Naš čas, 14. 7. 2016, barve: CM K, stran 1

V petek (10/19 °C), soboto (10/21 °C) in nedeljo (11/24 °C) bo delno oblačno.
Četrtek, 14. julija 2016
številka 28 | leto 63
www.nascas.com
naročnina 03 898 17 50
cena 1,80 €
-VO
iu-> ■in 50
■u-t i 1*1 :o
TAKO mislim
Ana Desetnica in Festival vina
Šoštanj - Prejšnji teden sta bila v Šoštanju dobro izkoriščena oba osrednja mestna trga. Trg svobode je gostil Družino Ana Desetnica. Tako se festival uličnih gledališč po novem imenuje. V mesto je
prišla trinajstič. Tokrat, zaradi pomanjkanja denarja, le z dvema predstavama namesto običajnih treh. Za obiskovalce je vstopnino poravnal Zavod za kulturo, tako da so lahko denarnice pustili doma.
Trg bratov Mravljakov pa je v organizaciji Turistične zveze Šoštanj gostil Šaleški festival vina, ki ga je kulinarično dopolnil pečen vol. Pri tem brez denarnic ni šlo. Izbrano so morali obiskovalci poravnati sami. a mkp
Iz Pekinga do Pariza skozi Velenje
Velenje, 12. julija - Na Titovem trgu se je ustavila karavana starodobnikov, ki se je letos šestič v zgodovini podala na reli od Pekinga do Pariza in za sabo že pustila Mongolijo, Rusijo, Belorusijo, Poljsko, Slovaško, Madžarsko in Slovenijo, kjer so najprej prevozili Prekmurje in se ustavili v Mariboru, nato so prečkali Pohorje in se ustavili v Velenju, nadaljevali preko Krima do Bistre in Ljubljane, nato pa preko Škofje Loke do Dražgoš in Krope šli v Italijo. Gre za največji tovrstni dogodek na svetu,
ki ima korenine v letu 1907 in je prvič obredel tudi Slovenijo. V 13.700 kilometrov dolgo pot je 12. junija zagrizlo 107 starodobnikov iz let 1915, 1917, 1923, 1975 in tako dalje, do Velenja pa je pripeljal 101 član karavane. Nekaj jih namreč že ni zmoglo poti. Tako je najstarejši in najbolj eksotičen avtomobil american lafrance iz leta 1914 odstopil v puščavi Gobi. Zdaj gre karavana skozi Švico proti Franciji, kjer bo zaključila podvig 17. julija v Parizu.	a tf
M dance svetovni prvaki
Za 'pridelek' gre
Tina Felicijan
Čeprav so na slovenskem trgu že dolga leta na voljo tudi najrazličnejša živila iz vseh koncev sveta, jih večina ljudi ni poznala in jih ni vključevala v vsakodnevno prehrano, saj niso značilna za slovensko kuhinjo. Dokler jih nekateri niso spoznali prek literature, drugi prek priporočil zdravnikov, alternativnih medi-cincev ali drugih praktikov, tretji prek znancev, oglasnih sporočil ... Proizvodnja in potrošnja gresta vedno z roko v roki. Pa vendar - če povpraševanja ni, se to lahko tudi ustvari. Tako je zanimivo spremljati, kako hitro rastejo podjetja, ki trgujejo s tako imenovanimi super živili in podobnimi eksotičnimi (pre-hrambnimi) izdelki. Čeprav še pred desetimi leti marsikdo ni niti slišal zanje, so zdaj del njegove vsakodnevne prehrane, pa naj jih potrebuje ali ne. Zato, ker ga je uvoznikom in prodajalcem uspelo prepričati, naj jih kupi.
Podoben primer ustvarjanja ponudbe in povpraševanja, a bolj bizaren, je trg ekološke hrane. Nisem živela v časih, ko so police v trgovinah bile tako skromno založene ali kupna moč tako šibka, da so družine več hrane pridelale doma, kot je kupile. Vseeno lahko razumem, da je domača pridelava včasih bila eksistenčna nuja, kije zahtevala veliko časa in energije. Bila je tvegana in naporna. Nato jo je olajšala mehanizacija, gnojila in škropiva so povečala pridelek. Namesto tradicionalnega kmetijstva, kije nekdaj bilo ekološko, se je začelo uvajati forsirano kmetovanje, v katerega je potrebno vložiti nekoliko manj časa in energije, a veliko več denarja. Prehrambna industrija se je hitro razvijala, z njo pa industrija pripomočkov in pripravkov za kmetovanje. Vzporedno je vse več ljudi namesto pridelovanja hrane z delom na zemlji začelo pridelovati denar z delom v tovarnah. Zato, da so lahko nato kupili hrano, ki ni zrasla le pri sosedu, pač pa je na domači trg prišla tudi z uvozom. In ko smo se tako zapletli v prvo zanko, se je začela pripravljati druga.
Če je bilo do sedaj v modi kmetovanje z vsemi mogočimi kemikalijami, da bi bili pridelki (dobiček!) čim večji, in so se le redki spraševali, kako zdravo je to in kakšne bodo okoljske posledice, zdaj prihaja v modo ekološko kmetovanje v sodobni različici: še dražje je kot konvencionalno kmetovanje, kmetje se morajo ponovno angažirati z ročnim delom, tveganje za uspešen pridelek pa je veliko. Tako je - logično - ekološko pridelana hrana dražja, ljudi, ki si jo znajo pridelati sami, pa vedno manj. A sodeč po naraščanju ekoloških kmetovalcev in ekološko obdelanih kmetijskih površin, narašča tudi povpraševanje po njej. Po eni strani zato, ker o škodljivih vplivih na zdravje ljudi, živali, rastlin, okolja nasploh zdaj dvomijo le še tisti, ki svoj kruh služijo s proizvodnjo ali uporabo kmetijskih kemikalij. Po drugi strani pa zato, ker so se že zganili tisti, ki si bodo kruh služili z oznako eko. Pa da ne bo pomote - ne bodo kmetovalci tisti, ki bodo bogateli, ampak ponovno tisti, ki bodo pri enih ustvarili potrebo po ekološkem kmetovanju in jim prodajali ustrezne pripravke, pri drugih pa potrebo po ekološkem nakupovanju in jim preprodajali pridelke. Med tem bodo tudi poskrbeli, da se otroci v šolah ne bodo učili, kako vzgojiti seme, pripraviti zemljo, prečistiti vodo ali spraviti pridelke, ampak kako zaslužiti denar, da si bodo hrano lahko kupili. Čeprav je le-te v izobilju, ne bo nikoli tako poceni, da ljudi ne bi skrbelo, kako bodo zaslužili dovolj denarja zanjo, in nikoli dovolj draga, da bi se jim splačalo pridelati svojo, čeprav v tem primeru valuta ni denar, ampak zdravje.
Garnbretovi zmaga v Franciji
Chamonix, 13. julij - Janja Garnbret in Domen Škofic sta zmagala na tekmi za svetovni pokal v športnem plezanju v težavnosti in v Chamonixu poskrbela za dvojno slovensko slavje.
17-letna Korošica, (zvezda velenjskega kluba), je za svojo prvo zmago v svetovnem pokalu ugnala Belgijko Anak Verhoven in Južnoko-rejko Jain Kim. Garnbretova je bila najboljša v polfinalu.
a
■
Naš čas, 14. 7. 2016, barve: CM K, stran 2
2
OD SREDE DO TORKA

14. julija 2016
(T.
LOKALNE novice
V Šmartnem ob Paki odločno proti F2-2
Razgrnjena trasa hitre ceste
Prenovljene rešitve za hitro cesto na trasi med Velenjem in Šentrupertom so javno razgrnjene do 18. julija v prostorih občin Velenje, Šoštanj, Šmartno ob Paki, Braslovče in Polzela, digitalno pa tudi na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor na naslovu: (http://www.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/ prostorski_nacrti/drzavni_prostorski_nacrti/javne_razgrnitve_ in_seznanitve/)
Organizirane bodo tudi javne razprave, in sicer 12. julija ob 17. uri v kulturnem domu v Šmartnem ob Paki; 14. julija ob 15.30 v sejni dvorani Mestne občine Velenje; 14. julija ob 18.30 v domu kulture Braslovče.
Župan mesta Prijedor obiskal Velenje
Velenje, 5. julija - Župan Mestne občine Velenje Bojan Kon-tič je s sodelavci v mestni hiši sprejel župana mesta Prijedor Marka Pavica.
Predstavniki občin Velenje in Prijedor
Predstavili so obe občini, pri čemer je Pavic poudaril, da je ponosen, da jim je uspelo prepoloviti stopnjo brezposelnosti, obnoviti javne zgradbe, izgraditi javno infrastrukturo. Veliko sredstev namenjajo tudi za spodbujanje podjetništva in ustvarjanje ugodnih pogojev za nadaljnji gospodarski razvoj. Pozornost so tokrat namenili snovanju predlogov na nadaljnje medsebojno sodelovanje tako na prijateljskem področju kot v gospodarstvu.
17 prijav za počitniško delo
Šmartno ob Paki - Za letošnjo počitniško akcijo 'Porihtajmo si Šmartno' je na razpis prispelo 17 prijav. Med njimi so jih na občinski upravi izbrali devet, ki so v skladu z razpisom prvi oddali prijave. Tako kot lani, ko so s počitniškim delom dijakom omogočili skromen zaslužek, bodo tudi letošnji udeleženci urejali predvsem javne površine v lokalni skupnosti.
Delali bodo v treh terminih po en teden po trije v skupini. Prva skupina začenja v ponedeljek, 18. julija. Za uro počitniškega dela bo občina plačala 4,50 evra bruto (3,80 evra neto). Poleg tega bodo udeleženci vsak dan dobili tudi malico. Delo vsake skupine bo spremljal in usmerjal mentor.
■ tp
Počitniške ustvarjalne delavnice
Šmartno ob Paki - Javni zavod Mladinski center Šmartno ob Paki je med poletnimi počitnicami že tretjič zapored organiziral ustvarjalne delavnice z varstvom za otroke prve triade osnovne šole. V tednu od 4. do 8. julija je bilo na delavnicah 11 otrok, ta teden jih je 6, delavnice pa bodo organizirali še od 22. do 26. ter 29. do 31. avgusta.
Otroci so v delavnicah pod strokovnim vodstvom od 7. do 15.30, dobijo štiri obroke (zajtrk, dopoldansko malico, kosilo in popoldansko malico), ves čas imajo na voljo osvežilne napitke. S številnimi aktivnostmi jim popestrijo dan in jih marsikaj novega tudi naučijo.
Prispevek staršev za varstvo znaša 50 evrov na teden, lahko pa se vključijo v delavnice tudi po posameznih dnevih. Prispevek znaša 15 evrov na dan.
■ tp
Najgloblji Charter vseh časov?
Mladi interactovci in rotaractovci iz Velenja so v Muzeju Premogovništva Slovenije gostoljubno odprli vrata 90 obiskovalcem uradne ustanovne slovesnosti Interact in Rotaract kluba Velenje. Trdijo, da gre za najgloblji Charter vseh časov!
Rotarijcem, rotaractovcem, interactovcem in drugim obiskovalcem so približali zgodbo o slovenskem premogovništvu in v duhu ohranjanja starih rudarskih vrednot (tovarištvo, solidarnost, pomoč) obeležili ustanovno slovesnost kar dveh podmladkov.
Prebivalci območij, ki bi jih hitra cesta Šentrupert-Velenje najbolj prizadela, preprečili javno obravnavo prostorskega načrta
Tina Felicijan
Šmartno ob Paki, 12. julij - Po tem, ko so odgovorne državne institucije povabile na predstavitev rešitev, ki so jih pripravili na osnovi pripomb in predlogov po poprejšnji javni razgrnitvi, so prebivalci Šmartnega ob Paki in tamkajšnja civilna iniciativa ter Vaška skupnost Podgora s podporo civilnih iniciativ Polzela in Braslovče sklicali protestni shod pred kulturnim domom, v katerem naj bi potekala razprava. Ta se je med mirnim protestom, na katerem so predstavniki zbranih nizali argumente proti F2-2, sicer začela,
a so jo protestniki prekinili, ko so zakorakali v dvorano in preglasili predstavitev.
S predlogi niso zadovoljni
Načrt zajema 5 % celotne površine občine, predvideva rušenje 69 objektov, od tega 20 stanovanjskih, zbrani so opozorili tudi na okoljske vidike. Čeprav so v Občini Šmartno ob Paki spremljali nastajanje dokumenta in sodelovali s pripravljavci, razgrnjeno gradivo »ne ustreza zahtevam, pobudam, prošnjam, ki smo jih naslovili nanje. Te so, da se na tem območju uredijo tudi druge državne, grad-biščne ceste, odvodnjavanje te ceste in temu primerno tudi vodotoki. Z razgrnjenim nismo zadovoljni in od zahtev ne bomo odstopili. Vztrajali bomo, da občina Šmartno ob Paki ne bo žrtev tega posega,« je povedal župan Janko Kopušar in dodal, da občina sodeluje s podgorsko vaško skupnostjo in šmarško civilno iniciativo. »Zavedamo se pomena te ceste. Ceste pomenijo razvoj. A Šmartno ob Paki samo take ceste ne potrebuje,« je še povedal.
Nočejo biti 'avtocestni begunci'
Predsednik Vaške skupnosti Podgora Gregor Bratkovič ostro nasprotuje predvideni umestitvi trase v prostor, »saj grobo posega v naš bivanjski prostor in kakovost našega življenja. Krajani Podgore smo že obremenjeni z onesnaženjem iz TEŠ, asfaltno bazo, kamnolomom, več kot 5 % klanec v pobočje Gore Oljke pa bi k temu še dodatno pripomogel. Z rušenjem hiš bi se razselilo več kot 60 ljudi, kar je tretjina prebivalcev. Veliko njih si je z zadnjimi prihranki in trdim delom pred kratkim zgradilo hiše, da bi lahko živeli v sožitju z naravo. Zdaj živimo v strahu in ne vemo, ali bomo še imeli sosede, prijatelje. Boli nas, da smo za državo le številke: Pod-gorani ne želimo biti begunci v lastni državi zaradi napačnih odločitev politike.«
Vztrajali bodo do konca
Najglasnejši na protestu so bili Podgora-ni, ki so tudi najdlje vztrajali, podpore pa so imeli veliko. »Ker gre cesta čez našo domačijo in ker se s takim razmetavanjem davkopla-čevalskega denarja ne strinjam,« je povedal eden izmed njih, drugi so ga dopolnjevali: »Ker je to finančno najslabša trasa, ki ogrozi preveč domov in ljudi, kmetijske zemlje, vodnih virov. Slovenska mafija to izsiljuje in hoče uničiti cel kraj in pol šmarške občine, da ne govorimo o Braslovčah in Polzeli. V Sloveniji smo na kratkem s kmetijsko zemljo in še to nam hočejo vzeti. Proti temu se bomo borili tudi z državljansko nepokorščino, če bo potrebno.« Predlagajo pa traso Arja vas-Velenje, ker je že bila načrtovana in je izvoz že narejen, ker ne bo porušila toliko hiš in je cenejša, so naštevali argumente. »Razmislite o alternativi, ker mi te zemlje ne bomo dali in ta cesta ne bo šla čez našo dolino. Obrnite se k boljšim rešitvam, ki obstajajo,« pa je njihovo sporočilo predstavnikom ministrstev, projektantom, tudi 'velenjskemu lobiju'.
Savinjsko-šaleška naveza
Nam bolj ali manj dragi in Draghi
»Luka« v Ljubljano - Strankarski spopadi - V šolah živahno - Slat'nska legenda - Strela nad ljubezen
Spet smo preživeli pravi vremensko-politični teden. Bilo je vroče s še dodatnim pregrevanjem. Nad Slovenijo je udarila strela s samega vrha Evropske centralne banke. Njen prvi mož Mario Draghi je naši deželici ostro zagrozil, ker so se preiskovalci odpravili v Banko Slovenije, da bi potrdili ali ovrgli sum o nekaterih »nečednostih«. Mnogi Slovenci so ob tem prvič slišali, da Slovenija le ni povsem suverena, da je nad njo »denar«. Zadeva še zdaleč ni rešena, obeta se nam nadaljevanje na visoki ravni.
Na državni ravni pa še vedno odmeva zadeva Luka Koper. Ko mnogi še vedno negodujejo nad počasnim reševanjem drugega tira in s tem premajhno železniško povezanost obale z notranjostjo, ni bilo težav, da »zagovorniki« luke in njihovi privrženci ne bi z lahkoto prišli v Ljubljano. Na protest oziroma nadaljevanje koprskega protesta. Ta pa je tudi sprl politiko na najvišji ravni. Cerarju se ne zdi normalno, da podmladek koalicijske Židanove stranke aktivno sodeluje na takih protestih. Živahno je še vedno tudi v SLS. O »spopadu« med sedanjim prvakom te stranke, Celjanom Marko Zidanškom, in nekdanjim Marjanom Podobnikom smo že pisali. Spor se je še poglobil, ko je na dan prišla povezava med slednjim in prvakom SDS Janšo ter aktivnostmi pri imenovanju novega vodstva vplivne Kmetijsko-gos-podarske zbornice. Zaradi vsega tega naj bi
stekel celo postopek za izključitev Podobnika iz stranke SLS. A Podobnik je vrnil udarec: kot predsednik Slovenske narodne zveze pri SLS je pozval k odstopu Celjana. Zaradi njegovega delovanja ob volitvah v KGZS! Vodstvo SLS je tak poziv k odstopu zavrnilo. Kljub vse bolj dopustniškemu času in času počitnic miru torej pri nas ni. Kot ga res tudi ne bo na mnogih šolah in vrtcih. Zaradi obnov ali drugačnih aktivnosti. Na ustanovah varstva in izobraževanja bodo ponekod opravljali le manjša obnovitvena dela, drugod bolj korenita. V Slovenskih Konjicah so se že lotili prenove in dograditve vrtca v Prevratu. Dobra dva milijonov vredno naložbo, ki so jo že dolgo načrtovali, ljudje pa težko pričakovali, bodo končali do sredine naslednjega leta. V šentjurski občini bodo obnovili (stari del) OŠ Franja Malgaja ter podružnično šolo in vrtec na Blagovni. Na prvi bodo postavili novo streho, ob vrtec na Blagovni bodo postavili prizidek, v katerem bodo uredili novo kuhinjo. Razna dela bodo opravljali seveda še na mnogih drugih šola na našem območju. Ponekod pa na šolah ne bo živahno zaradi delavcev, ampak zaradi otrok. Na I. osnovni šoli v Celju so tudi letos pripravili počitniško varstvo za otroke. Lani je vzbudilo veliko zanimanja, enako je tudi letos. Še posebej, ker ne sprejemajo le otrok iz celjske občine, ampak tudi iz drugih krajev. Letos razen iz celjske še iz desetih občin. Za otroke so pripravili pester program.
Pestro je tudi v Kozjem, kjer bo tudi med letošnjimi počitnicami počitniški tabor - oziroma dva, športni in likovni. Predvsem za športnega je izredno zanimanje, tako da so morali že določiti dodatne termine. Razen treningov imajo še učne delavnice, šolo kuhanja, tudi kopanje v Aqualuni v Podčetrtku. Morda pa jim kmalu otrok ne bo treba voziti drugam. Občina namreč načrtuje izgradnjo naravnega kopališča. Upajo, da ga bodo v dveh, treh letih res tudi zgradili. Seveda s pomočjo državnih (morda tudi evropskih) sredstev. Še nekaj, kar je povezano s šolstvom, šolskimi barvicami. Stečajni upraviteljici je uspelo prodati del celjskega ponosa, tovarne Aero, invalidsko podjetje Aero Ida. Kupila jo je avstrijska družba, znana tudi po izdelavi znanih barvic Jolly. Povezava obeta veliko, in kar je pomembno, proizvodnja ostaja v Celju.
V Rogaški Slatini, kjer se pripravljajo na jutrišnjo otvoritev parka pri paviljonu Tempel, so imeli v soboto znova zanimivo prireditev. Izbirali so slat'nsko legendo. Krajana, ki še ni dobil nagrade, odlikovanja ali kakšnega drugega »uradnega« priznanja. Letos so za legendo proglasili Zvonka Podkoritnika, slikarja in glasbenika.
Pa še to: na celjskem gradu so uspešno večkrat uprizorili nov povsem domači muzikal o ljubezni med Veroniko in Friderikom. A kot da je to celjski grof Herman še od zgoraj hotel preprečiti. Malo pred premiero je v stari grad udarila strela!
• k
■
■
■
■
NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje.
Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega Izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena Izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor In v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko.
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202,
telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.si
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: Tiskarna SET, d. d.
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
Naš čas, 14. 7. 2016, barve: CM K, stran 3
14. julija 2016
»''WAS
AKTUALNO
3
Gospodarstvo zahteva cesto
Savinjsko-šaleška območna gospodarska zbornica opozarja na prepočasno ukrepanje in zahteva izgradnjo predlagane trase hitre ceste v letu 2018
Mira Zakošek
Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica (SŠGZ) se je seznanila s spremenjenimi rešitvami iz osnutka Državnega prostorskega načrta za državno cesto od priključka Šentru-pert na avtocesti A1 do priključka Velenje-jug. Ministrstvu za okolje in prostor sporočajo, da posluje na tem območju 1.093 gospodarskih družb, 1.594 samostojnih podjetnikov in pet zadrug, ki skupaj zaposlujejo nekaj več kot 16.800 delavcev. Tako po obsegu prihodkov kot po številu zaposlenih so v tem gospodarskem prostoru s skoraj dvema tretjinama daleč na prvem mestu predelovalne dejavnosti. Te so tudi nosilke izvoza, ki sicer predstavlja več kot polovico prihodkov gospodarstva subregije. Tukaj imamo tudi drugega največjega slovenskega izvoznika - Gorenje in še nekaj izrazito izvozno usmerjenih družb, kot so BSH Hišni aparati Nazarje, KLS Ljubno, Plastika Skaza ..., ki so hkrati tudi največji zaposlovalci.
"Gospodarstvo SAŠA subregije na vse slabše stanje cestne infrastrukture opozarja že vse od leta 2002. Samo v Gorenju dnevno pretovorijo
600 pošiljk, katerih distribucija se v veliki večini (90 %) zaradi potreb in zahtev kupcev opravi s kamionski-mi prevozi. Če bi prišteli še promet ostalih podjetij iz predelovalnih dejavnosti, da drugih dejavnosti niti ne omenjamo, bi bil podatek o intenzivnosti logistike v naši subregiji še bistveno višji," poudarja direktor mag. Franci Kotnik, ki poudarja tudi izrazito potrebo po sodobnejši cestni infrastrukturi oziroma hitri cesti, ki bi na eni strani našo subregijo povezala z obstoječim avtocestnim križem, na drugi strani pa s sosednjo Republiko Avstrijo. Zagotovo bodo povečane potrebe v prihodnjih letih izkazovali tudi v rudarstvu za potrebe sanacije ugreznin. Hitra cesta bi družbam v Skupini Premogovnik Velenje omogočila tudi lažji in hitrejši transport ljudi, proizvodov in materialov do delovišč.
»Na podlagi navedenih dejstev so nekatera vodilna podjetja v SAŠA subregiji pred časom napovedala selitev proizvodnje in delovnih mest v bolj konkurenčna okolja, če se problematika neustrezne prometne infrastrukture ne reši v ustreznem času, kar bi še bistveno poslabšalo negativne trende, ki smo jim sicer
že priča. Vse slabša konkurenčnost poslovnega okolja, v katerem deluje naše gospodarstvo, se namreč kaže tako v padcu števila delovnih mest (leta 2008 je gospodarstvo SAŠA subregije zaposlovalo 22.800 delavcev, leta 2015 le še 16.844 oziroma 26 odstotkov manj) kot tudi v padcu obsega prihodkov (leta 2008 2,8 milijarde evrov, leta 2015 le še 2,2 milijarde oziroma 20 odstotkov manj),« še dodaja Kotnik.
Zaradi vsega tega tukajšnja gospodarska zbornica podpira osnutek državnega prostorskega načrta (DPN) za državno cesto od priključka Šen-trupert na avtocesti A1 do priključka Velenje-jug s spremenjenimi rešitvami, javna seznanitev le-tega poteka do 18. julija. Upajo na hitro ukre-
panje in izražajo nezadovoljstvo, da je od prejšnje javne obravnave minilo celo leto. Ob tem znova poudarjajo, da nobena trasa ne more biti več alternativa v DPN načrtovani trasi, saj bi lahko imelo vsakršno nadaljnje odlašanje izgradnje hitre ceste za naše gospodarstvo usodne posledice. Ne nazadnje obravnavana trasa edina prestavlja osnovo za gospodarski razvoj Zgornje Savinjske doline.
Vlado RS in vse pristojne strokovne službe pozivajo, da po zaključeni javni razgrnitvi osnutka DPN v najkrajših možnih rokih izvedejo vse potrebne postopke, da se izgradnja hitre ceste začne leta 2018, kot je napovedal minister za infrastrukturo Peter Gašperšič.
Župani ZA cesto
1!. l. ■ • i (K 1": ■
'-tT^

Velenje, 12. julija - Predsedniku vlade Republike Slovenije dr. Miru Cerarju je poslalo 21 županov savinjsko-šaleške in koroške regije (vsi razen župana Občine Šmartno ob Paki) pismo podpore umestitvi državne ceste Koroška - avtocesta A1 na trasi F2-2 (gre za trenutno razgrnjeno varianto). Vsi si želijo čim hitrejši začetek gradnje te ceste, saj sedanja cestna povezava že leta hromi razvoj omenjenih območij.
Protestniki v Šmartnem ob Paki soizžvižgali predstavljalce prostorskega načrta in jih zasuli z ostrimi argumenti, tudi zmerljivkami.
Majcnova predstavila traso ceste Velenje-Šentrupert
Okoljska ministrica Irena Majcen je predstavnikom zainteresiranih občin in civilnih iniciativ predstavila priprave državnega prostorskega načrta za hitro cesto Velenje-Šentrupert. V braslovški civilni iniciativi trasi nasprotujejo, ker bi še vedno potekala čez kakovostna kmetijska zemljišča. Pravijo tudi, da bi bila ta trasa trikrat dražja (stala naj bi 300 milijonov evrov) od tiste proti Arji vasi, ker ima tri predore in po novem tudi pokrit vkop, neskladna pa je tudi s strategijo prostorskega razvoja Slovenije, saj ne povezuje Velenja in Celja.
Tudi v Občini Šmartno ob Paki nasprotujejo predlagani trasi ceste od Velenja do Šentruperta, saj bi zaradi nje morali porušiti večje število stavb.
Po podatkih okoljskega ministrstva je cesta načrtovana kot štiripasovnica z vmesnim ločilnim pasom in odstavnimi nišami. Dolga je približno 14 kilometrov in se začne v priključku Velenje jug (v bližini gostišča Hartl), nato poteka preko predorov Podkraj, Andraž in Veliki Vrh, preide v dolino Hudega potoka in Pod-gore, kjer potem poteka po zahodnem območju Gore Oljke. Za viaduktom Gora Oljka se cesta spusti proti priključku Podgora, z viaduktom prečka železniško progo Celje-Velenje ter se približa naselju Parižlje. Od priključka Parižlje pa cesta poteka do novega priključka na avtocesto Šentilj-Koper, ki se nahaja zahodno od obstoječega priključka Šentrupert.
a
a mz
a mz
Končno premiki - zaposlovanje gor, brezposelnost dol
Na uradu za delo Velenje je slika bistveno drugačna, kot je bila lani, na uradu za delo Mozirje se izboljšuje nekoliko počasneje, a se
Branka Škulj Nussdorfer: »Delodajalci opažajo, da recesija popušča, veselijo se konjunkture in znova zaposlujejo.«
Povpraševanje je
Delodajalci trenutno največ povprašujejo po delavcih v predelovalnih dejavnostih, sestavljalce električne opreme, po tehničnih poklicih na vseh ravneh, predvsem pa z univerzitetno izobrazbo elektro in strojne smeri, po voznikih v mednarodnem prometu, delavcih v gostinstvu in turizmu ter v storitvenih dejavnostih.
Milena Krstič - Planine
Velenje, Mozirje, 11. julija -
Slika trga dela v prvih šestih mesecih letos je na območju urada za delo Velenje dobra, bistveno boljša, kot je bila lani v enakem obdobju. »Prav veseli smo pozitivnih gospodarskih razmer, ki se odražajo tudi v zmanjševanju brezposelnosti in povečevanju zaposlenosti,« pravi Branka Škulj Nussdorfer iz Območne službe Zavoda za zaposlovanje Velenje.
Na velenjskem uradu za delo, ki je eden od šestih v Območni službi Velenje, je bilo konec junija prijavljenih 2.423 brezposelnih oseb. Brezposelnost se je zmanjšala za 4,9 odstotka. »Na drugi strani pa nas veseli, ker se je za skoraj dva odstotka povečal delež delovno aktivnega prebivalstva, tako se je končno zmanjšala tudi stopnja registrirane brezposelnosti.«
Za zmanjševanje brezposelnosti so imeli v okviru aktivne politike zaposlovanja na Uradu za delo Velenje na voljo znatna sredstva. Z njimi in s sodelovanjem delodajalcev so v zaposlitev vključili 1.080 brezposelnih oseb, kar je skoraj štiri odstotke več kot v enakem obdobju lani. »Delodajalci se na nas veliko obračajo, pri nas so prijavili skoraj 1.200 prostih delovnih mest, kar je enkrat več kot v enakem obdobju lani. Pri posredovanju v zaposlitev pa sodelujemo z 71 odstotki delodajalcev na območju Velenja.«
V evidenci brezposelnih oseb pa še vedno ostajajo določene skupine, težje zaposljive in ranljive. »To so ženske, mladi, ki so stari do 29 let, iskalci prve zaposlitve, osebe, ki nimajo ali pa imajo dokončano samo osnovno šolo, ter osebe s srednje- in visokošolsko izobrazbo.«
V ukrepe aktivne politike zaposlovanja so v prvem polletju letos v Velenju vključili 237 oseb, največ v javna dela, in sicer kar 115, 72 jih je s spodbudami za zaposlitev dobilo priložnost pri delodajalcih, 50 brezposelnih
pa so vključili v usposabljanje in izobraževanje, od tega največ v usposabljanje na delovnem mestu in v delovni preizkus.«
»Delodajalci, ki se obračajo na naš zavod, vidijo, da je recesija popustila, veselijo se konjunktu-
re in temu primerno tudi zaposlujejo. Na eni strani postajajo pogumnejši, kar sliko brezposelnosti močno izboljšuje, na drugi strani pa jo lepšajo tudi sredstva, ki jih imamo na zavodu na voljo za spodbujanje zaposlovanja.«
Ta čas je največ sredstev na voljo za usposabljanja na delovnem mestu, delovni preizkus, za zaposlovanje mladih Prvi izziv, za zaposlovanje starejših, dolgotrajno brezposelnih in oseb, ki imajo nižje stopnje izobrazbene ravni, pa so na voljo sredstva za subvencionirane zaposlitve z naslovom Zaposli me. V naslednjih mesecih, pravijo na zavodu za zaposlovanje, pa pričakujejo še nove ukrepe.
Premiki tudi v Mozirju
Tudi na Uradu za delo Mozirje se kažejo pozitivni premiki. Brezposelnost je upadla. V evidenci imajo 841 brezposelnih oseb, kar je za 2 odstotka manj od primerljivega obdobja lani.
»Vključevanje v zaposlitve sicer še ne dosega takšne ravni, kot bi si želeli, vendar se počasi in vztrajno približuje temu,« pravi Škulj Nussdorferjeva.
Letos so zaposlili skoraj 300 brezposelnih oseb. Povečuje se delovno aktivno prebivalstvo in sodelovaje z delodajalci. Na območju v pristojnosti Urada za delo Mozirje zavod pri zaposlovanju sodeluje s skoraj 77 odstotki delodajalcev.
»Vedeti je treba, da je bil Urad za delo Mozirje močno izpostavljen stečajem. Iz tega obdobja nam v evidencah ostajajo dolgotrajno brezposelni, stečajniki in trajni presežki ter tisti, ki so starejši od 50 let.«
V ukrepe aktivne politike zaposlovanja so v prvih šestih mesecih letos vključili 79 brezposelnih, 28 v javna dela, 42 v spodbude za zaposlitev in 9 v usposabljanje in izobraževanje.
Naš čas, 14. 7. 2016, barve: CM K, stran 4
4
GOSPODARSTVO

14. julija 2016
Navdušeni nad firmo KLS
Strokovna ekskurzija slovenskega društva vzdrževalcev
Ljubno - Še pred poletnimi dopusti in počitnicami so člani Slovenskega društva vzdrževalcev (SDV), skupaj z rednimi študenti ŠCV - Višje strokovne šole za elektroniko, ki jih je vodil strokovni sodelavec Cveto Fendre, obiskali eno najuspešnejših družb v Sloveniji KLS na Ljubnem ob Savinji. Sprejela jih je vodja kadrovskega sektorja Alenka Logar s strokovnimi sodelavci, ki so predstavili principe in vrednote delovanja firme, ki proizvaja zobate obroče za vztrajnike motorjev v avtomobilski industriji. Že prvi vtis in informacije o bistvu uspehov firme je prepričala člane ekskurzije, kasneje pa so se lahko prepričali o izjemni organizaciji dela, urejenosti okolja tovarne in proizvodnih prostorov ter funkcioniranju produkcijskih procesov. V KLS v Ljubnem bodo letos načrtovano proizvedli kar 13 milijonov kosov zobatih obročev najvišje kakovosti, ki jo priznavajo prav vsi naročniki in partnerji po Evropi in v svetu. To, v državi najbolj robotizirano in avtomatizirano podjetje (okrog 96 %), ki ga vodi večinski lastnik Bogomir Strašek
Člani SDV in študentje elektronike ŠCV skupaj z vodniki pred simbolom porekla in kakovosti firme KLS
na Ljubnem ob Savinji.
z odlično ekipo, je doslej proizvedlo že 90 milijonov kosov izdelkov vrhunske kakovosti, že do jeseni pa načrtujejo to količino zaokrožiti na 100 milijonov. Zaposlenost, ki je v rahlem porastu zaradi povečevanja proizvodnje,
je med 225 in 230 sodelavci, ki izpolnjujejo zadane naloge stoodstotno po načrtih in skladno z vizijo uglednega podjetja. Hkrati pa se čuti zadovoljstvo zaposlenih, saj je njihov standard nekaj nad povprečjem, družba je vpeta
tudi v lokalno okolje s svojo humanitarno, kulturno in ljudsko pripadnostjo, saj se zavedajo, da je zadovoljstvo občanov in sodelavcev ključen element uspeha celotnega kolektiva.
■ Jože Miklavc
Gorenju štiri nova priznanja Red dot
V Skupini Gorenje so letos osvojili štiri prestižne oblikovalske nagrade Red dot za izdelke, ki jih je 41-članska mednarodna strokovna žirija prepoznala kot aktualne vrhunce oblikovanja v panogi gospodinjskih aparatov. Med nagrajeno oblikovalsko elito se Gorenje s svojimi izdelki neprekinjeno uvršča že dobro desetletje, hkrati pa so bili leta 2005 prvo podjetje iz Slovenije, ki si je za oblikovanje svojih izdelkov prislužilo nagrado Red dot. Doslej so jih prejeli že za 35 izdelkov, kar za Skupino Gorenje pomeni potrditev odličnosti dizajna, inovativnosti in visoke kakovosti izdelkov naših blagovnih znamk.
a
Oblikovalska ekipa Gorenja: Matevž Popič, Blažka Drnovšek, Lidija Pritržnik in Tomi Krašovec (od leve proti desni).
Konferenca gospodarstvenikov iz Velenja in Banjaluke
Banjaluka, 8. julija - Potekala je že druga bilateralna konferenca gospodarstvenikov iz mest Velenje in Banjaluka. Glavni namen srečanj je ustvarjanje poslovnih priložnosti, ki bodo omogočala nova delovna mesta in razvoj gospodarstva.
Prvo srečanje gospodarstvenikov so organizirali lani maja v
Medpodjetniškem izobraževalnem centru v Velenju, letos pa so srečanje pripravili v Banja Luki. Konference se je udeležilo 19 gospodarstvenikov iz Banjaluke in 10 velenjskih predstavnikov.
Pred pričetkom konference je prisotne nagovorila podžupanja mesta Banjaluka Jasna Brkic, ki je poudarila, da želijo okre-
piti gospodarsko sodelovanje s podjetniki iz mestne občine Velenje. Izpostavila je, da imajo 5 tisoč podjetnikov, ki že sedaj svoje produkte izvažajo na trg evropske unije. Po njihovih pozitivnih izkušnjah pričakujejo vzpostavitev dobrih poslovnih vezi.
Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič je povedal, da so
prvo mreženjsko konferenco z gospodarstveniki iz Banjaluke organizirali na pobudo Jana Ško-berneta, sedaj poslanca državnega zbora Republike Slovenije. Izrazil je zadovoljstvo, da so že pred časom z županom mesta Slobodanom Gavranovicem sklenili dogovor o povratni konferenci, ki so jo organizirali v Banjalu-ki. Poudaril je tudi, da je želja o krepitvi sodelovanja obojestranska in da je prepričan, da bo konferenca uspešna.
NOP II bo prezračevalni jašek
Velenje - V Premogovniku so pred dvema letoma na globini 280 metrov zaustavili dela pri gradnji jaška NOP II. Z njim so želeli nadomestiti več kilometrov transportnih gumijastih trakov, po katerih premog potuje na površje, s skipi. S tem bi dosegli racionalnejše poslovanje in tudi nižjo ceno premoga.
Žal so neugodne gospodarske razmere po- kopavanja premoga. Nadzorni svet jim je
gumne načrte ustavile. Niso pa ustavile rudarske stroke, ki je vse od ustavitve del prei-gravala različne scenarije, kako naprej.
Odločili so se, da izgradnjo jaška NOP II nadaljujejo, ga dokončajo in uporabijo za optimalno prezračevanje jam do konca od-
dal zeleno luč.
Dela nadaljuje hčerinsko podjetje RGP, ki se je pri tem s svojo strokovnostjo in zanesljivostjo že dokazalo.
a mkp
GOSPODARSKE novice

Pod drobnogledom Banka Slovenije
Ljubljana - Pred odločitvijo evropskega sodišča o podrejenih obveznicah in potrebni ali nepotrebni dokapitalizaciji banke NLB so preiskovalci po več prijavah pod drobnogled vzeli vlogo Banke Slovenije pri izbrisu podrejencev. Mnogi se sprašujejo, kako, da šele sedaj.
Kakšne so slovenske pristojnosti pri takšnih zadevah v Evropi, pa nam je lepo pojasnil predsednik Evropske centralne banke Mario Draghi, ki je poslal pismo predsedniku Evropske komisije Jean-Cla-udu Junckerju in slovenskemu državnemu tožilstvu, v katerem je izrazil uradni protest zaradi, kot je poudaril, nezakonite zaplembe informacij ECB. Iz Društva malih delničarjev Slovenije so sporočili, da bodo proučili možnost kazenskega pregona Draghija.
Ceta pregreva strasti
Bruselj - Sporazum Ceta v Evropi pregreva strasti. Zato se sedaj, po številnih protestih, le seli v parlamente držav EU, vendar pa je čas za njegov sprejem ali zavrnitev zelo kratek, saj naj bi o 1500 straneh dolgem dokumentu poslanci odločali po parlamentarnih počitnicah. Gotovo premalo za resen premislek za tako pomembno odločitev, ki bo dolgoročno vplivala na življenje v Evropi. Ceto morajo potrditi vsi nacionalni parlamenti, vključno s slovenskim. Če bo samo eden od njih proti, sporazum ne bo sprejet.
Manj kot 100 tisoč brezposelnih
Ljubljana - Da pri nas le ni vse tako slabo, kot radi jamramo, dokazuje zaposlovanje. Število brezposelnih se je konec junija zmanjšalo pod sto tisoč in tako bo vsaj še nekaj mesecev. Statistika kaže, da bodo delodajalci čez poletje ponudili še približno 20.000 zaposlitev.
Ob koncu junija je bilo registriranih 99.795 brezposelnih oseb, kar je 2.494 oseb oziroma 2,4 odstotka manj kot maja. V primerjavi z junijem lani je bila brezposelnost manjša za 9,5 odstotka. V prvih šestih mesecih letos je bilo na zavodu za zaposlovanje v povprečju prijavljenih 108.661 brezposelnih, kar je 7,2 odstotka manj kot v primerljivem obdobju lani. Brezposelnost se je junija zmanjšala v vseh območnih službah zavoda. Največje znižanje je beležila OS Koper (-5,8 odstotka). Večji upad kot na ravni države je imela tudi OS Velenje (-3,4 odstotka).
Usposabljanje mladih na delovnem mestu
Ljubljana - Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je odobrila financiranje programa zavoda za zaposlovanje za usposabljanje mladih na delovnem mestu. V program bodo v slabem letu dni predvidoma vključili 2000 mladih, zanj pa bo namenjenih 4,4 milijona evrov, od česar bo Evropski socialni sklad prispeval 3,5 milijona evrov. Delodajalci lahko prek programa dobijo povrnjen upravičen strošek za izvedeno usposabljanje, in sicer 370 evrov, če usposabljanje traja dva meseca, oziroma 493 evrov, če usposabljanje traja tri mesece, so dodatno pojasnili na zavodu.
Aero se vrača
Celje - Blagovna znamka AERO se zanesljivo vrača na domače prodajne police. Del družbe, ki je lansko leto končala v stečaju, je kupilo podjetje Jolly iz Gradca, ki bo proizvodnjo tudi ohranilo v Celju. Ker se programa obeh družb dopolnjujeta, bo to verjetno ena od uspešnih zgodb.
Cene nepremičnin naj ne bi rastle
Ljubljana - Če razmišljate, kako se bo gibal trg nepremičnin, in vas skrbi, kaj storiti z denarjem, vam je morda v pomoč mnenje strokovnjakov analitsko raziskovalnega centra, ki so izdelali poseben ekono-metrični model, na osnovi katerega ugotavljajo, da bodo cene nepremičnin v bližnji prihodnosti stagnirale na trenutnih ravneh, morda celo malenkost padle. Podobno je tudi mnenje poznavalcev tega trga.
Več registriranih avtomobilov
Ljubljana - V Sloveniji je bilo junija prvič registriranih 7315 osebnih in lahkih gospodarskih vozil, kar je skoraj 19 odstotkov več kot junija lani. Med osebnimi vozili so prodali največ Renaultovih cliov in capturjev ter Dacijinih dusterjev in Volkswagnovih golfov. Med gospodarskimi vozili sta bila tudi na vrhu Renault in Volkswagen.
Supervizorja nadomestil Erar
Ljubljana - Supervizor ne deluje več. Nadomestila ga je nova spletna aplikacija Erar. Aplikacija dodatno omogoča vpogled v poslovanje z e-računi, v podatke, vezane na omejitve poslovanja, ter prejeta darila in prikaz tujih bančnih računov poslovnih subjektov.
Petdesetak najpogosteje uporabljen bankovec
Po prenovi bankovcev za pet, 10 in 20 evrov bodo predstavili še nov bankovec za 50 evrov iz serije Evropa. V obtok bo po načrtih prišel spomladi 2017. Čeprav pri nas tega ni ravno opaziti, je petdesetak najpogosteje uporabljen med vsemi evrskimi bankovci. V obtoku jih je več kot osem milijard, kar predstavlja približno 45 odstotkov vseh evrskih bankovcev.
a mz
■
Naš čas, 14. 7. 2016, barve: CM K, stran 5
izpolnjujejo pričakovanja
Največje invalidsko podjetje v Sloveniji Gorenje IPC že četrt stoletja uspešno posluje in ima visoke razvojne ambicije - Delajo tudi za Gorenjeve tovarne na tujem in zunanje naročnike
Delavci IPC so pripadni svojemu kolektivu, s ponosom so tudi
praznovali.
14. julija 2016
Invalidi
Mira Zakošek
Na začetku julija leta 1991 je bilo v sodni register vpisano Go-renjevo hčerinsko podjetje IPC. 25-letnico jubileja so zaposleni praznovali z velikim ponosom. Kako tudi ne, saj imajo kaj pokazati.
Samostojno podjetje so oblikovali iz skupine invalidov v programu pralno-pomivalnih aparatov, ki jim v normalnem delovnem procesu ni bilo mogoče zagotoviti dela. Začeli so s šivanjem zaščitnih rokavic, bili pri tem uspešni in asortiman iz-
> Največje invalidsko podjetje v Sloveniji Gorenje IPC izpolnjuje planska pričakovanja in posluje rentabilno.
delkov, ki so jih izdelovali, je vse bolj rasel. Po besedah direktorja Mirka Rožanca je podjetje doživelo številne za nadaljnji razvoj zelo pomembne prelomnice. Mednje vsekakor sodi prevzem proizvodnje celotnih kabelskih setov in ožičenj iz takratne tovarne TTE. Prav tako so pod njihovo okrilje prenesli celotno tiskarsko dejavnost, zelo velika pre-
Tatjana Podgoršek
Pri avtobusni postaji oziroma ob Šaleški cesti v Velenju sta dve gradbišči poslovne enote Energetika Komunalnega podjetja Velenje.
Po pojasnilu vodje omenjene poslovne enote Ervina Miklavži-na na enem zaposleni odpravljajo okvaro na cevovodu Podkraj-Gorica, na drugem gradbišču (na zelenici ob Šaleški cesti) pa zanje izvaja nujno potrebna vzdrževalna dela na isti veji cevovoda pogodbeni izvajalec, družba AGM Nemec iz Laškega. »Posodabljajo izolacijski obod, kar bo pripomoglo k zniževanju transportnih stroškov. Ta dela so po pogodbi vredna nekaj manj kot 109 tisoč evrov, končana pa naj
Za vlaganja v posodobitev in obnovo vročevoda namenjajo iz najemnin 1,9 milijona evrov, za plinovodni sistem 67 tisoč, za sistem hlajenja pa 190 tisoč evrov vsako leto.
Direktor Gorenje IPC Mirko Rožanc: »V kolektivu, v katerem zaposlujemo veliko invalidov, je prijetno delovno okolje še toliko bolj pomembno.«
lomnica pa je bilo tudi leto 2003, ko so zgradili tovarno stiroporne embalaže, ki je ena tovrstnih najsodobnejših tovarn ne le v Sloveniji, ampak tudi v Evropi.
S širitvijo proizvodnje rastlo tudi število zaposlenih
Tako kot se je širila proizvodnja, je rastlo tudi število zaposlenih. Največ so jih imeli leta 2009, kar okoli 900. »Iz peščice ljudi, ki so orali ledino, je zraslo danes največje invalidsko podjetje v Sloveniji. Trenutno zaposlujemo 844 delavcev, imamo trden in uspešen proizvodni prog-
bi bila 14. oktobra. Mi si seveda želimo, da bi bila še kakšen dan prej. Nobena od omenjenih aktivnosti pa ne sodi k vsakoletnemu remontu vročevoda, ki ga bomo letos začeli 29. julija.«
Okvare nekoliko pogostejše
Ervin Miklavžina je potrdil navedbe nekaterih uporabnikov, da so v zadnjem času okvare na sis-
ram in velike razvojne ambicije,« pravi direktor Rožanc, ki se zelo dobro zaveda, kako je v takšnem kolektivu pomembno komuniciranje z zaposlenimi. Je eden tistih, ki jim enkrat tedensko (vsako sredo med 11. in 13. uro) odpira vrata in prav radi prihajajo k njemu po različne nasvete. Velikokrat tudi osebne. Tudi v proizvodnji se pogosto usta-
temu daljinskega ogrevanja, zgrajenega konec 70. in v začetku 80. let prejšnjega stoletja, pogostejše in da beležijo porast sistemske vode, ki jo kupujejo v Tešu. Okvare zavzeto odpravljajo. Ne glede na to, da so te nekoliko pogostejše, je - po zagotovilih sogovornika - njihovo število še vedno v mejah normale. »Naj ob tem povem, da smo našli več manjših okvar, za katere sumi-
vi in pokramlja z zaposlenimi. Tako skušajo morebitne težave kar najhitreje odpraviti. Seveda gre za zelo specifično delovno okolje. Invalidi imajo omejene delovne sposobnosti, v poprečju so te zmanjšane za okoli 30 odstotkov. Zato skušajo vsako delovno mesto čim bolj približati vsakemu posamezniku, delovne pripomočke in naprave postaviti
mo, da bi jih lahko povzročile težave, ki so se pojavljale lani in letos z izkopi vira. Ob njegovi ponovni vključitvi bi lahko prihajalo do termičnega raztezanja in krčenja sistema. Močno upamo, da tega suma ne bomo potrdili, sicer lahko pričakujemo na vročevodu v prihodnje večje težave.« Z enim večjim remontov, dodaja Miklavžina, vseh okvar zaradi razpršenosti sistema ni mogoče odpraviti, zato ga obnavljajo po fazah in na delih, za katere ocenjujejo, da so dotrajani in jih je treba obnoviti prej kot druge.
Za vlaganja v posodobitev in obnovo vročevoda namenjajo iz naslova najemnine 1,9 milijona evrov, za plinovodni sistem 67 tisoč, za sistem hlajenja pa 190 tisoč evrov vsako leto.
Uporabniki varčujejo tudi pri toplotni energiji
Poslovna enota Energetika je lani prodala nekaj manj kot 248 tisoč MWH toplotne energije, kar je 90 odstotkov načrtovane prodaje. Glavni razlog zanjo pripisujejo manjši porabi toplotne energije za ogrevanje stavb, zmanjševanju priklopne moči na objektih, njihovi energetski sanaciji, svoje so naredili tudi de-lilniki v večstanovanjskih objektih. »Za zdaj pri prodaji toplotne energije še ostajamo v začrtanih letošnjih okvirih, saj smo pred dvema mesecema priključili na sistem daljinskega ogrevanja novega odjemalca - družbo Turna v Šoštanju,« je še dejal Ervin Miklavžina.
a
GOSPODARSTVO
tako, da lahko delo potem poteka čim bolj nemoteno.
Za invalide je dobro poskrbljeno
»Trenutni položaj invalidskih podjetij in s tem seveda tudi invalidov ni odličen, je pa zadovoljiv. S trenutnim stanjem smo zadovoljni, a gledamo na predvidene spremembe pokojninske in zdravstvene zakonodaje s strahom,« pravi Rožanc. Prav zato se veliko angažirajo, da že v fazi priprav sprememb obsežno in podrobno seznanjajo odgovorne s svojim položajem. Glede na to, da so največje invalidsko podjetje, jim tudi prisluhnejo. »Na zadnji konferenci invalidskih podjetij smo dobili dober občutek, tako odgovorni na ministrstvih kot predsednik vlade so nas podprli. Zato vsekakor upam, da bomo ohranili uveljavljene ugodnosti,« je optimističen Mirko Rožanc.
Kakšne ugodnosti imajo invalidska podjetja?
V bistvu so uporabniki državnih pomoči. V praksi je videti to tako, da so oproščeni plačil v zdravstveno in pokojninsko blagajno. Ta tako imenovana odstopla sredstva pa lahko kot državno pomoč porabijo delno
za plače invalidov, ostalo pa za razvoj. Seveda morajo vse to natančno opredeliti in tudi upravičiti.
Štirje proizvodni programi
Podjetje Gorenje IPC je torej staro 25 let. Jubilej so svečano zaznamovali z družabnim srečanjem in velikimi razvojnimi ambicijami. »Naše podjetje stoji na trdnih temeljih, ki so jih zakoličili naši predniki, mi pa smo to odgovorno in ponosno prevzeli na svoja ramena,« pravi direktor
5
Mirko Rožanc. Danes sestavljajo podjetje štirje tehnološko sodobni programi. V velenjskem delu Gorenja imajo program storitev, v katerem 300 zaposlenih sestavlja majhne sklope za proizvodnjo gospodinjskih aparatov. V velenjskem delu imajo tudi tehnološko zelo visoko razvit in povsem avtomatiziran program embalaže. Z njim pokrivajo celotne potrebe po stiroporni embalaži za proizvodnjo Gorenja
>Med kupci je tudi Elektronček Joca Žnidaršica, dobro pa sodelujejo tudi z Adrio Mobilom.
v Velenju, pa tudi za nekatere druge zunanje naročnike. Seveda pa ta program ni primeren za daljše transporte. Dva proizvodna programa pa imajo tudi v Šoštanju. Program elektro komponent je njihov najhitreje rastoči program, v njem je zaposlenih 350 delavcev. Njihova posebnost je, da zagotavljajo ožičenja tudi za tisto proizvodnjo, ki jo je Gorenje preselilo v druga okolja (na Češko, Srbijo ...). Ta program je zanimiv tudi za zunanje
naročnike, med največjimi kupci je podjetje Elektronček v lasti Joca Pečečnika, poglabljajo pa tudi sodelovanje z Adrio Mobilom in drugimi naročniki. V Šoštanju je tudi program grafike, v katerem se lahko pohvalijo z najsodobnejšimi digitalnimi tiskarskimi stroji, usposobili pa so se predvsem za tiskanje navodil za uporabo gospodinjskih aparatov.
Poslovanje je v vseh programih po besedah direktorja stabilno in tudi izpolnjujejo pričakovanja.
a
Gorenje letos dobro prodaja
Velenje, 8. julija - Na 23. skupščini so se zbrali delničarji Gorenja. Prisotnega je bilo 68,4 odstotka kapitala s pravico glasovanja. Upravi in nadzornemu svetu so podelili razrešnico za leto 2015 in izvolili novega člana nadzornega sveta.
Predsednik uprave Franjo Bobinac se je v predstavitvi delničarjem poleg zahtevnega dela v lanskem letu, ki so ga sklenili z izgubo, dotaknil tudi aktualnega poslovanja. O poslovanju v drugem četrtletju letošnjega leta je izrazil zadovoljstvo, saj je bilo tako z vidika prodaje kot dobičkonosnosti še boljše kot prvo.
Prodaja gospodinjskih aparatov pod vsemi lastnimi blagovnimi znamkami je v prvi polovici letošnjega leta zrasla na večini trgov. Na dobičkonosnost sta ugodno vplivala geografska in izdelčna struktura, predvsem pa prodaja premijskih blagovnih znamk.
Dividende tokrat ne bodo izplačali, so pa izgubo lanskega leta pokrili iz prenesenih dobičkov in rezerv. Namesto Keitha Milesa, ki je odstopil kot član nadzornega sveta, so izvolili Miho Košaka.
a mz
Obnova in zmanjševanje transportnih stroškov
Vsako leto za obnovo in vzdrževanje sistema toplovodnega ogrevanja 1,9 milijona evrov - Remont na vročevodu 29. julija -Manjša prodaja toplotne energije
Ervin Miklavžina: »Če so okvare na sistemu daljinskega ogrevanja povzročile težave, ki so se pojavile lani in letos pri vklapljanju in izklapljanju vira, potem lahko v prihodnje pričakujemo na sistemu
še večje težave.«
Koliko so invalidi na bolniški?
Glede na zelo specifično populacijo vlagajo v Gorenju IPC veliko naporov v zdravstveno ozaveščanje, varno delo in prijazno delovno okolje. Čeprav statistike kažejo, da bolniški izostanki v Sloveniji naraščajo, pri njih ni tako. Direktor Rožanc se rad pohvali s podatkom, da so imeli v nekem terminu med več kot 800 zaposlenimi le 25 delavcev na bolniškem dopustu.
Njihova proizvodnja je visokotehnološka, delovna mesta pa
prilagojena invalidom.
Naš čas, 14. 7. 2016, barve: CM K, stran 6
6
PREGLED TEDNA

14. julija 2016
OD SREDE do torka
Mojca Štruc
Žabja perspektiva
Sreda, 6. julija
V Italiji je bil ubit 36-letni prosilec za azil iz Nigerije, domnevno žrtev 35-letnega italijanskega desničarja.
Pred ministrstvom za delo se je zbralo več deset protestnikov, ki so znova zahtevali vrnitev dečkov iz rejništva starim staršem in odstop ministrice za delo Anje Kopač Mrak.
Javnosti sta se predstavila kandidata za nova ustavna sodnika Marko Šorli in Špelca Mežnar. Po vsej državi so policisti izvajali maraton nadzora hitrosti.
Pravosodno ministrstvo ZDA je odprlo preiskavo proti dvema policistoma, ki sta v Baton Rou-gu v Louisiani ustrelila 37-letne-ga Altona Sterlinga, potem ko je ta že ležal na tleh.
Premier Slovaške Robert Fico je ob predstavitvi prednostnih nalog slovaškega predsedovanja Evropski uniji poudaril, da želi Slovaška v ospredje postaviti državljane.
Petek, 8. julija
Izvršilni odbor SLS je pristojnemu občinskemu odboru predlagal izključitev Marjana Podobnika iz stranke. Uradni razlog: ponavljajoče se kršitve statuta in etičnega kodeksa.
Konzorcij družb Kolektor Ko-ling, CGP in CPG je začel gradnjo izvlečnega tira na odseku med tovorno postajo Koper in elektronapajalno postajo Dekani.
Kljub nasprotovanju strokovne javnosti je Evropska unija potrdila sporazum o čezatlantski izmenjavi osebnih podatkov z ZDA.
Članice in zaveznice zveze Nato so na vrhu v Varšavi sprejele zgodovinsko odločitev: v Estonijo, Latvijo, Litvo in na Poljsko bodo naslednje leto napotile okoli 4000 vojakov.
v EU, ki jo je podpisalo 4,1 milijona ljudi.
Ameriško zunanje ministrstvo je sporočilo, da so ZDA v odgovor na napad na ameriškega diplomata v Moskvi izgnale dva ruska diplomata.
Nedelja, 10. julija
Bil je dan programske konference stranke SMC. Njen predsednik premier Cerar je poudaril, da stranka dela prave stvari, zato se ne bo umikala in privolila v ultimate. Ocenil je, da je vidno, kako Slovenijo obvladujejo močni interesni lobiji, in zato napovedal, da se bo preprečevanju njihovega vpliva zdaj posebej posvetil.
Med bikoborbo v Teruelu na vzhodu Španije je bik nabodel in ubil znanega španskega bikoborca.
Turčija je sporočila, da bi v skladu z načrtom njihove vlade lahko turško državljanstvo dobilo do 300 tisoč sirskih beguncev.
Premier Slovaške je predstavil prednostne naloge predsedovanja EU.
Javnost je dobila vpogled v poročilo britanske komisije za Irak, ki ugotavlja, da bi morala država pred skupno invazijo na Irak z ZDA proučiti »vse druge miroljubne možnosti«.
Četrtek, 7. julija
Odbor DZ za obrambo je pripravil slavnostno sejo, na kateri je veteran vojne za Slovenijo in poslanec SMC Marjan Dolinšek dejal, da je bila vojna za Slovenijo resda kratka, a še vedno predolga in nepotrebna.
Pred sejo vlade je potekal koalicijski sestanek, ki pa se je končal nenavadno hitro - podmladek stranke SD je namreč podprl
Protestnik je pet policistov ubil in jih sedem ranil.
Na protestnem shodu zaradi policijskih ubojev temnopoltih je v želji, da »pobije bele policiste«, nanje streljal ostrostrelec. Pet jih je ubil, sedem pa ranil.
Sobota, 9. julija
Podmladek SD je razjezil premierja.
upor delavcev Luke Koper pred parlamentom in razjezil premier-ja. Ta je poudaril, da je shod pretežno politično motiviran. »Gre za spodkopavanje stališč vlade, za katerimi trdno stojim,« je dejal Cerar.
Srbski minister za delo Alek-sandar Vulin je sklical izredno zasedanje sveta za državno varnost, saj je v državo kljub zaprtju meje za prebežnike nezakonito vstopilo 500 ljudi.
Ob koncu vrha zveze Nato v Varšavi je slovenski premier Miro Cerar dejal, da se zavezništvo s tem vrhom prilagaja novim svetovnim grožnjam in izzivom.
Ob robu istega vrha se je minister za zunanje zadeve Karl Erjavec sešel z makedonskim zunanjim ministrom Nikolo Po-poskim, s katerim sta se pogovarjala tudi o migrantski problematiki.
Borci Islamske države so blizu Palmire v Siriji sestrelili vojaški helikopter, pri čemer sta bila ubita oba ruska pilota.
Na Češkem so ustanovili Nacionalno domobranstvo, katerega prva naloga je, da »državo obrani pred množičnim prihodom islamskih priseljencev«.
Britanska vlada je zavrnila peticijo za ponovno izvedbo referenduma o članstvu Velike Britanije
gradnjo drugega tira se ne bodo prenesla zemljišča, ampak ji bosta podeljeni le stavbna pravica in koncesija gradnje in storitev,« je dejal.
V	Srebrenici se je več tisoč ljudi poklonilo žrtvam genocida pred 21 leti, ko so srbske sile ubile 8000 Bošnjakov. Med slovesnostjo so pokopali posmrtne ostanke še 127 žrtev.
V	Veliki Britaniji so dobili edino kandidatko za novo premier-ko: aktualno notranjo ministrico Thereso May.
Izredne razmere so vladale v Kolumbiji, saj se je tja zgrnilo na tisoče prebivalcev Venezuele, ki jo je močno prizadel padec cen nafte, da bi nakupili osnovne potrebščine.
Torek, 12. julija
Poslanci so preštevali glasove in ugotovili, da se spremembi ustave, v kateri bi dostop do pitne vode uredili kot temeljno ustavno pravico ter določili, da se oskrba s pitno vodo izvaja kot nedobičkonosna javna služba, obeta zadostna podpora.
Vlada je sprejela izhodišča za pogajanja z javnim sektorjem, vrh koalicije pa se uskladil tudi o zakonskih predlogih za izvedbo davčnega prestrukturiranja, ki gredo v javno obravnavo.
Po treh desetletjih je bik znova vzel življenje borca v areni.
V glavnem mestu Južnega Sudana je prišlo do novih spopadov, v katerih je umrlo najmanj 270 ljudi - predstavnik podpredsednika Rieka Macharja je ob tem dejal, da je država spet v vojni.
Ponedeljek, 11. julija
Premier se je odzval na očitke o privatizaciji. »Na družbo za
Poslanci so dosegli potrebno dvotretjinsko večino za vpis pravice do pitne vode v ustavo.
Še vedno je odmevalo dogajanje v Luki Koper. Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič sicer ni nameraval oditi, a je bilo jasno, da nima podpore koalicije pri interpelaciji, je pa zato državni sekretar Metod Dragonja razmišljal o odstopu.
Na jugu Italije je prišlo do ene najhujših železniških nesreč v zadnjem času, ko sta med krajema Corato in Andria, severno od Barija, čelno trčila potniška vlaka. Življenje je izgubilo najmanj 27 ljudi. Več kot 60 je ranjenih.
Britanci so zavrnili izvedbo še enega referenduma o odhodu iz EU.
Jure Trampuš
Žrtev iz Srebrenice nikoli ne smemo pozabiti.
Se en song preveč
Smrt male deklice je razburila Slovenijo, povsem upravičeno, umrl je nedolžen otrok, umrl je nasilne smrti, na grozovit način. Nepojmljivo, deklica je bila žrtev družinskega nasilja, za zidovi neke hiše v Jesenicah so se dogajale nečloveške stvari. Prva reakcija je bi! seveda maščevanje, kdor prebira internet, vkup z vsemi izločki, ki plavajo v njem, je lahko hitro spoznal, da nasilje vedno rodi nasilje, zaprta osumljenca bi ljudski glas ubil na tisoč in en način. Zgodba z Jesenic je globoko tragična, a ni prva. Ni edina. Se še kdo spomni štiriletnega Arnesa, dečka, ki so ga pred dvajsetimi leti na podoben način starši pretepli v Velenju? Živel je v Kavčah, ko je umrl, je bil star štiri leta in pol.
Razlogov za družinsko nasilje je vedno veliko, od socialnih do patoloških, ljudje smo različni, nekateri med nami so tudi, preprosto, zlobni, drugi podivjani. Vendar ne gre za osamljene primere, tolerantnost do nasilja je v Sloveniji visoka. Dogajanje v sosedovi hiši se nas ne tiče, padanje po stopnicah tudi ne, prostaško navijanje je del kulturnega izročila, šovinistične šale so smešne, klofute otrok pa vzgojne. Če kdo potoži o mobingu, odvrnemo, da je len, če kakšna ženska grdo pogleda tistega, ki je zažvižgal za njo, je kriva sama, ker si je oblekla prekratko krilo, naj bo raje ponosna, da sikajo za njenimi dolgimi nogami. Agresija je v okolju pojemajoče solidarnosti družbeno spodbujena. Močnejši so vedno vrednejši, kdo zna udariti po mizi, ve, kako se stvarem streže. Ne argumenti, ne empatija, ne konsenzu-alnost, pač pa moč in sposobnost uveljavitve interesov sta vodilo družbe tekmovalnosti in sebičnosti. Nasilje, ki ga vsi zgroženi obsojamo, je vgrajeno v osnovne principe delovanje sedanje družbe, sploh se ga ne zavedamo. Seveda je to nasilje subtilnejše, neposredno ne ubija in pohablja, a brezbrižje do drugega po pravilu pripelje do starozaveznega dojemanja pravičnosti in morale, oko za oko, zob za zob, prevlada argumenta moči in ne moči argumenta.
Podobno, kot se je ljudski glas vzdramil zoper morilce nedolžne deklice, je k linču nagnjena množica površno obravnavala begunce, ki so pred pol leta potovali čez Slovenijo. Kar naenkrat so bili vsi srednjeveški Turki, islamizirani teroristi, ekonomski mi-granti, ki so želeli izkoristiti evropsko socialno državo (kar je od nje ostalo). Gotovo so bili med njimi tudi takšni, a znova ne vsi, velika večina jih je bežala pred vojno in uničenjem. Zakon linča je vedno krivičen, krivičen do osumljencev za zločine, krivičen do njihovih žrtev. Izvor besede linčpravzaprav pove vse - pred kakšnimi 300 leti je v Virginiji živel sodnik Charles Lynch, lastnik plantaže, kije uvedel hitra izvensodna sodišča, kako je bil zakon linča povezan s pravičnostjo, pa nas dobro uči zgodovina rasizma v ZDA.
Kam pripelje toleranca do nasilja, lahko v ZDA vidimo tudi danes. V državi, kjer je orožje lahko dostopno, kupi se ga lahko skorajda v vsaki trgovini, vedno zmagajo tisti, ki ga uporabijo. Orožje daje moč ekstremistom, podobno, kot dajejo klofute in kričanje moč nepotrpežljivim, nespametnim, surovim ali kakršnimkoli že staršem. A kot vemo, ta moč na koncu vedno pripelje do poraza. Nasilje rodi nasilje. Rezultat kakršnegakoli nasilja so vedno žrtve in žrtve bomo v družbi, ki se do tega nasilja obnaša tolerantno, prej kot slej postali mi sami. Deklica na Jesenicah in deček v Velenju nista umrla samo zaradi udarcev nasilnežev, umrla sta tudi zaradi brezbrižnosti okolja, vključno z brezbrižnostjo države in njenih institucij. Zaradi Arine in Arnesa ter množice drugih pozabljenih, odvrnjenih, zapuščenih nas mora biti globoko sram, sram zaradi naših modnih obljub večnosti, brezpogojne ljubezni do vseh teh otrok, ki naj jim nihče ne bi želel hudo. Pa je res tako? Smo res dobri?Kako že gre tisti Janijev Song?Iz dobrih src si smrt dela piščalko, zato piska tako lepo ...
Vlada zapira kamine?
Vlada je očitno spet popustila določenim lobijem in zaostrila pogoje za kurilne naprave v stanovanjih. Na predlog ministrstva za okolje in prostor je namreč uvedla redne meritve za najosnovnejše enosobne peči na trdno gorivo. Tako je predpisala obvezne meritve in najvišje dovoljene izpuste tudi za štedilnike, lončene peči in odprte kamine na drva. V neustrezne peči bo poslej treba vgraditi filtre ali jih ugasniti.
Zaradi štedilnikov, odprtih kaminov in lončenih peči na drva lastnikom doslej ni bilo treba odpirati vrat dimnikarjem in plačevati pregledov oziroma meritev izpustov iz teh naprav, kaj šele, da bi morali peči sanirati ali odstraniti. Sedaj pa se odpira tudi ta možnost, saj recimo v odprte kamine ni možno vgraditi filtrov. Verjetno lahko pričakujemo, da bodo naslednjič »na udaru« klasični roštilji. ■
a
Naš čas, 14. 7. 2016, barve: CM K, stran 7
14. julija 2016

NAŠI KRAJI IN LJUDJE
7
Uresničili dolgoletne projekte
V Občini Ljubno zadovoljni z opravljenim delom - Za vlaganja v razvoj več kot milijon evrov - Poti, ceste, pločniki ... zaznamovali čas do prihodnjega občinskega praznika
Tatjana Podgoršek
V občini Ljubno so priprave na občinski praznik na vrhuncu. »Z zadovoljstvom se oziramo na minulo leto, saj smo uresničili kar nekaj dolgoletnih želja. Pogled v prihodnje pa nas ne more navdajati s prevelikim optimizmom. Država namenja lokalnim skupnostim vse manj denarja, razpisov, na katerih bi lahko kandidirali za pridobitev denarja za vlaganja v cestno in komunalno infrastrukturo, ki so za nas najpomembnejša, pa tudi ni na obzorju,« pravi ljubenski župan Franjo Naraločnik.
Veliko dela
Ena od dolgoletnih uresničenih želja je ureditev Okoninskega potoka. Z delom so poskrbeli za
večjo poplavno varnost krajanov Okonine, poleg struge so uredili večji del vaškega jedra. Dela so jih stala več kot 200 tisoč evrov. Velik zalogaj je bila rekonstrukcija skakalnega centra, v katerega so za zdaj vložili blizu 600 tisoč evrov in si zagotovili, da bodo tudi naslednjih nekaj let gostitelji tekem svetovnega pokala v smučarskih skokih za ženske. Na seznamu potreb prav tako ni več stare telovadnice. Tudi to so obnovili in posodobili ter s tem zagotovili varno izvajanje športnih dejavnosti ter prireditev v njej. V zdravstvenem domu so obnovili prostore v nadstropju objekta za referenčno ambulanto. »Nekaj posodobitev lokalnih cest smo že izvedli, na drugih potekajo dela v teh dneh. Vlaganja ocenjujejo na več kot 200 tisoč evrov. Pri prizadevanjih za izboljšanje ce-
Letošnji občinski nagrajenci: zlato priznanje: družba KLS Ljubno, družina Jurjevec, Alojz Murko; srebrno priznanje: Ivan Sovinšek; bronasto priznanje: Tomaž Vrečar; priznanje župana: KD Godba Zgornje Savinjske doline, Društvo Sožitje Mozirje, mešani pevski zbor KD Ljubno in Zgornjesavinjski starodobniki; denarna nagrada: Tanja Podkrižnik.
Franjo Naraločnik: »Vse do letos smo sodili med občine, ki niso zadolžene. Kredit, ki smo ga najeli za smučarsko-skakalni center, bomo s takim proračunom, kot ga imamo, poplačali brez težav.«
stne infrastrukture moram poudariti obnovo lokalne ceste v Rastke. Upam, da bomo ta projekt letos končali in zagotovili na naši glavni »prometni žili« večjo varnost vsem udeležencem.«
Poleg del na terenu je Naraločnik omenil še pripravo projektne dokumentacije za razširitev
vodovodnega omrežja v naselju Primož. Tu so namreč krajani izrazili željo po priključitvi gospodinjstev na javni vodovod, z denarjem za zagotavljanje varne oskrbe s pitno vodo pa so pomagali tudi krajanom v Planini.
Ureditev pločnikov, tematskih poti, čistilna naprava ...
Ena do prednostnih nalog v bližnji prihodnosti bo - tako Franjo Naraločnik - čistilna naprava. Za zagotavljanje večjega varovanja okolja in reke Savinje jo bodo morali posodobiti. Če hočejo zagotoviti šolarjem in drugim udeležencem v prometu predvsem na Ljubnem in v Radmirju večjo varnost, se bodo morali lotiti ureditve pločnikov. Za večjo obogatitev turistične ponudbe načrtujejo ureditev tematske poti od Radmirja proti Ljubnemu in naprej do Rastk. V programu imajo še nekaj projektov, kot je nadaljnje posodabljaje lokalnih cest, ureditev sekundarne kanalizacije predvsem na območju Radmirja.
Realnost, ki kaže na boljši jutri
Solčava, 8. julija - Na priložnostni slovesnosti so v občini Solčava predali svojemu namenu tri mostove v Matkovem kotu, katerih obnovo so načrtovali že leta 2013, poškodovale pa so jih poplave leto prej. Vrednost opravljenih del je znašala blizu 170 tisoč evrov, lokalna skupnost pa jih je izvedla ob pomoči ministrstva za okolje in prostor, ki je prispevalo denar za sanacijo mostu pri Kočnarjevi žagi. Hkrati so se veselili tudi ob moderniziranih nekaj manj kot 1400 metrov ceste. Naložba je veljala približno 115 tisoč evrov, od tega je država primaknila dobrih 89 tisoč evrov. Poleg omenjenega so obnovili še most v Logarski dolini in za to odšteli nekaj manj kot 17 tisoč evrov iz postavke Zakona o financiranju občin.
Po besedah županje Občine Solčava Katarine Prelesnik je za lokalno skupnost in občane vsaka nova pridobitev korak k izboljšanju infrastrukture za vsakodnevne potrebe. »To je korak, ki za nekatere ni razvojno naravnan, za nas pa je nujno potreben. To ni zgodba, je pa realnost, ki kaže na boljši jutri.«
• Tp
Z otvoritve enega od obnovljenih mostov
Novo igrišče razveselilo otroke in starše
Igrišče vsebinsko dopolnjuje Martinovo vas v središču Šmartnega ob Paki - V prihodnje ga nameravajo še dopolniti
Tatjana Podgoršek
Šmartno ob Paki, 8. julija - Za
otroke in njihove starše v občini Šmartno ob Paki je bil minuli petek poseben dan. Na priložnostni slovesnosti v središču Šmartnega ob Paki so predali svojemu namenu blizu 500 kvadratnih metrov veliko novo otroško igrišče. Opremili so ga z Veplasovimi lesenimi igrali, uporabljali pa ga bodo
lahko vsi otroci v lokalni skupnosti, saj bo odprto tudi takrat, ko so ostala igrišča v tamkajšnjem okolju zaklenjena. Otroško igrišče vsebinsko dopolnjuje območje Martinove vasi ob šmarški železniški postaji, kjer se med le-
tom odvija kar nekaj prireditev. Naložba je za zdaj stala dobrih 25 tisoč evrov, saj so med drugim uredili še odvodnjavanje ter v zemljo položili električni kabel.
Pobudo za ureditev igrišča so dali šmarški svetniki, ki so na eni
Z uvedbo e-ZK so se roki bistveno skrajšali
Sistem dodeljuje zadeve v odločanje zemljiškoknjižnim sodnikom po vrstnem redu prejema zadev
Milena Krstič - Planinc
Velenje - V Zemljiško knjigo Okrajnega sodišča Velenje je bilo lani vloženih 4.124 zemljiškoknjižnih predlogov, 50 so jih iz predlanskega prenesli v lansko leto, rešili pa 4.125. Poleg tega so reševali in tudi rešili 1.277 zemljiškoknjižnih vlog ter izdali 1.009 zemljiškoknjižnih izpiskov.
Čeprav je glavnina etažne lastnine po nakupu stanovanj po tako imenovanem Jazbinškovem zakonu že vzpostavljena, pa se število zadev ni bistveno zmanjšalo. Zdaj namreč na vpisanih stanovanjih poteka pravni promet, česar prej ni bilo.
>
Višina takse za vpis lastninske pravice je odvisna od vrednosti nepremičnine.
Za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom je obvezen vpis v zemljiško knjigo. »Točnega števila, koliko teh zadev je bilo vloženih na območju sodne pristojnosti Okrajnega sodišča v Velenju, nimamo. Z uvedbo informatizirane zemljiške knjige (e-ZK) leta 2011 ne velja več krajevna pristojnost. Sistem dodeljuje zadeve v odločanje zemljiškoknjižnim sodniškim pomočnikom pri vseh zemljiškoknjižnih sodiščih po vrstnem redu prejema zadev, ne glede na to, na območju katerega leži nepremičnina, na katero se vpis nanaša,« pojasnjuje predsednica Okrajnega sodišča Velenje Vlasta Lajlar.
Z uvedbo e-ZK pa so se bistveno skrajšali roki za vpis. »V Zemljiški knjigi v Velenju se o večini zemljiškoknjižnih predlogov odloči takoj, dan ali dva po prejemu predloga oziroma po plačilu sodne takse. Izjema so le kompleksnejše zadeve, pri katerih se čas reševanja podaljša za nekaj dni.«
Z vpisom v zemljiško knjigo nastanejo tudi stroški. Za vpis lastninske pravice je višina takse odvisna od vrednosti nepremičnine, za vpis hipoteke pa je določena enotno. Trenutno znaša 50 evrov.
Kako pa je s preverjanjem zemljiškoknjižnega stanja? So ti podatki javne narave? Se jih da preveriti samo za stanje svoje lastnine ali tudi lastnine drugih? »Vsi vpisi so javni. Zemljiškoknjižno stanje lahko preveri vsak - tako zase kot za drugega, če predloži podatke o parcelni številki oziroma posameznem delu stavbe ter stavbi in katastrski občini, v kateri je nepremičnina. Vsakomur je prek portala e-ZK omogočen tudi brezplačen dostop in računalniški izpis infor-matizirane glavne knjige. Niso pa javne listine, ki so osnova za določen vpis. Prepis listine iz zbirke listin lahko dobi le tisti, ki zanjo izkaže upravičen interes,« pojasnjuje Lajlarjeva.
Vlasta Lajlar: »Vpisi v zemljiški knjigi so javno dostopni«.
Kaj se vpisuje v zemljiško knjigo?
V zemljiško knjigo se vpisujejo stvarne pravice na nepremičninah (lastninska pravica, hipoteka, služnostna pravica, pravica stvarnega bremena, stavbna pravica) in obligacijske pravice (prepovedi odtujitve oziroma obremenitve, zakupna, najemna, predkupna oziroma zakupna pravica, posebna pravica uporabe javnega dobrega ter druge pravice, za katere Zakon o zemljiški knjigi določa, da se vpišejo vanjo. Poleg pravic se vanjo vpisujejo tudi pravna dejstva (zaznambe osebnih stanj, stečajev, vrstnega reda, odpoklicev terjatev, hipotekarnih tožb, sporov, izvršb, odtujitve oziroma obremenitve nepremičnin ...).
od sej občinskega sveta potrdili željo staršev, občinska uprava pa je poskrbela za izvedbo projekta. Šmarški župan Janko Kopušar se je ob tej priložnosti zahvalil vsem, ki so pripomogli k novi pridobitvi za otroke in njihove
starše, še posebej pa Župniji in dekanu ter šmarškemu župniku Ivanu Napretu. Ta je namreč velikodušno dal zemljišče v brezplačen najem. Kopušar je izrazil prepričanje, da bo novo igrišče omogočilo brezskrbno otroško igro, uporabnikom pa je položil na srce, naj ob zapuščanju prostora tega počistijo za sabo, poskrbijo, da bodo igrala ostala varna ... Skratka, zanj naj skrbijo tako, da bo vedno urejeno in da bo služilo svojemu namenu. »Otroško igrišče bo ogledalo njihovega odnosa do družbene lastnine.«
Otroško igrišče še nima končne podobe. Travo so že zasadili,
v prihodnje pa nameravajo postaviti še kakšno klop, urediti pi-tnik vode in namestiti še kakšno igralo.
Na vprašanje, kdaj so v lokalni skupnosti nazadnje predali svojemu namenu igrišče, pa je Ko-pušar odgovoril: »Mislim, da je bilo to igrišče z umetno travo pri šmarški osnovni šoli, od takrat pa je minilo že blizu deset let.«
Priložnostni kulturni program so pripravili udeleženci oratorija ter otroci vrtca Sonček Šmartno ob Paki, blagoslovitveni obred pa je opravil Ivan Napret.
■
■
■
Naš čas, 14. 7. 2016, barve: CM K, stran 8
8
REPORTAŽA

14. julija 2016
Ekološka hrana - še en trend ali res boljša izbira?
Ponudbo na mestni tržnici so popestrili ekološki kmetovalci in predelovalci hrane -Promovirajo odgovorno proizvodnjo in potrošnjo
Tina Felicijan
Čeprav imajo kupci radi domačo hrano, pogosteje posegajo po pridelkih iz množične proizvodnje. Prodajalke in prodajalci na velenjski mestni tržnici pravijo, da ljudje pogosteje obiščejo nakupovalni center kot tržnico, ker so ti lažje dostopni, vse je pri roki na enem mestu, nekateri pridelki so cenejši. A s tem zamudijo izkušnjo nakupovanja na tržnici, kjer si branjevke vzamejo čas, da pokramljajo s strankami, jim svetujejo in primaknejo še kaj 'za povrh', predvsem pa izpustijo priložnost za uživanje hrane, ki je zrasla v bližini, na domači zemlji in zorela na soncu, ter hrane, ki ne vsebuje sledi umetnih gnojil, pesticidov in drugih nenaravnih snovi.
Pomemben je način pridelave
Po skoraj dveh desetletjih ekološkega kmetovanja v Sloveniji so termini eko, bio in organsko še vedno nerazčiščeni, pravi specialist za ekološko kmetovanje na Kme-tijsko-gozdarskem zavodu Celje Mitja Zupančič. »Na uvoženih izdelkih se velikokrat pojavi izraz organsko, pri čemer gre za napačen prevod. V Sloveniji uporabljamo termin ekološko kmetovanje, ki poudarja tudi varovanje okolja. Biološko je prav tako v redu, pojavlja se tudi izraz biodinamično pridelano, drugi izrazi pa pravzaprav niso primerni, ker ne povedo dosti. Vse, kar je označeno kot eko ali bio pridelek, mora za sabo imeti certifikat in kontrolo. Se pa pojavljajo še drugi izrazi, kot sta domače in naravno, ki ne izražajo certificirane ekološke pridelave,« je opozoril strokovni tajnik Združenja ekoloških pridelovalcev in predelovalcev Deteljica, katerega
člani so se predstavili na sobotni mestni tržnici.
Kar da narava
Ekološko kmetovanje in pridelovanje hrane opredeljuje evropska uredba, ki natančno navaja, kaj ekološki kmetovalec lahko uporablja in česa ne, razlika med ekološkim in konvencionalnim
koviti, hitreje razpadejo, in je zato takšna pridelava bolj izpostavljena vremenskim razmeram, škodljivcem, boleznim.«
Čeprav ekološko kmetovanje ni nič novega, saj so že naše babice vzgajale rastline iz domačih semen ter z naravnimi metodami gnojenja in varstva rastlin, ima danes nekoliko drugačen po-
sprva usmeril v integrirano kmetijstvo, čeprav smo želeli preizkusiti ekološko. Vsako bolezen ali napad škodljivcev smo lahko preprečili s škropivi kemičnega izvora, uporabljali smo hormone za spodbujanje rasti. Imeli smo velike pridelke. Za vsako sadiko smo imeli načrt škropljenja,« se spominja Zvonka Oblak. Ko je zbolela, se
ekološki proizvodi po ceni velikokrat približajo konvencionalnim - odvisno od sezone in ponudbe. Ampak zakaj so ekološki pridelki dražji? Ko jih strokovnjaki izmerimo, ugotovimo, da so velikokrat bistveno nižji, saj so pogoste težave s škodljivci in boleznimi, ki lahko pridelek tudi prepolovijo. Rastlin ne moremo gnojiti s hitro delujočimi gnojili. Sredstva za njihovo varstvo so bistveno dražja. Dražja so semena, krmila za živali, ki tudi mo-
kmetovanjem pa je velika, pravi Zupančič. Kdor se odloči za ekološko kmetovanje, mora sprejeti vse pogoje. »Sam najprej svetujem izobraževanje, nato se kmetovalec vključi v eno od treh pooblaščenih kontrolnih organizacij, v dveh ali treh letih prehoda prilagodi kmetijo, če je zadoščeno
Šaleške ekološke pridelovalce in predelovalce sta zastopali kmetija Eko Mlinar in Pražarna Lovro.
men, saj gre tudi za kmetovanje z manjšim vplivom na podnebne spremembe, ker uporablja manj sredstev iz industrije. Čeprav prepoveduje uporabo pesticidov in ponovno uvaja mehansko odstranjevanje plevelov ali insektov, namesto delovnih živa-
)
Približno en odstotek hrane na slovenskem trgu je pridelane ekološko. V Sloveniji je ekoloških kmetij med 8 in 9 odstotki, ekoloških zemljišč pa skoraj 10 odstotkov. Tako v Sloveniji kot v Evropi je eko hrane in eko kmetovanja vse več.
vsem pogojem, pa pridobi certifikat, ki kmetiji daje odskočno desko za ekološko pridelavo in predelavo ter prodajo hrane. Pri tem gensko spremenjeni organizmi niso dovoljeni, določena kemično sintetična sredstva za varstvo, gnojenje rastlin so prepovedana. Dovoljeni pa so določeni pripravki, običajno izvlečki iz rastlin, naravni pripravki, ki so manj učin-
li uporablja kmetijsko mehanizacijo. Zato je ekološko kmetijstvo v tem času vseeno sodobna oblika kmetovanja, pravi Zupančič.
Na prazniku ekoloških kmetij ni manjkal Eko Mlinar - ekološka kmetija iz Škal, na kateri so prej kmetovali konvencionalno in brez nadzora, nato pa preko integriranega kmetovanja z nadzorom prešli na ekološko. »Svetovalec nas je
je družina še bolj povezala, razvila bolj zrel in jasen pogled na svet in se vendarle odločila za ekološko kmetovanje. »Ne želimo več imeti stika s kemikalijami, rastline želimo vzgajati le še na čist način, pa četudi bo zraslo dovolj le za nas,« so odločni Oblakovi, zato uporabljajo le ekološke pripravke in prevrelke za škropljenje.
Razlika je tudi v ceni
Pri ceni ekoloških pridelkov kupci in prodajalci težko pridejo skupaj. Prvi pravijo, da je ekološka hrana predraga, drugi pa, da so cene primerljive z drugimi izdelki. »S kmeti se pogovarjamo, da to sploh ni res. Sam primerjam cene in opazim, da se
rajo biti ekološka. Skratka vse, kar prihaja v ekološko kmetovanje, ima višjo ceno, zato pa tudi proizvodi, čeprav ne bistveno od ostalih proizvodov,« zatrjuje.
Oblakovi, ki imajo izkušnje z vsaj tremi načini kmetovanja, pravijo, da je uspeh vedno negotov. Poleg tega pa imajo veliko ročnega dela. »Ni rečeno, da bo pridelek uspel, da bomo škodljivca zatrli, da bo rastlina obrodila. Če je pridelkov veliko, pa jih je včasih težko prodati. Takrat jih strankam ponudimo po prijazni ceni. Večinoma so primerljive s cenami integriranih pridelovalcev,« pravi Zvonka, ki zna sprejeti tudi neuspeh. »Delati moraš s srcem. Mi zaradi tega načina
»Ekološko kmetovanje v sebi nosi poslanstvo zdrave prehrane. Rastlina zraste iz hranil, kijih nudi zemlja. V plodovih, ki imajo višjo hranilno vrednost, na kar kažejo slovenske in tuje raziskave, ni ostankov sredstev za varstvo rastlin. To so argumenti za uživanje ekološke hrane.« Mitja Zupančič
-
kmetovanja ne bomo obogateli. Predajamo pa dober zgled in zanamcem puščamo košček čiste zemlje, ki bogati to naše okolje.«
Ponudba je bila pestra
Združenje Deteljica ima 186 članov z območja savinjske in koroške regije. Kmetom in predelovalcem pomaga pri promociji in trženju ekoloških izdelkov. Obiskovalci velenjske tržnice so lahko izbirali med zelišči, čebelarskimi, pekovskimi izdelki, domačimi testeninami, slaščicami, mesninami, mlečnimi izdelki, jajci in zelenjavo. Drago Lovrec iz Velenja pa je ponujal celo ekološko kavo in kavne nadomestke. »Nič novega nisem izumil, saj so te nadomestke kave poznale že naše babice. Vrnil sem se k zdravemu načinu življenja in nekako obudil, kar je šlo v pozabo ali pa je prevzela industrija,« je povedal in iz svoje ponudbe izpostavil želodov in ječmenov napitek. »O želodu danes vemo zelo malo. Denimo, uravnava delovanje ščitnice, črevesno floro, znižuje sladkor in pomaga odpraviti glivice, iz njega so včasih delali barvila za les ali kruh.« Drago želod nabira na kontroliranih območjih, največ na ekoloških kmetijah, kupuje pa ekološko certificirani ječmen. Praži tudi ajdo, ki nima glutena in je odlična za ožilje. Iz semen konoplje prav tako dela energijske napitke brez kofeina. Svoje nadomestke kav priporoča predvsem tistim, ki spijejo več kot tri kave na dan, saj bodo tako lažje opustili slabo navado - okus bo ostal dolgo, energije v telesu bo veliko, a le-to ne bo zakisano. »Največja prednost pa je, da vse pražim počasi. Sicer segrevam dalj časa, a s počasnim praženjem v zrnju ohranim veliko več dobrega in se izognem rakotvornemu žganju,« je predstavil zanimive izdelke, s pokušino katerih so starejši obujali spomine, mlajši pa spoznavali nove okuse.
■
Za marsikaj prikrajšani, a zamenjal ne bi
Jožef Mazej je z ženo v tem šolskem letu iz Belih Vod v dolino vozil 32 učencev in dijakov - Za prevozništvo se je odločil, ko so v kraju zaprli podružnično šolo
Milena Krstič - Planine
Z začetkom počitnic bo z ramen prevoznikov, ki v šolo in nazaj dnevno vozijo otroke, padla velika odgovornost. Sploh z ramen tistih, kijih vozijo iz višje ležečih krajev in po cestah, ki so ozke in pozimi težko prevozne. Tudi z ramen samostojnega podjetnika Jožefa Mazeja iz Belih Vod. Vozi od leta 2003, ko so v njegovem domačem kraju zaprli podružnično šolo.
»Avtobusi imajo na naših koncih velike težave. Sploh pozimi. Smo pač tisoč in več metrov visoko,« pravi. »Razmišljal sem. da bi šlo s kombiji lažje. Pri nas traja zima dva meseca dlje
kot v dolini. Spomladi en mesec, da sneg skopni, jeseni se zima začne en mesec prej. Pozimi brez verig ne gre. Včasih se šalimo, da če voziš v Belih Vodah, moraš imeti v prtljažniku poleg verig tudi motorko. Velikokrat polomi kakšno drevje, vejevje. Če hočeš priti do vsakega otroka, moraš to odstraniti, »pravi. Ko je opazoval star-ie šoloobveznih otrok pri tem, s kakšnimi
težavami se soočajo pri prevozih, se je odločil. Opravil je vse potrebne izpite in pridobil licenco. Naredil je vse, kar je bilo potrebno, nabavil kombije s pogonom na vsa štiri kolesa in začel.
V šolskem letu, ki ga je konec, je vozil 32 otrok iz Belih Vod, osnovnošolce in srednješolce. »Srednješolce in starejše osnovnošolce voziva z ženo do Greben-ška pri Florianu, tja se ponje pripelje Izletnikov avtobus in presedejo. Midva se vrneva v Bele Vode po prvošolce, dru-gošolce in tretješolce in jih peljeva do Šoštanja. Obe- nem sva jim spremljevalca. Sploh
Jožef Mazej: »Sina je treba
vsak dan peljati na trening v Velenje, kar vzame kar nekaj
prvošolčkom, ki brez spremstva ne smejo na avtobus.«
Omenil je, da je imel v mislih, ko se je odločal, tudi svoje otroke. Štiri ima, dva sinova, dve hčeri. In ženo,
ki jo je že omenil. Irena ji je ime. V hiši podpira tri vogale, res je pridna, jo pohvali.
Starejši sin je zdaj star sedemnajst let. Obiskuje srednjo šolo v Velenju in je izvrsten rokometaš, član mladinske izbrane vrste in se preizkuša že tudi s člansko ekipo RK Gorenje. »Zanjo je dal že en gol in tega je bil zelo vesel. Dobra spodbuda za naprej,« pravi. Oče je seveda ponosen. Hči Anja obiskuje prvi letnik celjske gimnazije, je mladinska reprezentantka v odbojki in članica ZOK Aliansa Šempeter. Večkrat se je že dokazala. Ves čas igra v prvi postavi. Anja pa je tudi izvrstna glasbenica. Ima kar nekaj državnih priznanj iz klavirja in orgel.
»Ta mala dva pa sta še v osnovni šoli, v petem in tretjem razredu. Oba sta prav tako dobra športnika, a si za zdaj ne moremo več privoščiti, da bi ju resneje vključili v kak klub. Zaradi prevozov, logistike. Ko bo starejši sin napravil izpit in se bo lahko vozil sam, bomo vključili tudi mala dva.
Prav ta oddaljenost je, če v družini ni dobre organizacije, lahko velika ovira na poti k uspehom otrok. Eden od Mazeje-vih, oče ali mama, vsak dan sina pelje na trening v Velenje. »Dvajset kilometrov daleč. Trening traja dve uri. Počakaš, da ga opravi. Domov se ti ne splača vračati. To vsak dan vzame tri do štiri ure. Bencin pa tudi stane. A s tem, da brez nič ni nič, smo se sprijaznili.«
Tudi sam je bil in je še športnik. Dober rokometni vratar. »Nisem pa imel takih možnosti za trening, kot jih imajo moji otroci danes. Treningi so vsak dan, najmanj enkrat, če nisi na njih prisoten, uspeha ni. Tem sva z ženo to omogočila.« Sam goji namizni tenis. Pet let zapored je bil prvak. Cela družina kolesari. »Po okolici, mahnemo jo do Črne in nazaj, do Zavodenj ...« Z ženo se udeležujeta kolesarskih maratonov. Treh ali štirih vsako leto. Strasten motorist je. Čoperja ima. »Umirjeno vozim,« doda. Z njim se odpravi na ogled kakšne odbojkarske tekme. Nazadnje je bil v Selnici ob Dravi, prej v Kopru
Tega, da živi v Belih Vodah in da tam odraščajo njegovi otroci, je vesel. »Jaz sem Belovojčan, žena je iz Skorna pri Šoštanju. Vsi smo radi v naravi. Res smo za marsikaj prikrajšani tako visoko. A so druge prednosti, ki to odtehtajo,« pravi.
Zdaj tudi njega in družino čakajo počitnice. »Najprej bomo malo porihtali kmetijo, samooskrbujemo se, otroci pri tem pomagajo. Imamo drobnico, zajčke, koze, kokoši, tudi ribe. Potem pa si bomo privoščili malo dopusta.«
Vabi jih Valbandon pri Fažani. Tja bodo šli četrtič. »Na morje, da malo spremenimo okolje. Tega se vsi veselimo, upam, da bo vreme tako, da se bomo lahko kopali in se sprostili.«
Krivično bi bilo, če ne bo tako. a
Naš čas, 14. 7. 2016, barve: CM K, stran 9
14. julija 2016
Neuspešni le štirje
Otroška ustvarjalno	e
Torkove igrarije in sobotne lutkarije so poletna stalnica na travniku pred velenjskim kulturnim domom že deveto leto - Srečanja so letos obarvana tematsko
i i l s l
IZOBRAŽEVANJE, KULTURA	9
»Otroška domišljija lahko zaživi s povsem preprostimi rečmi,« pravi Andreja Zelenik. Poletje na travniku to še kako potrjuje.
Velenje, 11. julija - V dvorano doma kulture Velenje so na priložnostni prireditvi podelili spričevala 46. generaciji maturantov gimnazije Šolskega centra Velenje. Od 95, ki so opravljali splošno maturo v junijskem roku, je bilo uspešnih 91 dijakov ali slabih 96 odstotkov, kar je 1,5 odstotka bolje od državnega povprečja.
Ravnatelj gimnazije Rajmund Valcl je dejal, da so z rezultati zelo zadovoljni. Uspeh na maturi splošne gimnazije je bil 99-, v programu splošne gimnazije športni oddelek in umetniške gimnazije pa slabih 96-odstoten.
Tina Felicijan
Poletni projekt Festivala Velenje Poletje na travniku, namenjen spodbujanju otroške ustvarjalnosti in uresničevanju idej, je čez leta prerasel v enega najbolj priljubljenih srečanj za otroke. Njegov namen od samega začetka je bil pokazati, da so lahko počitnice tudi v mestu prijetne in zabavne, če jih namesto ob računalniku ali pred televizijo pre-živimo v družbi prijateljev z odejo ali blazino na travniku pred blokom ali v bližnjem parku. Poseben pečat pa je Poletje napravilo tudi na okolje. Travnik pred domom kulture namreč nima igral, v bližini ni stanovanjskih blokov, pa vendar so se otroci in njihovi straši tam začeli redno zbirati. »Na to smo pravzaprav zelo ponosni. Mesto ima
Med dijaki, ki so uspešno opravili splošno maturo, sta dve zlati maturantki, in sicer Vojka Lebar, ki je osvojila 33 (od 34) točk ter Ana Kronovšek (30 točk). Na ugotovitev, da so imeli običajno več zlatih maturantov, pa je Valcl dejal: »V 20-letni zgodovini je bilo število dijakov s posebno pohvalo zelo različno. V dveh desetletjih se ni zgodilo, da bi bili kakšno leto brez zlatega maturanta ali maturantke, sicer pa smo jih imeli največ 8. Glede na možnost vpogleda v izpitno dokumentacijo in tudi na možnost pritožb pričakuje še kakšnega zlatega maturanta več.«	■ Tp
svoje prednosti in slabosti. Prednost je ta, da si v mestu vedno lahko najdeš družbo, a moraš biti odprt in pustiti someščanu do sebe. Zato so dobrodošle prireditve na skupnem prostoru, ki spodbujajo k druženju, ne le k samostojnemu poslušanju koncerta ali ogledu predstave,« meni Andreja Zelenik iz Festivala Velenje.
Čofotanje na zelenici
Torkove igrarije so letos prvič povezane z rdečo nitjo. »Naša sodelavka Ana Godec nam je predstavila idejo, da bi otroci vseh devet torkov ustvarjali in se igrali na temo morja. Naša Nina in Vida sta pripravili morsko sceno in malo morsko gledališče, v katerem lahko otroci z izdelki z delavnic odigrajo svojo predstavo. Tako bomo vsak torek na
travniku pričarali morje za tiste otroke, ki ga težko pričakujejo ali pa na morje sploh ne bodo šli,« je povedala Zeleni-kova. Tako v vetru poplesavajo hobotnice in meduze, pod krošnjami se dvigajo valovi in skrivajo zalivi, bralni, igralni, ustvarjalni kotički, malo lutkovno gleda-
lišče pa zavzemajo ves travnik.
Temo bodo otroci s pomočjo drugih zavodov in društev obravnavali v različnih likovnih tehnikah in spoznavali različne kulturne in zabavne vsebine. »Z muzejem so spoznavali morske fosile in se naučili, da je na območju Panonske
iine nekoč bilo morje, njegove ostan-- fosile - pa najdemo še danes. S ša-ikimi likovniki bodo spoznavali mori živelj preko kiparjenja in slikanja, ga-ija bo pričarala velik morski akvarij, knjižnica se bo skrila v kraljestvo Morske deklice, ljudska univerza bo predstavila, kaj vse lahko počnemo na plaži, da nam ni dolgčas, s Kunigundo bodo ustvarili rožnati morski mozaik, na koncu pa bodo z lutkovnim gledališčem in Plesnim studiem N z lutkami zaplesali po morskih otočkih,« je Andreja Zelenik predstavila letošnji program in naštela še sobotne lutkovne in igrane predstave, ki so se prav tako dobro prijele: 'Napoleon, to sem jaz' Teatra Cizamo, 'Manjkajoči košček' Gledališča Velenje, 'Zbudi se ribica Talije' - Ustvarjalnega laboratorija Celje, 'Kekec in Pehta' Družinskega gledališča Kolenec Vače, 'Zaljubljeni žabec' ljubljanskega lutkovnega gledališča Fru-fru, premierno tudi 'Najlepše darilo' Dudovega drevesa, z zadnjo predstavo Svinjski pastir pa velenjsko lutkovno gledališče vabi otroke v park vile Herberstein.	a
Peči Pekarne niso ugasnile
Na delavnicah Na stežaj so izdelovali lampione, tiskali grafike, po azijsko vezali skicirke in ustvarjali v glini.
V nekdanji pekarni na Starem trgu ustvarjajo mladi šaleški likovniki, gostujejo pa tudi umetniki od drugod
Tina Felicijan
Pred petimi leti so mladi šaleški likovniki dobili idejo, da zapuščeno pekarno v Starem Velenju preuredijo v prostor za ustvarjanje in razstavljanje ter druženje in izobraževanje mladih ustvarjalcev, ki se soočajo s prostorsko stisko tako pri nastajanju kot razstavljanju del. Pobudo za obuditev industrijske gmote v starem mestnem jedru so pozdravili Mestna občina Velenje, ki je poskrbela za luč in vodo, Krajevna skupnost Staro Velenje, ki je sprejela mlade likovnike, Mladinski center Velenje pa je podprl izvedbo. S kolegi iz cele Slovenije so pospravili navlako in pripravili prvo razstavo na temo kruha, ki je v Pekarni gostovala med 15. Festivalom mladih kultur Kunigunda. Takrat ustanovljeno društvo Koncentrat je prevzelo skrb za program, sode-
lujeta pa tudi MCV s Festivalom Kunigunda in Šaleški študentski klub s festivalom Dnevi mladih in kulture.
Iz Pekarne zadiši spomladi
Odkar Pekarna namesto kruha peče likovna dela, so se v njej zvrstile številne razstave in delavnice, pa inštalacije v prostoru, kot je Hiša groze, tudi kakšna glasbena prireditev, velike prazne sobe, ki so večidel obdržale industrijsko podobo, pa so priljubljena kulisa za foto ali video
projekte. A Pekarna vendarle ni zaživela v obsegu prvotne ideje, ko so likovniki načrtovali obnovo stavbe in vzpostavitev kultur-no-umetniškega centra - spodaj bi bila prodajalna umetniških izdelkov, galerija, kavarna, knjižnica, zgoraj pa ateljeji in razsta-viščni prostor, sta zamisel predstavili predsednica društva koncentrat Darja Osojnik in članica Nina Cvirn, ki je nadaljevala: »Veliko idej je še neuresničenih, a mislim, da gre vse v pozitivno smer. Delamo za svoje veselje in kulturno vzgojo. Napredujemo
počasi, ker nas je veliko združenih v društvo in se tudi mi čez leta učimo, katere projekte obdržati in kako pristopiti k novim.« Darja pa je nadaljevala, da so kot študenti imeli več časa za prostovoljno delo in razvijanje idej. »Nato smo prešli v pisanje diplom, iskanje služb ali pa smo se zaposlili in je časa za druge stvari vedno manj.« Čeprav se je med uresničevanjem projektov izoblikovala močna baza aktivnih članov, ki s prostovoljnim delom izvaja ustaljene naloge, bi bili za delovanje društva in pro-
gram Pekarne dobrodošli mlajši člani, pa tudi nekoliko več denarja, ki ga sicer pridobijo na mladinskih razpisih.
Danes je Pekarna gostoljubna v poletnih mesecih, saj ni ogrevana, da bi se umetniki v njej lahko zbirali tudi pozimi. »Mogoče bi Pekarna bolj zaživela, če bi lahko v njej imeli ateljeje celo leto, namesto tega pa delo tu poteka sezonsko. Za nekatere projekte je to dovolj. Nekateri umetniki pa potrebujeo prostor celo leto, zato se niti poleti ne odločijo za Pekarno, ker se morajo nato ponovno seliti,« pravi Darja, Nina pa dodaja, da to tudi za delovanje društva predstavlja velik problem. »Neprestane selitve sedeža društva iz leta v leto so naporne in zamudne. Vseeno pa smo hvaležni občini, da je zagotovila osnovne pogoje za delo. Čeprav smo si od začetka prizadevali, da bi Pekarna delovala celo leto, smo tudi vedeli, da za to ni veliko možnosti.« Tudi zaradi novega prostorskega načrta starega mestnega jedra.
Sicer pa se po spomladanski čistilni akciji - Pekarna je tudi skladiščni prostor - maja s festivalom DMK začne poletni program Pekarne Kulturna pečica z delavnicami in razstavami, ki se vrstijo do jeseni. »Letos se je začela z Escape Roomom, nato so se odprli ateljeji, zbrali smo se na dogodku Na stežaj, v času Kunigunde bo tu večja razstava, Pekarna pa bo odprta do septembra ali oktobra,« napoveduje Darja in dodaja, da veliki prostori Pekarne že nekaj let dobro služijo za izdelavo scene za Pikin festival, tam je nastajala tudi razstava Rastoči svet, saj se lahko ustvarjajo in sušijo tudi veliki izdelki. Čez leta je Pekarna pravzaprav prerasla lokalne okvirje, saj v njej ustvarja vedno več umetnikov iz drugih krajev, ki se doma borijo s prostorsko stisko, ali pa so se pač navdušili nad vsestranskim prostorom, sta še povedali sogovornici.
■
Vrhunec letošnje Kulturne pečice bo gostovanje urugvajskega umetnika Francisca Tomsicha, ki bo od 12. avgusta postopoma zavzemal obe nadstropji Pekarne. »Poleg tega, da želimo Pekarni dati mednarodni pečat, želimo ljudem omogočiti dostop do prostora med celotnim ustvarjalnim procesom, ko se bodo lahko pogovarjali z umetnikom ter sodelovali pri nastajanju inštalacije,« napoveduje Nina Cvirn, ki tudi letos vodi art program festivala Kunigunda.
Naš čas, 14. 7. 2016, barve: CM K, stran 10
10
KULTURA

14. julija 2016
Mdance med najboljšimi na svetu
ALTIERMATOR
Plesalci iz plesne šole Mdance iz Velenja so ponovno dokazali, da so odlični in so v kategoriji Street dance osvojili naslov svetovnih prvakov.
V soboto, 9. julija, je v Rimu v Italiji potekalo finale svetovnega prvenstva (World Dance Championship Final), na katerega so se tekmovalci uvrstili z različnih tekmovanj po Evropi. Velenjski plesalci pa so si mesto zagotovili s fenomenalnimi nastopi v Zagrebu, kjer so prejeli 1 srebno in kar 6 zlatih medalj.
Tudi tokrat so se na tekmovanju, ki so ga pripravile različne organizacije, kot so WBA
(World Ballet Association) ter Cultural Association Mondial Dance of Rome, odrezali odlično in prejeli kar 2 naslova svetovnih prvakov.
Tekmovalna skupina Respect, ki se je predstavila s točko Pink Panther, si je priborila naslov svetovnih prvakov v kategoriji Street dance seniors, mlajša tekmovalna skupina M-crew pa je s koreografijo Minions pome-tla z vso konkurenco v kategoriji Street dance juniors.
To pa še ni vse, saj je bila med vsemi točkami iz različnih držav (Italija, Hrvaška,
Makedonija, Amerika, Rusija, Bolgarija in Slovenija) koreografija Marka Goluboviča z naslovom Minions izbrana za najboljšo, za kar je prejel posebno priznanje.
Plesalci si bodo zdaj privoščili zaslužen oddih, vas pa vabijo, da se jim pridružite v prihodnji plesni sezoni in se udeležite različnih tekmovanj po Evropi. Avdicija za tekmovalne skupine, katerim se lahko pridružijo otroci od 9. leta starosti naprej, bo potekala 2. vikend v septembru.
Ano Desetnico mot(č)il dež
Zaradi pomanjkanja denarja so si v Šoštanju letos lahko ogledali le dve predstavi namesto običajnih treh
Milena Krstič - Planine
Šoštanj, 6. julija - Upravičeno so se organizatorji Zavod za kulturo Šoštanj, obiskovalci in nastopajoči v sredo jezili na vreme. A niso se imeli kam pritožiti. Res pa ni pošteno, da obisk Ane Desetni-ce, ki pride v mesto enkrat letno, ravno takrat mot/č/i dež.
Odcedilo pa se je pravi čas, da se je prva predstava, avstralska, z naslovom Rumpel, lahko začela in tudi zaključila. V njej je eks-centrični Rumpel z lastno znamko nesmisla zabaval s humorjem, žongliranjem, glasbo in monoci-klom. A se je pred drugo pred-
produkcijo in življenje
Kajetan Čop: »Predstave predlaga šef festivala.«
Goro Osojnik: »Lažje je pridobiti sredstva za organiziranje prireditev kot za produkcijo.«
stavo spet ulilo. Kaj zdaj? Gremo v kulturni dom ali počakamo? Obiskovalci so glasovali za čakanje in poplačalo se je. Tisti, ki jih dež ni pregnal s Trga svobode, so uživali v francoski glasbeno-plesno-burleskni predstavi Hop! Hop!, v kateri so štirje komunalni delavci, zadolženi za pometanje cest, med opravljanjem svojega dela izvedli pravi šov.
Ana Desetnica prihaja v Šoštanj že od leta 2003. Za to poskrbijo v Zavodu za kulturo Šoštanj. »Z Goranom Osojnikom, ki je šef Ane Desetnice, se zelo dobro poznava.
Tone Skornšek: »Dogaja se!« Oba sva gledališčni-
ka. Začetki prihajanja Ane Desetnice v Šoštanj izvirajo iz tega poznanstva,« je povedal direktor zavoda Kajetan Čop.
Letos se je v 11 slovenskih krajih v okviru festivala odvilo okoli 120 dogodkov, v izvedbi 190 nastopajočih iz 14 držav. Kako izberejo predstave v Šoštanju? »Preprosto. Na osnov zaupanja v vodjo festivala. Pošlje mi predlog, jaz pa se z njim strinjam.«
Žal so si letos zaradi pomanjkanja denarja v Šoštanju lahko privoščili samo dve predstavi namesto običajnih treh. Je bil pa zato zraven šef festivala, že omenjeni Goro Osojnik. Kar tudi ni kar tako. Kako se je sploh začelo
z Ano Desetnico? »Tako, da smo uvideli, da bo treba, če hoče gledališče Ane Monro preživeti, nekaj narediti. Ker se je pokazalo, da je lažje pridobiti sredstva za organiziranje prireditev in festivalov kot za
Avstralec Rumpel je zabaval z nesmisli, Francoski
komunalni delavci gledališke
so izvedli pravi šov.
čili, da organiziramo festival. Razvili smo koncept, iskali podporo in jo najprej našli v Mariboru na festivalu Lent, čet tri leta pa tudi v Ljubljani in tako se je začelo.« Ana De-setnica po Sloveniji potuje že devetnajst let, prvič letos pa bo segla tudi čez mejo. Povabljena je bila v evropsko prestolnico kulture 2016, španski San Sebastian.
Obiskovalci so bili navdušeni. Tudi Tone Skornšek, ki je skoraj vedno zraven, ko se v mestu kaj dogaja, je povedal, da tega v zadnjem času ni malo. »Prenovljen Trg svobode je primeren za najrazličnejše dogodke. Sam se jih rad udeležim, da se malo podru-žim z drugimi obiskovalci, da z njimi rečem kakšno.«	a
Max klub - 25 let
Matjaž Šalej
Pred štirinajstimi dnevi smo vsi, ki poznamo domačo glasbeno in klubsko sceno, doživeli srebrno obletnico delovanja Max kluba Velenje, kluba, ki je v 25-letnem obstoju dokazal, da je vredno vztrajati v tej gostinsko-glasbeni sceni, ko ga delijo z nami v našem mestu. Če pustimo ob strani (na splošno) današnjo gostinsko stvarnost, je druga plat obletnice izjemno prepričljiva, hvale vredna in dokaz, da mesto, kot je naše, potrebuje kakšen takšen prostor, kjer gresta kava in pijača z roko v roko z dobro, ustvarjalno glasbo ter energijo, ki se sprošča ob vsem. Samo pomislite, koliko lokalov je doživelo svoj vzpon in padec v tem postosamosvojitvenem obdobju v lokalnem okolju. Poleg priljubljenega Maxa v obliki, kot je danes, so na svoj način preživeli skoraj samo še lokali, ki jih je kot dopolnilno dejavnost vzporedno podpirala velika domača industrija.
Veliko zgodb se je odpiralo in zapiralo tudi ob imenu Max klub, od upraviteljev do vseh interiernih podob glasbene klubske scene, ki se je širila, večala in bogatila, vse od preproste kavar-nice z nekaj stoli in sedežno garnituro, kasneje skozi povečanje na »Music box« v formi mini disco kluba, širitve na klubski vrt (takrat kolosalne stavbe »najboljšega soseda« še ni bilo), do zadnje večje širitve že kar pred dvanajstimi leti, ko je prostor dobil približno današnjo podobo ter bogato klubsko koncertno glasbeno usmeritvev.
S klubom so povezane mnoge stotere vzporedne zgodbe s stalnimi gosti, nekaterimi že skoraj maskotami kluba, prepoznavnimi v širši zgodbi glasbenega lokala. Še posebej so zanimive zgodbe z zvestimi, tihimi obiskovalci, ki so bili na trenutke komaj opazni, pa so vseeno močno zaznamovali prostor in čas. Max klub je bil vse, navijaški prostor za športne TV dogodke, slavnostni prostor ob zmagah lokalnih športnikov (rokometašev in drugih) in v kulturnem pomenu valilnica dobrega glasbenega okusa mladih Velenjčanov, ki so tu spoznavali dobro glasbo, pa naj bo to bodisi iz nosilcev zvoka legendarnih DJ-jev in predvsem kot valilnica glasbenikov, ki jim je postala kvalitetna formalna glasbena vzgoja preozka. Mnogi so se otresli spon 'biti samo glasbeni konzumenti' ter so postali tudi glasbeni ustvarjalci, pa naj bodo reperji, rokerji ali jazzerji. Jazz glasba je Max klub v njegovi četrtstoletni zgodovini še posebej zaznamovala. Iz njega je zrasel jazz festival, jazz klinika pa tudi mnogo mlajši brat - poletni Mozzajik festival.
Jubilej Max kluba je bil na prvi julijski dan tega leta zaznamovan s koncertom dveh popularnih rokovskih skupin, ki sta pustili pečat na »srednje obdobje« delovanja kluba in tako s svojo udarnostjo privabili v toplo petkovo noč več kot tisoč pristašev tega kluba ter ljubiteljev glasbe iz vseh koncev Slovenije. Rock glasba v vseh svojih podtonih je namreč tista zvrst, ki tradicionalno povezuje najširšo plat glasbenih okusov. Najprodornej-ša in glasbeno kritično najbolj pozitivno opevana rock zasedba našega mladega glasbenega mesta - Res Nullius - se je na prireditvenem prostoru pred Max klubom na prostem koncertno soočila s podobno mislečo srbsko skupino Partibrejkers in poslušalcem pričarala izjemno generacijsko glasbeno druženje. Ni odveč poudariti, da sta obe rock skupini svojevrstno zaznamovali domačo glasbeno sceno in v preteklosti seveda tudi prostor Max kluba. Ob dogodku pa sta bila banda pravzaprav označevalca glasbene uspešnosti v prostoru in času. Mnogi obiskovalci in pričevalci dogodkov od drugod so nam vsaj ta dan zavidali takšno glasbeno in klubsko složnost, saj Velenje pregovorno velja in tudi je izjemno uspešno glasbeno središče z izjemnim glasbenim potencialom.
Velenjsko glasbeno praznovanje je bilo ta dan nekakšen generacijski žur, odprto odobravanje vsega, kar je Max klub s svojim delovanjem poustvaril v četrtletnem obstoju. Odprto klubsko druženje vseh generacij, ki so s svojo življenjsko energijo zaznamovali prostor in socialne stike tega lokala, ter jih prenašali navzven in jih pozitivno podoživljali in ponotranjili v svojih glasbeno-socialnih življenjih. Bilo nas je dovolj, ravno prav, da smo skupaj voščili in si zaželeli še mnogo takšnih glasbenih druženj: generacijskih, medgeneracijskih in predvsem glasbeno pozitivnih.
Tega zapisa ne bi bilo, če ne bi bil tudi sam v svojem socialnem in glasbenem bivanju zaznamovan, glasbeno, klubsko, družbeno z življenjem tega lokala. Pa naj je bilo to samo zelo občasno srebanje kave pred lokalom, veseljačenja ob družbi sebi sorodnih ali glasbenega podoživljanja nekaj izjemnih glasbenih dogodkov, ki mi še vedno odpirajo ter širijo glasbena obzorja. Na prvi julijski dan tega leta sem se glasbeno in še kako drugače, z nekaj več kot tisoč prisotnih veselil četrt stoletja prepoznavanja sebe in podoživljanja spominov nekega klubskega prostora. Takšnega, kot si ga želi še kakšno mnogo večje mesto, kot je naše.
a
■
Naš čas, 14. 7. 2016, barve: CM K, stran 11
14. julija 2016
""^ilS
107,8 MHz
11
Radijski in časopisni MOZAIK
Melodija morja in sonca
Melodije morja in sonca v Portorožu minuli konec tedna niso tudi letos minile brez prisotnosti Radia Velenje. Nastope pevcev in pevk na odru portoroškega Avditorija sta namreč kot obiskovalca spremljala tonski tehnik Dragan Berkenjačevic ter moderator Igor Kukovec.
»Noč je bila lepa, mirna, avditorij poln. Pozna se, da ima festival stalno občinstvo in da so ga domačini vzeli za svojega. Mislim pa, da bi morali vsako leto zamenjati člane strokovne komisije. Včasih ima človek čuden občutek, da je že vse vnaprej odločeno,« je povedal na začetku tedna Dragan in dodal, da nekoliko presenetljivo
spremlja te nastope vse manj lokalnih radijskih postaj. Letos sem videl le tri. Več pa je predstavnikov tiskanih medijev in RTV hiš. Za razliko od prejšnjih let tokrat ni bilo mogoče prej slišati izbranih skladb za festival, ampak le na dan prireditve.
Letošnja zmagovalka 36. Melodij morja in sonca je bila Mozirčanka Alya s skladbo Srce za srce (Ti), zbrala je 33 točk. Drugo mesto je s skladbo Rada bi in s točko manj osvojila Nuška Drašček, Manca Špik in Kvartopirci pa so bili s skladbo Pesem tretji. Manca je bila Draganova favoritinja, dobila je največ glasov, požela je tudi največji aplavz občinstva, »zato je razumljivo,
da ob razglasitvi zmagovalke to ni bilo zadovoljno«. Največji zmagovalec Melodij morja in sonca pa je bil - dodaja Dragan -Velenjčan Klemen Orter. Zapel je melodijo z naslovom Srce za srce in »pobral« skoraj vse nagrade strokovne žirije (za najboljšo izvedbo, za najboljšo glasbo in kot najobe-tavnejši izvajalec).
Festivala se Dragan udeležuje iz več razlogov. Poleg spremljanja glasbenih novosti ga zanima tehnična izvedba same prireditve. Z veseljem si je ogledal audio-video produkcijo RTV Slovenija in mešalno mizo.
■ tp
PESEM TEDNA na Radiu Velenje
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.
1.	TOMISLAV BRALIČ & KLAPA INTRADE - Ne mogu te prestat jubit
2.	ŠPELA GROŠELJ - Lajf
3.	BRYAN ADAMS - Don't even try
Ne mogu te prestat jubit je naslov skladbe, s katero so Tomislav Bralic & klapa Intrade nastopili na nedavnem 56. splitskem festivalu in osvojili drugo nagrado občinstva. Po skladbi Zalutali pogled tako nadaljujejo še z eno festivalsko skladbo, ki bo gotovo postala velika uspešnica.
m -%
LESTVICA domače glasbe
GLASBENE novice
Alyi zmaga na 36. festivalu MMS
Zmagovalka letošnjega že 36. festivala Melodije morja in sonca je Alya s skladbo Srce za srce (Ti). Za le točko je v skupnem seštevku premagala Nuško Drašček s skladbo Rada bi ter Manco Špik in Kvartopirce, ki so s skladbo Pesem pristali na tretjem mestu. Zmagovalna skladba je prejela največ točk v seštevku telefonskega glasovanja, glasovanja občinstva v Amfiteatru, glasovanja izbranih radijskih postaj in glasovanja strokovne žirije, ki so jo sestavljali Darja Švajger, Zvone Petek, Dajana Makovec, Alesh Maatko in Lean Klemenc. Strokovna žirija je podelila tudi pet strokovnih nagrad. Kar štiri je odnesla skladba z naslovom Zaprta v grad, ki jo je izvedel Velenjčan Klemen Orter. Prislužil si je nagrado za najboljšo izvedbo, za najboljšo glasbo in za najobetavnejšega izvajalca ali avtorja ter nagrado za najboljši aranžma (Samo Jezov-šek). Polona Furlan si je prislužila nagrado za najboljše besedilo za pesem Voda.
Ditka vse bližje drugemu albumu
Mlada koroška avtorica in pevka Ditka predstavlja novo skladbo z naslovom Drugi breg želja.
Tudi tokrat je uglasbila pesem Ferija Lainščka, s katerim sodeluje že od leta 2013. Za priredbo je poskrbel Gorazd Čepin. Vedra skladba napoveduje Ditkino novo zgoščenko, ki bo izšla septembra letos. Naslov zgoščenke bo Ne spreminjaj me, na njej pa bo deset uglasbitev Lainščkove poezije. Ditkino sodelovanje s tem priljubljenim literatom sicer sega v leto 2013, ko je na zgoščenki z naslovom Ne bodi kot drugi ob svojih avtorskih skladbah ter uglasbljenih pesmih Toneta in Marka Pavčka zapela še nekaj njegovih. Prav naslovna pesem se je tedaj poslušalcem zelo priljubila. Ditka in Feri Lainšček sicer skupaj nastopata tudi na dobro obiskanih pesniško-glas-benih dogodkih.
Queen kralji britanske lestvice
Ob šestdesetletnici uradne britanske lestvice albumov so objavili lestvico šestdeset najbolje prodajanih albumov v zadnjih šestdesetih letih. Na prvem mestu se je znašla skupina Queen in njihov album največjih uspešnic iz leta 1981. Album Greatest Hits je Leta 2014, več kot tri desetletja po izidu, kot prvi album v Veliki Britaniji prebil številko šest milijonov prodanih
izvodov. Med deset najbolje prodajanih albumov se je uvrstila tudi njihova kompilacija Greatest Hits II, ki so jo prodali v skoraj štirih milijonih izvodov. Na drugo mesto se je uvrstila skupina Abba z albumom Gold, na tretjem mestu so legendarni Bea-tli (Sgt. Pepper's Lonely Hearts Club Band), najnovejši album med prvimi petimi pa je Adelin 21 na četrtem mestu. Peto mesto zaseda druga plošča skupine Oasis (What's The Story) Morning Glory. Edini, ki se je na lestvico uvrstil s štirimi albumi, je Robbie Williams, a z nobenim med prvih deset.
Del Spice Girls se vrača pod imenom GEM
Tri članice skupine Spice Girls so ob 20. rojstnem dnevu uspešnice Wannabe objavile video, v katerem pravijo, da se pod imenom GEM vračajo na sceno brez Victorie Beckham in Melanie Chisholm. Novo ime je kratica, nastala iz imen Geri Hal-liwell, Emme Bunton in Melanie Brown, s posnetkom pa se je trojica želela zahvaliti oboževalcem, ki so jim zadnjih 20 let stali ob strani. Spice Girls so v popolni postavi na odru zadnjič stale leta 2012 ob odprtju olimpijskih iger v Londonu, na zadnji turneji, ki so jo sicer predčasno kon-
čale, pa so bile leta 2007. 42-le-tni Victoria Beckham in Melanie Chilsholm nista navdušeni nad novo turnejo, a menda kljub temu obstaja možnost, da bi se občasno pridružili skupini.
Omar v zgodbi brez napake
Omar Naber po dolgem času v eter pošilja novo skladbo z naslovom Zgodba brez napake. Gre za skladbo z njegove zadnje studijske plošče Na glavo. Skladba je energična in živahna, prav primerna za poletne dni, Omar pa ostaja zvest svojemu slogu, ki spominja na njegove zgodnje uspešnice, kot sta Vse, kar si želiš in Krasen dan. Omar je skladbi nadel tudi video podobo. Zadnjo studijsko ploščo je glasbenik izdal že pred dobrima dvema letoma, potem ko jo je ustvarjal več kot pet let. Takrat so pri nastanku albuma sodelovali odlič-
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas
1.	Zaka' pa ne - Ma daj ne bluzi
2.	Unikat - Greva počasi
3.	Rosa - Pravi prijatelj
4.	Ognjeni muzikanti - Se ti kdaj zgodi
5.	Fantje z vseh vetrov - Skupaj zapuščava mladost
6.	Lisjaki & Neli & Barbara - Kdr bwš rat'la mama
7.	Raubarji - Čez polanske griče
8.	Špica - Gora ni nora
9.	Urok - Začaral te bom
10.	Zadetek - Tisti večer
www.radiovelenje.com
ratlb		
	88,9	Mhz
		
www.radiovelenje.com	107,8	Mhz
zelo NA KRATKO
ni glasbeniki Jani Hace, Anže Langus Petrovič, Miha Gorše, Jaka Lipar in Jure Rozman, za miks pa je poskrbel Franci Za-bukovec. Morda je že čas, da bi Omar začel razmišljati tudi o novem albumu.
JAN PLESTENJAK
Priljubljeni slovenski glasbenik je zaradi urgentne operacije slepiča moral odpovedati nekaj svojih nastopov. Zaradi vsaj dvotedenskega prisilnega počitka ga tako ne bo mogoče videti v Laškem na festivalu Pivo in cvetje, izpustiti pa je moral tudi koncert na Vrhniki, kjer bi prvič nastopil s Severino.
DARE KAURIČ
Po dolgem času prihaja novi singel Dareta Kauri-ča z naslovom Na ta lep in sončen dan, ki ga je premierno predstavil na letošnjem MMS-u. V skladbi se vrača v malce zamazan retro sound sedemdesetih, rokenrol pridih pa nas odpelje nazaj v vroča poletja, kakršno je letošnje.
SHEBY
Mlada r'n'b pevka Maja Šebenik Sheby, ki je pred kratkim predstavila svojo novo skladbo Zame, zdaj končno predstavlja še videospot. Ekipa je morala namreč na snemanje čakati
dolga dva meseca, saj ji vreme ni bilo naklonjeno. Režijo videospota je prevzel Rok Kadoič iz NoGravi-tyMedia.
KINGSTON
Skupina Kingston je zelo dejavna, saj je zasedena vse vikende do konca oktobra. Eden njihovih najpomembnejših nastopov pa je tudi letos nastop za 800 slovenskih maturantov na grškem otoku Krfu. Na uvodnem Red love party--ju v največji in najaktualnejši diskoteki 54 Dreamy nights bodo nastopili prav danes.
NOCTIFERIA
Slovenski metalci so se lotili nenavadnega akustičnega projekta, katerega rezultat bo album Transnatura, ki bo izšel avgusta. Album je začel nastajati lani s povabilom v oddajo Izštekani na Valu 202. Skladbe so temeljito predrugačili in jih preizkusili tudi na nekaj koncertih, zdaj pa bodo izšle še na albumu.
Naš čas, 14. 7. 2016, barve: CM K, stran 12
12
»»^AS
Takole je Čvek zalotil tri generacije mizarjev Podhovnik iz Prelske. Rajko mizari že več kot petdeset let, pred časom je njegov posel prevzel sin Boštjan, ki je eden redkih mizarjev z mojstrskim izpitom.
Boštjanu občasno še vedno priskoči na pomoč oče, tu in tam pa že tudi desetletni Tjaž in štirinajstletni Luka. Podhovniki so znani po izredno zahtevnih in kakovostnih izdelkih, ki jih najdemo v javnih objektih in številnih domovih. Čveku se je sicer nekaj zareklo o izkoriščanju otroških rok - Podhovniki pa v smeh.
^^ »Stara garda« šaleških fotografov - Oskar
Sovinc, Jože Miklavc in Marjan Tekauc. Jani-ju Horvatu je bil to sicer zelo stresni trenutek in posnetek, Čvek pa je ob tem ugotovil, da se že po stojišču, drži, kaj šele po fotoaparatih vidi, kdo med njimi je v fotografiji »glavni«.
k k »Drži jo, drži jo,« so člani velenjske ribiške
družine spodbujali Mateja Simončiča, ko je ta iz vode vlekel svoj ulov. Ko je na plano potegnil sicer prav tako mokro in spolzko vejo namesto ribe, pa so obrnili ploščo: »Spusti jo, spusti jo!«
ZANIMIVOSTI
Bodo kobilice iskale bombe?
Ideje znanstvenikov obetajo, da bo v prihodnosti pri iskanju bomb mogoče uporabiti kobilice. »Če pogledamo ta insekt od blizu, opazimo, da ima na glavi neke vrste anteno, ki je sestavljena iz na tisoče senzorjev različnih tipov,« je povedal biomedi-cinski inženir Ba-ranidha-
ran Raman iz Univerze St. Lo-uisu, ki je dobila nekaj manj kot 700 tisoč evrov podpore ameriške mornarice za raziskavo uporabnosti omenjenih insektov. Glavni cilj projekta je bil najti najučinkovitejši način, kako bi lahko kobilice svoje ugotovitve posredovale človeku ter kako bi jih nadzorovali, kamorkoli gredo.« Tudi miniaturne naprave za kemično zaznavanje imajo kar nekaj majhnih senzorjev,« je zapisal Raman. Če bo torej vse potekalo po načrtu, bomo kmalu videli, kako kobilice pomagajo pri iskanju eksplozivov.
Dvojčici si delita tudi minuto poroda
Enojajčni dvojčici Sarah Mari-uz in Leah Rodgers si že od nekdaj delita skoraj vse, od zdaj pa si na veliko presenečenje vseh, tudi

njiju samih, delita še točen datum in uro rojstva svojih prvorojencev. 35-letnici sta namreč na isti dan, isto uro in isto minuto (30. junija ob 1.18) rodili svoja prva otroka - sin Leah Reid Joseph je na svet prijokal v Denverju, hči Sarah Sa-mantha Lynne pa v La Jolli v Kaliforniji. »Očitno je to spet najina magična povezanost,« je dejala Sarah in dodala, da se kaj takšnega ni zgodilo prvič.
»Določene stvari v najinem življenju so se preprosto zgodile sočasno. Tudi zanositi nisva nameravali sočasno, a se je zgodilo prav to,« je še dodala.
Nosoroginja z letalom v Afriko
Danes triletna nosoroginja afriških korenin, ki se je skotila v češkem živalskem vrtu, se je pred kratkim v okviru okoljevarstve-nega projekta vrnila v naravni park v Tanzaniji. Prevoz 900-ki-logramske živali je bil svojevrsten izziv: pri njem je sodelovalo kar
40 specialistov iz zemeljskega in letalskega prevoza, carinjenja in certificiranja. Samico so najprej iz rojstnega kraja na Češkem prepeljali v sortirni center v nemški Leipzig, tam so jo natovorili na 28-tonsko tovorno letalo Boeing 757-200, ki je posebej prirejen za prevoz živali (da samički na potovanju ne bi nič manjkalo, so na letalo vkrcali tudi pet zabojnikov hrane in vode). Po več kot 6.500 kilometrih v zraku je letalo varno pristalo na letališču Kilimanjaro v Tanzaniji, od tam pa so noso-roginjo s tovornjakom premestili v njen novi dom. Ves čas potovanja je Elisko spremljal vodilni veterinar za črne nosoroge Pete Morkel.
Ekstremno
gibčne
Mongolke
Po zaslugi mongolskega poglavarja Džingiskana je v 13. stoletju razcvet doživela veščina ek-stremne gibčnosti, imenovana »contortionism« - gre za spretnost, ki jo nekatere tamkajšnje deklice obvladajo še danes, saj se v tem duhu v določenih šolah še vedno urijo po štiri ure dnevno. Vaja se za dekleta začne pri šestih letih starosti, vsebuje pa raztezanje udov in urjenje v veščini, ki je prepletena s plesom. Najboljša dekleta navadno nastopajo v svetovno znanem cirkusu Cirque du Soleil.
Vodne pištole na ulicah Seula
V minulih dneh, ko je tudi v naših krajih prevladovala vročina, bi se nam še kako zanimiva zdela ideja iz Seula, kjer so za preganjanje vročine uporabili vodne pištole. Ideja je čisto preprosta: ljudje se zberejo na ulicah in se pridružijo množici,v kateri drug
drugega škropijo z vodo iz vodnih pištol. Sinchon Water Festival poleg bitke z vodnimi pištolami vključuje še posebno parado, zabavo z didžejem ter več ogromnih toboganov. Za sodelovanje na festivalu ni treba kupiti nobene vstopnice, je pa za vsakega udeleženca zaželeno, da prinese svojo vodno pištolo, saj jo mora v nasprotnem primeru (za precej višjo ceno) kupiti na prizorišču.
14. julija 2016
frkanje
» Levo & desno «
Le zakaj?
Nekaterim je jasno, zakaj v Braslovčah in Šmartnem ob Paki nekateri tako nasprotujejo načrtovani trasi hitre ceste. Saj je ne potre-ujejo - saj so že dolgo vsi na nogah!
Samooskrba
V	Velenju na več področjih skrbijo za samooskrbo. Tudi pri počitnikovanju. Uredili so si svojo lastno plažo.
Iz modrega rdeče
Tudi iz modrega je mogoče preiti v rdeče. A to se dogaja le v bančništvu, zelo težko v politiki.
V	stresu
Vsi starši niso zadovoljni s svojim šolskim uspehom. Vseeno upajo, da si bodo lahko med počitnicami vsaj malo odpočili.
Raztrganje trase
Razgrnjena je trasa bodoče hitre ceste med avtocesto in Velenjem. Nekateri nasprotniki bi namesto razgrnjenja raje videli raztrganje tega predloga trase.
Upokojenci ne pozabljajo
Karel je upokojencem obljubil uskladitev pokojnin. A zdaj, kot da na to politiki pozabljajo. Upokojenci seveda ne. Čeprav so v glavnem starejši.
Vendarle pomoč
HSE je vendarle primaknil nekaj evrov za izvedbo počitniškega dela šoštanj-ske mladine. Lepo bi bilo, če bi popravil tudi vest, da Teš v šoštanjski proračun še ni dal niti centa.
Pohitite
Vsi tisti, ki si ne morete privoščiti dopusta, pohitite v velenjsko občinsko stavbo. Tu si lahko le še do 1. avgusta ogledate razstavo popotniških razglednic.
Vino in pivo
Po festivalu vina bodo v Šoštanju pripravili še festival piva. Vsi seveda upajo, da udeleženci poletnih prireditev ne bodo deležni tudi »festivala« vode. Tiste z neba.
Naš čas, 14. 7. 2016, barve: CM K, stran 13
14. julija 2016

REPORTAŽA
13
Dol so skoraj padli', ko so ju zagledali
Alenka in Franc Avberšek po njegovem nesrečnem padcu s češnje milimeter za milimetrom premikata meje - Z jezo, češnjo in samoobtoževanjem sta opravila
Milena Krstič - Planine
»Ali lahko pol ure kasneje? Malo dlje, kot sva mislila, sva se zadržala v VDC Ježek,« je zmenek z njo in njenim Francijem, kot ga kliče, premaknila Alenka Avberšek. Prijazno agresivna. Tako jo v različnih zdravstvenih in rehabilitacijskih ustanovah kličejo zaposleni. Tudi zdravniki. Za svojega Francija je naredila vse, se poglobila v vse in se naučila vsega, da ga je dobila domov. Premikala sta meje. Pa čeprav milimeter za milimetrom. Ko ga je nazadnje pripeljala v Sočo, so strmeli. Se čudili in težko verjeli, do kam sta prišla. »Pomagali in nama še pomagajo, pa številni. Ni besed, s katerimi bi se jim lahko zahvalila. Brez izjemnih patronažnih delavcev pa ne bi šlo.«
Preden je prišel domov, je bilo treba hišo preurediti. Merila je centimetre, dobila svetovalca. »Potem pa sem enega dne, Franci je bil še v Soči, šla na obisk k tetraplegiku v Petrovče. Tam so se mi odprle oči. Ko sem se vrnila, sem po hiši začela rušiti vse, kar se je porušiti dalo, da sem dobila prostor, zamenjala sem okna, uredila, da je tako, kot mora biti, da je lažje, da ni nepotrebnih ovir.«
Tri metre stran, kjer smo sedeli, stoji češnja. Tista, zanj usodna. Sin jo je ravno obrezoval. Letos je dobro rodila. Je kaj jezen nanjo, vprašam. »Ne, z jezo, češnjo in sa-moobtoževanjem nad tistim, kar se je zgodilo, sva opravila,« odgovori Alenka. »Sem pa jezna na pehtra-
novo potico.« Peka te, na Lopatni-ku, njunem ranču, kjer sta bila najraje, je sprožila usodo. Zamesila jo je. Ker se najlepše speče v krušni peči, jo je vanjo tudi vtaknila. Franci pa je rekel - izkoristim ta čas, skočim domov in naberem nekaj češenj ...
Ko je šla Alenka v kuhinjo, da pristavi za kavo, me Franci z očmi usmeri na mizo. Iz ust mu razberem, naj odprem veliko belo in debelo kuverto, ki je položena nanjo. Prinesla sta jo z obiska, iz Ježka. Kako dobro se mi zdi, da ga razumem! Tudi on, tako se zdi, je tega vesel. V kuverti so pisma, risbice, videnje in zahvala otrok, ki sta jih gostila v njunem raju, na njunem ranču. Česa vsega niso počeli!
Že nekajkrat sem napisala Franci. Pa sem ga vedno, vseskozi, ko sem ga srečevala službeno, imenovala mag. Franc Avberšek. Kaj vse ni delal! Zdaj sicer upokojenec, a znanstev si je kot direktor Premogovnika, takrat Rudnika lignita Velenje, tisti, ki je s petimi mladimi raziskovalci v REK-u, Rudarsko elektroenergetskem kombinatu, zakrivil nastavke današnjega ERICa, Inštituta za ekološke raziskave, kjer je bil kasneje vrsto let tudi prvi mož, pa direktor Rudnika urana Žirovski Vrh v zapiranju, pa poslanec, pa minister ... Zdaj pa je Franci. Ona mi je bila vedno Alenka. Zadnja leta kot izvršna direktorica na Gospodarski zbornici Slovenije. Ob vsakem »zatiku« v vladi so jo omenjali kot možno ministrico za gospodarstvo.
Potem pa ena češnja postavi vse na glavo.
»Če sem bila prej aktivna tristo na uro, iz službe prihajala ob devetih, desetih zvečer, sem 14. junija lani ugasnila. Ni me bilo več. Živim za Francija. Od nesreče do danes nisem bila z njim samo dva dneva,« pravi.
Od prvega dne mu je brala časopise, iz njih novice. »To mi je bila največja muka. A vedela sem, da ga dogajanje živo zanima.« Da ga res, potrdi. Ne tako, da prikima, ampak tako, da mu razbereš iz oči. Oblikuje stavke, jaz pa mu berem z ustnic o rafineriji nafte Lendava, o velenjskem NOP-u II, o tem, kaj se z energetiko danes dogaja, pa se ne bi smelo ... »Še zdaleč ni res, da je pomemben samo dobiček,« pravi, »gledati je treba širše.« S srcem in z očmi. Z očmi bo, težko čaka nanj, upravljal komunikator. Pa najbrž ne bo zadovoljen z vsem, kar bo na njem videl in prebral.
»Povej, kdo ti - poleg mene seveda, daje pogum in moč? »Štiri vnukinje in vnuk,« pove. Pravi polet mu je dal najmlajši. Devet mesecev je star. »Dajo ga na deko in v treh minutah se prikobaca do sem,« mu je hitrost izmeril dedek.
Na vozičku je. Tetraplegik. Pa vendar svoboden. Zadnjih pet mesecev, kar je doma. Prvih šest mesecev pa ni videl niti skozi okno. O čem je razmišljal, ko je zrl v strop? »Prehodil sem slovensko transver-zalo, velikokrat šel na Lopatnik. Če imaš spomine, je lažje. Če imaš lepe spomine, še lažje,« pravi. Če
Z Alenko in Francem Avberškom od češnje, na
imaš take, kot jih ima on, pa si bogataš. »Ogromno žalostnih zgodb sva spoznala v tem času, a spoznala tudi, da če imaš družino in za seboj lepo življenje, je marsikaj drugače. V Soči, na njegovi postelji,« pravi Alenka, »prav zdaj leži šestnajstletni rokometaš.«
TV mu je okno v svet. Prijatelji so jima posneli 200 filmov. »Veliko sva jih pogledala, vseh pa še ne.« Zdaj, ko sta tako daleč, da gresta tudi sama v svet, je vse lepše, prijaznejše. Na Skoku čez kožo sta bila, pa na koncertu, pa pri prijatelju Blatniku. »Dol so skoraj padli,
smo se srečali na njunem domu. Tri metre stran katero nista jezna. Tudi letos je dobro obrodila.
ko so naju zagledali. Smo se imeli prav fino. Spili smo šampanjček in počvekali.« Videti ju je v mestu. Prideta na kavo. Zelo hvaležna sta, ker imamo v Velenju Lokalca. »Na enem je rampa za invalide uporabna, v drugem je zložena in je vsi šoferji ne znajo razložiti, a to sploh ni problem. Ljudi, ki hočejo pomagati, je vedno dovolj. Dvignejo počivalnik skupaj s Francijem, pa sva na njem.«
Zdaj bo dobil voziček, ki ga bo lahko upravljal z brado. Vse si je že ogledal. Da ne bo težav, pravi. »Doslej sem opazil samo dve
oviri, ki bi to lahko bili,« pove. A tudi ti dve najbrž to ne bosta dolgo. Če ne kdo drug, ju bo odstranila Alenka. »Ne, ne boš vozil trinajst kilometrov na uro,« se v pogovor vključi sin Miha, ko vidi, kaj razlaga oče. »Ker boš dobil voziček, s katerim boš lahko vozil največ deset. Divjal pa ne boš.« V družini, tri otroke imata, imajo naloge razdeljene. »Miha razmišlja, predlaga ino-vativne rešitve, Luka pomaga pri negi, Ana pa prispeva kako masažo,« pove Alenka.
Mnogi so bili začudeni, ko ga je prvič pripeljala na večjo prireditev, na cvetlični sejem. »Najslabše bi bilo, če bi se izločili iz družbe. Če se v taki nesreči osamiš ... in če si v njej še brez denarja, da lahko kupiš kaj, kar je v pomoč, potem je to še dodaten hendikep.«
Silvestrovala sta v Soči. Njegova novoletna želja? »Da bi lahko pojedel palačinko in solato,« se spomni. »Tako, kot se palačinka in solata pojesta,« doda Alenka.
V ponedeljek sta dobila pomoč. Fanta, mladega in močnega, ki je dobil zaposlitev preko javnih del. Eden od enajstih, ki jih je dobilo podobno delo v Sloveniji. »Spet bom šla na pevske vaje. Sem jih že obvestila, da pridem,« pove Alenka. Tega se zanjo veseli tudi Franci.	■
Kot ptički brez gnezda
V osemdesetih letih je Brane Meh iz Velenja z družino zapustil svoje »varno gnezdo« in se odselil najprej v Kanado nato pa v Kalifornijo - Slovenije ne prepoznava več kot svoje domovine
Mira Zakošek
Mnogo naših rojakov je raztepe-nih po svetu, tudi sama imam v tujini veliko sorodnikov. Do druge svetovne vojne je odšlo v tujino okrog 400.000 ljudi, kar je znašalo okrog četrtino našega prebivalstva. Veliko jih je odšlo na tuje tudi med drugo svetovno vojno in po njej, eni iz političnih, drugi iz ekonomskih razlogov. A na tuje so Slovenci odhajali tudi kasneje, pravzaprav še vedno odhajajo.
Prav razveselila sem se nedavnega klica iz Kalifornije. Iz drugega konca sveta me je poklical Brane, ki sem ga spoznala v osemdesetih letih, ko je bil miličnik na takratni velenjski Postaji milice. Povedal mi je, da prihaja v Slovenijo na obisk k sorodnikom, in dogovorila sva se za srečanje. V našo redakcijo je prišel skupaj z dvajsetletnim sinom Tomažem, ki odlično govori slovensko in ima Slovenijo, kjer občasno pri starih starših in
drugih sorodnikih preživlja počitnice, zelo rad. Tako zelo, da se še ni odločil, kje so bo ustalil, v Kaliforniji ali Sloveniji. Najbrž tam, kjer bo našel ljubezen. A razmišlja po ameriško, pa tudi tako, kot je njegov oče pred mnogimi leti - pred selitvijo drugam -, da si je treba nekaj prislužiti in prihraniti, drugače začetek v drugem okolju ne more biti uspešen.
Nemirni duh ga je odnesel v svet
Brane je bil nemirnega duha in že kot mladenič je delal različne stvari. »Vedno sem se skušal dokazovati samemu sebi, in ko sem pri določenem delu dosegel cilj, sem iskal nove priložnosti. Že v času srednješolskega izobraževanja sem delal kot poštar, bil sem miličnik, vleklo me je na rudnik, kjer sem delal najprej zunaj, potem pa tudi v jami, nato sem se odločil za samostojno podjetniško pot, kupil najprej mali, nato malo večji ka-
mion ...« se spominja tistih časov. Tik pred odhodom - najprej v Kanado - pa je v Starem Velenju odprl diskontno prodajo pijač, ki jih je tudi dostavljal številnim gostinskim lokalom in organizatorjem prireditev. Skoraj leto je potreboval, da je pridobil dokumentacijo in se potem z družino (žena je pustila službo, Tomaž pa je bil star dve leti.) in prihranki (doma je vse prodal) preselil v Toronto v Kanado. »V Kanadi imamo sicer daljne sorodnike, a smo se morali znajti sami. Preko izseljenske matice smo našli stik z družino Kocjan-
čič, ki nam je na začetku pomagala z nasveti, prve dni smo preživeli pri njih, dobil pa sem tudi prvo zaposlitev v njegovem gradbenem podjetju,« pripoveduje Brane, ki takrat ni znal angleško, žena pa, a jo je čakalo zahtevno dodatno izobraževanje, da so ji priznali njen poklic višje medicinske sestre. V vmesnem obdobju so delali marsikaj, med drugim tudi pazili otroke.
Brane je poprijel za različna dela, bil je električar, potem je vozil velik tovornjak, s katerim so pobirali smeti po Torontu, vozil pa je tudi v Ameriko, s katero se je »začel spogledovati.« Po desetih letih so se kar dobro ustalili, a Branetove žene domotožje ni minilo. Brane ji je popustil in vrnili so se v Slovenijo, ki pa ni izpolnila njihovih pričakovanj, saj se je tukaj veliko spremenilo. Delo je sicer našel ta-
nismo bogati, smo pa situirani tako, da lahko solidno živimo. Način življenja nam tudi zelo ustreza, prav tako pa tudi ugodna klima, » pravi Brane, ki sicer rad pride v Slovenijo, a meni: »Hudo mi je za Slovenijo, hudo mi je, da se je tako spremenila. Ko sem prišel v Kanado, sem mnogokrat dejal ob različnih neljubih dogodkih, da se kaj takšnega v Sloveniji ne bi moglo zgoditi, da so tam ljudje bolj
koj, a se po osmih mesecih odločil, da odide v Ameriko (Kanada mu ni bila všeč samo zaradi hudih zim). Želel je pripraviti vse potrebno, da se preseli tudi družina, in tako se je tudi zgodilo.
Dobro so si postlali
»Dobro smo se ustalili in smo s svojim življenjem zelo zadovoljni. Imamo lepo hišo, lepo posestvo,
Brane Meh s sinom Tomažem
izobraženi, bolj kultivirani ... Zdaj pa moram te svoje besede »pojesti«. Hudo mi je, da se je vse tako zelo spremenilo, da ni pravzaprav nobene razlike med njo in tujino. Ta Slovenija ni več domovina ne meni ne vam, ki živite tukaj,« pravi Brane, ki tujino takole opiše: »Tujino sem doživljal, kot tuje okolje, kjer ni nič domačnosti, kjer nihče ne skrbi zate, vsakdo bolj gle-
da na to, da te bo izkoristil, daje ti toliko, da si produktiven in da lahko ustvarjaš profit za nekoga, ki je lastnik nečesa. Ko sem Slovenijo zapustil, je bila povsem drugačna, pravzaprav čisto nič podobna tujini. Včasih je bilo za vse poskrbljeno, imeli smo odlično zdravstvo, šolstvo, socialo. Imeli smo občutek, da država skrbi za nas! Danes pa slišim, kako so dolge čakalne vrste v zdravstvu, kako postajajo tujci lastniki številnih podjetij. Njih zanima profit, ne pa na primer boljša cesta na Paški Koz-jak . To, kar je zdaj tukaj, je čisti kapitalizem, smo res prodali svojo identiteto,« razočarano razmišljal Brane, ki si želi Slovenije svoje mladosti. Ob tem pa je še vedno navdušen na slovensko pokrajino, raznoliko in pestro.
In kje je zdaj njegova domovina?
»Nimam je. Naša družina je kot ptički brez gnezda. V Slovenijo se radi vračamo, jo predstavljamo in opisujemo svojim otrokom, ki so prav tako navdušeni nad tukajšnjo pokrajino. Oba z ženo obujava spomine na lepe mladostne dni, ki so bili pravzaprav prežeti z mlekom in medom, sedaj pa vedno znova spoznavava, da ni več tako, in se seveda vračava v tuje okolje, kjer sva pognala nove korenine«.

Naš čas, 14. 7. 2016, barve: CM K, stran 14
14. julija 2016
mladostniške duhove
14	REPORTAŽA
Kako spolnost buri
Sodoben način življenja, popularna kultura, informacijska tehnologija vplivajo na spremembe v spolnem vedenju mladostnikov - Pasti niso le za vogalom ulice, tudi na drugi strani spletne klepetalnice
bje med začetkom drugih oblik spolnega vedenja in spolnim odnosom, vzorci spolnega vedenja pri dekletih in fantih pa so vse bolj podobni, pravi Petkova. Leta 1996 je bila povprečna starost mladostnikov ob prvem spolnem odnosu 18,5 let, spolne odnose pa je imelo 38 % 17-le-tnikov. Leta 2004 je bila povprečna starost okoli 17, spolne odnose pa je imelo že 53 % 17-letnikov. Danes je spolno aktivnih 17-letnikov 40-50 % in četrtina 15-letnikov. Fan-
drugačno predstavo o spolnosti kot fantje. Od fantov pričakujejo naklonjenost, prijaznost, občudovanje, nežnost in zapeljevanje. Prepričane so, da bodo fante v ko-
Tina Felicijan
Družbeni trendi, ki so jim danes podvrženi mladostniki, se razlikujejo od tistih, ki so vladali v času odraščanja njihovih staršev, zlasti pa starih staršev. »Golota in spolnost nista več tabu, kar je v določeni meri pozitivna sprememba - nihče si namreč ne želi, da bi se je mladi sramovali, toda takšna sproščenost je na drugi strani prispevala k temu, da je spolnost, ki bi morala biti krona kakovostnega odnosa, močno razvrednotena. Vrednota je užitek in ne več odnos med dvema človekoma,« opaža Karmen Petek, magistrica zdravstvene nege iz Zdravstvenovzgojne-ga centra ZD Velenje, ki med drugim predava o temah iz spolne vzgoje. Ines Vugrinec, mag. zakonskih in družinskih študij, ki se je pod okriljem društva NO-VUS poglobila v spolno vedenje mladostnikov v sodobnem času, zdaj pa ustanovila društvo za preventivo in psihosocialno pomoč na področju nosečnosti in materinstva Lotus, je iz ene od raziskav razbrala, da so se mladostniki leta 1996 najprej zaljubili, potem so šli na zmenek, šele potem pa je sledil telesni stik. Raziskava iz leta 2004 pa je pokazala, da so se norme v prvem stiku mladostnikov s spolnostjo spremenile in se najprej zgodi te-
lesni stik, šele potem zmenek, in nato zaljubljenost ter neka obljuba, da sta mladostnica in mladostnik par. Po besedah Vugrinče-ve se to dogaja zaradi brisanja tradicionalnih vrednot. »Mediji danes potencirajo ta spolni naboj, instant rešitev za užitek, v ospredje prihaja egocentrična naravnanost. Otroci so hote ali nehote pod družbenimi pritiski reklam, modnih trendov, vedenja sovrstnikov in starejših. Mladostniki so izjemno dovzetni za to, kar se najbolj odraža v njihovem spolnem vedenju, saj je spolnost, ljubezensko življenje tudi ena najbolj aktualnih tem v tem življenjskem obdobju.« Tako se spolno vedenje mladostnikov spreminja. Zaradi obkroženosti s polnostjo so bolj obremenjeni z njo. Nasploh celoten način življenja vodi v nemir, netehtne odločitve. Ker navsezadnje vsi iščejo ljubezen in stik, se spolni odnosi začenjajo veliko prezgodaj in brez čustev - izvedejo se predvsem zato, da otrok dokaže, da je odrasel, in se potrdi v družbi.
Mladostniki so spolno aktivni vse mlajši
Raziskave ugotavljajo, da se v zadnjih letih, desetletjih veča delež spolno dejavnih mladostnikov, niža se starost ob prvih spolnih izkušnjah, krajša obdo-
tje v povprečju vstopajo v spolnost pri dobrih 16 letih, dekleta pa leto kasneje, navaja Vugrinčeva.
Večina dijakov prvih letnikov srednjih šol zrelost in pripravljenost za spolne odnose povezuje s starostjo okoli petnajst ali šestnajst let. »Prepričani so, da so takrat dovolj zreli in da imajo potrebno znanje za vstop v svet spolnosti,« pojasnjuje Karmen Petek in nadaljuje, da je drugi dejavnik pri odločitvi za spolni odnos po mnenju mladostnikov partner (ta odgovor je pogostejši pri dekletih). »Če ga imaš rad in sta že nekaj časa skupaj, je to zadosten razlog, da poskusiš spolne odnose, menijo.« Na splošno imajo dekleta
čljivih situacijah lahko obvladale predvsem zato, ker menijo, da si fantje želijo iste stvari. Ti pa predvsem želijo dokazati sebi in drugim, da so odrasli; menijo, da bo prav dejstvo, da bodo imeli spolne odnose, potrdilo njihovo odraslost, je še povedala.
Zgodnji spolni odnosi so po-
vezani s tveganji in so navadno odraz nespolnih potreb, recimo dolgega časa, slabe samopodo-be, črednega nagona, potrebe po sprejetju, ljubljenosti, negativnih vzorcev iz odnosa staršev. Fiziološko gledano zdravniki priporočajo, da počakajo vsaj do sedemnajstega leta. Pri petnajstih, šestnajstih letih spolne sluznice še niso dovolj zrele, zaradi česar so veliko dovzetnejše za resne okužbe. Sicer pa pri spolnih odnosih ne moremo govoriti samo o biološki starosti, treba je upoštevati tudi čustvene, psihološke in socialne dimenzije. Pri šestnajstih letih mladostnik zagotovo še ni čustveno zrel za tako pomemben korak, kot je začetek spolnih odnosov, ocenjuje Petkova. Kadar oseba prenagljeno, nepremišljeno stopi v telesni stik, zapretijo razne nevarnosti. »Dekleta, ki vstopajo v spolnost, ker mislijo, da morajo, ker se v njihovem krogu prijateljic to dogaja, ker naj bi bilo to normalno, celo pričakovano, so še toliko bolj ranljiva. Posledice pa so lahko neželena nosečnost, spolno prenosljive bolezni, zelo podcenjena pa je ne le telesna, ampak predvsem čustvena izkušnja prvega spolnega odnosa, čeprav je zelo pomembna za spolno življenje in vedenje odraslega človeka,« opozarja Vugrinčeva.
Raziskave kažejo, da bi starejši mladostniki, ki so zgodaj vstopili v spolnost, svojo odločitev pozneje pogosto želeli spremeniti. Bolj zgodaj, ko začnejo spolne odnose, večje bo število spolnih
partnerjev v življenju. Če je prva izkušnja slaba, je verjetnost, da bodo v odrasli dobi nezadovoljni s spolnostjo, večja. Ker ima spolnost velik pomen za sa-mopodobo in samospoštovanje ter za oblikovanje medosebnih odnosov, je lahko prva izkušnja odločilna za celotno poznejše življenje posameznika in vseh, ki so mu ali mu še bodo blizu. Dokazano je tudi, da so mlajši mladostniki manj odgovorni pri uporabi kontracepcije, prej jo opustijo, uporabljajo jo manj redno in pogosto nepravilno.
Je spolno zdravje mladostnikov ogroženo?
Vsak peti 15-letnik je že imel spolni odnos (več fantov kot deklet). Okoli tri četrtine jih je ob zadnjem spolnem odnosu uporabilo zanesljivo zaščito pred nosečnostjo, večinoma kondom, je pokazala mednarodna raziskava med mladostniki HBSC iz leta 2014. Največji porast so opazili pri uporabi kontracepcijskih tablet, ki se je v zadnjih petnajstih letih pri mladostnicah povečala za trikrat. Mag. Sabina Grm, direktorica Lekarne Velenje, je preverila podatke o izdaji zdravil, ki jih imenujemo nujna, ur-gentna kontracepcija ali jutranja tabletka. V zadnjih letih ni odstopanj. »V naših šestih lekarnah smo vsako leto izdali okrog 500 škatlic in zadnjih let ni bilo rasti, pridobili pa smo tudi podatke za ostala področja in rečem lahko, da smo v slovenskem povprečju. Odstopata ljubljanska in obalna
Začetek počitnic po indijansko
Letni kino se je ponovno spremenil v Indicamp - Več kot 70 otrok je spoznavalo naravno okolje šaleških jezer - Letos so jih obiskali čisto pravi Indijanci
Tina Felicijan
U-u-u-u-u, se vsako jutro zasliši iz Letnega kina, ki je ekipo Mladinskega centra Velenje pred tremi leti navdihnil za oblikovanje počitniškega programa Indicamp. Z drevesi obdan am-fiteater ob Škalskem jezeru je kot nalašč za indijanski tabor, v katerem ne manjkata skupno ognjišče in poglavarjev tipi, okolica pa je pravi raj za male Indi-jančke. Zato so prav tja umestili poletni tabor, s katerim so želeli nadgraditi svoje redne počitniške aktivnosti in otrokom ponuditi tako izobraževalne kot zabavne vsebine.
Tako jim je Andrej Cvernjak, pravzaprav poglavar Tri peresa, pripravil pester program, ki se vsako jutro začne s pozdravom soncu ter jutranjo razgibalno meditacijo. Indijančki so prvi dan najprej obiskali plemenskega vrača, ki jim je podelil prava indijanska imena. Nato so med drugim premagali indijanski poligon, se sprostili na meditaciji z gongi in poveselili na delavnici indijanskega plesa. Ko so opravili tečaj orientiringa, so se podali tudi na orientacijski pohod. Obiskala sta jih kavboj Jim in Pocahontas, pa indijanska gozdna vila, ki je otrokom razkrila skrivnosti pristopa do živali.
Teh so spoznali kar nekaj, predvsem pa vodne in gozdne ptice ter drobne prebivalce gozdnih tal. Še posebej so se razveselili skupine južnoameriških Indijancev Machu Picchu, ki so jim predstavili svojo kulturo ter jim dan popestrili z glasbenim nastopom. Z ribiči so se poučili o jezerskem ekosistemu, konjerejci so jih povabili na tečaj ježe konj - najboljših prijateljev Indijancev, zeliščarji so jim razkrili moči rastlin, ogledali pa so si tudi tradicionalno plovilo kanu in se podali na vodno gladino.
»Poudarjamo zdrav način življenja, povezan z naravo. Pijemo samo vodo, nobenih sladkih
7-letna Lara Štravs je stara znanka Indicampa, kiji je lani bil tako všeč, da se je letos z veseljem vrnila in si ponovno nadela indijansko ime: Čarobna vila. Čarati sicer še ne zna, se je pa naučila ribariti - ujela je majhno ribo -, streljati z lokom, bobnati, izdelala je indijansko posodo, nakit in amulet, pa pobarvala indijansko majico.
pijač, učimo se pravilnega ravnanja z živalmi, navdihujemo za sožitje z naravo,« je povedal poglavar, ki je na Indicamp povabil tudi Udarnice in Udarnike. Ti veliko delajo s starejšimi, a so spretni tudi z otroki. Nekateri še bolj uživajo kot otroci. Luka Ko-larič je presenetil samega sebe in pogledal globoko vase. »Delo z otroki je čudovito. Njihov nasmeh krasi ta svet in oni so njegov smisel. Ko vidiš njihovo veselje, so besede odveč, saj njihovo pozitivno počutje pove vse,« je povedal nasmejani Mavrični bojevnik in hitel na plemenski zbor v ritmu bobnov.
Srečanje in zabavne igre krajanov Šaleka
Velenje, 9. julija - V KS Šalek so v soboto pripravili Srečanje in igre krajanov in krajank Šale-ka. Tokrat so se zbrali na »piknik prostoru« pri Blazinšku. Udeleženci - bilo jih je več kot 60 - so se najprej okrepčali z golažem, sledile pa so tradicionalne šaljive igre. Naključno so izžrebali pet skupin, v vsaki so bili po štirje tekmovalci. Pomerili so se v metanju podkev, lokostrelstvu, vožnji s čolnom po Paki, odbojki,
metanju »gojzarja« in vlečenju vrvi. Tekmovanje je bilo napeto do konca. V finalu sta se v vlečenju vrvi pomerili zelena in modra ekipa. Slednja je na koncu slavila. Udeleženci so se družili še ob dobrotah z žara in klepetu, ob koncu pa so se vsi strinjali, da je bilo druženje več kot prijetno. Zato ga bodo prihodnje leto ponovili.
a Dejan Jan
V šaljivih igrah se je pomerilo pet ekip. Uživali so tako tekmovalci
kot gledalci.

Naš čas, 14. 7. 2016, barve: CM K, stran 13
14. julija 2016

REPORTAŽA
15
regija, kjer izdajo več zdravil, v pomurski pa manj.« Poudarila je, da jutranja tabletka nikakor ni stalen način kontracepcije, je pa varen, čeprav ni priporočljivo, da bi med menstrualnim ciklusom večkrat zapored uporabili to zdravilo.
Leta 2008 je v Sloveniji rodilo 280 mladostnic (1,3 % vseh porodnic). Vsako leto tudi v Velenju zanosi kaka osnovnošolka. Po evropsko primerljivih podatkih je Slovenija najuspešnejša pri preprečevanju mladostniške nosečnosti v EU. Sicer se 30-60 % nosečnosti v mladostniškem obdobju konča s splavom. Podatki o dovoljenih splavih Nacionalnega inštituta za varovanje zdravja pa kažejo, da savinjska in koroška regija po številu splavov na 1000 prebivalk ne izstopata, od leta 1997 do leta 2014 pa je število umetnih prekinitev znatno upadlo. Tudi pri najstnicah (v savinjski s 135 na 30, v koroški s 27 na 5).
Najpogostejša spolno prenosljiva bolezen klamidija je najbolj razširjena prav med mladimi v starosti 16-24 let, 40 % vseh novih primerov okužbe pa zabeležijo pri starostni skupini 15-19 let. Dekleta so tudi bistveno bolj dovzetna za okužbo kot odrasle ženske, je navedeno v gradivu NIJZ za izvajanje zdravstvene vzgoje.
Tudi seksting ni nedolžen
40 % deklic, starih 10-15 let poroča, da so na spletu že objavile svojo izzivalno fotografijo, navaja Vugrinčeva. Problematično je, da mladostniki nikoli z gotovostjo ne vedo, kdo je na drugi strani. »Lahko se nekdo izdaja za 15-letnika, medtem ko neko
dekle misli, da deli izkušnjo z vrstnikom. Past so torej tudi starejše osebe, ki na družbenih omrežjih prežijo na mladostnike in jih zvabijo v dajanje osebnih podatkov. Nevarno je, da otroci začnejo zaupati in izdajati nekaj o sebi. Poleg tega pa si v virtualnem svetu upajo več izzvati in se na nagovarjanja tudi bolj odzivajo. Tako so bolj ranljivi. Lahko so hitro prizadeti in izdani. Recimo, njihove (napol) gole fotografije se lahko znajdejo tudi kje drugje, ne le med dvema osebama,« opozarja, Petkova pa dodaja, da pri sekstingu prihaja predvsem do izkrivljene podobe o spolnosti in medosebnih odnosih.
Do informacij prek spleta
Raziskava EU Kids online iz 2011 je ugotovila, da je Slovenija v skupini držav s tvegano rabo interneta otrok in mladostnikov - 74 % jih uporablja spletna družbena omrežja, več kot polovica uporabnikov do interneta dostopa iz lastne sobe, kar zmanjšuje nadzor nad uporabo, v povprečju pa surfajo 94 minut na dan.
Internet je najpogostejše uporabljen vir raznovrstnih informacij tudi o spolnosti, žal pa je res, da na njem niso le preverjene informacije, ampak tudi takšne, ki mladim ponujajo zelo izkrivljeno podobo o spolnosti in odnosu med dvema človekoma, opozarja Karmen Petek. »Pozitivna stran internetne komunikacije je, da otroci lahko dostopajo do hitrih, kakovostnih in verodostojnih informacij strokovnjakov, po drugi strani pa velik nabor informacij povzroča zmedo. Mladostnik jih težko razvrsti in se do njih opredeli. Veliko je tudi izkrivljenih informacij, ki so zelo nevarne. Zato je tako pomembna spolna vzgoja,
ki se začne najprej doma, potem pa v šoli,« pravi Vugrinčeva, ki je tudi svetovalka na forumu tosem-jaz.net. Iz gradiva NIJZ o svetovalnici je razvidno, da uporabniki, v povprečju stari okrog 16 let, največ vprašanj naslovijo v zvezi s samozadovoljevanjem, ki bolj zanima dečke, ter spolnimi odnosi in odločanjem o spolnosti, kar bolj zanima deklice. »Dekleta so bolj zaskrbljena zaradi zunanjega videza, samopodobe, privlačnosti, skrbijo jih čustva - ali so zaljubljena, ali so fantje zaljubljeni vanje, ali je odnos vreden vstopa v spolnost, skrbi jih nezaščiten spolni odnos. Pri fantih pa je, zanimivo, pogosta skrb za njihova dekleta, se pa tudi pojavijo vprašanja, kako dekle prepričati v spolni odnos. Opažam, da mladostniki veliko vedo o spolnosti, malo pa o nasprotnem spolu,« je svoje izkušnje z vprašanji mladostnikov strnila Ines Vugrinec.
Je spolne vzgoje dovolj?
Otroci in mladostniki se v šoli s spolno vzgojo srečajo pri pouku biologije v višjih r a
>
dih, sicer pa v okviru naravoslovnih dni in obveznih izbirnih vsebin za srednje šole. Namen spolnega zdravstvenega varstva ni le svetovanje in oskrba, povezana z oploditvijo ali spolno prenosljivimi okužbami, temveč tudi naučiti mladostnika, da vzpostavi pravilen odnos do spolnosti in nasprotnega spola, ki temelji na spoštovanju in razumevanju, pravi Karmen Petek. »Lahko rečem, da smo v ZD Velenje primer dobre prakse, saj so zdravstvenovzgojne vsebine po vsebini in v obliki, v kateri jih mi izvajamo že več kot 10 let, šele z letošnjim vključene v vse osnovne šole v Sloveniji.« V šestem razredu predavajo o odraščanju, nato o duševnem zdravju, medsebojnih odnosih, v devetem razredu pa o vzgoji za
zdravo spolnost.
Ines Vugrinec meni, da so predavanja sicer vsebinsko kakovostna, možnosti za razvoj pa vidi v bolj alktivnem doprinosu otrok k razpravi. »Mislim, da manjka prav tega. Predlagam več vse-
Spolna vzgoja v šoli je pomembna, a ključni so odkriti pogovori v družinskem krogu.
bin v šoli, kjer se mora ustvariti vzdušje, v katerem lahko otroci brez zadržkov spregovorijo o spolnosti in dobijo tudi druge informacije, ne le o spreminjajočem se telesu.«
Zdrava spolnost se začne doma
Obe sogovornici poudarjata, da je med spolnim dozorevanjem najpomembnejši pristen, odkrit odnos med otroki in starši. »Če odprtega pogovora ne morejo začeti, lahko otroke napotijo k nam v zdravstveni dom, lahko pa ube-rejo drugo taktiko. Otrok naj na Ust napiše vprašanje, starši jim nanj pisno odgovorijo. Pri mladostnikih pa pomagajo tudi pogovori v temi pred spanjem med tistim večernim crklja-njem. Nekateri otroci se tako lažje odprejo in postavijo vprašanje, ker ne pride do neposrednega očesnega stika, se pa zavedajo, da je starš ob njih in jih posluša,« svetuje Karmen Petek. Že pri sedmih letih je namreč dobro, da mama svoji hčeri na njej razumljiv način govori o segmentih, ki kasne-
je vplivajo na spolno obnašanje. Če se mama, denimo, sramuje higienskih vložkov, si bo dekle interpretiralo, da je z menstruacijo nekaj narobe, pa opozarja Ines Vugrinec. Zato se morajo starši z otroki pogovarjati pogosto, jasno, odkrito o spolnosti. »Starš, ki opazuje, posluša svojega otroka in je z njim v konstruktivnem dialogu, lahko veliko naredi za preventivo. Seveda postopno - od pogovora o tem, kako se razvija telo, kako se rojevajo otroci, nato pa o spolnem aktu. Otrok ne sme imeti občutka, da so to teme, o katerih je treba molčati. Ni dovolj, da mladostniku rečemo: ne imeti spolnih odnosov. Treba jim je to utemeljiti. Pa še to: če otroci ne sprašujejo, še ne pomeni, da jih ne zanima. Po drugi strani pa naj straši ne sklepajo, da so otroci spolno aktivni, če sprašujejo recimo o kontracepciji. Morda so le radovedni. Pogovor o spolnosti niti ne pomeni, da bodo straši otroke spodbudili k spolnosti. Ravno nasprotno. Bolj ko se bodo o tem pogovarjali, bolj bo vstop v spolnost premišljen.«
Spolno vedenje mladostnikov je neposredno povezano z odnosom do očeta in očetovim odnosom do matere. Znanstveno dokazano je, da je ne glede na to, ali starša živita skupaj ali ne, očetov odnos do matere ključen za spolno vedenje mladega fanta. Pri dekletih je najbrž podobno, ni pa dokazano. Otrok se o partnerskem odnosu uči od staršev. Želi si, da mu starši pokažejo, kaj so kvalitetni, odgovorni, komunikativni partnerski in družinski odnosi. Starš je tisti, ki da vrednote. Zato je pomembno, da izkaže ljubezen tako partnerju kot otroku, sta sklenili sogovornici.	■
t
Mnenja in odmevi
Mali princ v mestni
I • • v • •
knjižnici
V velenjski mestni knjižnici si lahko v poletnem času na razstavišču mladinske sobe ogledate simpatično razstavo o predstavi Na planetih Malega princa. Predstavo so pripravili otroci in mentorji osnovne šole Mihe Pin-tarja Toleda, ki so sami tudi izdelali potrebne rekvizite. Otroci v preoblikovani pripovedi zelo
popularne in sporočilno močne zgodbe o Malem princu sooblikujejo elemente gledališča, glasbe in drugih prvin sodobnega teatra.
Na razstavi so prikazane foto-
grafije s predstave, priprave na predstavo in nekaj rekvizitov, med katerimi izstopa letalo iz Malega princa ...
Niso krivi samo krajani Tajne
Letos sta v tedniku Naš čas izšla že dva članka na temo sporov med krajani zaselka Tajna, povezanih z neurejenimi zemljišči za komunalno infrastrukturo in cesto. Poudarjajo se spori med t. i. staroselci in novograditelji, pozablja pa se na jedro težav, ki so nastopile po spremembi prostorskega načrta leta 2010. Osebno sem lastnik takratnih kmetijskih zemljišč od leta 2001, sedaj pa prizadeti lastnik stavbnih zemljišč, ki jih ne morem tudi uporabljati kot stavbna zemljišča.
Na željo zainteresiranih se je v letu 2010 spremenil t. i. prostorski plan za območje Tajne, ki je dotedanja kmetijska zemljišča spremenil v stavbna. S tem se je na veselje lastnikov povečala vrednost zemljišč za vsaj tridesetkrat. Tako so parcele, ki so bile prej vredne do en evro za kvadratni meter, skočile na bajnih trideset in več evrov za kvadratni meter zemljišča.
Občina kot avtorica tega plana pa je pozabila povedati in zavezati lastnike zemljišč, da takšno povečanje vrednosti prinaša s seboj tudi nekaj obveznosti. Stavbna zemljišča lahko obstajajo le, če je do njih možno pripeljati tri osnovne komunalne dobrine, in sicer vodo, elektriko in cesto. V nasprotnem primeru stavbnih zemljišč ni. Nadomestilo za tako
imenovana minula družbena vlaganja v te osnovne in še nekatere druge komunalne dobrine pa je komunalni prispevek, ki ga občina pobira od novograditeljev.
Pri tem pa nastopi še ena težava, saj se je komunalna infrastruktura v tem zaselku gradila stihijsko, udarniško, brez načrtov, na pobudo krajanov ... in še bi lahko naštevali načine. Ker pa pri tej izgradnji iz različnih razlogov niso sodelovali vsi krajani, sedaj nekateri od novogradi-teljev zahtevajo plačilo za svoje delo, ki lahko naraste v zelo velike številke (nekaj tisoč do deset tisoč evrov). Merila za ta plačila se s časom spreminjajo, zneski pa naraščajo. Nihče pa ne zna povedati, kaj se s tem plačuje. Ali je to del komunalnega prispevka, ali je to nadomestilo za služnostno pravico, ali imajo ti ljudje pravico zahtevati ta plačila, kako je z davščinami na te prihodke ...?
Sam se že nekaj časa trudim pridobiti vsa potrebna soglasja, da bi lahko začel graditi na dveh zelo lepih parcelah, pa se mi vedno nekje zatakne. Uspelo mi je pridobiti soglasja za vodo in elektriko, pri cesti pa me t. i. lokalni veljaki enostavno blokirajo, ker se spori vlečejo že od samega nakupa zemljišča. Večkrat smo poskušali rešiti problem tudi s predstavniki občine, vendar neuspešno. Zaradi neodločnosti občine in nemoči krajevne sku-
pnosti lahko posamezniki enostavno blokirajo postopke ali pa zahtevajo nerazumno visoka plačila za »svoja minula vlaganja«. To povzroča spore med krajani, vzbuja strah pri potencialnih kupcih in bodočih graditeljih na tem območju. Posledično to tudi znižuje tržne vrednosti zemljišč, na katerih je možno graditi.
Iz navedenega lahko zaključimo, da je samo občina tista, ki mora rešiti ta problem, z ustreznimi prostorskimi akti vzpostaviti red pri urejanju stavbnih zemljišč in zagotoviti, da bodo lahko lastniki ta zemljišča tudi uporabljali za stavbna zemljišča.
Konec koncev je občina edina, ki na koncu pobere tudi davščine in komunalni prispevek. Posamezne lokalne veljake pa je treba osvestiti o tem, kaj je prostorski plan prinesel in kaj odnesel in kaj se sme pobirati in kaj se ne sme.
■ Jožef Čas

Peleti Arboreko A1	3
Bukovi briketi z luknjo (10 kg)
BIO peleti A2 (80 % bukev, 20 % smreka)	3
Vedno na zalogi tudi:
Krmila Jata Emona, pesni rezanci
Krmna žita in njihovi drobljenci (pšenica, koruza, ječmen ...) Sprejemamo naročila za enodnevne piščance in kokoši nesnice.
3,38 € 1,74 € 3,15 €
Naš čas, 14. 7. 2016, barve: CM K, stran 16
16
ŠPORT
"^AS
14. julija 2016
»Prišel sem, da napravim dober rezultat«
Tako pravi novi Rudarjev trener Slobodan Krčmarevic, za katerim so bogate tudi mednarodne igralske in trenerske izkušnje
Z nedeljsko finalno tekmo med gostitelji Francozi in Portugalci se je končalo letošnje evropsko prvenstvo nogometno prvenstvo. Tisti, ki ste navijali za Cristiana Ronalda in njegove soigralce, ste bili gotovo nadvse veseli, ker so Portugalci z zmago z 1 : 0 postali prvič prvaki stare celine. Če pa vam je bila bolj pri srcu Francija z najboljšim strelcem in igralcem prvenstva Antoniom Griezmannom, pa najbrž žalostni. Medtem pa to tekmovanje tone počasi v pozabo in pozornost ljubiteljev
nogometa, tudi v Šaleški dolini, oziroma navijačev Rudarja bo spet usmerjena na domače prvenstvo. V prvi nogometni ligi bo novo steklo že to soboto. Na uvodni tekmi bodo velenjski nogometni rudarji gostili Krško. Moštvi sta v prejšnji sezoni skoraj do zadnjega trepetali za obstanek v ligi, na koncu pa so Velenjčani pristali na sedmem mestu, Krčani pa z enakim številom točk mesto više.
Velenjski prvoligaš bo začel novo sezono v precej spremenjeni podobi. Priprave je moštvo za-
Rudarjeva zasedba
Ostali: Matej Radan, Denis Grbic, Mario Babic, Stjepan Babic, Mate Eterovic, Amer Krcic, Anže Pišek, Nikola Tolimir, Leon Črnčič, Luka Prašnikar, Damir Gr-gic, Mitja Lotrič, Senad Jahic, Klemen Bolha, David Kašnik, Illya Markovski, Kenan Fatkic. Novi igralci:
Darko Zec (27, Domžale); Bojan Vručina (31, Hrvaška), Jean Claude Billong (22, Francija), Mateo Mužek (21, Zavrč), vratar Borivoje Ristic (32, Radnik Surdilca, Srbija); Dem Hrustič Pljava (19), podpisal prvo profesionalno pogodbo s svojim dosedanjim klubom.
Odšli (potekle pogodbe, sporazumna prekinitev): Jaka Ihbeisheh, Marin Bratic, Milan Knezovic (preneh al igrati), Evald Džinic, Matic Čretnik, Milan Kocic, Gašper Kurež, Erman Bevab, Safet Gavranovic.
Slobodan Krčmarevic
(na sredini)
čelo 15. junija s srbskim trenerjem, 62-letnim Milovanom Ra-jevcem, ki pa ga je že po štirinajstih dneh zapustil, saj je postal selektor najboljše izbrane vrste Alžirije. Vodstvo kluba je našlo zamenjavo v 51-letnem prav tako Srbu Slobodanu Krčmarevicu, ki je takole začel kratek pogovor pred sobotnim startom:
»Vesel sem, da sem dobil priložnost v Velenju. Sem velik ljubi-
Novo Rudarjevo vodstvo se je zavzeto lotilo dela
»Želimo ustvariti trdno prvoligaško moštvo, ki se bo vse bolj spogledovalo tudi z vrhom lestvice,« pravi novi predsednik Gašper Škarja
Pred dobrim mesecem so na Rudarjevi skupščini izvolili novo vodstvo. Predsednik Rudarja je postal Gašper Škarja, ki je bil doslej član upravnega odbora. Kot pravi, se doslej ni 'poklicno' ukvarjal s takšno nalogo. »Sem se pa zato s svojimi delavci, ki so že dlje časa v Rudarju, toliko bolj zavzeto lotil te, zavedam se, zelo zahtevne naloge. Mislim, da smo dobro začeli, ter pripravili dobre temelje za začetek sezone in vsi skupaj smo lahko zelo optimistični.« Rudar je bil zaradi vsesplošnih gospodarskih težav v državi, Šaleški dolini, občini, tudi pri njegovem glavnem pokrovitelju Premogovniku v zadnjih sezonah v velikih finančnih težavah. Zdi pa se, da ste v tem kratkem času stanje zelo izboljšali? »Ukrepi za izboljšanje finančnega položaja kluba sicer še potekajo. Postavili smo si stvarne cilje, primerljive s prejšnjimi leti. Skrbeli bomo, da bo finančno poslovanje, delo kluba teklo nemoteno, da bomo pravočasno poravnavali svoje obveznosti. Vse z željo, da se ne bi več znašli v položaju, ko bi bilo obveznosti več kot prihodkov. NK Rudar je ostal društvo, vodi ga upravni odbor, nad njim je skupščina. Res pa smo poiskali določene partnerje, s katerimi ima-
mo pogodbo o sodelovanju z jasno zapisnimi obveznostmi. Za zdaj to sodelovanja poteka nemoteno. Verjamemo, da bo tako tudi naprej. Drugih rešitev ni bilo moč najti. Če se ne bi tako odločili, bi Rudar ostal z dolgo-
Gašper Škarja
vi, sledil bi stečaj, padel bi v najnižjo ligo, ker pač ne bi dobil dovoljenja za igranje v prvi. To bi pomenilo tako rekoč tudi konec dela z otroki. V klubu jih imamo 350 do 400. Predvsem na to smo mislili, da bi moštvo ostalo v prvi ligi, pa seveda, da bi tudi gledalci v prihodnje spremljali prvoligaški nogomet in da bi se dolgoletna prvoligaška Rudarje-
va tradicija nadaljevala. Zavedamo se, da so mladi temelj vsakega kluba, da brez njih ni razvoja, uspehov kluba. Zato smo na novo oblikovali nogometno šolo. In tako kot mnogi drugi klubi bomo tudi mi skušali vzgojiti čim več svojih igralcev, pa si s prodajo kakšnega od njih v bodoče tudi tako zagotoviti dovolj sredstev za delovanja članske ekipe.«
Ste postavili kakšne zahteve novemu trenerju?
»Naš prvi cilj je obstanek v ligi in seveda, da sezona ne bi bila tako nemirna kot prejšnja, ko še nekaj krogov pred koncem nismo vedeli, ali bomo v Velenju še gledali prvoligaški nogomet. Želimo ustvariti trdno prvoligaško moštvo, ki se bo vse bolj spogledovalo z vrhom lestvice. Stremimo tudi k Evropi; to je naš dolgoročni cilj, saj vemo, da čez noč ne moreš uresničiti tako velikih želja. Skratka, osnovni cilj v novi sezoni bo varna sredina lestvice. Storili bomo vse, da bo Rudar postal še bolj priljubljen, torej da bo še več ljubiteljev nogometa prihajalo na naše tekme. Vemo, kakšen je recept za to: dobri rezultati. Verjamem, da nam bo uspelo.«
a S. Vovk
telj narave, zato me je Velenje zelo navdušilo, je zelo lepo. Klub ima zelo dobre možnosti za delo, tri igrišča ...«
To pomeni, da ste se za novo nalogo zelo dobro pripravili?
»Pa sem tukaj šele dobrih deset dni. Za fante lahko rečem, da so delali zelo dobro; to velja tudi za čas, ko je bil z njimi prejšnji trener, in mislim, da so dobro pripravljeni na novo tekmovalno sezono. Zadnje dni namenjamo glavno pozornost taktičnemu delu. Seveda to ne pride čez noč glede na to, da je tudi veliko novih igralcev, ker je kar nekaj tistih, ki so v prejšnjem prvenstvu nosili Rudarjev dres, od-
šlo. Toda - kot sem že omenil -fantje so zelo prizadevni, disciplinirani, skratka pravi.« Na uvodnih tekmah bodo najbrž težave z uigranostjo moštva? »To je bilo opazno na nekaterih prijateljskih tekmah, toda fantje resnično zelo zavzeto vadijo, tudi dvakrat na dan. Prepričan sem, da bodo to morebitno pomanjkljivost nadomestili z veliko borbenostjo. Vsekakor pa pričakujem, da bo naša igra iz kroga v krog boljša.« Osebna želja?
»V Rudar sem prišel, da napravim dober rezultat. Tudi jaz sem po naravi zmagovalec. Za mano so, lahko rečem, bogate iz-
kušnje tako nogometaša kot tudi trenerja. Torej na vsaki tekmi pričakujem čim boljšo igro, čim boljši rezultat, navduševati naše ljubitelje. Zavedam se, da to ne bo lahko. Podobne želje imajo tudi drugi trenerji. Bolje veste kot jaz, da je slovenska liga zelo nepredvidljiva, težka, da lahko vsakdo premaga vsakega, favorit nefavorita. Kolikor sem jo spremljal, me je navdušilo, da se ne favorizirajo dobre ekipe, kandidati za prvaka, kot na primer pri nas, v Srbiji Crveno zvezdo ali Partizana. In to je v prejšnji sezoni potrdil med drugimi tudi Rudar, ki se je boril za obstanek v ligi, pa premagal aktualnega prvaka Maribor in bil glavni 'krivec', da ta ni uspel ubraniti naslova. To je seveda sedaj za nami, pred nami je premierna tekma s Krškim. Gledal sem enega od njihovih prijateljskih dvobojev. Gre za neugodno, trdo moštvo, ki seveda v Velenje ne bo prišlo na izlet. Vem, da nam ne bo lahko. Toda kakšni bi bili športniki, če ne bi upali na zmago. Želimo začeti sezono po vašem pregovoru: Dan se po jutro pozna.«
Srečno!
»Hvala.«
a S. Vovk
Pari prvega kroga - 16. 7.:
Rudar - Krško (18.15), Olimpi-ja -Celje; 17. 7.: Gorica - Aluminij, Domžale - Radomlje, Maribor - Koper.
Bo Elektra splavala?
Upnikom je ponujeno poplačilo terjatev v višini 25 odstotkov v petih letih
Milena Krstič - Planinc
Šoštanj, 7. julija - Košarkarski klub Elektra se je podobno kot številni klubi v dolini znašel v velikih finančnih težavah, tako velikih, da se je bilo treba odločiti - stečaj ali prisilna poravnava? Kot edina rešitev se je, tako pravijo v klubu, pokazala poenostavljena prisilna poravnava, nekakšna blažja oblika poravnave obveznosti z upniki.
KK Elektra je eno najstarejših košarkarskih društev v Sloveniji, čez dve leti jih bo štel sedemdeset. V Šoštanju pričakujejo, da
sovala več kot polovica upnikov, katerih skupni znesek terjatev znaša vsaj 60 odstotkov terjatev. Če bo ta pogoj izpolnjen, bo veljal za vse upnike, ne glede na to, ali so se z njo strinjali ali ne.
>
Okolje jim nudi moralno podporo, a brez finančne ne bo šlo.
bodo do jubileja finance stabilizirali in lahko začeli znova prija-zneje zreti v prihodnost.
Sklep o začetku poenostavljene prisilne poravnave je izdalo pristojno sodišče. Upnikom je ponujeno poplačilo terjatev v višini 25 odstotkov v petih letih. Poenostavljena prisilna poravnava bo sprejeta, če bo zanjo gla-
Stane Breznik: »Prepričan sem, da bo Elektra v naslednjih letih znova dosegla nivo, kjer je bila.«
Soglasje vsaj polovice upnikov v vrednosti vsaj 60 odstotkov obveznosti so dolžni pridobiti do 24. avgusta, kot jim je naložilo sodišče. »Cilju smo sorazmerno blizu, do danes smo pridobili polovico soglasij, ne pa še dovolj, smo nekje pri 55 odstotkih. Računam pa, da bomo v naslednjih
štirinajstih dneh zadostili tudi temu pogoju in sodišče zaprosili za pravnomočnost postopka,« pravi predsednik kluba Stane Breznik.
Klub dolguje precej, blizu 210.000 evrov. »Novih sponzorjev ni, stari so odšli ali pa ne prispevajo več v tolikšni meri, kot so v preteklosti. Zato smo se zavestno odločili, da se članska ekipa poslovi od igranja v prvi
Večina upnikov razume situacijo. Nekateri, predvsem bivši igralci in trenerji, pa tudi ne. Tega jim ne gre zameriti, pravijo v klubu. Igrali so za denar, to je bila njihova služba.
slovenski ligi, ker je to povezano z izjemno visokimi stroški, nastopali bodo v drugi ligi, vso pozornost pa bomo namenjali vzgoji mladih domačih igralcev. Ker jih za igranje potrebujemo dvanajst, za treninge pa še kakšnega več, bomo angažirali tudi kakšnega izkušenejšega igralca, baza pa bodo seveda mladi, ki so ostali v klubu. Nekaj jih je zelo perspektivnih, državnih re-prezentantov v mlajših selekcijah. Ne bomo jim preprečevali napredka, če si bodo našli boljše aranžmaje, jih bomo pa morali nadomestiti,« pravi Breznik.

Naš čas, 14. 7. 2016, barve: CM K, stran 17
ŠPORT
17
radi razporeda za sprinteije kar zahtevno, posebej za tiste, ki smo morali v kvalifikacije. Imeli smo najprej 200 m in to dvakrat v enem dnevu, mene in ostale, kot
smo se pogovarjale, je to ubilo i n smo potrebovale malo več časa, da so se naši "motorji" ogreli. Med tistimi tremi, ki so imeli kvalifikacije na 100 in 200 m ter še polfinale, sem bila najhitrejša. EP je lep obet pred OI, saj še nisem dosegla vrhunca in upam, da bo to na OI. S tekom pod 23 sekundami je možno priti v polfinale, bodo pa najmanj še Jamajčan-ke in tekačice ZDA in bo konkurenca malo močnejša, kot na SP lani v Pekingu, kjer sem že tekla v polfinalu," je pojasnila Miha-linčeva.	■
Za ureditev centra se ne bodo več zadolžili
14. julija 2016	"»^CAS
Eko mini golf na Golteh
Igranje mini golfa v planinskih čevljih na 1530 metrih nadmorske višine ni ravno običajno
Gorski turistični center Golte je leta 2010 z odprtjem novega hotela, ki je grajen po smernicah eko hotela, nadaljeval usmeritev z razvojem novih ,'zelenih" turističnih produktov. Golte so tudi razglašene za krajinski park
in so del območja Natura 2000, kjer veljajo visoki standardi ohranjanja okolja.
Za letošnjo poletno sezono so oblikovali nov produkt, ki bo zaradi unikatnosti še dodatno obogatil ponudbo na Golteh. Postavili so prvo eko mini golf igrišče v Sloveniji na nadmorski višini 1530 metrov, pri koči Trije ploti, ob akumulacijskem jezeru na vrhu smučišča Golte. Zagotovo velja, da gre za najvišje ležeče mini golf igrišče v Evropi.
Igrišče je v celoti izgrajeno iz
naravnih materialov. Uporabljene so bile drevesne sušice, veje in korenine. Igralna palica in žogica sta ravno tako narejeni iz lesa. Golf igrišče sestavlja 7 zanimivih igralnih polj, na katerih je potrebno tudi nekaj spretno-
sti, kako spraviti žogico do cilja. Igrišče obratuje julija in avgusta vse dni v tednu, septembra pa bo ob vikendih.
Marsikdo morda pomisli, da igranje mini golfa v poletni vročini pač ni zanj. A na Golteh je temperatura tudi do 10 stopinj nižja kot v dolini. Na Golteh se boste lahko tudi ohladili na gorski plaži ob akumulacijskem jezeru in uživali v pogledu na Ka-mniško-Savinjske Alpe. Dostop do igrišča in akumulacijskega jezera je mogoč s sedežnico, gor-
skim kolesom in seveda peš.
Golte nudijo obiskovalcem tudi atraktivni 200-metrski spust po zip-linu, plezanje na 12 metrov visoki plezalni steni, mrežo urejenih gorskokolesarskih poti, zanimive in tematske planin-
ske poti ter najvišje ležeči Alpski vrt z več kot 100 raznolikimi pri-merkki alpskega rastlinstva.
Na Golte lahko obiskovalci pridejo po prijetni panoramski cesti, ki je primerna za motoriste, osebne avtomobile in avtobuse. Doživetje je ravno tako vožnja z najdaljšo nihalko v Sloveniji, ki vas v samo minutah popelje v osrčje krajinskega parka. Posebnost vožnje z nihalko na Golte je tudi, da te pripelje neposredno v hotelsko zgradbo, kar je edinstveni primer v Evropi.	a
Atletika
Mihalinčeva končala v polfinalu EP
Amsterdam, 8. julija - Najboljša slovenska atletinja lanskega leta Maja Mihalinec je tretji dan evropskega prvenstva v atletiki v Amsterdamu v polfinalu teka na 100 m v prvi skupini zasedla peto mesto (11,55) in s skupno 15. izidom končala nastope na tem EP, na katerem je že tekla v pol-finalu in bila na 200 m deseta.
"Mislim, da sem bila danes dovolj spočita za olimpijsko normo, žal pa je veter pihal v prsi. Nič hudega, se bom na OI tako bolj osredotočila na 200 m. Tu sem videla, da lahko tečem pod 23 sekundami in to bo dodatna motivacija. EP je bilo za-
Ljubno ob Savinji - Občina Ljubno se je v svoji zgodovini lani prvič zadolžila. Dolgoročni kredit v višini 500 tisoč evrov je najela za ureditev skakalnega centra, sama pa je dodala še blizu 100 tisoč evrov za izvedbo nekaterih del.
Skakalnica ima danes vse certifikate, ki jih zahteva mednarodna smučarska zveza, kar pa je le del načrtov. Cilj lokalne sku-
pnosti kot investitorice je namreč ureditev centra v državni panožni skakalni center, ki bo omogočal treninge in tekmovanja tudi v poletnem času.
Za ta namen je lokalna skupnost že pridobila 150 tisoč evrov od Fundacije za šport, kar pa je precej premalo za vse potrebe. Po zagotovilih ljubenskega župana Franja Naraločnika se za skakalni center ne nameravajo
več zadolžiti, zato sedaj iščejo dodatne vire pri podjetjih. Center bodo urejali po fazah. »Vedno preverimo, kakšne so naše zmožnosti, in se na osnovi tega tudi odločamo. Glede na realnost menim, da bo treba počakati še kakšni dve leti, da bo center zaživel tudi v poletnem času,« še dodaja Naraločnik.
■ tp
Če dobro delaš, pošteno treniraš, rezultat ne more izostati
Strelec Franček Gorazd Tiršek - Nani iz Gornjega Grada »pili« še zadnje podrobnosti za nastop na paraolimpijskih igrah v Rio de Janeiru
Tatjana Podgoršek
V teh dneh smo mnogi z mislimi na zasluženem dopustu. 41-letni Franček Gorazd - Na-ni Tiršek iz Gornjega Grada o njem ne razmišlja. Z mislimi je pri največjem športnem dogodku na svetu - paraolimpijskih igrah v Rio de Janeiru, kjer bo nastopil v družbi najboljših športnikov strelcev z zračno puško iz vsega sveta. Na zadnji olim-pijadi v Londonu je v nezavidljivih okoliščinah osvojil srebrno medaljo.
O medalji ne govori
Na nastop se pripravlja z reprezentanco in v klubu - velenjskem Mrožu, katerega član je. Mu srce z vsakim dnem bližje olimpijadi bije hitreje? »Na takšen športen dogodek se ne moreš pripraviti v dveh ali treh mesecih, ampak trajajo priprave od ene do druge olimpijade. V štirih letih smo dobro, trdo delali. Ko dosežeš vse zahtevane kvalifikacije, norme, se nastopa veseliš. To je največji športni dogodek in
vsak športnik si želi nastopiti na njem,« pravi Nani. Kot je pojasnil, so treningi prilagojeni ritmu tekmovanj. Med letom potekajo še evropska, pa svetovna prvenstva. Vsekakor sedaj stvari finiši-rajo in »pilijo« še zadnje podrobnosti, stopnjujejo formo, predvsem pa delajo. Trdo delajo. O pričakovanjih, pravi, je težko govoriti, o medalji pa sploh ne. Treba se je podrediti tekmi, nasprotnike je treba spoštovati, si zaupati, verjeti vase, dati vse od sebe. »Kdor pošteno dela, pošteno trenira, sledi ciljem strokovnega vodstva, lahko upa na dober rezultat. Pri tem je namreč treba imeti tudi kanček športne sreče in biti v dnevni formi. Skratka, vse se ti mora pokriti. Potrudil se bom po svojih najboljših močeh in upam, da se bom vrnil iz Brazilije z nasmehom na ustih.«
Vsako prizorišče ima prednosti in slabosti
Glede na informacije naj bi se država gostiteljica ukvarjala z veliki težavami pri zagotavljanju potrebnih pogojev za nastope,
Franček Gorazd Tiršek: »Vrhunski strelci potrebujemo veliko samodiscipline, imeti moramo voljo, željo in zanos. Ko se vse to združi v celoto, pridejo tudi rezultati.«
straši pa še virus zika. Tiršek meni, da ima vsako prizorišče svoje prednosti in slabosti. Južna Amerika zagotovo ima svoje posebnosti, a ko si zaupaš, greš po svoji poti. Pomembno je, da si psihofizično dobro pripravljen, umirjen, da sprejmeš pogoje, kakršni so. »Ti so za vse enaki.
Zmagajo pač najboljši. Razmišljati, kako in kaj bi lahko bilo, je zame brezpredmetno. Bolje se je usmeriti k dobrim mislim in jih v danem trenutku uporabiti.«
Zanj so olimpijske igre nekaj posebnega in nepozabnega tudi zato, ker je to svet v malem. Trenerji, športniki, strokovnjaki, zdravniška oskrba - vsi pridejo, se srečujejo, združujejo. Olimpijska vas je napolnjena s posebno energijo. »Ko človek doživi otvoritev in zaključek olimpijskih iger, to nosi v sebi celo življenje.«
Vse je v glavi
Ob razmišljanju, kakšen je dober strelec? Mora imeti ostro oko, mora biti miren, potrpežljiv...? Ostro oko je zaželeno, izvemo, a sam ima glede vida težave. Meri z levim očesom, kar pomeni, da strelja z levo roko, čeprav je desničar. Z desno strelja le, če je na puški optika. Ljudje se kar malo čudijo, ko na strelišču eksperimentira. »S tem pa vedno znova dokazujem, da je vse v glavi. Dober strelec mora delati trdo,
se odrekati marsičemu, biti zelo osredotočen, se znati umiriti.«
Strelec že od malih nog
Zakaj je izbral med športi prav streljanje? Zato, ker ga spremlja že od malih nog. V njegovem domačem kraju vrsto let zelo uspešno deluje lokostrelsko društvo. V njem se je najprej preizkušal kot lokostrelec in veljal za perspektivnega mladega športnika. Nato je tega opustil in prijel za lovsko puško in osvojil naslov državnega prvaka v streljanju na premično tarčo ter na sto metrov precizno z velikim kalibrom. Leta 2003 je kot sopotnik v avtomobilu doživel prometno nesrečo, v kateri se je hudo poškodoval. Z veliko volje, želje, vztrajnosti in ob pomoči najboljših fizio-terapevtov je zaživel na novo in se znova vrnil k strelstvu. Začel se je udeleževati državnih prvenstev za invalide z zračnim orožjem, na katerih je postal večkrat državni prvak. Zaradi odličnih rezultatov so ga leta 2007 povabili v državno reprezentanco. »Sedaj se po svojih najboljših močeh trudim zastopati Slovenijo na največjih tekmovanjih.«
Laskava priznanja
Bera njegovih priznanj je zavidanja vredna. Poleg že omenjenih državnih naslovov je častni občan Občine Gornji Grad, je
večkratni nosilec naziva najboljši športnik leta pri invalidih na lokalni in državni ravni . Zanj so to laskava priznanja, ki jih ni nikoli pričakoval. Presenetilo ga je vsako posebej. Ko je prišel s srebrno medaljo okoli vratu iz Londona, so ga že na letališču pričakali športniki - strelci iz cele Slovenije, njegovi Mroži iz Velenja, vrnitev v domači kraj pa je bilo popolno presenečenje. Pričakalo ga je, po podatkih, blizu 2.000 ljudi in se veselilo skupaj z njim do jutra. »Bilo je fantastično. Tudi to je plačilo za trud, ki ga vlagaš. Prijeten je občutek, da te ljudje spremljajo, spoštujejo tvoje delo, garanje, odrekanje.«
Prostega časa, pravi, nima veliko. Kadar ga ima in če mu to dopušča zdravje, pomaga v gostinskem lokalu v Gornjem Gradu, ki ga vodi njegova mama. Sicer pa je navdušen nad lovstvom, ki je zanj več kot le streljanje živali. Je med ustanovitelji gobarskega društva v domačem kraju, skupaj z domačini je zadolžen za gasilsko sireno. »Najraje sem v naravi. Ta je velika knjiga, ki nam vse sporoča, a žal ljudje prepogosto hodijo z zaprtimi očmi in njena sporočila prezrejo. V naravi se sprostim, izpraznim glavo, se napolnim z energijo in dobim novo motivacijo.«
■
Naš čas, 14. 7. 2016, barve: CM K, stran 18
18
MODROBELA KRONIKA
«»^AS
14. julija 2016
Šoferji in avtomehaniki so praznovali
Povorka vozil ob prazniku šoferjev 13. julija in 60-letnici ZŠAM Velenje ter 1. proslavi
Neodvisne Zveze ZŠAM Slovenije
Velenje, 9. julija - Združenje šoferjev in avtomehanikov (ZŠAM) Velenje, ki letos obeležuje 60-letnico delovanja ob jubileju in prazniku šoferjev in avtomehanikov 13. juliju, je v soboto pripravilo povorko vozil, oboje pa so združili s prvo proslavo Neodvisne Zveze ZŠAM Slovenije.
Zbrali so se na parkirišču podjetja APS Velenje na Koroški cesti, nato pa je povorka krenila po glavnih ulicah Velenja. V njej je bilo 60 različnih motornih vozil iz desetih združenj ter šestih moto klubov iz Šaleške doline in sto trije uniformirani člani.
Povorka je pot nadaljevala po glavni cesti v Šoštanj in bližnjo okolico, opoldne pa se ustavila na parkirnem prostoru TEŠ, kjer so jo pričakali godbeniki pihalnega orkestra Zarja. Pred začetkom proslave je poveljnik neodvisne zveze Bojan Predovnik predal ra-port predsedniku Milanu Pečniku. Program je povezovala Karolina Destovnik, v njem pa so udeležence proslave ob Milanu Pečniku nagovorili predsednik ZŠAM Velenje Bojan Penšek in gostje. Predsednik SPV MO Velenje Karel Drago Seme, Sonja Glažar, vodja Medobčinske inšpekcije, redarstva in
varstva okolja, Andrej Klobasa, predsednik sekcije za promet pri OZS in Cvetka Gliha, generalna sekretarka v sindikatu delavcev prometa in zvez.
Predsednik ZŠAM Velenje je podelil plakete in priznanja najzaslužnejšim članom, organizacijam in društvom ter izkaznici častnega člana ZŠAM, ki sta ju prejela ustanovna člana Ivan Rotnik in Blaž Jovan.
Po pogostitvi in prijetnem ozračju, za katerega je poskrbel ansambel Veritas, so se razšli z lepimi vtisi in željo po srečni vožnji.
a Janez Pravdič
Bajde še enkrat k psihiatru
Grozi mu najmanj 15 let zapora
Velenje, Celje, 6. julija - Romeo Bajde, oče koroških dečkov, ki je konec decembra lani umoril svojo partnerico in mater njunih sinov, v sredo ni dočakal začetka predobravnavnega postopka.
Na njem bi se moral izjasniti o tem, ali svojo krivdo za grozljivo dejanje priznava ali ne. Njegov odvetnik je predlagal, da ga še enkrat pregleda psihiatrični izvedenec, državna tožilka se je s tem strinjala, sodnik pa predlog obrambe sprejel in predo-bravnavni narok preložil na 17. avgust.
46-letnega Romea Bajdo obtožnica bremeni umora 33-letne partnerice Lidije Škratek v stanju bistveno zmanjšane prištevno-sti. V času tragičnega dogodka je bil pijan, ob tem pa so psihiatri v preiskavi ugotovili še, da ima dvojno osebnostno motnjo. Grozi mu najmanj 15 let zapora.
a mkp
Nasilje v družini
Velenje, 5. julija - V torek opoldne so iz Centra za socialno delo policiste obvestili o možnem kaznivem dejanju nasilja v družini iz Pesja. Mož naj bi nad ženo izvajal psihično nasilje in se tudi fizično znašal nad njo. Žena se je z otrokoma odselila.
Policisti so pri preverjanju ugotovili, da ni pogojev za izrek prepovedi približevanja, bodo pa osumljenega nasilja v družini ovadili.
Nesreča pri delu v gozdu
Luče, 5. julija - V Krnici pri Lučah se je zgodila nesreča pri delu v gozdu. Med podiranjem je padajoče drevo po roki udarilo 34-letnega domačina. Pri tem je utrpel zlom leve nadlahti. S helikopterjem so ga prepeljali v UKC Ljubljana.
Ogoljufan internetni uporabnik
Velenje, 5. julija - Velenjski policisti so bili obveščeni o kazni-
vem dejanju goljufije.
Neznanec je preko računalniške aplikacije spravil v zmoto oškodovanca iz Velenja. Ta je preko banke nakazal kupnino v višini 2.250 evrov za motorno kolo, prodajalec pa je takoj za tem izbrisal podatke.
Znanec ne vrne denarja
Velenje, 6. julija - V sredo je Velenjčan policistom prijavil kaznivo dejanje goljufije. Znancu je posodil 1.500 evrov, ta pa mu jih ne vrne.
Pijača, ležalke, blazine, žoge, palice ...
Velenje, 7. julija - Na Koroški cesti je neznanec vlomil v skladiščne prostore gostinskega lokala Beach bar ob jezeru. Odtujil je manjšo količino različnih pijač, ležalke, blazine, žoge in palice za mini golf. Podjetnico je oškodoval za okoli 500 evrov.
V ponedeljek, 11. julija zvečer, pa je z Velenjske plaže izginilo kolo znamke Scott Voltage, vreden okoli 100 evrov.
Ni tedna brez nesreč
Velenje, Šoštanj, Šmartno ob Paki, 5. julija - Na območju v pristojnosti Policijske postaje Velenje se je prejšnji teden zgodilo več nesreč, k sreči posledice niso bile prehude.
V	torek, 5. julija, je počilo na parkirnem prostoru ob jezeru, kjer voznik osebnega avtomobila, ko ga je zapustil, tega ni primerno zavaroval. Vozilo je zapeljalo v drugo vozilo in ga poškodovalo. Voznik je svoje podatke pustil na vozilu oškodovanke, s čimer se je izognil kazni pobega s kraja nesreče.
V	četrtek, 7. julija, je voznik osebnega avtomobila zaradi neprilagojene hitrosti trčil v objekt doma krajanov v Lokovici. Škoda je nastala tako na avtomobilu kot na objektu.
V	petek, 8. julija, je prišlo do trka na parkirišču na Jenkovi v Velenju. Voznik se pri vzvratni vožnji ni prepričal, ali to lahko naredi varno, in je trčil v pakirano vozilo.
V	soboto, 9. julija zvečer, pa je voznik osebnega avtomobila, ki je vozil v smeri Lokovice, policiste obvestil, da se je umikal vozilu, ki mu je pripeljalo nasproti. Kmalu za tem je v ogledalu videl, da je ta zapeljal z vozišča. Policisti so šli na kraj in v jarku našli vozilo. Voznika so izsledili preko registrskih tablic. Alkotest, ki so ga opravili, je bil pozitiven. Voznik se z rezultatom ni strinjal, zato mu je bil odrejen strokovni pregled v zdravstvenem domu.
V	nedeljo, 10. julija, pa sta se pri padcu poškodovala dva kolesarja. Eden je padel v Topolšici in pri tem utrpel lažji pretres možganov, drugi pa v naselju Šoštanj. Pri padcu je utrpel manjše odrgnine.
Ukradel motor
Velenje, 7. julija - Iz odklenjene kleti stanovanjskega bloka na Koželjskega ulici je v noči na četrtek neznanec ukradel motorno kolo znamke KTM 450, registrskih številk CE FR - 08. Lastnika je škodoval za okoli 7.500 evrov. Zvečer pa je bilo vlomljeno še v eno od kleti na Koželj-skega ulici. Neznanec je odtujil kolo, skupaj z vlomom pa povzročil za 500 evrov škode.
Iz odklenjenih kolesarnic na Goriški cesti pa sta bili ukradeni dve kolesi. Lastnika sta s tatvinama oškodovana za 400 evrov.
Vlom v župnišče
Luče, 11, julija - V ponedeljek je vlomilec obiskal župnišče v Lučah. Neznanec je na silo odprl kovinsko omaro in iz nje odtujil 2.300 evrov.
Istega dne so policisti opravili ogled kraja vloma tudi v župni-
šče v Črni na Koroškem. Tam je neznanec iz predala pisalne mize ukradel 300 evrov.
Kosil bo
Mislinja, 11. julija - V noči na ponedeljek je iz odklenjenega skednja na Tolstem Vrhu izginila novejša kosilnica znamke BCS. Lastnik je oškodovan za 2.500 evrov.
Padel s kozolca in se hudo poškodoval
Parižlje, 11. julija - V zgodnjih večernih urah se je 61-letni domačin v Parižljah želel na kozolec povzpeti s plezanjem po lesenih latah. Pri tem se mu je zadnja zlomila. Z višine okoli šestih metrov je padel na tlakovana tla in se pri tem zelo hudo poškodoval.
Adil Huselja
varnostno ogledalo
Pocitnice in
varnost
Poletni čas je čas počitnic. V tem obdobju se tako zaradi šolskih počitnic kot tudi višjih temperatur spremeni utrip življenja. V institucijah in podjetjih je zmanjšano število tistih, ki so v službi, šole so zaprle svoja vrata in velika večina med nam i načrtuje ali pa je že na zasluženem da pustu. Toda tudi v počitniškem času ne smemo zanemariti vidika varnosti. Pri tem je treba upoštevati več segmentov varnosti in ne zgolj tistega, ki se nanaša na lastno varnost, ne glede, ali smo v avtu, na cesti ali na terminalu letališča, postaji podzemne železnice, v hotelski sobi, se sončimo na plaži ali ogledujemo umetnine v prestižnem muzeju v eni od evropskih prestolnic. Poudaril bom tri.
Na prvem mestu poudarjam varnost našega doma. Kljub 22,5-odstotnemu upadu kaznivih dejanj premoženjske kriminalitete s 54.890 v letu 2014 na 42.537 v letu 2015 moramo izvesti vse varovalne in zaščitne ukrepe svojega doma, pa naj gre za stanovanje v stanovanjskem bloku ali hišo v mestu ali na podeželju. Med 42.537 tovrstnimi kaznivimi dejanji je bilo 33.686 tatvin in kar 10.251 vlomov, kar je kljub zmanjšanju v primerjavi z letom 2014 še vedno kar precej visoka številka. Raziskanost teh kaznivih dejanj je bila relativno slaba, saj so policisti raziskali 21,9 odstotka prijavljenih tatvin, pri vlomih pa so bili uspešni le v 15,4 odstotka. Vsesplošna kriza, kije na žalost še vedno prisotna, bo vplivala, da se bo ta trend skoraj zagotovo še nadaljeval.
Zato policisti dodatno opozarjajo na samozaščitne ukrepe. Prvi je angažiranje sosedov ali drugih oseb, da so pozorni na dogajanje pred vrati in okni vašega doma. Zelo učinkovito je tudi ustvarjanje videza, da ste doma in ne na počitnicah. Redno praznjenje poštnega nabiralnika, pometanje dvorišča, urejanje rož na okenskih in balkonskih policah, občasno prižiganje luči v notranjosti, spuščanje in dvigovanje rolet, žaluzij ... lahko odvrnejo pozornost naključnih ali profesionalnih kriminalcev. Če boste ob tem dodali še dodatne varnostne ukrepe, med katere sodijo alarmna naprava; protivlomna vhodna vrata, opremljena s kakovostno ključavnico, zaščitnim okovjem in ščitom proti lomljenju; okna z varovalnimi folijami ali mehansko zaščito na okenskih krilih; senzorske luči in še bi lahko naštevali, boste bistveno pripomogli k boljši zaščiti svojega doma.
Na drugem mestu je varnost v času potovanja. Večina ljudi odhaja z lastnimi avtomobili; v tem primeru je treba poskrbeti za tehnično izpravnost vozila. Prtljaga v vozilu in na njem zahteva dodatno pozornost. Preden napolnite prtljažni prostor, vzemite komplet prve pomoči, varnostni trikotnik, rezervne žarnice in odsevni jopič ter jih postavite na vrh prtljage, da jih imate v dosegu roke, če jih boste potrebovali. Prevažanje prtljage v strešnem kovčku, koles ali drugih športnih rekvizitov na strehi pomeni dodatno težo in vpliva tudi na stabilnost vozila, zato se je treba izogibati sunkovitim manevrom, od zavijanja do zaviranja. Preden odidete, se pozanimajte o vzdrževalnih delih na cesti in zastojih. Če se na pot odpravljate z organiziranim prevozom, boste imeli nekaj skrbi manj, kar ne pomeni, da ste lahko brezskrbni. Postanki na avtocestnih postajališčih so lahko zelo neprijetni, saj so nepridipravi zelo iznajdljivi in zelo hitro lahko izkoristijo vašo nepozornost, da vam odtujijo torbico ali nahrbtnik z dokumenti, denarjem in plačilnimi karticami. Tretji segment je lastna varnost v kraju, ki ste ga izbrali za svoje počitnice. Že pred odhodom se je zelo priporočljivo pozanimati o varnostnih razmerah in priporočilih lokalnih oblasti in potovalnih agencij. Teroristični napadi in resne grožnje, ki smo jim priča v evropskih prestolnicah, potrjujejo dobro znano dejstvo, da stoodstotne varnosti nikjer ni več. Čeprav to ni najboljša popotnica, bodite vsaj v mislih pripravljeni tudi na tovrstne reči, da se lahko ustrezno odzovete in tako izognete dodatnim težavam. Srečno, ne glede, kje in kako boste preživeli počitnice!
Iz POLICIJSKE beležke
Nespodobni sosed
Velenje, 6. julija - V sredo okoli 13.30. so šli policisti na Foitovo, kjer je sosed ozmerjal, potem pa še pljunil soseda. Zaradi nespodobnega vedenja so mu napisali plačilni nalog.
Partner ji je grozil
Velenje, 8. julija - V petek zvečer je na Goriški v Velenju partner žalil partnerko,
pri tem ji je tudi grozil. Policisti mu bodo napisali plačilni nalog.
Kdo pošilja sporočila?
Velenje, 10. julija - V nedeljo se je na Policijski postaji oglasil krajan Hrastovca. Povedal je, da je na svojo telefonsko številko prejel več sporočil z grozilno vsebino. Številka, s katere so bila poslana, mu ni znana. To bodo zdaj skušali ugotoviti policisti.
a

Naš čas, 14. 7. 2016, barve: CM K, stran 19
14. julija 2016
»»WAS
UTRIP
19
Zgodovinska ura osamosvojitve
HOROSKOP
Ob 25. obletnici samostojnosti smo v OZ-SČ Velenje pripravili uro zgodovine. Sklicali smo vse poveljnike enot TO Velenje, ki so v času vojne za Slovenijo poveljevali enotam v takratnem 89. Območnem štabu TO.
Ob tej priložnosti smo pripravili zemljevid z označenimi položaji, kjer so enote delovale, kje so domačije, ki so skrivale orožje, kraj prevzema helikopterja Gazela; domačije, kjer so helikopter TO Velenje 001 skrivali pred JLA, in zbirni center, kjer so prebivali prvi pripadniki iz 710. učnega centra iz Pe-ker. Po vsebinskem razgovoru in analizi smo si skupaj s pripadniki 151. HEESK celotno območje ogledali iz zraka, ga posneli, tako da ga bomo lahko porabili kot gradivo za spominski center 91, ki bo odprt letos oktobra v Velenju.	a
Flosarski bal na prelomnici?
Letos več kot 40 dogodkov - Etnografske povorke skozi Ljubno ne bo -Vseh ciljev še niso uresničili
Tatjana Podgoršek
Vse od druge polovice julija do 7. avgusta bo v občini Ljubno bolj živahno kot običajno zaradi občinskega praznika, predvsem pa prireditev, s katerimi ga bodo zaznamovali. V programu 56. Flosarskega bala, ki sodi med najstarejše etnografske prireditve na Slovenske, je po zagotovilih predsednika Turističnega društva Naš kraj Ljubno Raden-ka Tešanovica več kot 40 prireditev, od avtomobilov starodobni-kov, športnih, narodopisnih, kulturnih, raznih srečanj, nastopov znanih glasbenih skupin. Prireditve se bodo dogajale po celotni lokalni skupnosti, osrednja -Flosarski bal - pa bo na prireditvenem prostoru v Vrbju.
V primerjavi z lansko letos ne bo etnografske povorke skozi Ljubno. V navado - tako sogo-
Zgodilo se je...
od 15. 7. do 21. 7.
-	15. julija 1952 se je v sindikalni sobi v Velenju zbrala skupina ljudi, ki je na tem zboru sprejela sklep o ustanovitvi rokometne sekcije v okviru Partizana Velenje; to je začetek ukvarjanja z rokometom v Šaleški dolini in začetek rokometnega kluba Gorenje (v Šoštanju so pri TVD Partizan ustanovili rokometni klub leta 1958, iz katerega se je kasneje tudi razvil RK Gorenje);
-	15. julija 1963 so v novih prostorih občine Velenje začeli sprejemati prve stranke; s prestavitvijo občine iz Šoštanja v Velenje je bil ukinjen Krajevni urad Velenje, ustanovljen pa je
vornik - je prišlo, da jo po treh, štirih letih zapored prekinejo in naredijo nekaj drugega. Tokrat so se odločili, da izdelajo »rižo« v Vrbju, kot so jo imeli včasih, in prikažejo spravilo lesa na star način.
Ciljev projekta še niso dosegli v celoti
Sicer pa je Tešanovic povedal, da so cilje projekta oblikovali pri pripravi 50. prireditve. Takrat so si zastavili kar nekaj ciljev oziroma želja. Predvsem so pri tem želeli spodbuditi, združiti občane, društva, posameznike, da naredijo nekaj za kraj, skupaj širijo ime Ljubnega in flosarstva, ki je
bil Krajevni urad Šoštanj;
■	16. malega srpana je praznik Karmelske Matere božje. Kar-melski Materi božji je posvečena tudi cerkev v Starem Velenju; cerkev je bila pozidana najkasneje v 15. stoletju in le malokdo ve, da je to tudi romarska cerkev;
■	16. julija 1978 so se družmir-ski gasilci ob praznovanju 70. obletnice društva zadnjič zbrali pred svojim gasilskim domom v Družmirju, saj so dom kmalu po slovesnosti zaradi ugrezanja tal podrli;
■	16. julija 1981 ob 10. uri pa je na Andrejevem domu na Slemenu in na dveh kmetijah v Šentvidu nad Zavodnjami zasvetila električna luč;
■	17. julija 1990 so na skupnem zasedanju zbori velenjske skupščine razveljavili sklep iz leta 1981 o preimenovanju Velenja v Titovo Velenje in Velenje je ponovno postalo le Velenje;
■	19. julija leta 1919 je bila na po-
bilo nekoč ena od glavnih gospodarskih panog v Zgornji Savinjski dolini. Pozimi je Ljubno prepoznavno po smučarskih skokih za ženske, poleti pa naj bi bilo po Flosarskem balu. V turističnem društvu ne skrivajo želje, da bi bil to vodilni festival v omenjeni dolini, ki bi privabil v prelepo dolino številne turiste. Jim uspeva uresničevati cilje? »Dogodki so zanimivi, nismo pa še dosegli takšne prepoznavnosti, ki bi privabila večjo množico ljudi. To bomo dosegli, če se bo turistično povezala celotna dolina. Enkrat za vselej bi morali odstraniti pre-preke, povezati vseh 7 turistično-informacijskih centrov v enega,
ki bi bil zanesljivo bolj učinkovit, in oblikovati eno strategijo razvoja turizma od Mozirja do Solčave. Poskusi so bili, zrelosti in dozorelosti za kaj takega pa še nismo dosegli.«
Projekt Flosarski bal je po mnenju sogovornika pravzaprav na nekakšni prelomnici, ko se bo treba odločiti, ali prireditev nadgraditi ali pa jo »spraviti« na raven pred 10 leti. Bo to naloga turističnega društva? »Zagotovo ne. Društvo je le skupina en-tuziastov, ki si želi, da se nekaj v okolju dogaja. Niti so v rokah drugih,« je odgovoril Radenko Tešanovic.
Cerkev sv. Marije v Starem Velenju (Foto Arhiv Muzeja Velenje)
šti v Šoštanju postavljena prva javna telefonska govorilnica;
■	19. julija 1981 je velenjski atlet Stane Miklavžina zmagal na atletskem državnem prvenstvu v Subotici v teku na 5000 metrov; na istem prvenstvu je Mi-klavžina osvojil tudi bronasto medaljo v teku na 10.000 metrov;
■	20. julija leta 1969 so v Šošta-
nju ob 100-letnici gasilstva odprli nov gasilski dom;
-	21. julija 1948 so bili objavljeni rezultati prvega povojnega popisa prebivalstva v Sloveniji; v takratni jugoslovanski republiki Sloveniji je živelo 1.389.094 prebivalcev, od tega v občini Velenje 7674, v občini Šoštanj 6976, v občini Šmartno ob Pa-ki pa 1891;
-	21. julija 1953 sta bila Karel De-stovnik Kajuh in Miha Pintar Toledo proglašena za narodna heroja;
-	21. julija 1957 je bil v Velenju praznik prostovoljcev združen z velikim političnim zborovanjem;
-	21. julija 1976 so Šoštanjčani dobili nov zdravstveni dom;
-	21. julija 1977 je dr. Milan Že-vart za svojo monografijo Narodnoosvobodilni boj v Šaleški dolini prejel nagrado Vstaje slovenskega naroda.
a Damijan Kljajič
T
Oven od 21. 3. do 21. 4.
Že nekaj časa se nabira, sedaj bo udarilo. Za vas še vedno velja, da vedno, če se vam v življenju kaj ne izide tako kot bi želeli, niste več prijazni. Niti do najbližjih, ki jih zadnje dni prav odrivate od sebe. Včasih je bolje, če kaj obdržite zase. Tokrat ne bo vse za povedati na glas, kar je za vas, ko v vas vre, vedno težko. Molčite, kolikor dolgo bo šlo. Ljudje so privoščljivi, in lahko bi se zgodilo, da bi kdo od vaših nasprotnikov izkoristil vašo ranljivost. Ne bo prijetno, ko vam bodo tudi tisti, ki jim zaupate, povedali, da ste za nastalo situacijo krivi sami. To boste težko sprejeli. Kot tudi to, da je včasih življenje zelo krivično. A za dežjem še vedno posije sonce. Vaše bo začelo sijati proti koncu julija. Prej pa vas čaka še nekaj življenjskih neviht.
Ö
Bik od 22. 4. do 20. 5.
Pri delu, ki ga v teh dneh sicer ne boste imeli prav veliko, bo šlo vse kot po maslu. Celo presegli boste sami sebe. Kar se odnosov tiče, pa bo slika povsem drugačna. Srečo imate, da vam ljudje zaupajo tudi zato, ker ste zanesljivi. Če nekaj obljubite, to tudi izpeljete. Je pa res, da zadnje čase velikokrat malce zamujate, kar vam ni v plus. Ko se boste opravičevali, pazite, kaj in koliko razlagate, saj se vam zna zgoditi, da se boste zapletli in povedali več kot bi smeli. Ker vas večina takih ne pozna, bodo tudi razmišljali narobe. Še je čas, da se stvari obrnejo v vašo korist. Tudi kar se počutja tiče. V teh dneh boste končno izvedeli, kje delate napako. Odločili se boste, da jo odpravite. Ne, ne bo lahko. Še dobro, da se tega zavedate, še preden ste začeli spreminjati življenjske navade.
2
Dvojčka od 21. 5. do 21. 6.
Čutite, da je ljubezen zelo blizu. Kljub temu se boste držali nazaj in si še nekaj dni ne boste priznali, kaj in koga si v resnici. Nič čudnega, če boste pogosto delovali zasanjano, odsotno. Partner vas bo kmalu vprašal, kaj se dogaja z vami. In ne bo vam preostalo drugega, kot da mu poveste, kar se v vaši duši nabira že dolgo. Pri tem pa pazite, kako daleč boste šli. Če si želite ohraniti zvezo in v njej le popraviti stvari, ki vas najbolj motijo, bodite previdni v besedah in dejanjih. Če ne, je lahko ta pogovor začetek konca vaše zveze. Kar se financ tiče, se bo stanje počasi začelo izboljševati. To vas bo vsaj malo potolažilo, saj dnevi, ki so pred vami, sicer ne bodo najbolj prijetni. Potolažite se s kakšnim drobnim nakupom. Saj veste, majhne stvari delajo življenje lepo, zato si jih privoščite brez slabe vesti.
Rak od 22.6. do 22.7.
Če ne boste zapostavljali prijateljskih in ljubezenskih odnosov, bo življenje v naslednjih dneh ne le lepše, ampak tudi lažje. Imeli ste že občutek, da vaše življenje postaja mirno in takšno, kot si že dolgo želite. V teh dneh boste ugotavljali, da ste se ušteli. Samotarstvo, ki ste se mu predajali zadnje tedne, bo pustilo posledice. Pazite, koliko in komu boste v naslednjih dneh obljubljali pomoč. Sploh, ker že tako nimate časa in energije za vse, kar morate postoriti zato, da bo doma mir v hiši. Poleg tega vas mnogi še vedno izkoriščajo. Prav v teh dneh boste spoznali, da je denar spremenil tudi nekaj tistih, ki ste jim doslej zaupali. Zato se raje zanesite le nase! Malo jih je, ki vam bodo resnično hoteli pomagati, ko boste pomoč potrebovali. Tistih, ki ste jim vi veliko pomagali, tokrat ne bo med njimi.
Lev od 23.7. do 23.8.
Živčno stanje v službi se za tiste, ki niso na dopustu, še ne bo umirilo. Veliko se boste pogajali, rešitev pa še ni videti na obzorju. Tudi zato, ker gre poleti vse bolj počasi, vsi odločitve prelagajo na zgodnjo jesen. Vi jih ne boste. Vsaj osebnih ne. Nekaj naslednjih dni se boste zadrževali predvsem doma, saj si sploh ne boste želeli družbe. Vsi se vam bodo zdeli zlagani, celo domači vam bodo šli rahlo na živce. Imate pa neverjetno srečo, da znate biti več kot prijeten sogovornik in znate ljudem zlesti pod kožo. To vam bo uspelo, četudi se ne boste trudili. Ne le, da boste nekomu zelo pomembnemu krepko zlezli pod kožo, nekdo bo zaradi vaših dejanj v preteklosti začel kovati vaše sposobnosti v zvezde, kar vam bo odprlo tudi tista vrata, ki bi sicer ostala zaprta. Življenje se vam bo umirilo prihodnji teden, s tem pa tudi vi.
Tffp
Devica od 24. 8. do 23. 9.
Včasih sami sebe ne prepoznate več. Prav v teh dneh boste drugim in sebi dokazali, da lahko s svojo trmo in vztrajnostjo dosežete veliko. Vsi vas bodo prepričevali, da časi vašim načrtom in željam niso naklonjeni, vi pa boste vztrajali. In uspeli. To vas bo seveda osrečilo. Kar se dela tiče, bodo naslednji dnevi zato za tiste, ki boste še delavni, zelo uspešni. Srečni tisti, ki že uživate na dopustu. Letos ste res težko čakali proste dni. Ustvarjalni boste sicer krepko manj kot sicer, kar vam bo že kmalu začelo iti na živce. Čisto lenarjenje preprosto ni za vas, zato boste že na začetku prihodnjega tedna začeli ustvarjati na področjih, ki vas zanimajo, a zanje nikoli niste imeli časa. Šlo vam bo dobro, zato bo vaše razpoloženje iz dneva v dan bolj prešerno. Tega bo najbolj vesel vaš partner.
Tehtnica od 24.9. do 23.10.
Vsak dan bolj vam bo jasno, da si želite v življenju veliko sprememb. In to kmalu. Trenutno še nimate ne volje in ne moči, da bi začeli prav vi, zato se bodo stvari premikale bolj počasi, kot si želite. Če boste čakali na čudež, ste se ušteli, ker ga ne bo. Kot tudi ne bo tistega, ki bivaš podprl vvašem razmišljanju. Tudi partner ne bo najbolj razumevajoč, saj ve, da bo poleg vas prav on tisti, ki bo moral opraviti neljubo delo. Zdelo se vam bo, kot da beži od vas in skriva, kaj se mu dogaja v duši. Ne boste se motili. Šesti čut vam bo povedal, kaj se dogaja. Vprašanje je le, ali se boste slepili, ali pa mu boste prisluhnili. Če mu boste, vam bo kmalu jasno, da se zgodba ne more končati srečno. Vsaj za tiste, s katerimi boste imeli opravka, ne. Za vas se lahko konča odlično, a brez žrtev tokrat ne bo šlo.
w
Škorpijon od 24. 10. do 22. 11.
Ko ste si pred kratkim obljubili, da boste spremenili škodljive življenjske navade, niste dobro vedeli, v kaj se spuščate. Žal pa se bo prav to, da boste vse več časa porabili zase, obrnilo proti vam. Partnerju naenkrat to, kar počnete, ne bo všeč. Ugotavljal bo, da premalo naredite zanj in dom, da ste postali sebični. Drži, a taki ste postali zato, ker si želite biti bolj zdravi. Doslej ste vedno milili le na druge, sedaj, ko želite to spremeniti, pa vas pri tem ne bodo podpirali niti najbližji. In to iz čisto sebičnih razlogov. Ne popustite. Vztrajajte tudi zato, ker že čutite pozitivne spremembe v telesu. Denarja, ki ga željno čakate, žal še ne bo. Sreča je, da ga tudi ne boste nujno potrebovali, saj se bodo vaši naložbeni načrti precej spremenili. Jesen bo letos naporna, zato izkoristite vsak poletni dan.
Strelec od 23.11. do 21.12.
Pred vami je teden, poln razpotij. Težko se boste odločali za prave poti, vodila vas bo vaša notranja modrost, pogosto pa tudi trma. Vztrajali boste celo pri odločitvi, ki zagotovo ni dobra. In to dobro veste, a se ne boste pustili sprovocirati osebi, ki je že dolgo ne cenite več. Dokazati boste želeli, da ste boljši od nje. Lahkovamspodleti, saj ste naleteli na zelo trdoživega nasprotnika. Ker porazov ne prenašate dobro, se že v teh dneh pripravite na morebiten zdrs. Tega, kar se vam dogaja, ne prenašajte v domače okolje. Partner bi imel hitro vsega čez glavo, saj v teh dneh potrebuje predvsem vašo pomoč. In več pozornosti. Ne enega in ne drugega ji še nekaj dni ne boste nudili. In prav tu se igrate z ognjem. Zaradi svoje trme in zaslepljenosti lahko izgubite vse, kar vam resnično veliko pomeni.
Kozorog od 22. 12. do 20. 1.
Vztrajajte pri svojem poslovnem načrtu. Dobro veste, da je pot prava, ne bo pa prijazna do vseh okoli vas. To vas bo precej razjedalo, a prav v teh dneh se boste začeli zavedati, da druge poti ni. Nekdo vam bo namreč prodal še vročo poslovno novico, ki ne bo dobra za vas. Sploh, če boste spetželeli popustiti. Vteh dneh se tudi pogostosprašujete, kam vodi vaše ljubezensko življenje. Če ste iskreni, iskric že dolgo ni več. Ne na vaši in ne na partnerjevi strani. Oba se, kadar sta sama, obnašata, kot da sta samska. Obema je žal, da sta se odtujila, a poti drug do drugega ne najdeta. Lahko se zgodi, da bo nekdo od vaju slej kot prej naletel na osebo, ki mu bo zmešala glavo. Zato več energije posvetite tudi partnerski zvezi, ki zadnje čase čisto preveč sloni na poslovnih pogovorih. Poiščite tudi druge, bolj osebne teme.
Vodnar od 21.1. do 19.2.
V teh dneh resnično ne boste vedeli, zakaj se ne počutite dobro. Sploh, ker boste naredili prav vse, kar si boste zadali in ker se boste ob tem zavedali, da delate dobro, sebi v korist. Očitno pa nekaj še vedno delate narobe. Sodelavci vam poskušajo na različne načine povedati, kaj je to, a jih nočete slišati. Ko vam bo čistega vina nalil partner, bo zgodba dobila novo dimenzijo. Zato se v teh dneh, ko boste še posebej ranljivi, družite le s tistimi, ki jim zaupate. Druge imejte na pravi varnostni razdalji, saj bi jim lahko nehote razkrili kaj takega, kar bi obrnili proti vam. Jesen bo vroča, sploh kar se poslovnega življenja tiče. Zato si naberite čim več moči, saj jo boste potrebovali več kot doslej. Parter vam zagotovo želel le najboljše, zato mu bolj pogosto prisluhnite. In upoštevajte, kar vam svetuje.
K
Ribi od 20. 2. do 20. 3.
Čeprav ne boste iskali, boste v teh dneh spoznali nekoga, ki bo močno posegel v vaše osebno življenje. Najprej seveda le v mislih. Okoli njega se bodo vrtele tako podnevi kot ponoči. Da, v teh dneh boste pogosto sanjali z odprtimi očmi. Kar se vam bo dogajalo v teh dneh, bo polno adrenalina. Želje in novi načrti vam bodo pognali kri po žilah. Predvsem pa bodo v vas ponovno prebudili nežne želje po ljubezni. Novi ali stari, saj ste znani po tem, da sprememb nimate preveč radi. Tudi zato, ker se marsikoga in marsičesa hitro naveličate, zato je lažje, če imate tisto, kar je že preverjeno. A tokrat morda ne bo tako. Vse bo odvisno le od vas, saj je nasprotna stran zelo zainteresirana za več kot le prijateljstvo. Zdravje? Pazite se prepiha in klimatiziranih prostorov, poletni prehladi vas pogosto doletijo prav zaradi njih.

Četrtek, 14. julija
Naš čas, 14. 7. 2016, barve: CM K, stran 20
TV SPORED

14. julija 2016
Petek, 15. julija
Sobota, 16. julija
Nedelja, 17. julija
Ponedeljek, 18. julija
Torek, 19. julija
Sreda, 20. julija
TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T
05.50 Poletna scena 06.10 Odmevi 07.00 Dobro jutro
09.05 Slovenski pozdrav, narodnozab. odd.
10.40 Vonj dežja na Balkanu, 9/14 11.45 Zelisčarka Magda, dok. odd. 12.30 Olimpijske igre, odd. pred olim. igrami
13.00 13.30
14.20 15.00 15.10 15.40 15.45
Dnevnik, vreme, šport Studio 25: 25 let slov. gospod. -zakaj Slovenija ni Švica? Slovenci v Italiji Poročila Se zgodi, 6/15 JanilNani, ris.
Firbcologi 16.30 Poletna scena, ponov. 17.00 Poročila ob petih 17.30 Moj pogled na znanost: prof. dr. Marko Mikuž Novice
Na naši zemlji: Voglarji Zajček Belko, ris. Poldi, ris. Vem! kviz Vreme
17.55 18.00 18.05 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 20.50
Dnevnik, vreme, šport Življenje Tomaža Kajzerja, 3/6 Od blizu: dr. Miro Cerar, pogov. odd.
22.00 Odmevi, šport, vreme 22.45 Poletna scena 23.10 Lov (I.), 3/3
00.40 Moj pogled na znanost: prof. dr.
Marko Mikuž 01.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.30 Dnevnik, ponov. 02.25 Info-kanal
Poletna scena Odmevi Dobro jutro
Slovenski pozdrav, narodnozab. odd.
Vonj dežja na Balkanu, 10/14 Na poti: z Radom Kočevarjem, dok. odd.
Olimpijske igre, odd. pred olim. igrami
Dnevnik, vreme, šport Fani Okič, dok. film Brez reza: Dr. Peter Vodopivec Poročila, vreme, šport Mostovi Hidak Olivija, ris.
Studio kriškraš: V televizijskem studiu
Poletna scena Poročila, šport, vreme Slovenski magazin Novice Infodrom Kioka, ris. Vem!, kviz Vreme
Dnevnik, vreme, šport Alpski kvintet 50 let in Slovenski oktet 65 let, 1. del Na lepše
Odmevi, šport, vreme Poletna scena Umberto D., ital. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov.
05.50 06.10 07.00 09.05
10.40 11.45
12.30
13.00 13.30 14.25 15.00 15.10 15.40 15.55
16.30 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00
21.20 22.00 22.45 23.10 00.35 01.00 01.55 Info-kanal
TV SLO r TV SLO T
06.00	To bo moj poklic: Vodja
cateringa, dok. odd.
06.30	Zeliščarka Mirjam, dok. odd.
07.00	Krtji sestrici, ris.
07.10	Kioka, ris.
07.15	Roli Poli Oli, ris.
07.25	Neli in Cezar, ris.
07.30	Fifi in Cvetličniki, ris.
07.40	Peter Zajec, ris.
07.55	Knjiga o džungli, ris.
08.05	Zgodbe iz školjke: Lučnik,
preslica in gobji golaž
08.40	Točka, glasb. odd.
09.40	Dobroiutro, poletni izbor
11.30	Alpe, Donava, Jadran
12.10	Čas za Manco Košir: Pohlep
13.15	Muzikajeto: Punk rock
14.05	Na lepše
15.00	Kolesarstvo, dirka po Franciji, 12.
etapa, vključ. v prenos
18.00	Bela sužnja, 3/62
18.50	Fletni Gaji, ris.
19.00	Simfonorije, ris.
19.05	Male sive celice, kviz
20.00	Slov. olim. stoletje, dok. ser., 9/12
20.55	Bela sužnja, 4/62
21.45	Paulette, fran. film
23.10	Visoka umet. severnih nižin, 3/3
00.05	Točka, glasb. odd.
00.45	Kolesarstvo, dirka po Franciji, 12.
etapa
02.50	Zabavni kanal
05.10	Točka, glasb. odd.
pop
06.00	24ur, ponov.
07.00	Veseli avtobuski, ris.
07.05	Tačke na patrulji, ris.
07.30	Gospodična Žuža, ris.
07.40	Lovci na zmaje, ris.
08.05	Hotel 13, nan.
08.20	Tv prodaja
08.35	Kuharski dvoboj tortic, am. ser.
09.30	Tv prodaja
10.00	Italijanska nevesta, nan.
11.00	Tv prodaja
11.15	Nedolžna vsiljivka, nan.
12.15	Tv prodaja
12.30	KomisarRex, nan.
13.40	Toskana, ljubezen moja, nan.
15.35	Nedolžna vsiljivka, nan.
16.30	24ur popoldne
16.55	Italijanska nevesta, nan.
17.55	Komisar Rex, nan.
18.55	24ur, vreme
18.58	24ur
20.00	Gorski zdravnik, nan.
20.45	Gorski zdravnik, nan.
21.55	24urzvečer
22.25	Mozart v džungli, nan.
23.00	Policijska družina, nan.
23.50	Buden, nan.
00.40	24ur zvečer, ponov.
01.10	Zvoki noči
©
08.55 09.00 09.05
09.40
09.50
10.10 10.15
11.15 12.15 12.20 12.25 18.20 18.25 18.30 18.35
18.45
19.20
19.45 19.55 20.00
21.00 21.05
22.20 22.45
23.15
00.15 00.20
Nap
Videospot dneva Čas za nas, tabornike! Vrisovanje kontrolnih točk in PP Brainobrain (18), Izdelaj svoj tangram
Ustvarjalne iskrice (104), Moj žepni prijatelj Napovedujemo
Skrbimo za zdravje: Kaj pa naše duševno zdravje? Pop Corn, Balladelo, Nino Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospotdneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Videospotdneva Regionalne novice 2 Brainobrain (19) Abakus -uvod v množenje Mojca in medvedek Jaka, Jesensko listje
Ustvarjalne iskrice (105), Cesta -promet
Videostrani, obvestila Napovedujemo Na obisku .•• pri Francu in Hermini Šegovc Regionalne novice 3 Naj viža: Igor in Zlati zvoki, ans. Me tri do polnoči Kuhinjica, izobraževalna oddaja Strokovnjak svetuje: Bonton -trkanje in pozdravljanje Iz glasbenega arhiva: Koncert Dražena Zečiča Videospotdneva Videostrani, obvestila
06.00	To bo moj poklic: Organizator v
turizmu, dok. ser.
06.30	Zeliščarka Magda, dok. odd.
07.00	Krtji sestrici, ris.
07.10	Kioka, ris.
07.15	Roli Poli Oli, ris.
07.25	Neli in Cezar, ris.
07.30	Fifi in Cvetličniki, ris.
07.40	Peter Zajec, ris.
07.55	Knjiga o džungli, ris.
08.05	Zgodbe iz školjke: Bela Ljubljana
08.40	Točka, glasb. odd.
09.25	Dobro jutro
11.30	Prisluhnimo tišini, svet. odd.
12.00	Slavnostna akademija ob 150-letnici delovanja RK na Slovenskem
13.30	O živalih in ljudeh
14.10	Na vrtu
15.00	Kolesarstvo - dirka po Franciji:
13. etapa, vključ. v prenos
18.00	Bela sužnja, 4/62
18.55	A veš, koliko te imam rad, ris.
19.05	Fletni Gaji, ris.
19.15	Firbcologi
19.40	Infodrom
20.00	Ti boš moj sin, franc. film
21.35	Bela sužnja, 5/62
22.30	Polnočni klub: Nestrukturiran
prosti čas
23.40	Točka, glasb. odd.
00.30	Zabavni kanal
03.30	Kolesarstvo - dirka po Franciji: 13. etapa, posn.
POP
06.00	24ur
07.00	Veseli avtobuski, ris.
07.05	Tačke na patrulji, ris.
07.30	Gospodična Žuža, ris.
07.40	Lovci na zmaje, ris.
08.05	Hotel 13, nan.
08.20	Tv prodaja
08.35	Kuharski dvoboj tortic, am. ser.
09.30	Tv prodaja
10.00	Italijanska nevesta, nan.
11.00	Tv prodaja
11.15	Nedolžna vsiljivka, nan.
12.15	Tv prodaja
12.30	Komisar Rex, nan.
13.40	Toskana, ljubezen moja, nan.
15.35	Nedolžna vsiljivka, nan.
16.30	24UR popoldne
16.55	Italijanska nevesta, nan.
17.55	Komisar Rex, nan.
18.55	24ur vreme
18.58	24ur
20.00	Gorski zdravnik, nan.
20.45	Gorski zdravnik, nan.
21.55	24ur zvečer
22.25	Eurojackpot
22.30	Bloodworth, am. film
00.25	Grimm, nan.
01.15	24ur zvečer, ponov.
01.45	Zvoki noči
©
08.55 09.00
10.00 10.05
10.45
12.00 12.20 12.25 18.20 18.25 18.30 18.35 19.20
19.40 19.55 20.00 21.00 21.05
23.10 23.35 23.40
Napovedujemo DOBRO JUTRO, informativna oddaja: Regionalne novice 1, na današnji dan, jutranji gosti, koledar dogodkov Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka, Jesensko listje
Naj viža: ans. Robija Zupana, ans. Stanka Fajsa
Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Videospot dneva Regionalne novice 2 Miš maš, Mala šola astronomije Ustvarjalne iskrice (106), avtomobilčki Videostrani, obvestila Napovedujemo Iz oddaje Dobro jutro Regionalne novice 3 Butalci, burka s petjem, Poletno gledališče Studenec Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila
05.45	Poletna scena
06.05	Odmevi
07.00	Zgodbe iz školjke: Čarovnije
07.20	Biba se giba, ris. nan.
07.40	Smrkci, ris. nan.
08.05	Studio kriškraš: Ambulanta
08.30	Vetrnica: Krap
08.35	Ribič Pepe
08.50	Firbcologi
09.15	Male sive celic, kviz
10.00	Rebeka, igrani film
10.15	Infodrom
10.25	V svojem ritmu: Jazz, 4/7
10.50	TV arhiv
12.00	Tednik, ponov.
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.25	O živalih in ljudeh
13.50	Na vrtu, svet. odd.
14.20	Vodni krog zgornje Drave
15.00	Visoka umetnost severnih nižin, 3/3
16.00	Zaljubljeni v življenje, izbor
17.00	Poročila, vreme, šport
17.20	Čez planke: Vietnam, ponov.
18.15	Z vrta na mizo, ponov.
18.30	Ozare
18.40	Zu, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Umori na podeželju (XVIII.), 1/6
21.35	Babičar (I.), 1/6
22.00	Poročila, šport, vreme
22.25	Poletna scena
22.45	Najini otroci, švic. film
00.40	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.05	Dnevnik, ponov.
02.00	Info-kanal
TV SLO T
06.10 Točka, glasb. odd. 07.00 Najboljše jutro 09.15 Bela sužnja, 1/62 10.20 Bela sužnja, 2/62 11.25 10 domačih 11.50 Tehnika ljudstvu, dok. film 13.00 Polnočni klub: Nestrukturiran prosti čas
14.25 Pot v Rio, odd. pred olim. igrami 15.00 Kolesarstvo, dirka po Franciji, 14.
etapa, vključitev v prenos 17.50 Rokomet, Slovenija - Tunizija, priprave na OI, prenos iz Maribora
Trije zvezdniki v Muenchnu, ponov. Zvezdana
Big band Rtv Slovenija: Uroš Perič - 10 let Zabavni kanal
Kolesarstvo, dirka po Franciji: 14. etapa, posn. 10 domačih
Polnočni klub: Nestrukturiran prosti čas
pop
06.00 24ur
07.00	OTO čira čara
07.01	Zebra Zigbi, ris. 07.20	Robocar Poli, ris. 07.50	Radovednica Bibi, ris. 08.20 Gospodična Žuža, ris. 08.35	Lego Nexo vitezi, ris. 09.00	Winx klub, ris. 09.25	Lovci na zmaje, ris. 09.50	Smetarčki, ris. 09.55	Slugterra, ris. 10.20	Transformerji, ris. 10.45	Tv prodaja
11.00	Naša mala klinika, nan.
11.50	Naša mala klinika, nan.
12.45	Tv prodaja
12.55	Nepremagljivi dvojec, nan.
13.45	Gospa Eastwood z družbo, am. ser.
14.15	Odlični trenutek, am. ser.
15.10	Še malo ženske vzgoje, am. film
16.55	Dekle za slovo, am. film
18.55	24ur vreme
18.58	24ur
20.00	Malavita, am. film
22.00	Sabrina, am. film
00.25	Grimm, nan.
01.15	Nepremagljivi dvojec, nan.
02.05	Zvoki noči
20.00
21.30 22.15
00.10 02.50
05.15 05.45
©
08.55 09.00 09.45
10.10
10.30
10.40 10.45
11.45 11.50 18.25 18.30 18.35
18.45 19.25 19.30 19.55 20.00 20.20 21.20 22.35
23.15
00.15 00.10
07.00	Živ žav	05.35
sledi	Ozi bu, ris.	05.55
07.05	Poldi, ris.	06.10
07.10	Zajček Belko, ris.	07.00
07.15	Krtek, ris. nan.	09.00
07.45	Emilija, ris.	10.30
07.50	Timi gre, ris.	11.30
08.00	Kioka, ris.	12.00
08.05	Fifi in Cvetličniki, ris.	12.30
08.15	Nodi v Deželi igrač, ris.	
08.25	Sara in Raček, ris.	13.00
08.35	Medo in Mica, ris.	13.30
08.40	Peter Zajec, ris.	13.55
08.50	Traktor Tom, ris.	15.00
09.00	Zu, ris.	15.10
09.10	Robotki, ris.	15.45
09.25	Pujsa Pepa, ris.	15.50
09.30	Knjiga o džungli, ris.	16.30
09.40	Moj prijatelj zajec, ris.	17.00
10.00	Bacek Jon, ris.	17.30
10.10	Nabriti detektivi, 7/13	17.55
10.55	Sledi, dok. odd.	18.00
11.20	Ozare, ponov.	18.15
11.25	Obzorja duha	18.20
12.00	Ljudje in zemlja	18.55
13.00	Dnevnik, šport, vreme	19.00
13.25	Alpski kvintet 50 let in Slovenski	20.00
	oktet 65 let, 1. del	21.00
15.15	Umori na podeželju (XVIII.), 1/6	22.00
17.00	Poročila, šport, vreme	22.45
17.20	Vse je mogoče, ponov.	23.10
18.45	Pujsa Pepa, ris.	
18.55	Vreme	00.40
19.00	Dnevnik, šport, vreme	01.05
20.00	Modna hiša Velvet, 10/16	02.00
21.20	Intervju: James M. Messerschmidt	
22.05	Poročila, šport, vreme	i
22.30	Poletna scena	06.00
22.50	Znorite!, dok. odd.	
00.20	Dnevnik Slovencev v Italiji	06.30
00.45	Dnevnik, ponov.	
01.40	Info-kanal	07.00
TV SLO T
14. revija pevskih zborov Društev
invalidov, 2/2
Bela sužnja, 3/62
Bela sužnja, 4/62
Bela sužnja, 5/62
Za zadnjim vogalom ...je tihi
teden
Vodni krog zgornje Drave Zaljubeljeni v življenje, izbor Zvezdana
Pot v Rio, odd. pred olimp. igrami
Kolesarstvo, dirka po Franciji, 15. etapa, vključ. vprenos Rokomet, Slovenija - Tunizija, priprave na OI, prenos iz Trbovelj Turki, muslim. evropski vladarji, 1/3
Žrebamje Lota
Sabotaža - Hitlerjeva atomska bomba, 1/3
Vse bila je glasba, koncert v spomin Arsenu Dediču Vse je mogoče Kolesarstvo, posn.
07.00
08.15 09.00 09.50 10.30
11.35 12.00 12.50 13.55
14.30
17.50
20.00
20.50 21.00
22.30
00.05 01.25
04.30 Zabavni kanal
06.00
07.00
07.01 07.20 07.50 08.20 08.35 09.00 09.25 09.50 10.15 10.40 10.55 11.45 12.40 12.55 13.30
14.20
17.15 18.55 18.58 20.00 21.50 23.55 00.45 01.35
pop
24ur, ponov. OTO čira čara Zebra Zigbi, ris. Robocar Poli, ris. Radovednica Bibi, ris. Gospodična Žuža, ris. Lego Nexo vitezi, ris. Winx klub, ris. Lovci na zmaje, ris. Slugterra, ris. Transformerji, ris. Tv prodaja
Naša mala klinika, nan. Naša mala klinika, nan. Tv prodaja
Nepremagljivi dvojec, nan. Gospa Eastwood z družbo, am. ser.
Harry Potter in kamen modrosti, am. film
Ledeba doba 3, am. film
24ur vreme
24ur
Dva tedna za ljubezen, am. film Občudovani, avstralski film Grimm, nan.
Nepremagljivi dvojec, nan. Zvoki noči
Napovedujemo
Miš maš, Mala šola astronomije Trije prašički, gledališka predstava Vrtca Velenje Ustvarjalne iskrice (106), Avtomobilčki
Brainobrain () Abakus - prikaz osnovnega računanja Napovedujemo
Popotniške razglednice: Ašrami v Indiji
Videospotdneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Videospotdneva Brainobrain (4), Telovadba možganov s ploskanjem Pikin studio 2 / 2015 Videospotdneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Novice tega tedna Jutranji pogovori Vurberk 2016, posnetek 2. dela Strokovnjak svetuje: Odpoved pogodbe o zaposlitvi in prenehanje delovnega razmerja Iz glasbenega arhiva: Bluegrass hopper
Videospotdneva Videostrani, obvestila
©
08.55	Napovedujemo	
09.00	Mojca in medvedek Jaka,	
	Jesensko listje	
09.40	Miš maš, Znamo uporabljati	
	slovenski jezik	08.55
10.30	Ustvarjalne iskrice (113),	09.00
	Zapestnica s čipko	
10.50	Napovedujemo	
10.55	2403. VTV magazin, regionalni	
	informativni program	10.00
11.20	Kultura, informativna oddaja	10.05
11.25	Vurberk 2016, posnetek 2.dela	10.45
12.35	Jesen življenja: Luš'ni orkester	11.40
13.05	Kuhinjica, izobraževalna oddaja	11.45
13.55	Iz glasbenega arhiva: Bluegrass	18.20
	hopper	18.25
14.45	Videostrani, obvestila	18.30
18.30	Napovedujemo	18.35
18.35	Mladi za Veleje, Mednarodne	19.05
	mladinske izmenjave	
19.15	Dotiki gora: Krofička	19.25
19.35	Videostrani, obvestila	
19.55	Vabimo k ogledu	19.50
20.00	Pop corn: Balladelo, Nino	19.55
21.00	Napovedujemo	20.00
21.05	Naj viža: Igor in Zlati zvoki, ans.	21.00
	Me tri do polnoči	21.05
22.15	Jutranji pogovori	22.05
23.15	Skrbimo za zdravje: Kaj pa naše	22.30
	duševno zdravje?	23.40
00.15	Videostrani, obvestila	23.45
Poletna scena Utrip
Zrcalo tedna Dobro jutro Slovenski pozdrav Vonj dežja na Balkanu, 11/14 10 domačih
Zapeljevanje pogleda, dok. ser. Olimpijske igre, odd. pred olim. igrami
Dnevnik, vreme, šport Na lepše
Od blizu, pogov. odd. Poročila
Dober dan,Koroška Medo in Mica, ris. Danov Dinosvet, nan. Poletna scena Poročila, šport, vreme V svojem ritmu: Hip hop, 5/7 Novice eRTeVe Pavle, ris. Vem!, kviz Vreme
Dnevnik, šport, vreme Tednik
DNK - Družina Na Kavču Odmevi, šport, vreme Poletna scena Glasbeni večer: skladatelj Krzysztof Penderecki Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov. Info-kanal
TV SLO T
To bo moj poklic: Naravovarstveni tehnik, ekolog Na poti: z Radom Kočevarjem, dok. odd. Krtji sestrici, ris. 07.10 Kioka, ris. 07.15 Roli Poli Oli, ris. 07.25 Neli in Cezar, ris. 07.30 Fifi in Cvetličniki, ris. 07.40 Peter Zajec, ris. 07.55 Knjiga o džungli, ris. 08.05 Zgodbe iz školjke: Mala čarovnica Lili
08.10 Zgodbe iz školjke: Bazen
08.50 Točka, glasb. odd.
09.50 Dobro jutro
11.50 Polnočni klub
13.15 Ljudje in zemlja
14.25 Obrazi mest: Reka
15.00 Kolesarstvo, dirka po Franciji, 16.
etapa, vključ. v prenos 18.00 Bela sužnja, 5/62 18.50 Neli in Cezar, ris. 19.00 Palček Smuk v ribniku, ris. 19.05 A veš, koliko te imam rad, ris. 19.15 Fletni Gaji, ris. 19.25 Fifi in Cvetličniki, ris. 19.35 Rebeka, igrani film 20.00 Poskusiva znova, 3/8 20.20 Poskusiva znova, 4/8 20.45 Bela sužnja, 6/62 21.35 Inšpektor Banks (IV.), 3/3 23.05 Spomini: prof. Alenka Glazer,
pogov. odd. 00.55 To je bila naša vojna, 3/5 01.50 Točka, glasb. odd. 02.35 Zabavni kanal 05.15 Točka, glasb. odd.
pop
06.00	24ur, ponov.
07.00	Veseli avtobuski, ris.
07.05	Tačke na patrulji, ris.
07.30	Gospodična Žuža, ris.
07.40	Lovci na zmaje, ris.
08.05	Hotel 13, nan.
08.20	Tv prodaja
08.35	Kuharski dvoboj tortic, am. ser.
09.30	Tv prodaja
10.00	Italijanska nevesta, nan.
11.00	Tv prodaja
11.15	Nedolžna vsiljivka, nan.
12.15	Tv prodaja
12.30	Komisar Rex, nan.
13.40	Toskana, ljubezen moja, nan.
15.35	Nedolžna vsiljivka, nan.
16.30	24ur popoldne
16.55	Italijanska nevesta, nan.
17.55	Komisar Rex, nan.
18.55	24ur vreme
18.58	24ur
20.00	Gorski zdravnik, nan.
21.00	Ljubezen po domače
22.20	24ur zvečer
22.55	Mozart v džungli, nan.
23.30	Kralji bega, nan.
00.25	Buden, nan.
01.15	24ur zvečer, ponov. Zvoki noči
©
05.35	Poletna scena
05.55	Odmevi
07.00	Dobro jutro
09.00	Slovenski pozdrav
10.30	Vonj dežja na Balkanu, 12/14
11.25	Obzorja duha: Mladi in sakralna glasba
12.00	Zapeljevanje pogleda: Damijan Kracina
12.30	Olimpijske igre, odd. pred olim. igrami
13.00	Dnevnik, šport, vreme
13.30	DNK - Družina Na Kavču
14.40	Ljudje podeželja: Mladi pastirji
jelenov
15.00	Poročila
15.10	Se zgodi, 7/15
15.45	Muk, ris.
15.55	Ribič Pepe
16.30	Poletna scena, ponov.
17.00	Poročila, šport, vreme
17.30	Vodni krog spodnje Krke,
ekološka odd.
17.55	Novice
18.00	Utrinek: Zdrava juhica, izob. odd.
18.05	Jani Nani, ris.
18.10	A veš, koliko te imam rad, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Doktor Martin (VII.), 5/8
20.55	Studio 25: Nova zvezda Evrope
22.00	Odmevi, šport, vreme
22.45	Poletna scena
23.05	Pričevalci: Janez Ivan Oman, 2. del
00.35	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.00	Dnevnik, ponov.
01.55	Info-kanal
TV SLO T
To bo moj poklic: Kozmetolog, vizažist, oblikovalec maske, masker, dok. ser. Zapeljevanje pogleda: Vadim Fiškin
Krtji sestrici, ris. Kioka, ris. Roli Poli Oli, ris. Neli in Cezar, ris. Fifi in Cvetličniki, ris. Peter Zajec, ris. Knjiga o džungli, ris. Zgodbe iz školjke: Čarovnije Točka, glasb. odd. Dobro jutro
Glasovi strahu, koprod. ser. Tv arhiv
Alpski kvintet 50 let in Slovenski oktet 65 let, 1. del tehnika ljudstvu, dok. film Tone, javi se!, dok. film RAAM 2007, dok. film Bela sužnja, 6/62 Neli in Cezar, ris. Palček Smuk, ris. A veš, koliko te imam rad, ris. Fletni Gaji, ris. Studio kriškraš: Ambulanta Vetrnica: Krap
06.00
06.30
07.00 07.10 07.15 07.25 07.30 07.40 07.55 08.05 08.40 09.40 11.45 12.10 13.25
14.35 15.40 17.10 18.00 18.50 19.00 19.05 19.20 19.25 19.50 20.00 20.50 21.35 22.25
23.15
00.10 00.55 01.50
05.10 Točka, glasb. odd.
pop
06.00	24ur, ponov.
07.00	Veseli avtobuski, ris.
07.05	Tačke na patrulji, ris.
07.30	Gospodična Žuža, ris.
07.40	Lovci na zmaje, ris.
08.05	Hotel 13, nan.
08.20	Tv prodaja
08.35	Kuharski dvoboj tortic, am. ser.
09.30	Tv prodaja
10.00	Italijanska nevesta, nan.
11.00	Tv prodaja
11.15	Nedolžna vsiljivka, nan.
12.15	Tv prodaja
12.30	Komisar Rex, nan.
13.40	Toskana, ljubezen moja, nan.
15.35	Nedolžna vsiljivka, nan.
16.30	24ur popoldne
16.55	Italijanska nevesta, nan.
17.55	Komisar Rex, nan.
18.55	24ur vreme
18.58	24ur
20.00	Gorski zdravnik, nan.
20.45	Gorski zdravnik, nan.
21.55	Preverjeno
22.45	24ur zvečer
23.20	Mozart v džungli, nan.
23.50	Kralji bega, nan.
00.40	Buden, nan.
01.30	24ur zvečer, ponov.
02.05	Zvoki noči
Generacija Zemlja, 1/3 Bela sužnja, 7/62 Igra s hudičem, 4/6 Za zadnjim vogalom ... se učijo kuševat, ponov. Operna noč v Mestnem parku: Simf. orkester Sng Maribor Točka, glasb. odd. RAAM 2007, dok. film Zabavni kanal
©
Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja: Regionalne novice 1, na današnji dan, prometno poročilo, jutranji gosti, koledar dogodkov Napovedujemo Miš maš, Kajenje ubija Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Videospot dneva Regionalne novice 2 Žogarija 3
Veliki lov na pošast, gledališka predstava Vrtca Velenje Ustvarjalne iskrice (114), Formula
Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Iz oddaje Dobro jutro Regionalne novice 3 Medvrstniško nasilje, pogovor Kuhinjica, izobraževalna oddaja Vurberk 2016, posnetek 2. dela Videospot dneva Videostrani, obvestila
08.55 09.00 09.05
09.25 09.55
10.05
10.30 10.35 11.35 12.00 12.05 18.25 18.30 18.35 18.45
19.30
19.55 19.55 20.00
21.00 21.20 21.25 21.30
22.00 22.25
23.40 23.45
Nap
Videospotdneva Veliki lov na pošast, gledališka predstava Vrtca Velenje Žogarija 3
Brainobrain (4), Telovadba možganov s ploskanjem Ustvarjalne iskrice (114), Formula Napovedujemo
Medvrstniško nasilje, pogovor Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospotdneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Videospot dneva Brainobrain (9), Plosk - plosk Nanovo, Droge med mladimi danes
Ustvarjalne iskrice (115), Bralni trak
Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Popotniške razglednice: Slovenija v štirih letnih časih 2404. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Napovedujemo
Strokovnjak svetuje: Promocija zdravja na delovnem mestu Kuhinjica, izobraževalna oddaja Ans. SPEV - Po Slakovi poti 2015, 2. del
Videospotdneva Videostrani, obvestila
05.35	Poletna scena
05.55	Odmevi
07.00	Dobro jutro
09.05	Slovenski pozdrav
10.35	Vonj dežja na Balkanu, 13/14
11.45	Zelenjavni vrtovi: Pmurski
biodinamični vrtovi, 1/2
12.30	Olimpijske igre, odd. pred olim. igrami
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.30	Intervju: James M.
Messerschmidt
14.30	Projekt Na deželi, dok. ser.
15.00	Poročila
15.10	Se zgodi, 8/15
15.45	Male sive celice, kviz
16.30	Poletna scena
17.00	Poročila, šport, vreme
17.25	Kulturni vrhovi: Jošt nad
Kranjem, dok. odd.
17.55	Novice
18.00	Na naši zemlji: Brezovk
18.05	Sara in Raček, ris.
18.15	Medo in Mica, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.05	Llewyn Davis, franc. film
22.00	Odmevi, šport, vreme
22.45	Poletna scena
23.05	Vrnitev, nem. film
00.40	Platforma: Arhitekturni bienale
01.05	Kulturni vrhovi: Jošt nad
Kranjem, dok. odd.
01.40	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.05	Dnevnik, ponov.
03.00	Info-kanal
TV SLO T
06.00
06.30
07.00
07.10
07.15
7.25
07.30
07.40
07.55
08.05
08.20
08.55 09.45 10.00 12.00 12.50
14.00
15.00
18.00 18.50 19.00 19.05 19.15 19.25 19.30 20.00
20.50 21.00 21.45 22.40
23.40
00.30 01.15
03.20
To bo moj poklic: Inženir mehatronike, mahatornik, tehnik, dok. ser. Zapeljevanje pogleda, dok. ser. Krtji sestrici, ris. Kioka, ris. Roli, Poli, Oli, ris. Neli in Cezar, ris. Fifi in Cvetličniki, ris. Peter Zajec, ris.
: školjke: O darilih Zgodbe iz školjke: Čudodelni
Knjiga o džungli, ris. Zgodbe iz š
ikojk urok, igrani film Točka, glasb. odd. eRTeVe Dobro jutro 10 domačih
Velika imena malega ekrana: Iztok Mlakar
Mesto, ki se ozira v nebo, dok. film
Kolesarstvo, dirka po Franciji, 17.
etapa, vključ. v prenos
Bela sužnja, 7/62
Neli in Cezar, ris.
Palček Smuk v ribniku, ris.
A veš, koliko te imam rad, ris.
Fletni Gaji, ris.
Jani Nani, ris.
Ribič Pepe, ris.
Pozabljeni Slovenci: Pavla Jesih,
dok. film
Žrebanje Lota
Bela sužnja, 8/62
Čas za Manco Košir: Pohota
Na utrip srca: Skrivnost violine,
dok. film
Mesto, ki se ozira v nebo, dok. film
Točka, glasb. odd. Kolesarstvo - dirka po Franciji: 17. etapa, posn. Zabavni kanal
05.10	Točka, glasb. odd.
pop
06.00	24ur, ponov.
07.00	Veseli avtobuski, ris.
07.05	Tačke na patrulji, ris.
07.30	Gospodična Žuža, ris.
07.40	Lovci na zmaje, ris.
08.05	Hotel 13, nan.
08.20	Tv prodaja
08.35	Kuharski dvoboj tortic, am. ser.
09.30	Tv prodaja
10.00	Italijanska nevesta, nan.
11.00	Tv prodaja
11.15	Nedolžna vsiljivka, nan.
12.15	Tv prodaja
12.30	Komisar Rex, nan.
13.40	Toskana, ljubezen moja, nan.
15.35	Nedolžna vsiljivka, nan.
16.30	24ur popoldne
16.55	Italijanska nevesta, nan.
17.55	Komisar Rex, nan.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Gorski zdravnik, nan.
20.45	Gorski zdravnik, nan.
21.55	24ur zvečer
22.30	Mozart v džungli, nan.
23.05	Kralji bega, nan.
23.55	Buden, nan.
00.45	24ur zvečer, ponov.
01.20	Zvoki noči

08.55	Na
09.00	Dobro jutro, informativna odd.
10.00	Napovedujemo
10.05	Nanovo, Droge med mladimi danes
10.50	2404. VTV magazin
11.10	Kultura, informativna oddaja
11.15	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
11.35	Videospot dneva
11.40	Videostrani, obvestila
18.20	Napovedujemo
18.25	Videospot dneva
18.30	Regionalne novice 2
18.35	Čas za nas, tabornike! Skica
minskega polja
19.10	Ustvarjalne iskrice (116),
Reciklirana ogrlica
19.30	Videostrani, obvestila
19.55	Napovedujemo
20.00	Iz oddaje Dobro jutro
21.00	Regionalne novice 3
21.05	Pop Corn: Clemens, Ditka
22.05	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
22.30	Skrbimo za zdravje: Ginekologija
23.20	Videospot dneva
23.25	Videostrani, obvestila
Naš čas, 14. 7. 2016, barve: CM K, stran 21
14. julija 2016
»»WAS
PRIREDITVE
21
KNJIŽNI kotiček
SCHAMI, Rafik: Kako se je pogumni očka nehal bati tujcev
ml - Mladina / C - Sz - Cicibani -Slikanice zaboji
Očka je velik in močan, pameten, potrpežljiv, zabaven ter pogumen. Odkar ni več mamice, sam skrbi za hčerko in vse naredi sam, celo čarati zna. Zelo pa se boji tujcev, še posebej ga je strah črncev, čeprav točno ne ve, zakaj ga je strah. Nekega dne hčerko povabi na rojstni dan sošolka Baša, ki
je doma iz Tanzanije. Deklica je zelo vesela in ponosna povabila, saj je Baša samo njo povabila iz celega razreda, zato ji za darilo pripravi posebno presenečenje. Na rojstni dan s seboj vzame očeta, ki bo nastopil v vlogi čarodeja. Seveda pa očka sploh ne ve, kakšna je Bašina družina, zato je zelo presenečen, ko se znajde med temnopoltimi ljudmi. A topel sprejem in prijaznost družine preženeta njegove predsodke Slikanica sirsko - nemškega pisatelja in mirovnega aktivista, ki ga pri nas že poznamo, bo pomagala staršem pri pogovoru in odpravljanju predsodkov, čeprav mladi še niso zasvojeni s tem in gledajo na življenje drugače, njim je bolj pomembno, da se igrajo in imajo lepo.
MATANOVIČ, Nika: Razred
ml - Mladina / M - Leposlovne knjige od 13. leta dalje
Mlada mariborska dijakinja Nika Matano-vic je letos izdala super najstniški roman, glavni junaki pa so njeni sošolci, frajer Grega, barbika Sara, odstopajoča Špela in ta nova Nanto. Začetek dogajanja je prvi september, prvi šolski dan, ki je za nekatere prava mora, saj se pričnejo spet učenje, spraševanje, kontrolke. Skozi zgodbe glavnih junakov spoznamo. Razred, kjer se prepletajo prve ljubezni, prijateljstva, pubertetniške težave in družinske drame, vse to pa seveda nadzirajo (m)učitelji. A kljub vsem oviram vsi uspešno pridejo do konca šolskega leta, ko se življenje v šoli skoraj čisto ustavi do prvega septembra, ko bodo njeni hodniki spet polni najstniških korakov. Knjiga je prava poslastica za počitniško branje.
PARI, Iveta: Povej mi več o hrani
ml - Mladina / 641 - Priprava jedi
Danes lahko v trgovinah kupimo različno eksotično sadje in drugo hrano, pa velikokrat niti ne vemo, a je zrasla na drevesu ali grmu, pod zemljo ali pod vodo, od kod prihaja in kako jo pripravimo. Namen knjige je otrokom pokazati neverjetno raznolikost narave, prebuditi radovednost za nove
okuse, da se ne bi bali kupiti in jesti sadja, ki ga ne poznajo. Poleg natančnih opisov sadežev, začimb, semen in ob čudovitih ilustracijah nam knjiga prinaša tudi preproste recepte za pripravo jedi, pijač in sladic, dodana pa so tudi navodila za gojenje rastlin. Velikokrat tudi odrasli ne vemo odgovorov na vsa otroška vprašanja, zato je knjiga primerna tudi za odrasle bralce. A poznate sadež DURIAN? »Durian je res nadvse nenavaden sadež. Ne le, da je eden največjih sadežev, njegovo lupino pokrivajo bodice. Vendar pa je najbolj znan po svojem posebnem okusu, ki ga je težko opisati - morda kot nekaj med banano, mandljem in čebulo. Njegov močni vonj primerjajo z vonjem prezrele-ga sira ali gnijoče čebule. Nekateri ljudje pravijo, da je durian najboljši sadež med vsemi, drugi pa so spet popolnoma nasprotnega mnenja. Si ljubitelj duriana ali se ga raje izogibaš?
HARMEL, Kristian: Usodne sanje
od - Odrasli / 821.311.2 - Družbeni romani
Kate Waithman, glasbena terapevtka, je pred dvajsetimi leti v nesreči izgubila moža in sploh ni pričakovala, da se bo ponovno zaljubila. Po zaroki s prijetnim človekom, se sprašuje, ali je zares prebolela moža in zakaj sploh ni navdušena nad novim življenjem. V sanjah se ji ves čas prikazuje pokojni mož Patrick in Kate se ves čas sprašuje, kaj ji hoče pravzaprav povedati. Velik šok je doživela tudi ob novici, da ne bo mogla imeti več otrok in da si njen zaročenec otrok sploh ne želi. Vpiše se na tečaj znakovnega jezika, dela pa tudi kot prostovoljka z otroki v rejništvu. Njena pot
se močno spreminja, tu najde svojo srečo in na koncu jo življenje tudi bogato nagradi. Med branjem romana pa se lahko naučimo veliko stvari o glasbeni teoriji, gluho-sti in rejništvu.
CORTESE, Dario: Slovenija v objemu
ml - Mladina / 913 (497.4) (036) -Slovenija. Vodniki.
Pred nami je nov izletniški vodnik, ki nas popelje na 36 izbranih ciljev po Sloveniji in zamejstvu Avstrije, Italije in Hrvaške. Vsi opisani izleti, lahko dosegljive ravninske in srednjegorske poti, so primerni za vso družino. Poti so nazorno opisane, dodani so zemljevidi, več kot 80 fotografij, koristni namigi, naslovi in telefonske številke. Pred nami so dopusti, tako da bo vodnik prišel zelo prav vsakemu izletniku, zato veselo pot pod noge.
a BL
kdaj • kje • kaj
VELENJE
Četrtek, 14. julij
7.00 Restavracija Pod Jakcem
Krvodajalska akcija 18.00 Gostišče Kavčič v Šaleku
Bridge turnir 18.00 Letni kino ob Škalskem jezeru Četrtkove miniature v letnem kinu ob Škalskem jezeru
Petek, 15. julij
7.00 Restavracija Pod Jakcem
Krvodajalska akcija 8.00 Parkirišče za pošto
Kramarski sejem 18.00 Velenjski grad
Prespimo v gradu, sanjajmo grajske sanje
20.00 Havana bar Velenje
La vida es loca party z DJ Mrkyjem 21.00 eMCe plac Klubski večer
Sobota, 16. julij
7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica
Mestna tržnica Velenje 8.00 Parkirišče za pošto
Kramarski sejem 10.00 Plaža na velenjskem jezeru Jezerske kratkočasnice, poletne raziskovalno-umetniške delavnice Galerije Velenje 10.30 Travnik pri Domu kulture Velenje Teater Cizamo: NAPOLeON, to sem jaz, pantomimska mono komedija primerna za starejše od 5 let 19.00 Restavracija jezero
Večer s kubansko glasbo in plesom s kubanskim DJjem in plesnim učiteljem iz Havane Hawaryjem Grinanom
21.00 eMCe plac Klubski večer
Nedelja, 17. julij
20.00 Galerija Velenje
Anja Bukovec z gostom Borisom Cavazzo, večer glasbe in teatra (32. PKP)
Ponedeljek, 18. julij
21.30 pred Domom kulture Velenje
Črna komedija Kdo mi ugrabi ženo (Poletni kino Zvezde pod zvezdami)
Torek, 19. julij
10.00 - 12.00 in 17.00 - 19.00 Travnik pri Domu kulture Torkove igrarije - Življenje v morju
Sreda, 20. julij
10.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Zabavna sreda - Čarovnik Boy
17.00 Plaža na Velenjskem jezeru Jezerske kratkočasnice, poletne raziskovalno-umetniške delavnice Galerije Velenje
21.00 pred Domom kulture Velenje Koncert Ditke Čepin z uglasbeno poezijo (32. PKP)
ŠOŠTANJ
Četrtek, 14. julij
14.00 Središče za samostojno učenje Slovenščina »malo drugače« za priseljenske družine Petek, 15. julij
10.00 Središče za samostojno učenje Računalniške urice: Najpogostejša vprašanja Sobota, 16. julij
17.00 Pred gasilskim domom Gaberke Šaljive gasilske igre in zabava zansamblom Smeh Ponedeljek, 18. julij 8.00 Zbirno mesto pred Občino Šoštanj
Sprehod za zdravje 18.00 Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru
Redni tedenski bridge turnir Torek, 19. julij
10.00 Središče za samostojno učenje Mala poletna šola programiranja za otroke
Sreda, 20. julij
13.00 Središče za samostojno učenje Poletna »odprta koda«: Pisarniški paket LibreOffice - 2
ŠMARTNO OB PAKI
Četrtek, 14. julij
7.00 Dvorana Marof
Počitniške ustvarjalne delavnice z varstvom
Petek, 15. julij
7.00 Dvorana Marof
Počitniške ustvarjalne delavnice z varstvom
20.00 Prireditveni prostor ob gasilskem domu Paška vas Gasilska veselica z ansamblom Lunca
Sobota, 16. julij
8.00 Parkirišče pri Supermarketu Mercator Kmečka tržnica
17.00 Prireditveni prostor ob gasilskem domu Paška vas
Tekmovanje starejših gasilcev s starimi motornimi in ročnimi brizgalnami (liga SAŠA regije s
20.00 Prireditveni prostor ob gasilskem domu Paška vas Noč na vasi v Paški vasi z ansamblom Petka
Lunine mene
20. junija, ob 0:57, polna luna - ščip
CITY CENTER Celje
•	Četrtek, 14.7., Biotržnica
•	Petek, 15.7., od 14.00 dalje Kmečka tržnica
•	Nedelja,17.7. Pravljične urice Mala muca piratka
•	Preizkusite se v spretnostni vožnji z gokardom na Citycentro-vem kartingu na vrhnjem parkirišču: torek-petek od 14. do 21. , sobote od 10. do 21., nedelja od 10. do 20. ure.
•	Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki Citycentra.
KINO SPORED
LEDENA DOBA 5: VELIKI TRK
Ice Age: Collision Course (ZDA) Animirana pustolovščina, sinhronizirana v slovenščino, 100 minut Režija: Mike Thurmeier, Galen T. Chu Glasovi: Sebastian Cavazza, Jernej Kun-tner, Jure Mastnak idr.
Petek, 15. 7., ob 19.00 Sobota, 16. 7., ob 19.00 - 3D Nedelja, 17. 7., ob 16.00 - otroška matineja, 3D
KAKO NAJTI ZMENEK ZA POROKO
Mike and Dave Need Wedding Dates (ZDA Komedija, 98 minut Režija: Jake Szymanski Igrajo: Zac Efron, Anna Kendrick, Adam Devine, Aubrey Plaza, Stephen Root, Sugar Lyn Beard, Chloe Bridges,idr. Petek, 15. 7., ob 21.15 Sobota, 16. 7., ob 21.15 Nedelja, 17. 7., ob 18.00
PANAMA
Romantični triler, drama, 97 minut (Srbija)
Ogleda filma ne priporočamo mlajšim od 18 let.
Režija: Režija: Pavle Vučkovič Igrajo: Jovana Stojiljkovič, Slaven Došlo, Miloš Pjevač, Tamara Dragičevič, Jelisave-ta Orašanin idr.
Petek, 15. 7., ob 20.00 - mala dvor. Sobota, 16. 7., ob 20.00 - mala dvor. Nedelja, 17. 7., ob 19.00 - mala dvor.
LEGENDA O TARZANU
The Legend of Tarzan (ZDA) Akcijska avantura, 109 minut Režija: David Yates
Igrajo: Alexander Skarsgard, Samuel L. Jackson, Margot Robbie, Djimon Houn-sou, John Hurt, idr. Nedelja, 17. 7., ob 20.15
KDO MI UGRABI ŽENO
Life of Crime (ZDA)
Komedija, 98 minut (ZDA)
Režija: Daniel Schechter
Igrajo: Jennifer Aniston, Yasiin Bey, Isla
Fisher, Will Forte, Mark Boone Junior, Tim
Robbins, idr.
Ponedeljek, 18. 7., ob 21.30 - Zvezde pod zvezdami na ploščadi ob domu kulture Velenje
(v primeru slabega vremena v mali dvorani Kina
do 14. avgusta
nformacije in rezervacije vstopnic:
051 61 61 51 051 61 41 41 www.studenec.net
Anja Bukovec z gostom Borisom Cavazzo
Galerija Velenje, 17. julija -
Koncerti violinistke Anje Bukovec so tako vsebinsko kot izvedbeno nekaj posebnega. Vsakič znova postrežejo z bogatim in temperamentnim programom, prepletenim z vrhunskimi glasbenimi gosti. Tokrat bo v Galeriji Velenje, v nedeljo ob 20. uri violinistko na klavirju spremljal odlični pianist Igor Vicentic, ki je šolanje na londonskem Trinity Collegeu in izpopolnjevanje na Julliard School v New Yorku nadgradil kot profesor na Kon-servatoriju za glasbo in balet v Ljubljani. Na odru se bo Anji kot gost pridružil tudi izjemni igralec Boris Cavazza. Sproščeno vzdušje glasbe, gledališča in poezije vas bo popeljalo v navdiha in oddiha poln čas in vas pripravilo na sproščeno in toplo poletje.
Muzejske čitalnice vabijo
Velenje, Šoštanj - Na začetku meseca sta pod arkadami Velenjskega gradu in v zunanjem delu Muzeja usnjarstva na Slovenskem v Šoštanju že tretje leto zapored zaživeli poletni muzejski čitalnici. Bralcem ponujata literaturo z domoznansko vsebino in na temo nekaterih letošnjih obletnic - 25. obletnice osamosvojitve Slovenije, 150 let Rdečega križa na Slovenskem in 200 let prve osnovne šole v Velenju. Ena knjižna polica pa je namenjena tudi izmenjevanju knjig, saj se je Muzej Velenje tudi letos pridružil vseslovenskemu projektu Knjigobežnice. Obe muzejski čitalnici mamita k lenobnemu prebiranju vsak dan razen ponedeljka med 10. in 18. uro. Ta petek, 15. julija, pa bo na Ve-
lenjskem gradu živahno tudi ponoči, saj se bo večerno druženje otrok in njihovih staršev, ki se bo začelo ob 18. uri, nadaljevalo v sanjanje grajskih sanj vse do jutra.
Ustvarjalno skozi poletje
Velenje - Da med počitnicami otroška ustvarjalnost ne bo zamrla, bosta Nina Cvirn in Miha Cojhter iz Galerije Velenje vsako sredo med 17. in 19. uro ter vsako soboto med 10. in 12. uro na velenjski mestni plaži vodila raziskovalno-umetniške delavnice za zabavni pristop k umetnosti Jezerske kratkočasnice. Otroci različnih starosti bodo v različnih likovnih tehnikah ustvarjali na temo vode in poletja ter si izdelali zabavne predmete za kratkočasenje na plaži. Vsak drugi četrtek med 17. in 19. uro pa se bo poletni ustvarjalni kotiček odprl tudi na zelenici ob galeriji. Brezplačne delavnice bodo potekale do konca avgusta.
Noč na gradu
V Muzeju Velenje so se pred tremi leti odločili, da na Velenjskem gradu za otroke in njihove starše pripravijo prav poseben dogodek, ki so ga poimenovali Prespimo v gradu, sanjajmo grajske sanje! Takšno počitniško doživetje so dosedanji udeleženci več kot odlično sprejeli in zanimanja zanj je vsako leto več. Novo priložnost, da prespite v gradu, Muzej Velenje ponuja jutri, v petek, 15. julija, ko se bodo obiskovalci od 18. ure dalje do naslednjega jutra zabavali, raziskovali in ustvarjali v prijetni družbi grajskih gospodičen, čarovnice Kunigunde in drugih nočnih prebivalcev gradu.

Naš čas, 14. 7. 2016, barve: CM K, stran 22
22
OBVESCEVALEC
'«^ilS
14. julija 2016
Nagradna križanka »Jeruzalem Ormož«
Spremenite vodo v špricer z Jeruzalemčanom
Dober špricer je lahko le iz dobrega vina. Imeti mora ravno pravšnje razmerje kislin, sladkorjev ter ne sme imeti previsoke stopnje alkohola. Jeruzalemčan, ki ga sestavljajo sorte šipon, laški in renski rizling, sauvignon ter chardonnay, ima malce višjo stopnjo kislin od sladkorjev in 11,5 % alk. To daje špricerju zaželeno pitkost in občutek lahkotne svežine. Da je Jeruzalemčan prava izbira so potrdili tudi strokovnjaki na ocenjevanju vin v Ormožu, in mu podelili naziv vino za »Naj špricar 2015«.
Sodelujte v veliki nagradni igri
To poletje spreminjajte vodo v špricer skupaj z enim in edinim Jeruzalemčanom in osvojite super nagrade! Na steklenici Je-ruzalemčana poiščite unikatno SMS kodo ali pa sodelujte prek facebook strani Jeruzalem Ormož. Jeruzalemčan vsak teden podarja poletne pakete, v velikem finalu pa sanjsko potovanje s Kompasom - po lastni izbiri v vrednosti 3.500 evrov. Več na www.jeruzalem-ormoz.com in FB JeruzalemOrmozKlet
Špricer, špricar ali brizganec - kakor vam je ljubše. Vsi vemo za kaj gre. Lahka in osvežilna pijača, ki to poletje ponovno osvaja Slovenijo. In za katero potrebujete le dve sestavini - vino in mineralno vodo. Pri vinu ne boste nikoli zgrešili če izberete enega in edinega Jeruzalemčana iz kleti Jeruzalem Ormož. Legendarno vino, ki spreminja vodo v špricer že vse od leta 1968. Dolga tradicija in sodoben pristop zagotavljajo užitek v vsakem požirku. Z mineralno vodo ali brez.
Minister za zdravje opozarja: Prekomerno uživanje alkohola lahko škoduje zdravju!
Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Jeruzalemčan«, najkasneje do ponedeljka 25. julija. Izžrebali bomo tri praktične nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti.
Nagrajenci križanke »Šola vožnje Felix«, objavljene v tedniku Naš čas dne 30. junija 2016, so:
-	Janko Oštir, Hrastovec 47 a, 3320 Velenje;
-	Rezka Hojan, Kavče 34 b, 3320 Velenje;
-	Martina Kropušek, Kardeljev trg 1, 3320 Velenje. Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo!
Rešitev gesla: ŠV FELIX

VENERA JUSHOP
NAJVEČJA EROTIČNA TRGOVINA V SLOVENIJI
OBIŠČITE NAŠE EROTIČNE TRGOVNE V VAŠI BLIŽINI IN SI OGLEJTE BOGATO PONUDBO DARIL ZA VSE PRILOŽNOSTI, EROTIČNIH PRIPOMOČKOV, PERILA, STIMULANSOV, LUBRIKANTOV, MASAŽNIH OLJ, DVD PRODUKCIJE TER ŠE OBILO IZDELKOV ZA POPESTRITEV VAŠEGA INTIMNEGA ŽIVLJENJA.	___
CELJE
Cankarjeva ulica 4 tel.: 03 544 35 70
VELENJE
Šaleška ulica 19a tel.: 03 586 81 00
TV kanal Naš čas
Mi
ustvarimo
sliko!
24 ur na dan
365 dni na leto •
v analogni in digitalni
shemi •
vidno v več kot 80.000 gospodinjstvih
info: 898 17 50
KAPSULE ZA
Naravna moška spolna moč
m
POLNO MOČ
Življenski slog sodobnega časa nas je pripeljal do motenj v intimnem življenju. Končno je prišel na trg izdelek MAX ERECTUM FORTE, ki vam bo pomagal premagati vse težave pri spolnosti, kot so stres, kronična utrujenost...
Kapsule MAX ERECTUM FORTE so popolnoma naraven izdelek za moške, za spodbujanje erekcije. Uporabljajo jih lahko tako mlajši kot starejši.
BREZ STRANSKIH UČINKOV!
	ennn		
			
			
ČETRTEK, 14. julija
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Oddaja o beguncih; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
PETEK, 15. julija
6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
SOBOTA, 16. julija
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
NEDELJA, 17. julija
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
PONEDELJEK, 18. julija
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto herca; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
TOREK, 19. julija
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
SREDA, 20. julija
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
KAPSULE LAHKO KUPITE V VSEH EROTIČNIH TRGOVINAH VENERA SHOP PO VSEJ SLOVENIJI
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 4. do 10. julija niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g
SO2/m3 zraka.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2
od 4. do 10. julija (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
Naš čas, 14. 7. 2016, barve: CM K, stran 23
14. julija 2016
««WAS
OBVEŠČEVALEC
23
SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.
STIKI-POZNANSTVA
RADA bi spoznala gospo z avtomobilom. Ostalo po dogovoru. Gsm: 041 969 210
ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495
NEPREMIČNINE
V SOLČAVI prodamo starejšo hišo. Potrebna je obnove, primerna za stanova-
mali OGLASI
nje, turizem ali gospodarsko dejavnost. Gsm: 041 878 303
POSLOVNO stanovanjski objekt na frekvenčni lokaciji - trgovina, gostinstvo, storitvena dejavnost, stanovanja -prodam za 165.000,00 evrov. Možnost menjave, 10 parkirnih mest. Po dogovoru tudi najem lokala (800,00 evrov mesečno). Gsm: 041 714 488
PRIDELKI
BEL zgodnji krompir prodam. Lahko tudi dostavim. Gsm: 051 628 677 SUHA bukova drva ugodno prodam. Gsm: 031 517 415
SENO v kockah, jabolčnik, domači kis, borovničevec, medenovec in več vrst
žganja prodam. Gsm: 041 687 371.
ŽIVALI
PRODAJA nesnic v nedeljo, 17. 7. od 8. do 8.30 v Šaleku. Tel.: 02 8761 202, gsm: 041 442 162
ZBIRAM naročila za prodajo očiščenih piščancev v soboto, 16. 7., kvalitetna domača vzreja. Gsm: 031 566 415 KOZE za nadaljnjo rejo ali za zakol prodam. Tel.: 03 5865 848
VOZILO
TERENCA hundai galloper, letnik 1998, prevoženih 147.000 km, dobro ohranjen, prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 041 968 305
DEŽURSTVA
ZDRAVSTVENI DOM VELENJE
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
LEKARNA VELENJE
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je or-
ganiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
ZOBOZDRAVNIKI
(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 16. in 17. 7. - Ana Božič, dr. dent. med.
VETERINARSKA POSTAJA
Šaleška Veterina, d.o.o.
Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.
Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35:
ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: Začasno zaprto.
GIBANJE
prebivalstva
UE Velenje POROKE
Slapnik Dominik , Gornji Grad, Bočna 103 in Goli Viktorija, Gornji Grad, Bočna 103; Mijatovič Boris , Velenje, Jenkova cesta 9 in Tunjič Lari-sa, Velenje, Stari Trg 15; Golavšek Boris, Šoštanj, Skorno pri Šoštanju 58 in Dobnik Anita, Šmartno ob Paki, Gavce 53 b.
SMRTI
Vider Marija, roj. 1927, Solčava, Solčava 30; Tamše Jožica, roj. 1935, Šoštanj, Cesta Matije Gubca 5a; Plešnik Mihael, roj. 1942, Topolši-ca, Topolšica 152; Skledar Viktor, roj. 1946, Topolšica 196 d, Topolšica.
habit
nepremičnine
Hablt d.0.0. Kmotto «. Vklen|a
tel.: 03/ 897 5130, gsm: 041/ 665 223
B-sobno stanovanje, 79,7 m2, v Šmartnem ob Paki v centru, adaptirano 1.2006,2/2 nad. Cena: 65.000,00 EUR. Možna menjava za manjše stanovanje ali možnost najema. ER: F (150 - 210 kWh/m2a)
B-sobno stanovanje, 93,5 m2, v Šoštanju, zgrajeno l. 1998, 3/3 nad., pripada mu tudi kletna shramba. Vredno ogleda. Cena: 77.000,00 EUR ER: B2 (25 - 35 kWh/m2a)
vgč na
■ ■ ■ ■ ■ www.habit.si
niie narocni
««WAS
7a narnñnike rfln 8 številk 7astnni!
Pokličite 03/ 898 17 51.
Naročilo lahko pošljete tudi po e-pošti: press@nascas.si, po faksu 03/ 897 46 43 ali na naslovu, Kidričeva 2a, 3320 Velenje.
080 80 34
BREZPLAČNA ŠTEVILKA
VESELE NEDELJE NA ROGLI
17. 07. 2016 od 11.00: SOFERSKA NEDELJA z ansamblom SELFI BAND
je praznik slovenskih šoferjev in avtomehanikov. Program, poleg zabave, druženja, odličnih jedi in dobro ohlajene pijače, vključuje tudi zbor in ešalon uniformirancev, povorko »old- timerjev«, prikaz varne vožnje, blagoslov vozil, srečelov in še marsikaj.
24. 07. 2016 od 11.00: DRUŽINSKI DAN
v
s skupino ČUKI
bodo zaznamovale številne animacijske vsebine, namenjene vsem generacijam. V tekaški delavnici ter v kolesarski delavnici v Bike parku in na cross-country progi za družine se bodo udeleženci seznanjali s različnimi tehnikami teka in kolesarjenja, primerno opremo, zdravim način prehranjevanja za rekreativne športnike ipd. Pomerili se bodo v mini olimpijadi za družine ter se sprehodili po prenovljeni Škratovi učni poti.
Info: 03/75 77 427, www.rogla.eu
PRODAJA KMETIJSKE MEHANIZACIJE PO SISTEMU IsTARO ZA NOVO!
KMETIJSKA ZADRUGA	,
ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj IfMUgV1 Informacije:
03 898 49 70 www.kz-saleskadolma.si	041 813 949
ZA TEŽAVI	E Z MU	HAMU.
UPORABITE'QUICKIBAYiT;		
AGITA,FE	NnOMfl M	
KOZARCI'ZAVLAGANJE 720 ml 6/1 4 2/20J
OJILO
Z VAMI IN ZA VAS!
Profesionalno In s pleteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči Izgubi vaših najdražllh
SMO EDINI, KI NA POKOPALIŠČIH PODKRAJ IN ŠKALE NUDIMO POGREDNO POKOPALIŠKE STORITVE V CELOTI:
•	prevoz pokojnika
•	ureditev dokumentacije
•	s spoštovanjem, sočutjem in po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo
Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.
Plačilo na obroke
pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si
v
Bolečina se da skriti, solze moč je zatajiti, le praznine, ki ostaja, se ne da nadomestiti.
ZAHVALA
Zapustil nas je dragi mož, oče, dedi in brat
VIKTOR SKLEDAR
5. 7. 1946 - 7. 7. 2016
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki sta nam ob težkih trenutkih stali ob strani. Hvala za vsak čuteč stisk roke in vsako iskreno besedo tolažbe. Posebna zahvala Olgi
Friškovec za vso skrb in lepe poslovilne besede, Premogovniku Velenje, častni straži, rudarski godbi, praporščakom, pevcem, govorniku g. Lemežu, dekanu Jožetu Pribožiču za opravljen obred, Pogrebni službi Usar ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Zaradi hude bolezni nas je veliko prekmalu zapustila naša draga
MARTA KOROŠEC
9. 1. 1949 - 6. 7. 2016
Z neizmerno bolečino se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam pomagali v teh težkih trenutkih. Posebej se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali sveče in cvetje ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Lepa hvala tudi tistim zdravnikom, ki so ji pomagali, zlasti dr. Smonkarju, in pevcem za odpete pesmi.
Žalujoči mož Ivan, hčerki Helena in Manica, snaha Nina, vnuki Maks, Lan, Aljaž in Urh ter
vnukinji Ajda in Lara
Naš čas, 14. 7. 2016, barve: CM K, stran 24
Bolj papeški od papeža
V sosednji Avstriji je kopalna voda vsaka gramoznica, vsako jezero, vsaka luža. V jezerskem turizmu bi nam lahko bili vzor. »Država dela svoje, sprejme zakonodajo, takšno, kot je potrebna, in je ne zaostruje še bolj, kot je treba. Bruselj je glede tega relativno strog, v Avstriji se državni uradniki zavedajo, da morajo sprejemati pogoje in zakone, da niso Greenpeace.«
Milena Krstič - Planine
Velenje - Številne slovenske reke, jezera, ribniki, gramoznice ... se poleti spremenijo v priložnostna kopališča, v katerih se ljudje ohladijo, ob njih družijo. Tudi v Velenje, na velenjsko plažo ob istoimenskem jezeru, prihaja
vse več ohladitve in zabave željnih ljudi. Kakšna pa je kakovost vode, v kateri se kopajo?
To za naročnika Mestno občino Velenje že peto leto zapored, spremljajo v Ericu, Inštitutu za ekološke raziskave. Desetkrat v kopalni sezoni preverjajo mikrobiološko stanje in nekatere
kemijske parametre. »Voda je izredno kakovostna. Mikrobiološko stanje je primerljivo z Blejskim in Bohinjskim jezerom, po mikrobioloških kriterijih pa je Velenjsko jezero celo bistveno bolj čisto kot Soča pri Solkanu,« pravi mag. Marko Mavec, direktor Erica.
Pa navkljub temu Velenjsko jezero ne dobi statusa kopalnih vod. Zakaj? »Ima majčken pro-blemček, pravzaprav dva, ki se jima reče sulfat in molibden. Vplivata na živa bitja v jezeru. Oba sta rahlo prekoračena, a ne eden in ne drugi na zdravje ljudi nimata prav nobenega slabega vpliva
(še več, prvi blagodejno vpliva na zdravje, zdravniki ga v obliki Donata celo priporočajo, drugega pa telo potrebuje), opredeljujeta pa ekološko stanje jezera. Za status kopalne vode je treba namreč zadostiti več kriterijem, med njimi je ustrezno ekološko stanje. Je pa nerazumno, da elementov, ki jih kopalci ne morejo poslabšati, kopalne vode pa se običajno tudi ne podeljujejo zaradi tega, da zaščitijo ekološko stanje jezer, tega statusa ne dobi.«
Konec koncev, pravijo, je razlika tudi, ali gre za naravno ali umetno jezero. Šaleška jezera so
umetna. »Na to smo državo, ki pripravlja kriterije, spomnili. Pri umetnih jezerih ne bi smela veljati merila dobrega ekološkega stanja, ampak kriterij ekološkega potenciala, ki izhaja iz evropske direktive,« meni mag. Mavec.
Analize vode izvajajo v Ericu skozi vse leto. Ne samo jezerske, ampak tudi vode porečja prispevnih rek oziroma pritokov, ki prihajajo v vsa tri šaleška jezera. Naročniki so različni. »Pomembno je vedeti, kaj v jezero prihaja, saj tisto, kar pride, v njem tudi ostane. Jezera niso samočistilna, tako kot so morja.«
)
»Z Erica nas je kar nekaj, ki se kopamo v Velenjskem jezeru. Sam sem navdušen nad supanjem.«
V petek popoldne, 8. julija, so Titov trg napolnili člani Simfoničnega orkestra RTV Slovenija z nadarjenim izraelskim pianistom Alonom Ka-rinom in dirigentom Georgom Pehlivanianom, priznanim francosko-ameriškim dirigentom svetovnega kova. Igrali so skladbe iz repertoarja svetovne glasbene zakladnice in seveda slovenske glasbene uspešnice. Orkester, ki redno gostuje v evropskih prestolnicah glasbene kulture, v zadnjih sezonah večkrat z velikim uspehom v sloviti amsterdamski dvorani Concertgebouw, v dunajskem Musikvereinu in Konzerthausu, v dvorani Kolnske filharmonje, je seveda navdušil tudi poslušalce na Titovem trgu.
a mz
Vino je teklo, vola pa obrali do kosti
Šaleški festival vina, ki ga je na Trgu bratov Mravljakov organizirala Turistična zveza občine v sodelovanju z Občino in Krajevno skupnostjo Šoštanj, navdušil
Milena Krstič - Planine
Šoštanj, 9. julija - »Veš kaj? Jaz bom kar vse poskusila,« je rekla mlada gospodična partnerju, ko sta se sprehajala med stojnicami, postavljenimi v ravni vrsti - tako "kot so hiše v Trsti" - na obeh straneh Trga bratov Mravljakov v Šoštanju. Hodila sta proti koncu (ali pa začetku) trga, kjer se je vrtel vol. Trg je ponujal izvrsten ambient za prvi Šaleški festival vina, ki ga je v soboto organizirala Turistična zveza Šoštanj. Pa on? Kaj je rekel on? »Vso srečo.«
Dvomim, da je vztrajala. Vinar-
jev in vina je bilo za vztrajanje preveč.
»Vsi so prišli, vseh enaindvajset vinarjev iz cele Slovenije, od Kopra do Metlike in do Lendave. Zastopani so vsi slovenski vinorodni okoliši,« je bil na čelu organizatorjev tega vesel Žan Delopst. Kar težko je bilo izbrati pravega.
Dež, ki se je tudi na ta festival prislinil, spremljal je tudi Ano Desetnico, je na začetku malo motil, ni pa zavedel obiskovalcev. Začeli so prihajati takoj, ko je šel mimo, in prihajal premo-sorazmerno s popuščanjem vročine in bledenjem dneva. Bolj je
pojenjala, več jih je bilo, več jih je bilo, bolj se je nočilo. »Že lani na festivalu piva smo videli, da ljudje počakajo, da gre vroče mimo. Prihajati začno po osemnajsti uri, mlajši še kasneje, zato smo Občino zaprosili za podaljšan čas.«
Organizacija takega dogodka terja veliko dela. »A če imaš okoli sebe ekipo in podporo Občine Šoštanj in Krajevne skupnosti Šoštanj, tako kot smo ga imeli mi, ter starejših, ki imajo s tem nekaj izkušenj, potem gre. Vsak naredi svoje. Mi mlajši pa smo se v zadnjih letih tudi veliko naučili,« je pohvalil Delopst.
Zanimivost in kulinarična dopolnitev festivala je bil pečen vol. Ljudje so že dopoldne opazovali ekipo podjetja Pujsek iz Dolenjske, ki ga je vrtela nad ognjem. Ob tem so se pomenkovali, da so vola v Šoštanju nazadnje vrteli pred dvajsetimi leti. Da je bilo zadnji dve leti to tudi
redkeje videti po Sloveniji, je potrdil Damjan Dolinšek. »Zdaj pa se je spet odprlo. Ljudje si želijo sprememb, da ni enolično.«
Obračati so ga začeli okoli devete, kakih šest, sedem ur kasneje so naredili prvi rez. »Majčkeno nas je oviral dež, a do osmih bo pečen in obran do kosti.« Te-
Ekipa, kijeposkrbela- da je bil vol okusen/da jekaj. Porcija? Sedém evróy..
žak je bil 300 kg, mesa bo okoli 160 kilogramov, približno 700 porcij, je nizal podatke.
Kaj je pomembno pri peki? »Počasno obračanje. Če je to prehitro, se na zunaj prepeče, notri pa ostane krvav.« Zalivanje? S čim, ga vprašam. »Nič polivanja. Pripravimo omako, pre-pražimo malo čebulice, zalijemo z vodo, dodamo korenček in začimbe, potem pa tisto, kar sproti odrežemo, damo v omako, da je meso sočno. Tako lahko še malo s kruhom pomažete. Enkratno,« je vabil.
Pa vol? Je imel domače poreklo? »O, seveda. Slovenski, iz naših krajev. Trudimo se, da dobimo kakovostno robo, da so ljudje zadovoljni, da gre dober glas naprej. Potem smo zmagali, a ne?«
Res so zmagali. Z volom, vinom, z vsem, kar so v soboto pripravili na trgu.
Žan Delopst med vinarkama.