.
Štefan Blaško, s. r.
O takih rekurzih razsoja dokončno deželno finančno oblastvo, ko je zaslišalo o tem poprej dva od kmetijskega osrednjega organa imenovana veščaka.
Oo se no zglasi trajna obdelavna prememba v določenem roku, zmanjša se davek, kadar je prememba taka, da je zahtevati zmanjšanje davka, — še le počenši od tistega lota, ki pride po priznanih! ali uradnem poistinjenju; ako pa se vsi od obdelavno premembe davek poviša, ni dodeliti desetletne ugodnosti.
Obdlelavne premembe vsled okuženja po trtni u.si.
One obdelavno premembe, ki se izvršb za to, ker so je pokazala trtna uš, se ne jemljejo v poštev pri in po pregledu zeinlja-rinskega katastra, mariveč je ravnati ž njimi po zakonu z dne 27. junija 1885 (drž. zak. štv. 3 iz 1. 188G).
Ta zakon določuje, da, če se od trtne uši okuženi vinograd odtegne trtoreji bodi po ukazu oblastva, bodi po posestnikovi prosti volji, se odmerja z e m 1 j arina po oni vrsti obdelovanja, v katero se najpred odmeni dotično zemljišče, z ozirom na dobroto in na druge stvari, ki imajo kak vpliv na čisti donos Take obde-lavne premembe je naznaniti v štirih tednih po njih izvršitvi okrajnemu glavarstvu in priložiti je županstveno spričevalo, da se je okuženje dotične zemljiščne parcele po trtni uši zakonitim potom doznalo.
Prepis gozdnih parcel v drugo obdelavno vrsto.
Kadar se gozdni svet odtegne lesarstvu, ne da bi se bila dosegla dovolitev, ki je v to obdelavno premembo potrebna po §. 2. gozdarskega zakona z dne 3. decembra 1852 (drž. zak. štev. 250), mora evidenčni zemljemerec vselej, kadar jo zapazil tak prestopek gozdarskega zakona, ovaditi ga okrajnemu glavarstvu in počakati razsodbe, ali zaukaže ono, da so zopet pogozdi zemljišče, ali pa odobri uže narejeno obdelavno premembo.
V drugem slučaju se je na obdelavno premembo ozirati počenši od leta po izvršitvi premembe; vendar tu ni ugodnosti, da bi se zemljišče pustilo deset let v manjšem davku.
*rf 'Parcele, katere so v zemljarinskem katastru vpisane za goz-dovje, pa so bile v poprejšnjem zemljarinskem operatu pripisane drugi obdelavni vrsti, je na zahtevo njihovih posestnikov, brez posebne dovolitve v zmislu §. 2. gozdarskega zakona, prestaviti v ono drugo obdelavno vrsto, v katero spadajo po svoji dejanski in pretežni uporabi. Take zahteve je naznaniti do konca meseca junija 1837.
To določilo velja pred vsem za tiste parcele, katere so po v s i svoji površini v zemljarinskem kat-astru vpisane kot gozdovje,
pa so bilo v poprejšnjem zemljarinskem operatu pripisane drugi obdelavni vrsti.
Vendar pa se veljavnost zakonitega določila ne odpravlja s tem, da je parcela, bodi si v zemljarinskem katastru, bodi si v poprejšnjem zemljarinskem operatu ali v oboli (kakor so to dogaja tu in tam) z nekolikim ali samo približno poizvedenim (ne izmerjenim) delom vpisana za gozdovje, z ostalim delom pa pripisana drugi obdelavni vrsti
Kadar je v poprejšnjem zemljarinskem operatu kaka parcela vpisana z enim delom z a g o z d o v j e, in so deli parcele, dajsi se ta, če se na njo ozira kot celoto, dejanski in pretežno rabi za kako drugo kulturo, obsajeni z lesom, tedaj je od prepisa parcele v drugo obdelavno vrsto izločiti in v zemljarinskem katastru kot gozdovje pustiti one z lesom obsajene dele, kateri so
a)	nahajajo na strmih, rado se uhajajočih ležali ter kažejo veče razmerje obsajenosti kakor 0'3, ali kateri so
b)	nahajajo v drugačnih, kakor spredaj oznamenjenih legah ter znašajo vsaj 3 h a z večjim razmerjem obsajenosti kakor 0-5.
Ugodnosti, da se katero gozdno zemljišče preloži v poprejšnjo obdelavno vrsto, ni doseči za tisto gozdno parcele, za katere se je po zakonu z duo 9. decembra 1863 (deželnega zakonika štv. 13) o pogozdovanji Krasa v pokneženi grofovini goriški in gradiški, ali po zakonu z dne 30. junija 1884 1. (drž. zak. štv. 117) o navedbah. da se brez škode odvajajo gorske vode, izreklo, da jih je ohraniti kot gozdovje, ali katere so se djale v prepoved na podlagi §. 19. gozdarskega zakona z dne 3. decembra 1852 (drž. zak. štv. 250), to je zaradi varnosti oseb. državnega in zasebnega imetja, v bran proti plazovom, posipom, udiranju pečin itd.
Kadar je pa zaprošenemu prepisu parcel v drugo obdelavno vrsto na poti samo zadnje omenjena okolnost (prepoved) in se-prepovedni predpis, ne k ra tč njegovega namena, dii omejiti na neki d e 1 parcel, tedaj je po pravnomočni primerni preinembi prepovednega predpisa opraviti prepis ostalega parcelnega dela v ono obdelavno vrsto, v katero ona spada po svoji dejanski in pretežni rabi.
Glede tega, kako jo ravnati, da se izvrši prepis' parcel v drugo obdelavno vrsto, je paziti pred vsem na to, da zakon določa neprestopni rok do konca junija 1897, do katerega morajo posest-
niki izreči zahtevo za prepis parcel, ako hočejo, da se bo na to zahtevo oziralo.
Po tem takem morajo tisti zemljiški posestniki, ki hočejo doseči, da se v zemljarinskem katastru za gozdovje vpisana parcela ali neki njen del prepiše v drugo obdelavuo vrsto ali pa da sc izloči neki del kake parcele iz prepovednega predpisa, to pismeno ali ustno zglasiti v zakonitem roku ali pri evidenčnem uradniku, ali pa pri županstvu.
Zglasitev mora obsegati to-le podatke :
Ime in stanovališče zemljiškega posestnika, katastralno občino, v kateri leži parcela, parcelno številko in izmero parcelne površine, obdelavuo vrsto po sedanjem zemljarinskem katastru in obdelavuo vrsto po poprejšnjem zemljarinskem operatu, obdelavuo vrsto, v katero parcela spada po dejanski pretežni rabi, okolnost, ali so na parceli nahaja obsajen les in zlasti nepretrgoma držeč se gozd, v poslednjem primerljaju, v kaki približni izmeri, slednjič okolnost, ali se parcela nahaja v strmi, rado se usajajoči legi ali ne.
Resničnost podatkov poslednjih štirih okolnosti mora potrditi župan.
Kadar se zglasitev poda evidenčnemu zemljemercu, si mora ta izprositi dotično potrdilo od župana.
Tako zglasitev je sestaviti n. pr. tako-le :
Slavni c. kr. zemlja vinski evidenčni urad
v
TOLMINU.
Kakor k a/, o pridjana posestna pola c. kr. davkarije v Tolminu iz leta 1809., je bila sedaj kot „gozd“ veenjona zomljščna parcela štev. 203/25 davčno občine Kamno v izmeri 40 h, 08 a, 24 m2 takrat kot „pašnik“ vpisana v katastru.
Ker sem to parcelo vedno rabil in jo želim tudi zanaprej obraniti za pašnjo, prosim, naj jo blagovoli slavni urad kot pašnik prepisati v katastru.
Omenjam, da jo na tem zemljišču lo tu pa tam nasajenih nekoliko dreves, da ni na njem nič nepretrgoma držečega se gozda in da so zemljišče razprostira v položni legi brez strmin in da so no moro nikjer usajati.
Na Kamnom, dno 26. maja 1896.
Jakob Maligoj s. r.
Podpisano županstvo potrjuje resničnost zgoroj navedenih podatkov.
ŽUPANSTVO NA L IB UŠ N .1 EM dne 28. maja 18f)(>.
Župan:
Andrej Gregorčič s. r.
Pri župana vložena zglasila mora ta konec vsakega meseca vpošiljati pristojnemu evidenčnemu uradniku.
Za vzprejemanje zglasil je moči rabiti golico (blanketo) po priloženem vzorcu.
Glej ukaz ministorstva za finance z dne 11. avgusta 1890 1. (drž. za k št v. 153).
Deželne komisije in nijli delokrog.
Deželne komisije za pregledovanje zemljarinskega katastra so sestavljene po državnem zakonu z dne 1. januarija 1895 štv. 3.
One obstojč iz tačasnega deželnega načelnika ali njega namestnika kot predsednika in za vsako deželo določenega števila udov, katerih polovico izvoli deželni zbor, polovico pa jih imenuje finančni minister. Deželna komisija za pokneženo grofovino goričko in gradiško šteje zraven predsednika šest udov.
Po namenu pregleda ne bo komisija ustanavljala novih raz-vrstilnih tarifov, torej jej ne bo ponavljati postopanja po zakonu z dne 24. maja 18G9 I. (drž. zak. šcv. 88) za ustanovitev tarifnih postavkov in za individualne vcenitvo parcel. Ona bo obračala svojo pozornost sosebno na to, da poizvč in odpravi s časom nastale, oziroma še obstoječe, proti dejanskim donosnim razmeram oči vidne različnosti v obdačevanju posameznih razredbenih okrožij, oziroma posameznih parcel, celih kosov ali večih zemljiških skupin, pri čemer se pa ni ozirati na izvršene zboljšave takih zemljišč, na katerih se je ohranila dosedanja obdelavna vrsta.
Deželna komisija mora korenito preudarjati, če so se razmere gledč pridelovanja in gospodarstva posameznih razredbenih okrožij tako trajno in temeljito premenile, da bi to zakrivilo očitno različnost postopanja v posameznih okrožjih, ko bi se ohranili dosedanji tarifni postavki čistega donosa.
Ko bi bilo take očitne različnosti v posameznih slučajih nastale po debelih napakah ali krivih razmerah v obstoječih tarifnih po-stavkih, bo komisiji tudi te slučaje preudariti in različnosti odpraviti.
Po tem takem ima deželna komisija dolžnost, ustanoviti, za katera razredbena okrožja, oziroma za katere obdelave in dobrotne razrede in v kateri meri se ji zdi potrebno, da so premeno obstoječi tarifni postavki, bodi, da se povišajo, bodi, da so znižajo.
Pomote ali napake v uvrstitvi parcel poizve deželna komisija po evidenčnih uradnikih zemljarinskega katastra, kateri morajo uradoma opravljati dotične poizvedbe.
Deželna komisija razsoja o tem dokončno, a uvaževati mora zglasila, ki so jej došla od drugih organov n. pr. od deželnega odbora, občinskih zastopov, kmetijskih društev itd.
Taka zglasila je sestavljati n. pr. tako :
Kadar gre za debelo napako v razredbi zemljišča:
Slavni c. Jer. zcml j urinski evidenčni urad
v
TOLMINU.
Parcelo štev. 700, 710, 712 davčno občino Ciginj so so kot travniki po vzorni parceli 224 „Dušice“ v isti davčni občini uvrstilo v 1. razred trav n kov.
Popis vzornih zemljišč pa navaja naslednjo znake tal in logo za travnike 1. razreda.
Ravna, prsteno ■ ilovnata tla do 15“ globočino, lahko prodorna spodnja plast, pristopna lega.
Moj travnik obsegajoč zgorej navedene parcele pa ima komaj ti—8“ debelo prsteno površno plast slonečo na kameniti, večinoma ne-predorni podlagi. Njegova rodovitnost je samo navidezna in prihaja od napeljane gnojnice. Bujna rašča trave je zapeljala cenilno komisijo, da je travnik postavila v I. razred.
Pri tem pa ni pazila na to, da raste moj travo vso polno potočnic in drugih malo vrednih rastlin, katere kaze dobroto pridelka. Ker se jo torej zgodila pri uvrstitvi očividna napaka, prosim spoštljivo za ogled na licu mesta, da so dokaže resničnost mojega zglasila in tla se dosledno preloži moj travn k v nižji razred.
V Ciginju, dne 7. maja 1896.
Anton Hrast s. r.
Ali če poda občina zglasilo : Štev. 370.
Slavni c. kr. zemlj urinski evidenčni urad
v
TOLMINU.
Parcele štov. 734, 800, 807, 809, 811/, davčno občine Volarji in parcele štev. 89, 90, 92, 90 davčne občino Volče — nekdanja občinska zemljišča davčne občine Volarji — so so po pomoti vcenile kot travniki in kot tak vpisale v zoinljarinski kataster.
Ta zemljišča so pa tako strma, kamenita in skalovita, da jih ni moči obdelovati kot travn ke in da ni bila njih proložba iz kulturno vrste pašnikov med travnike nikakor opravičena.
Kor meni podpisano županstvo, da so je tu zgodila pri vcenitvi debela pomota, prosi, naj se stvar na licu mesta progleda in potem razsodi >'n popravi v zmislu zglasila.
ŽUPANSTVO V TOLMINU
dne 26. junija 1896.
Župan:
Jožef Skočir s. r.
Kadar groza dobolo napako vslod lega, ker se ni enak o tn orno postopalo pri vcenitvi:
Štev. 224.
Veleslavna deželna komisija
v
GORICI.
Po naročilu občinskega stareš nstva z dne 7. maja 1896 oglaša podp sano županstvo sledečo veliko napako pri vcenitvi :
Vinogradi so v tukajšnji občini uvrščeni deloma v 1., doloma v drugi bonitetni razred.
Ta uvrstitev pa ni nikakor opravičena, ker so naši vinogradi glede lege in svojstva tal ne skladajo niti z vzornimi vinogradi prvega in druzega razreda, niti z bližnjimi vinogradi drugih občin.
Nuši vinogradi so večinoma razpostavljeni silnim vetrovom in vsled tega trpi pridelek skoro vsako leto.
Obdelovanje je pri nas težo, draže, kakor v vseh drugih pokrajinah našo dežele, ker je treba kopati v trdo opoko.
Zraven tega naj so blagovoljno v poštev vzame perijodična suša in občno pomanjkanje vode za kakoršno koli namakanje.
Ker je v naši občini premalo travnikov, ni moči rediti zadosti živine za nujno kmetijsko potrebe, tedaj tudi no moremo zadostno gnojiti svojim trtnim nasadom.
Vib tega je v zadnjih 5 lotih 3 krat toča prihrumela nad naše vinograde in dvakrat uničila vse pridelke, enkrat pa pobrala dobro polovico. Tudi P e r o n o s p o r a jo uže kakih 10 let stalen gost v naših vinogradih.
Na to uimo in bolezni so svoječasno pri preračunanji čistega donosa ni oziralo, in vondar vplivajo tudi to nezgodo odločilno na poprečni čisti donos.
Podpisano županstvo prosi torej prospoštljivo, veleslavna deželna komisija naj blagovoli to veliko napako v ocenitvi popraviti ter preložiti naše vinograde v niže razrede.
ŽUPANSTVO v K O J S K E M
dne 27. junija 1800.
Župan:
A. pl. Reja, s. r.
Kadar spozna deželna komisija, da se z ozirom na mnoge donosne različnosti ne more izhajati z osmčmi dobrotnimi razredi, sme tudi njih število pomnožiti, ustanovivši tarifno postavke, katere je uporabljati zanje.
Vse premembe v obstoječih tarifnih postavkih, katere je ukrenila deželna komisija, je priobčiti v uradnih deželnih časopisih.
Proti tem premembam morejo občine, iz občinske zveze izločeno graščine in tisti zemljiški posestniki, kateri plačujejo najmanj šesti dol v s e z e m I j a r i n e v občini, slednjič poročevalec (referent) deželne komisij e v šestih tedni h, od dne razglasa dotičnih sklepov, pri deželni komisiji p i s m e n o vložiti svoje vgovore.
Take vgovore je sestaviti n. pr. tako-le :
Štev. 370.
Veleslavna deželna komisija
v
GOELCr.
Po razglasu z dne 21. novembru 189(1, se jo dosedanjim tarifnim postavkom za gozde v 2. razvrstiInem okrožji cenitvenega okraja go-riške okolice pridjal VI. razred s čistim donosom 1 gld. 80 kr.
FRANC JESCHEK
Via Tre Re štev. 4.
'7^ (poiici, septembra 189<S.
Nanaša je se na okrožnico, tiskam> na sprednji strani, počaščujem se javiti, da sem premi/ razprodajo super fosfatov iz tvornice kemičnih izdelkov r Hrastnika za deželo Gorica Gradiška
Prav vesel bodem Vaših cenjenih naročil, ker sem r prijetnem položaju, da Vam lahko vstrežem z izvrstnimi, ijaran-tovanimi izdelki po tako zmernih cenah, da se mi ni bati nobene konkurenci je.
A er imam zalogo tukaj r Gorici, bo tudi postrežba vselej najtočniša.
^ sakemu odjemalcu je na voljo dano, da izroči blago v preiskavo tukajšnjemu c. kr. kmet. kem. poskušališču, kojega sodba bo obvezna za me in za odjemalca,
Pripravljen sem dati vsako nadaljno pojasnilo.
Z odličnim spoštovanjem
Frane Jesehek,
Tisk. S. Skert — Gorici.
*
Gozdna zemljišča davčnih občin Vrhovlje, Vedrijan in Gradno mejijo s 3. razvrstilnim okrožjem cenitvenega okraja gorifiko okolico, katerega gozdi izkazujejo v V. razredu 1 gld. 50 kr. čistega donosa.
Kor so gozd v davčnih občinah Vrhovlje, Vedrijan in Gradno, ki so vcenjeni v novi tarifn razred, glede njih čistega donosa približno enaki onim sosedno občino II. razvrsti noga okrožja, — prosi vdano podpisano županstvo, izpolnujoč starešinstvono naročilo, naj se ali novi tarifni postavek zniža na 1 gld. 50 kr., ali pa naj se osnuje VIT.. tarifn' razred, ki bo odgovarjal istovrstnim zemljiškim, prodajalnim in p o d n ebn i m raz meram.
ŽUPANSTVO v KOJSKEM dne 29. decembra 1890,
Župan:
A. pl. Reja, s. r.
Sklepe deželne komisije je razkazati v novih razrednih sestavah in okrajnih razpregledih, katere napravi evidenčni uradnik. Na to naj deželna komisija vso operato in sejne zapisnike vkup z mnenjem vred o došlih vgovorih proti tarifnim premombain predloži finančnemu ministru, kateri ima potrebno ukreniti, da prične osrednja komisija svoje delovanje.
Deželne komisije so začele svoje delovanje 1. avgusta 1896 in je morajo najkasneje v šestih mesecih dovršiti.
Ko preteče vgovorni rok, predlože se operati, ko se je izreklo mnenje o njih, najpozneje v enem mesecu finančnemu ministru.
Osrednja komisija in nje delokrog.
Osrednja komisija sestoji pod predsedstvom finančnega ministra ali njegovega namestnika iz 48 udov in ravno toliko nadomestnikov in zboruje na Dunaji.
Od teh 48 udov in nadomestnikov voli gosposka zbornica državnega zbora 12 udov in 12 nadomestnikov brez omejitve v voiitvi. Poslanska zbornica državnega zbora voli 24 udov in 24 nadomestnikov tako, da na vsako izmed 24 okrožij, ki so se naredila v namen zemljarinske uredbe, pride po en ud in en nadomestnik izmed zemljiških posestnikov dotičnega okrožja.
Finančni minister pokliče 12 udov in 12 nadomestnikov.
Udje ali nadomestiliki deželnih komisij se ne morejo voliti ali poklicati za ude ali nadomestnike osrednje komisije.
Poročevalcu, ki ga postavi finančni minister, gre samo tedaj glasovalna pravica, če je tudi ud ali poslujoč nadomestnik komisije.
Osrednja komisija ima sklepe in mnenja deželnih komisij temeljito presoditi in svojo pozornost obračati posebno na to, da se -s posebnim ozirom na različne pridelovalno, gospodarstvene in donosno razmere gledč vseli dežel postopa kolikor moči enakomerno.
Ako o presoji sklepov in mnenj deželnih komisiji nastanejo ' bistveni pomisleki, ima osrednja komisija pravico, s posredovanjem finančnega ministra ukreniti, da se še dalje preiščejo in poizvedo za presojo merodajne razmero, in popraviti, kar je po teli poizvedbah morda potrebno, dobivši poprej mnenja dotičnih deželnih komisij.
Osrednja komisija je zastran znižanja tarif čistega donosa, ki so jih sklenile deželne komisije, vezana na to, da smo glavno vsoto čistega donosa z znižanjem tarif zmanjšati samo za znesek, kateri pri davčnem odstotku po 227/10 vstroza zemljarinski kvoti za dva milijona in pol goldinarjev.
Na posamezne dežele in okrožja sedaj spadajoče vsoto čistega donosa se ne smejo zvišati.
Osrednja komisija mora svoje delovanje začeti v teku leta I81J7 in končati v troh mesecih.
Izvedba preglednih podatkov.
Finančni minister ukrene, da se izvčde to, kar se jo doznalo in določilo po pregledu, v parcelnih zapisnikih, razrednih sestavah, okrajnih in glavnih razpregledih, in pa v zemljiško-posestnih polah.
Zemljarina naj so po preglednih podatkih porazdeli počenši od leta 18117.
Od tega časa dalje se glavna vsota zemljarino 371/* milijonov zniža za dva in pol milijona goldinarjev.
Deset oziroma petnajstodstotni popustek na zemljarmi po zakonu z dne 7. junija 1881 (drž. zak. štev. 411) o osebnih davkih ni prizadet po tem znižanji.
Z začetkom leta 1898. se mora v vseh operatih zemljarinskega katastra uporabljati moterska površinska mera.
Občina :
Davčni okraj . . . .
ZGLASILO
zastran prepisa parcel, ki so v zemljariiiskeni katastru vpisane za gozdovje, ali nekih njili delov, v drugo obdelavno (kulturno) vrsto,
Tek. št.	Ime in stanovališče posestnika:						
1	Številke parcel						
2	Površinska mera parcel v arih ....					
3	Obdelavna vrsta v sedanjem katastru . .					
4	Obdelavna vrsta v poprejšnjem katastru .					
5	Dejanska in pretežna raba parcel . . .					
(i	Ali je parcela obsajena z lesom, ako je, v katerem razmerju k površini ....					
7	Ali je kaj brez pretrga se držečega gozda, ako ga je, v kateri približni izmeri					
8	Ali se parcela nahaja v strmi, rado se usajajoči legi						
9	Potrdilo županovo o resničnosti podatkrv pod točko 6. do 8.					
KOMISIJSKO POROČILO
O POKUŠNJI VIN V DORNBERGU
dne 3. maja 1896
Tudi letos je, kakor uže dvajset let zaporedoma, priredilo vinarsko društvo v Dornbergu prvo nedeljo maja javno razstavo in pokušnjo vin, da bi pokazalo, kako napredujejo njegovi udje v vinoreji.
V presojevalni komisji so bili gospodje Candutti, Dominko, Friiauf, pl. Gironcoli, Kumer, Lippizer, Rubbia in Stacul kot odposlanci c. kr. kmetijskega društva, potem gospodje I. Šinigoj, Fr. Berce in Ivan Budin kot zastopniki vinarskega društva in gospoda Jos. Šinigoj župan in Ferd. Perozzi podžupan kot zastopnika dornberške občine.
Predsednikom je bil soglasno izvoljen gosp. Fr. pl. Gironcoli, poročevalcem pa podpisani vodja kmet. šole.
Po kratkem ogovoru, v katerem je predsednik uaglašal važnost takih razstav, kakoršne prireja vsako leto doruberško vinarsko društvo, za razvoj vinoreje v deželi, lotila se je komisija pokuša-vanja in presojevanja razstavljenih vin.
Vseh skupaj je bilo na razstavi 33 uzorcev: 19 belih vin iz 1 1895, 3 bela vina iz I. 1894 in 11 črnih vin.
Pokušala so se naj prej bela, potem črna vina.
To pot so smeli glasovati samo odposlanci c. kr. kmetijskega društva, kojim so se podajala posamezna viua v steklenicah zazuarn-ljenih samo s številkami, da se je uže naprej izključil vsaksum pristranosti.
Presojeni uzorci so navedeni v sledečem razkazu po vrsti priznane vrednosti.
Zapored, štev.	Štev. uzorca	Priimek in ime pridelovalca	Vino	Razredba
1	16	Bizjak Tvan		belo navadno domače	j***
2	19	isto	Rizling iz 1. 1894	
3	14	Vodopivec Josip ....	Rul and ec	i
4	17	Bizjak Ivan		belo navadno	
5	31	Berce France		Rizling	1**
6	13	Vodopivec Josip ....	belo navadno	1*
745		Bizjak Ivan		belo navadno iz 1. 1894	1*
«	4	Šinigoj Josip		Modra Frankinja	1*
9	7	isto	belo navadno	1
10 24		M revic Josip		Rizling	1
11 32		Berce France		črno navadno	1
2 33		Budin Ivan		isto	1
13 30		Kavčič Andrej		belo navadno	2
14	8	Šinigoj Josip		Rizling	2
15 25		Mrevle Josip		črno navadno	2
16 20		Bizjak Ivan		• isto	2
17 21		Mrevle Josip 		belo navadno	3
18	1	Šinigoj Josip		isto	3
19 22		Mrevle Josip		isto	3
[20	23	isto	isto	3
21	18	Bizjak Ivan		Rizling	3
22	11	Šinigoj Andrej		črno navadno	3
23	5	Keršovani Karol ....	belo navadno	4
24	29	Kavčič Andrej		isto	4
25	9	Šinigoj Josip		črno navadno	4
26	10	isto	isto	4
Daši jo komisija to pot prav strogo presojala razstavljena vina, uvrstila jih je vendar skoro polovico v 1. razred.
To dokazuje, da so Dornberžani vrlo napredovali v vinarstvu.
Presojevaje je komisija zahtevala, da vino mora biti ne samo dobro, ampak da mora tudi kolikor mogoče odgovarjati znakom tipičnega vina dotičue grozdne vrste.
Od vin domačih trt se je zahtevalo, da sicer ohranijo temeljne tipične znake, pa da so kolikor moči brez tistih napak, koje so bile lastne izvirnim tipom.
V obče je bila komisija jako zadovoljna s pokušanimi -vini; opazuje samo to, da bi bilo v bodoče prav, ako bi se pri preso-jevanji vin ozir jemalo tudi na množino pridelka vsake razstavljene vrste in to v pogledu na namen takih razstav in pokušenj, po katerih se namerava v prvi vrsti pospeševati in izpodbujati pravo vinarsko obrt.
Še drugo opomnjo si vsoja narediti komisija, da se namreč tako razstave in pokušnje prirejajo prepogostoma. Znano jo, da treba časa, preduo se zboljša kaka kmetijska obrt ; od enega leta do druzega pa je težko doseči znatno zboljšavo. Zato meni komisija, da bi bolje kazalo, ako bi se vinske razstave in pokušnje v Dornbergu prirejale vsako drugo ali tretje leto in ne vsako leto, kakor do zdaj.
l’o končani pokušnji je komisija obhodila nekatere vinograde in nasade ameriških trt. Preosnova vinogradov z ameriškimi podlagami lt. Portalis, R. Solezionata, Solouis in Rupcstris monticola, ki se rabijo z ozirom na različnost zemljišč, napreduje prav čvrsto in dokazuje, da znajo Dornberžani razumno 'izkoriščati skušnje, ki so jih naredili napredni trtorejci drugod z ameriškimi trtami.
V Gorici, dnč 10 julija 1890.
Predsednik:
FRANC pl. GIRONCOLI
Josip Lippizer
poročevalec.
MURVOREJ A.
(Konec)
Murvne bolezni.
Murv ne nadlegujejo mnoge bolezni; vendar pa prizadevajo ne-katoro bolezni v nekih slučajih znamenito škodo, in zato no bo slabo, da jih omenimo.
Bramorka prouzročuje izrastek luba in spodaj ležeče lesne plasti; ta začenja polagoma gnjiti in vsled toga usahne veja, in čo treba, tudi colo deblo. Bramorka nastaja posebno na tistih mestih, kjer smo po nepravilnem obrezovanji ranili lub, ali pa vsled zmrzali.
Iiak ali lesno gnjitje nastopa posebno takrat, kadar smo do golega obrezali drevo, pa pri tem slabo odresali kako debelo vejo. Vsled tega je začel les najprej rujaveti in potom gnjiti. Gnjiloba so širi do stržona, oziroma do drevesnega osredja, koje se razkroji v rujavo brluzgo in tako nastanejo obširne votline v celom drevesu.
Če zanemarjamo to bolezni, poginejo najprej posamezne veje in slednjič usahne celo drevo A ustavimo jih lahko koj iz početka, če s pripravnim rezilom odstranimo ves ognjiti les, dokler pridemo do zdravega dela.
Rez ohranimo zdravo in kmalu se popolnoma zaceli, če jo namočimo najprej s koncontrovano (močno) raztepli no železnega vi-trijola in potem zamažemo s katramom in z mešanico iz pol ilovice in pol govedjeka.
Listna riia se prikazuje v obliki malih, okroglastih, rudeče-rujavih peg, — zakrivlja jo zajedava glivica Septogloeum mori. V nekaterih deževnih letinah se razvija ta gliva prav močno ; tedaj odpada listje pred časom in pridelek se skrči očitno.
Rijavo listje ne škoduje sviloprejkam, ker oue se ne taknejo rijavih delov, ampak objedavajo samo, kar je zdravega na listju. Navadno se prikazuje rija uže pozno in tedaj no prizadeva velike škode.
Kdor poškropi rijavo drevo z raztopimo iz modre galice (bakrenega vitrijola), kakoršna se rabi proti Peronospori na trtah, ustavi bolezen ; toda tega zdravila ne sme rabiti pred rejo sviloprejk, kajti z modro galico poškropljeno listje je zelč škodljivo črvičem. Vsa-
kako pa koristi tako škropljenje, tudi če je izvršimo poleti ali v jeseni, kajti s tem zabranimo, da se rija ne prikaže zopet v prihodnjem letu.
V mrzlih in tudi v milejih krajih se zgodi včasih, da nastopi nenavadno mrzlo vreme, če prav ne zmrzuje, ko se je uže razpihnilo listje. Tedaj se posušš iu porujavb ob robu nežni listi in posebno usti na višjih vejah, kakor se posmodi listje na drugih drevesih po slani. To posušenje lahko naredi občutljivo škodo, vendar pa se navadno pozgubi tekom leta in ne skrči znatno pridelka.
Močna slana lahko pokonča listje ne samo nizko debelnatih, ampak tudi visokih murv. Škode se vtogne ubraniti, kdor napravi umetne oblake, prižigajo v katramu otnočeuo slamo iu s tem zakaja sadišča, kakor delajo nekateri v vinogradih, da jih zavarujejo proti slani. Po slani močno osmojeno murvo moramo tako obrezati, da ji pustimo samo kratke reznike; iz njih se razvije novo krepke mladike za prihodnje leto.
Eno izmed najnevarniših boloznij, ki uničuje v nekaterih pokrajinah mnogo dreves, prouzročuje goba ali nekaka plesen (Rhi-zomorpha), ki se poloti korenin. Prikazuje se kakor paljčevina okrog drevesnega vratu in na površji zgornjih korenin (Podoba 21); a razširja se tudi pod lubom in prodira celb do lesu, koji porujavi po njej ter jame gnjiti (Podoba 22). Ker se poprijema tudi korenin bližnjih murv, razširja se zl6 če dalje bolj.
Zanesljivo izdatnih zdravil žalibog ne poznamo, ker je zlo zapaziti še le, kadar je uže močno razširjeno in ker se prikazuje nenadoma od enega leta do druzega na murvah, katere so poprej še prav čvrsto rast le. Če zapazimo zl6 še o pravem času, je lahko še ustavimo, ali olajšamo vsaj njegove učinke s tem, da vlijemo v lukinje narejene okoli drevesa triodstotno raztopimo modre galice (bakrenega vitrijola). Koliko je imamo vliti, to se ravna po razvoju drevesa Tako zdravljenje je ponavljati več let zaporedoma.
Kadar zapazimo, da katera murva v dobi svoje rasti, to je maja, junija ali julija meseca, hipoma neha razvijati se, da rodi majhne liste, kateri zgubb kmalu svojo živo zeleno barvo ter po-rumeud, pa da popje ostane revno in se slednjič posuši, tedaj treba, da odgrebemo zemljo od debla ter si ogledamo vrat in zgornje korenine. In tu najdemo tisto belo paljčevino, to je tisto zajedavo glivo, katera je zakrivila pogin murve. Zdaj nam ni početi nič
druzega, nego izruti rastlino in ž njo vred Sfiinoma vse korenine, katere moramo potem sežgati.
Samo na mestu izrutega drevesa moramo pustiti jamo najmanj eno leto odprto in tako naj ostane zraku razpostavljena tudi izkopana
*) Podobi ‘21 in 2'2 smo v/.oli i/. Vi ali a-v e knjižice o trtni plesni; zato predstavljati trtni korenini; sicer pa vzgleda zajedava goba na trtnih korenikah enako, kakor na koreninah murvnili ali drugih rastlin.
zemlja ; na isto mesto ne smemo več vsaditi druge murve, ker sicer jo prav gotovo napade ista bolezen. Novi nasadi murv ali druzega drevja naj se delajo najmanj 10 do 15 metrov proč od tistih, kateri so bili napadeni po plesni. Da se zajedava gliva ne prenese od okuženih na zdrave murve, naj se v sredi med enimi in drugimi izkoplje najmanj 70 centimetrov globok jarek. Da zanesljivo poizvemo, kje je bolezen in koliko je razširjena, je potrebno, da preiščemo
Podoba 2S.
Ušiva veja.
A. Uši samci; II. Samice.
n	®
Podoba 24. n. Samica murvne uši (Diaspis pentagona). b. Jako povečana samica.
n	b
Podoba 25.
a.	Samec murvne uši. (Diaspis pentagona) v naravni velikosti;
b.	isti jako povokšan.
korenine in vratove vseh murv, kolikor jih je v dotičnem nasadu. Potem bomo vedeli, kje imamo izkopati in kako izpeljati jarek.
Zlo se prikazuje pogostoma na takih zemljiščih, kjer so uže poprej poginila druga drevesa za isto boleznijo. Kjer je poprej hrastje rastlo, ali pa tudi blizo hrastovih gozdov, je ta bolezeii skoro stalna; pospešujejo jo tudi vlažna spodnja ali pa nepredorna
tla, kjer so deževnica ne more odtekati. Če hočemo torej na taka zemljišča vsaditi murve, moramo najprej preskrbeti, da so bo mogla voda odcejati in da se dosledno posuše tla; to je, napraviti moramo odtoke, ali. kakor pravijo napredni kmetovalci, izvOsti moramo drenažo.
Kakor delamo ali bi morali delati z sadnim drevjem, tako moramo tudi z murv ostrgati mah in lišaje, ki posebno v vlažnih iu osojnih legah zagrinjajo debla. Tako očiščeno deblo jo potom dobro namazati z raztopljenim apnom.
Med živalskimi zajedavci jih jo le malo, ki včasih lahko škodujejo murvi; in to se godi prav redko. Jako škodljiva pa je z belim puhoin odeta ušica, katera živi na deblu in na lubu dvo- in večletnih vej (Podoba 23), molze sok iz rastline in se strašno množi. Ta žuželka je podobna jabolčni krvavi uši in se imenuje Diaspis pentagona (Podobi 24 in 25). K sreči so nahaja zdaj samo v Lombardiji in v nekaterih krajih na Španjskem, in da se je obvarujemo, ne naročajmo nikdar mladih rastlin iz okuženih pokrajin.
Marljiv murvorejcc naj si zapomni, da se mu nikdar ne bo bati kake škode in da mu bodo murve vedno vspevale in bogato rodile, če jih bo razumno obdelaval in vzgajal po našem poduku.
Dopis
S Tolminskega. (Izv. dop.) — Prva m 1 e k a r s k a zadruga na Livku. — V tolminskem glavarstvu je 23 mlekarskih in sirarskih društev, a vse so brez postavne podlago. Na postavni podlagi osnovala se je prva zadruga na Livku.
Dne 10. t. m. prišla sta na Livek g. Kotnik, c. kr. notar iz Tolmina ing. And Vrtovec, učitelj iz Tolmina. Slednji je navzočim posestnikom pojasnjeval pomen in važnost mlekarskih zadrug osnovanih na postavni podlagi in vpisanih kot tvrdka pri okrožnem kot trgovskem sodišču v Gorici. Priporočal je zadružnikom marljivost in snago v izdelovanju i. t. d.
G. Kotnik je razložil postavno-pravni del tvrdke, zadrug in deležev. Na to so so navzočim prebrala zadružna pravila, koja so

zadružniki sprejeli in podpisali. Še isti večer pozno v noč se je vse potrebno ukrenilo v dosego važnega gospodarskega napredka. Volilo so jo načelništvo in sicer: Miha Faletič, predsednik; Matija Medved, blagajnik; Ivan Šekli, tajnik.
Nadzorništvo in sicer: Franc Šturm, Janez Medvež, Simon Kutin, Anton Matelič, Janez Breščak, Anton Šturm. Predsednikom nadzorništva je Franc Šturm.
Napravilo se je ustanovno pismo in prošnja za vpis tvrdke na okrožno sodišče v Gorici. Tako jo ustanovljena prva mlekarska zadruga na Livku, ki ima postavno podlago in je vpisana kot tvrdka pri okrožnem sodišču v Gorici. Taka postavna zadruga zamore dobiti državne podpore, važnost in ime v kupčiji.
Na Livku so zadružniki ravno dozidali obširno in lepo poslopje za mlekarnico. Livčani so najboljši živinorejci na Tolminskem. Imajo obsežne travnike in mnogo tečno in dobre krmo. Živine ne pasejo, nego jo krmijo v hlevih celo leto. Zaradi tega bode ta mlekarska zadruga lahko izdelovala maslo skozi celo leto, kar je velike važnosti v kupčiji.
Livčani so se pri tem shodu pokazali kot vneti, razumni in napredni. Ni pa tudi čuda. Tamošnji preč. g. župnik Mesar in g. učitelj Bogataj gresta ljudstvu na roke vsestransko. Bila sta navzoča celi večer in se jako zanimala za vso razpravo. Bog ju živi !
Mladi zadrugi pa in vrlim Livčanom mnogo sreče v gospodarskem napredku!
O knjigovodstvu in teoretičnem pouku moralo bi se, kar se je že povdarjalo, skrbeti za sposobno osebo, ki bi postavno ustanovljene mlade zadruge v vsem potrebnem poučevala. O tem prihodnjič kaj več.
-------------
KLOROZA ALI TRTNA RUM E NICA
Kloroza ali trtna rumenica je stara trtna bolezen, katero poznajo trtorejci, od kar sade trto. Posebno če je bila pomlad vlažna in mrzla, /načenja početkom, poletja porumenevati listje nekaterih trt, ne da bi zaradi tega zaostajala rašča. Po nastopu toplejega
vremena listi navadno, pa ne vselej zopet ozelenč in trta raste čvrsto naprej.
O tej prikazni nismo nameravali govoriti, pač pa o pravi klorozi, katero poznajo na Francoskem tudi pod imenom Cottis. Na bolni trti pobledi listje užo pomladi, potem postaja rumenikasto
Mlada dvoletna trta iz Castelveccliio, napadena po Klorosi.
in včasih tudi belkasto- Pozneje poleti so listi ob robu rudeče-rujavi ali rijavi in se jamejo sušiti. Včasih se posuši cel list in pogo-stoma cel6 nežno popje, katero potem odpade.
Sicer se popje početkom rašče, da si rumenikasto, prav počasi razvija ; novi lističi so prav drobni iu globoko zarezani kakor peteršiljevi.
Izpod lističev izpaha mnogo postranskih, revnih poganjkov; trta kaže splošno bolehavo.st, da jo bolj grmičju podobna, kakor trti. (Gloj podoba).
Na koreninah ni videti posebnih znamenj, samo da so nekako vohke in da je malo soka v njih tkanini, po čemer je soditi, da je rastlina zelo pokvarjena v svojem organizmu, ki posreduje dobivanje potrebne hrane.
Bolna trta lahko pogine v istem letu, ko se jo prikazala bolezen, ali pa pozneje, kakor je trtna vrsta več ali manj občutljiva za bolezen.
Kloroza se poloti ameriških trt, naj so cepljene ali ne, šo bržč kakor domačih.
Veščaki trdč, da je preobila množina apna v zemlji glavna krivda te bolezni.
Kjer je preveč apna v zemlji, ni nekda moči, gojiti ameriške trte, ker napada Kloroza v takih zemljiščih vse take trte, da poginejo pogostoma uže v prvem letu.
V zadnjih letih se je Kloroza silno razširila skoro po vseh vinorodnih pokrajinah na Francoskem ; znastveniki in praktiki se trudijo resno, najti izdaten pripomoček proti tej bolezni.
Do zdaj se je najbolje sponesla 30—40 odstotna raztepli na železnega vitrijola, s katero treba namazati trto.
Kako se opravlja to delo, razložimo v prihodnji številki,
Razne vesti
Poučni točaj o ribarstvu v Tolminu je trajal 5 dni, to je od 17. do 21. avgusta t. 1. — Deležnikov je bilo 15 rednih, katerim je naše c. kr. kmet. društvo priskrbelo primerne podpore : 4 so bili iz Tolmina, 1 od sv. Lucije, 2 iz Bače na Idriji, 3 iz Kanala, 1 iz Avča, 2 iz Cbrknega, 1 iz Žage in 1 iz Prapetnega na Tolminskem; vsi se pečajo več ali manj z ribarstvom. Pouk jo vodil gosp. profesor Ivan Franke iz Ljubljane, kateri je podal
o uspehu tečaja in o svojih poizvedbah glede ribarstva na Tolminskem obširno, jako zanimivo poročilo, iz katerega posnamemo prihodnjič važniše podatke.
* *
*
Poizvedbe o sadjereji na Goriškem. — Povedali smo uže v poprejšnjih številkah „Gospodarskega Iista“, da so naše društvo v uovejem času prav posebno prizadeva, vrediti in pospešiti domačo sadjerejo in sadjarstvo sploh.
V ta namen je povabilo s posredovanjem in pomočjo vis. c. kr. kmetijskega miiiisterstva, gospoda profesorja M a d o r - ja, ka teri ima kot učitelj na deželni kmetijski šoli v St. Michele na južnem Tirolskem največe zaslugo za povzdigo iu razvoj sadjarstva na Tirolskem in jo kot strokovnjak na najboljšem glasu, v Gorico, da bi pregledal in preiskal sadjerejske pokrajine naše dežele in nam svetoval, katere sadne vrste odbirati iu saditi iu kako ravnati, da popravimo, kar smo do zdaj zamudili v sadjerejskem oziru in da čim bržč dospemo do enacega napredka in do enačili uspehov, s ka-koršnimi se ponašajo druge napredno deželo.
Gospod profesor je v družbi z voditeljema obeh oddelkov deželne kmetijske šole, s pristavom c. kr. kmetijskega poskušalisča in z enim udom našega glavnega odbora obhodil goriško okolico, Brda, našo Furlanijo, rodovitniše strani Krasa in vipavske doline, Kanalsko, dol Tolminskega in Cerkljansko iu je imel priliko prepričati se, kako ugodne so skoro povsod na Goriškem podnebne in zemljiščne razmere sadjereji, a kako je pri vsem tem silno zanemarjena ta prevažna kmetijska panoga. Našel je, da imamo povsodi vse polno sadnih vrst, mnogo izbornih, plemenitih, ki imajo v kupčiji veliko veljavo, a mnogo tudi malo vrednih, a vse zmedeno, nasajeno brez načrta, brez pravila in brez ozira na svetovno kupčijo. Doznal je vse pogoje za največji napredek; a doznal je tudi, da treba še mnogo resnega, vstrajnega dela in truda, prodno dosežemo tisto stopinjo sadjerejskoga razvojo, za kojo je naša dežela sposobna.
Gospod profesor nam je obljubil obširno poročilo o svojih poizvedbah in v sklepu poročila svoje zvedensko mnenje in svoje nasvete o tem, kako imamo vravnati domačo sadjerejo, da nam postane trajen vir kmetijskega blagostanja.
Prihodnjič objavimo o tej zadevi kaj več in o svojem času, seveda, tudi poročilo imenovanega veščaka.
* *
*
Ali je vino z modro galico škropljenih trt škodljivo zdravju? - Mnogokrat smo uže čuli izražati bojazen, da vtegne vsled škropljenja trt z bakrenim vitrijolom baker prihajati tudi v vino ter kvariti zdravje konsumentom. Toda ta bojazen je neopravičena.
kes je sicer, da je vsaka rastlina, torej tudi vinska trta, sposobna, sprejemati v sč bodisi po listih ali po koreninah bakrene spojino. Torej je razumeti samo po sebi, da je možno v grozdju prihajajočem od škropljenih trt izkazati baker; tako je našel profesor Mach 0.0032 do 0-0035 gramov bakra v 1 kilogramu svežega grozdja. Ta množina pa je tako neznatna, da bi celo tedaj, ako bi človek použil več kakor 1 kilogram grozdja na dan, to prav nič ne vplivalo na njegov organizem. Zdi se pa, da obtiči baker posebno v lupinah in sicer v obliki prav težko raztopljive spojine. Vsled tega ostaja, kadar delamo mošt, 9/ 0 te bakrene množine v tropinah in samo l/1(,, tedaj prav izginljivi del je prehaja v mošt. A celč iz njega izloči se ta neznatna množina med vrenjem in sicer kot žvepleni baker, ki je v vinu čisto neraztopen in se nahaja potem v drožjih.
Povsod, koder so do zdaj sploh izkazali baker v vinu, našli so ga samo v tako neznatnih množinah — edna do dveh deset-tisočink grama v jednem litru, da nima ta množina prav nobenega pomena.
Koci mo tedaj, da pije kedo tudi čez mero, se vendar ne more trditi, da so je estru pil ali poškodoval zaradi tega, ker je bil baker v vinu; saj se ni še nikdar zapazilo, da bi se bil kdo otroval, če je užil poškropljeno grozdje.
Po vsakem načinu pa je dobro, da uplahnemo s čisto vodo tako grozdje, katero nosi sledove škropljenja na sebi, predno je poižijemo.
Ker prehaja torej po škropljenji le čisto ničeva množina bakra v vino, se ni prav nič bati, da bi nam moglo tako vino kolikor koli škodovati.	(„Allg. Weiu-Zeituug“).
Pokončujte gosenice na zelnikih! — Na zelnikih vidimo včasih cele gromade belinovih gosenic; to dokazuje, da nismo pravočasno ali dovelj skrbno obrali rumenih jajčic. Še je čas, da rešimo kapus, ohrovt (vrzote), kolerabe popolne pogube. Obujmo stare rokovice, pa obirajmo, ali zmečkajmo kar na listih gosenice. Na ta način rešimo prav v kratkem času vse zelnike. Samo, da ne smemo predolgo odkladati tega dela. Otroci je opravijo prav radi, če jim podarimo kaj malega za to. Pa tudi race so jako ročne pokončevalko gosenic in nič se nam ni bati škode, če jih pustimo na zelnik, kor pozobljejo samo gosenice, iu če odščipajo tudi kak zvunanji list, to nič ne škoduje rastlini. Race pa se užejijo po tej hrani in treba jim obilo vode. Sicer je tudi prav, da puščamo race vsaki dan na vodo, da se po svoji navadi okopajo.
# *
*
Ne maži s katrainoni dreves! — Nekteri imajo navado, da okrog debla namažejo drevo s katramom ali limoni. Skušnje so pa pokazale, da to drevesu škoduje. Nektera drevesa so so vsled tega kar posušila. Priporoča se torej, naj so goseuični lep no namaže naravnost na lub, temveč na kak popil’, ki so priveže okrog drevesa. (Je je lub hrapav, naj se mu z ilovico zadelajo lazpoke pod popirjem, da gosenice ne morejo dalje po njih
* *
*
Kako se spozna kokoš, ki rada nese jajca. — Marsikdo ima mnogo kokošij, pa dobiva malo jajec od njih, ker ne ve kakšno kokoši pridno neso; in vender ni težko dobro kokoš ločiti od slabe. Najboljši znak je roža in brada. Cim bolj temno škrla-taslordečo ima kokoš rožo iu brado, kakor neso, tem pridnojša jo; srednje in slabe kokoši imajo bledordeče rože in brade, ušesa pa umazanobela in rumenkasto rožnatordeča'
Tovarna kemičnih izdelkov
v HRASTNIKU na ŠTAJERSKEM
priporoča svojo zalogo
KEMIČNIH GNOJIL V GORICI
kakor; Supcrfosfat iz koščene moke, Solnitrov superfosfat, Amonijakov superfosfat, Solnitro-Kalijev superfosfat, Kalijev superfosfat, kilcnski solnitar, amonijakove in Kalijeve soli.
Blago jo izborno in jako izdatno.
P. n. odjemalcem je na voljo dano, da se prepričajo o tem pri tirkajšnjem c. kr. kmetijskem poskušališču, kojega sodba nam je merodajna.
Cene so tako zmerne, da se tudi v tem oziru ne bojimo nikakoršno konkurencije.
Natančneja pojasnila dsja ter sprejema naročila gospod
■T ■- s« ■ ■ «*	«- m «• ■ a n- I«.
V G0K1C1 — VIA TKE K E ŠTV. i kateremu smo izročili glavno zastopništvo za deželo goriško in gradiško.
Trajna razstava kmet. strojev!
V Gorici na Travniku štv. 16 znotraj
Praška - bubnanska tvornica strojev, livarna železa in drugih kovin
BERTOLDA KRAUSA,
podružnica na Dunnji 3/2 Lowengasse 3, vzdržuje
V GORICI NA TRAVNIKU V NOTRANJIH PROSTORIH HIŠE ŠT: Hi
trajno razstavo plugov in drugega poljedelskega orodja, rožnih mlatilnic in takih z vratilom, čistilnih mlinov in trieure-ov, slamorezalnic in rezalnic za korenstvo, priprav proti Peronospori, vinskih stiskalnic in grozdnih mlinov, potem zalogo slovečih
Garwcns - sesalk in tehtnic
in vse potrebne tehnične oprave.
Razstavni prostor, v ktorom so tudi prodaja, jo vsak dan odprt in noben gospodar naj ne zamudi, ogledati si to zanimivo razložilo.
Gorica, na Travniku, 16 znotraj.
Zal. c. kr. kmet. društvo.
Tisk. Giov. 1’ateinolli.