Glasilo jugoslov. soc. demokracije. Naročnina znaša: 'la. avstro-ogrske kraje za celo leto 5'44 K, za pol leta 2*72 K, za Četrt leta 1*36 K. — Za Nemčijo za celo leto 6-96 K, za pol leta 2’98 K, za četrt leta 149 K. — Za Ameriko za celo leio 7'28 K. — Posamezne številke stanejo 10 vin. — Reklamacije so poštnine proste. Ne-frankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Štev. 44. V Ljubljani, dne 2. novembra 1906. Leto IX. NASLOVA: Za dopise, rokopise za list: Uredništvo •Bdečega Prapora«, Ljubljana. — Za denarne po-šiljatve, naročila na list, reklamacije, inserate i. t. d.: Upravntttvo »Bdečega Prapora«, Ljubljana, Frančiškanske ulice štev. 8/1. Malodušnost ali slepilo? Po celi Evropi in skoraj po celi Aziji je vladal nekdaj fevdalizem. Meščanstvo ni smelo ziniti besede. Francija je bila »nnjzvestejša hči* Rima in papizma. Do leta 1848. in še nekaj pozneje jo bila Avstrija pod jaimom absolutizma. Slovenskega naroda do Napoleonovih vojn takorekoč ni bilo ... Danes se rešuje že Španija rimske hegemonije. Ruski carizem se stresa pod mogočnimi udarci revoluc je. Črna Gora, Perzija, Kitajsko vpeljujejo konstitucije. kljub temu prikrivanju in motranju lahko razvidi, da brede njeni kliki misel takega kompromisa res po glavi. Pa tudi brez njenega članka nam je znano, da so mučile njih misli že davno ta ke kombinacije. Koliko je y teh računih a priori zgrešenega, spada na drug list. Ati nekaj je' gotovo brez obzira na konkretni slučaj: Kompromis, ki naj sega s svojimi posledicami čez ozke meje momenta, ne more biti za resne stranke igra, podobna tisti, ki jo izvajajo otroci, kadar mečejo krajcarje v zrak, pa ugibajo, ali pade podoba ali številka navzgor. Stranka, kateri je vseeno, ali sklene kompromis s socialnimi demomkrati ali s tecca-piattini, stranka, ki v svojem glasilu grmi proti liberalonom, dočim jim oddajajo njeni pristaši svoje glasove, sploh ni faktor, s katerim bi mogli resni političarji računati. Narodnjaška stranka in njeno glasilo pa mislijo, da morata svojo nezanesljivost še zlasti dokumentirati; če je predpogoj vsakemu kompromisu nekaj skupnega, tedaj bi moral tisti, ki stremi za kakršnokoli ožjo ali širšo alianco, delovati na to, da se kolikor mogoče izkristalizira, izcizelira, plastično izrazi tisto, kar more združevati. Seveda ni nihče prisiljen, voditi kompromise v svojem proračunu; ali tudi v tem slučaju je treba voditi politiko pod razvito zastavo in z odprtim vizirjem. Načelo je temelj vsaki stranki, doslednost pa edina pot, po kateri more kam dospeti. S tem se tržaški narodpjaki ravno ne morejo ponašati; štirideset let njih politike pomeni štirideset let diletantizma, frazerstva, preob- koliko veselih vriskov, pa se je čudil, da more kdo vriskati ob tem odurnem vremenu. Ako bi bil šel mesto na železnico h kakšnemu bolniku na hrib, bi bil prišel izza nekoliko tisoč korakov iz mračne megle na jasno solnce. In morda bi bil osvobojen ravno tako zavriskal, kakor tam gozdni hlapec v grobi srajci, ki je s pesmijo veselo pozdravljal svojega dekleta. Ali župnik je moral nižje in nižje v meglo, in ko je sedel v vozu, je pokril sopar tako gosto okno, da ni mogel videti niti bobnečega gorskega potoka poleg železnice. To je bila njegova prva vožnja na novi lokalni železnici. Zamišljal si jo je bil vse bolj resno; a veselil se jo je že danes, da ga povede jutri zopet nazaj v ljubo domačijo. Menda mu pripelje ta železnica tudi kaplana, pa odpelje zapeljivca prav daleč odtod. Toda na kaj misli zopet. S tako mislijo se vendar prelomi spovedni pečat Misliti mora na kaj druzega. Ali vzlic dobremu namenu se vračajo njegove misli k skeleči rani. Jutri, kadar ga vpraša Škot* priloga »Rdečemu praporu" Sl lafienja in prelišpavanja. In v času, ko omogoča principielno vprašanje prvega reda vsaki stranki, vedoči kaj hoče, da si določi nespustljivo stališče, omahujejo tržaški narodnjaki, kakor da nimajo ne glave, ne udov, podobni truplu, katerega se je polotila paraliza. Volilna reforma je tako eminentno načelnega značaja, da mora spričo nje vsaka stranka pokazali svojo barvo; tržaška narodnjaška pa je pokazala kameleonsko prelivanje boj. Odločilna ni brutalnost narodnjaških razgrajačev na znanem shodu v »Nar. Domu*. Absolutno odločilna pa je tedanja zatajitev volilne reforme. »EJinosti* je danes gotovo žal, da se njene korifeje takrat niso znale premagati in v drugem članku trdi, da na> rodnjaki nikoli niso hoteli preprečiti volilne reforme. S to neresnico pa ne izboljša svojega stališča, kajti na tistem shodu so aranžerji v svoji resoluciji predlagali obstrukcijo ter izzvali glasovanje zanjo in tega dejstva ne bodo mogli nikoli utajiti. S to epizodo so izpričali pomanjkanje lastne zavednosti in eneržije; stali so enostavno pod sugestijo umetno napihnjenega »tužnega Korotana*, doseči so hoteli sceničtn efekt, «Mirove» in ♦Narodove* farizejske fraze so jim zmešale pamet ir} če je bil uspeh bombe, katero so vrgli takrat iz dvorane »Narodnega doma* pri eksploziji tak kakor pok rakete, je vendar neovržen fakt, da so bombo preparirali in vrgli. Obenem pa so donele tiste fanfare, ki jih je uglasbil »Narod*: »Rajši obstrukcijo, kakor tako reformo!* »Edinost* je kratke pameti, ako hoče negirali to donkihotiado. Ali kratka pamet je menda v narodnjaških vrstah vsakdanja lastnost. Saj je bil bojni klic omenjenega shoda tudi absolutna negacija gesla, ki so ga razglasili narodnjaki na prejšnjem, socialističnem shodu: »Reforma bode taka, kakršna more biti, ali reforma mora biti. Torej: Nedoslednost, nezanesljivost, pomanjkanje zmožnosti, da bi stali na lastnih nogah. Kaj hoče gospoda? Politike, uravnane v namenoma določeno svrho kompromisne možnosti nočejo in ne znajo delati. Politike, korakajoče dosledno po enkrat določeni poti pod zastavo jasnega načela, brez obzira na druge struje, politike, ki pa nosi ravno v svoji direktnosti elemente za resne kompromise v sebi, tudi nočejo in tudi ne znajo. Kaj torej? Ej, kaj! Premodra »Edinost*! Razma-tranja o eventualnem kompromisu so sicer nevčasna; toda — socialisti, približajte se narodnjakom! Hic Rhodus, hic salta! kako je zadovoljen z gospodom Grosom, ki mu je pripuščen za podporo, se mora močno premagati, da ne pokaže nevolje nad rečmi, o katerih zaradi izpovedi ne sme vedeti ničesar. Smrdeča megla je ležala tudi po mestnih ulicah drugi dan, ko je korakal župnik Hercog že ob desetih mirne duše proti škofovi palači. Rajši počaka sam c£lo uro, nego da bi moral čakati prečastiti le trenotek. V čakalnici pred škofovimi sobami je našel poleg komornega sluge že šest oseb. Razven enega duhovnika so bile same ženske, ki jih je izpoznal župnik po izrazu lica in po obleki takoj za tercijalke. Tukaj so se počutile menda prav kakor doma, kajti vstopivšega župnika niso niti pozdravile, temveč merile so ga z bodečimi pogledi. Stale so na kupu pa so šepetale, tako da ni bilo razumeli, kaj se pogovarjajo. Navzoči duhovnik, star, a zelo suh gospod z redkimi lasmi je sedel poleg služabnikove postelje na lesenem stolu ter je gledal z ironičnim smehljajem na jezične ženske. Trenotek je zrl na vstopivšega žup- . 44. Ce vodi slepec slepca, pravijo, padeta oba v jamo. In na tej podlagi saqja »Edinost* kompromis. Kakor pijani tavajo narodnjaki semintja; socialisti — modruje »Edinost* — naj se jim približajo, to se pravi, tudi oni naj začno meriti cesto po širini. Kako si vendar ti patentni političarji predstavljajo tako zbližanje? Zares, s tako politično in žurnalistično reprezentacijo, kakor jo imajo tržaški Slovenci, je čudo, da so si sploh še ohranili n< kaj življenja. Zadovoljivo je, da so se znali oteti pogina kljub taki konfuznosti svojih političnih voditeljev in žurnalističnih predstavnikov. Iz tega dejstva samo je črpati upanje, da vstanejo in razvijejo svojo življensko moč, kadar se popolnoma otresejo tega kitajskega voditeljstva. Politični odsevi. Odsek za volilno reformo je torej v četrtek sprejel Gessmanov predlog glede § 42, ki je postal skoraj fatalen za celo preosnovo. Hudi in dolgotrajni boji za takozvano varstvo okrajev so našim čitateljem znani. Sovražnikom cele reforme je dal ravno ta paragraf najlepšo priložnost za opozicijo, s katero se je dalo kaj poceni maskirati načelno nasprotstvo. Tega pa je bilo dosti na obeh straneh, na nemški ravno tako, kakor na slovenski. Poseben križ pa je bil že v tem, da je bil stvarni pomen paragrafa zelo majhen, nasprotno pa so igrali veliko ulogo psilogoški momenti, nacionalna čast i. t. d. Krhkost »slovanske vzajemnosti* se je pokazala tudi posebno jasno. Poljakom je bilo vse drugo Hekuba, le svoje mandate so hoteli zavarovati kolikor najbolj mogoče. Zato je tudi končna kompromisna redakcija paragrafa pravi ričet in za Galicijo se določa vse kaj druzega,’ kakor za druge dežele. Dočim je po sklepu treba za izpremembo volilnih okrajev v drugih deželah, da je navzočih 343 poslancev, se'ne more izpremeniti razdelitve galiških mandatov, ako ni navzoča vsaj polovica poslancev iz Galicije. Rusini pretrpe s tem zopet hujšo krivico, kakor vsi drugi narodi; ali dejstva, da ima poljski klub odločilno moč, ni mogoče prezreti in tako se je morala tudi tukaj idealna pravica ukloniti krivični realnosti. Neumestno pa je, ako se trobi, da pomeni sprejem Gessmanovega kompromisnega predloga zmago Nemcev; kajti cela volilna reforma je zmaga nenemških narodnosti, česar ne more izbrisati niti dejstvo, da so Nemci po svojem številu še protežirani pri razdelitvi mandatov. Izvrševalni odbor mladočeške stranke je to tudi priznal, ko je izreke), da so storili njih poslanci vse za var- nika, naenkrat je poskočil, pohitel k njemu in stisnivši mu roko, je dejal vzradoščen: »Bog te pozdravi, Hercog!" Vprašuje ga je ta pogledal ter mu je dal roko: »Res ne vem, ali si, ali nisi? Gospod Oettinger, kajneda?" »Seveda sem. Dvajset let se že nisva videla, poznati me moraš pa vendar. Kaj sem izza tistih časov tako debel?" »Ne zdi se mi;“ je odgovoril, smejoč se, Hercog, »kje pa si sedaj?" »Kje? No, tukaj, v središču škofije." »Še vedno si stari šaljivec, kakor v le-menatu. Menim, kje si župnik?" »E, e! Jaz —•' pa župnik! Kaj ne veš, da sem še kaplan?" »Kaj? Še vedno kaplan? Kje pa si torej za kaplana?" »Tega pa sam ne vem." »Pa najdeš težko domu, ako ne veš, kje si doma." »Mar ne veš, da ni kaplan nikjer doma? Doslej sem bil že na sedemintridesetih mestih, pa upam, da doživim kmalu jubilej petdesete kaplanije. Seveda pride sedaj kratek stvo čeških interesov, kar je bilo mogoče v danih razmerah. In Čehi pravzaprav niso dosegli toliko, kakor Slovenci. Kakor vse razprave o volilni reformi, tako je rodilo tudi pogajanje o ominoznem paragrafu 42 pojave, ki sicer niso navadni v par-lamentaričnem in konštitucionalnem življenju. Javili smo že v zadnji številki, da so bili poklicani parlamentarični ministri k cesarju, ki je izrazil željo, da bi se čimprej rešilo volilno reformo. Pojav je nenavaden, ali iz njega se ne da nikakor sklepati, da bi bila postopala krona neustavno, kar socialni demokratje o tem objekti vnejšo pravico lahko povedo, ker je njih načelno stališče napram monarhizmu dobro znano. Beckova vlada je prevzela nalogo, izvesti volilno reformo in če spomni vladar parlamentarične ministre na to, ima ravno tako pravico, kakor sme nedvomno imeti politično mnenje, katero je izrazil z besedami, da se ne more več voliti po sedanjem volilnem redu. Na namen eventualnega oktroiranja se lahko sklepa iz teh besed, da bi pa pomenile naravnost žuganje, se ne more nikakor trditi in slabo se poda tarnanje o poseganju krone v javne zadeve ljudem .in strankam, ki pošiljajo deputacije k vladarju s prošnjami, katere se more le konštitucionalno rešiti. Se več kakor smešno pa je, ako se spravlja socialno demokracijo v zvezo z ministrskimi avdiencami pri Francu Jožefu. Tako daleč le še nismo, da bi bil kak socialni demokrat persona grata na avstrijskem dvoru in ves nastop socialne demokracije za volilno reformo od lanskega strankinega zbora sem je bil preveč očiten, da ne bi poznala javnost tistih sredstev, ki jih je rabilo organizirano delavstvo. Kratkovidni pa so političarji, ki ne morejo razumeti, da postane zahteva proletariata lahko tudi interes države in da dela tedaj rešitev enega vprašanja lahko enake brige nasprotnim polom. Kar je povedal cesar parlamentarnim ministrom, je pa povrh vsega samoposebi umevna stvar. Saj tiči v bivstvu parlamentarične vlade, dareprezentirajoparlamentarniministri stranke, iz katerih so izšli in da po reciprociteti do-tične stranke podpirajo svoje ministre. Torej je povsem konšlitucionalna naloga ministrov, da se zavzemajo pri strankah za svoj program, ne katerem stoji volilna reforma v prvi vrsti.. Če pa tega ne morejo, izgube svojo legitimacijo in posledica je kriza. Vlada, ki se je pri svojem rojstvu zavezala za volilno reformo, ima skrb, da se je tudi izvrši in če nastane nevarnost za načelno točko njenega programa, je njena dolžnost, da porabi svojo avtoriteto. Predložiti načrt zbornici, potem pa s prekriženimi rokami nonšalantno gledati, kaj presledek. Od mojega zadnjega mesta v Hartbergu sem odstavljen." »Kam pa prideš sedaj? Morda te dobim jaz za kapelana?" »Ti, tako hitro ne gre to, ako se odstavi človek kar čez noč." »Kaj si pa zopet naredil?" »Glej, še sam ne vem. Ali čez eno uro ti lahko povem, ako bodo dotlej že vse denunciacije v zapisniku." »Kaj pridejo te vse pred nama na avdienco?" »Mar živiš na mesecu, moj župnik, pa ne veš, cfa velja škofu tercijalka, ki mu prinaša vesti o človeških hudobijah, več kakor deset duhovnikov, — namreč takih kakor midva?" »Molči, molči, to vendar ni res." »Bodeš videl. Glej, ravnokar pelje sluga zopet dve, ki ste prišli pozneje od mene, v sobano. Midva lahko čakava. To je tudi edino, kar razumem o politiki." »To je seveda malo in prav nepolitično. Naša politika pravi: Čakati ne moremo in se bode zgodilo, znajo tudi marionete. Ravno teh pa ne prenaša parlamentarizem. Da je situacija grovzročila nenavaden korak, so pa zakrivili ravno neodkritosrčni sovražniki volilne reforme. In ravno oni imajo najmanj pravice do tožbe. Kdor hoče sedeti na dveh stolih, mora pripisati sam sebi, ako sede končno nepričakovano na tla. Odsekovo delo za volilno reformo je končano. Odločena je bila usoda reforme v odseku že pretečeni teden, ko je bil sprejet kompromisni predlog zaradi varstva volilnih okrajev. Izmed točk, za katero je bilo še kaj zanimanja, je bil le še poljski predlog o deželni avtonomiji, s katerim se je bil pečal poseben pododsek, in pa nemška zahteva, da se zagotovi Nemcem na Češkem in Moravskem gotovo število mandatov v delegaciji. Starzynskega avtonomistični predlog, ki sicer ni kdove kako dalekosežen, je bil gotovo neumesten in treba je bilo precej sofistike, da se je prikazalo v resnici neobstoječo zvezo predloga z volilno reformo. Centralizem je v državi, sestavljeni iz toliko narodov kakor Avstrija, neopravičen in ne more biti vir pravice. Toda prave, težave ne tiče v raznovrstnosti dežel, temveč v mnogovrstnosti narodov, pa se ne gre samo za to, da' se odpravi centralizem, temveč važnejše je vprašanje, kaj ustvariti mesto njega. Deželna avtonomija pa ne edgovarja potrebam narodov in vsako razširjanje deželnih kompetenc je pravzaprav le nova zapreka na poti do narodne avtonomije, s katero nima deželna prav nič skupnega, temveč jo naravnost izključuje. Poslanec dr. Grabmayr, ki je poročal za pododsek, je govoril navidezne zelo spravljivo in poslanec Starzynski ga je žato hvalil. Grabmayr je namreč dejal, da je centralizem le toliko časa opravičen, dokler so imeli Nemci večino v državnem zastopstvu, da pa nima več smisla, ko nastopi stalna slovanska večina v parlamentu. To bi bilo vse prav, ali konsekvence, ki jih je izvajati iz tega dejstva, so vse drugačne, nego jih je označil Grabmayr in predlog Poljakov, ki nočejo nič druzega, nego doseči absolutno nadvlado nad Rusini v Galiciji. Ravno v času, ko se ustvarja plodlaga za nov parlament, je nesmiselno, posegati v njegov delokiog, v katerega spada gotovo tudi narodno vprašanje, o katerem bode imel bodoči državni zbor menda drugačno mnenje, kakor sedanji. Ali Starzynskega predlog je zagovarjala tudi vlada in bil je vsprejet z 22 proti nočemo. Dobiti moramo zopet šolo in še marsikaj." »Reci rajši: Vse.“ „Morda imaš prav. A povej mi vendar: Kako da še nisi župnik?" »Zgolj zaradi patriotizma. Smeješ se? Pa je res: Boljšega patriota ne najdeš v Avstriji, kakor sem jaz.“ „Pa nimaš še nobenega reda?“ „To zopet ni nič za smeh. Gotovo bi ga bil že dobil, ker porabim vse, kar imam, za kolke na prošnje. Stosedemdesetkrat sem že prosil za župnijo. Sam lahko izračunaš, koliko požro kolki. Vse, kar si more kaplan odtrgati od ust. To ve golovo tudi minister, pa mi le iz usmiljenja še ni dal reda, ker bi moral lakote umreti, ako bi moral plačati še takse." „Sreča zate, da imaš še svoj stari humor; drugi človek bi bil že obupal na tvojem mestu. Ali povej mi odkritosrčno, zakaj ne dobiš župnije." »Poglej me vendar, pa bodeš vedel takoj. Poglej moj trebuh; ta je vendar največja kanonična zapreka." „Ne govori neumnosti." „Res da ne. Glej, spominjam se prav dobro, kako sem ministriral, ko sem hodil 16 glasovom. Potem sta prišli na vrsto še dve resoluciji; eno je predložil Starzynski o določbi pojma «deželna kultura*, drugo dr. Tollinger, ki predlaga, da je pri vprašanjih o kompetenci med državnim in deželnim zborom najprej vprašati deželni odbor. Obe resoluciji se je vsprejelo. Pergeltov predlog, ki je zahteval posebno varstvo za nemške mandate s Češkega in Moravskega v delegaciji, je bil odklonjen. Potem je bil izvoljen dr. Locker za poročevalca v zbornici. Odsek ima rešiti le še zakon o volilni svobodi, ki pride v sredo na vrsto. Locker-jevo poročilo je kratko, kar je samoobsebi razumljivo. Kdor ni spal celo leto, gotovo ne potrebuje cele knjige in sovražniki volilne reforme so imeli itak že dosti priložnosti za nagajanje. Odsekovo poročilo je bilo v torek predloženo zbornici in poslanec GeCmann je podal predlog, da se obravnava stvar nu jno, kar je bilo tudi sprejeto. Zbornica, začne z drugim Čitanjem prihodnji pondeljek. Obstrukcionisti so preložili svoj tabor sedaj v zbornico. V odseku je volilna reforma vzlic vsem intrigam dovršena, torej nadaljujejo svojo plemenito igro v plenumu. Seveda ne manjkajo med njimi slovenski liberalci. Kajpada bodo tudi to norost utemeljevali s koroškimi Slovenci, le da jim nihče ne bode verjel, da se more zboljšati kak zakon s tem, da se ga prepreči. V bratskem objemu so se našli s Klofačianci in s plemenitim grofom Sternbergom, pa so vsi skupaj vložili 26 nujnih predlogov. Slovenci se bodo čudili, da razvijajo naši liberalci naenkrat tako delavnost, dočim se ni ves čas niti vedelo, da zastopa sploh kdo na Dunaju slovenski liberalizem, vlože sedaj kar na eni seji, dr. Tavčar pet nujnih predlogov, Ferjančič in Plantan pa vsak po enega; vrhutega Tavčar in Plantan še vsak po enega, ki pa nimata dosti podpisov. Ta presenetljiva marljivost je pa neplodna, ker pride vsled Gessmannovega predloga volilna reforma v ponedeljek v specialno debato in gospodje menda v tem parlamentu sploh ne pričakujejo več razprave o svojih predlogih. Tajen dogovor pa imajo gospodje z Vsenemci, ki uganjajo s svoje strani enake burke. Tako je vložil znani Franko Stein nujen predlog, ki prekaša v norosti vsako dosedanjo neumnost na tem polju. Neprostovoljni kolnik ne zahteva nič druzega, kakor da naj pošlje cesar kronske dragocenosti, krono žezlo i. t. d. v Berolin na v šolo. Kaplan je bil čisto suh, župnik je imel že izdaten trebušček. Na izpit je prišel gospod dekan; ta je imel že debelejši trebuh, kakor naš gospod župnik. Enkrat je prišel kanonik obiskat župnika; ta je bil še debelejši od dekana. Enkrat pa je prišel celo škof na birmo. Ta je bil tako debel, da skoraj ni bilo prostora več v zakristiji. In ko so klečali vsi pred altarjem, kaplan, župnik, dekan, kanonik in škof, se je zasvetilo v mojih malih možganih, da je trebuh v cerkvi glavna stvar, pa sem pokleknil kot ministrant in sem tiskal trebuh predse, kakor da hočem postati kar papež." „Ti imaš posebno merilo za hierarhična dostojanstva." „Edino pravo. Ali ni bil strašno debeli škof Stadinger prav dostojen škof? In njegov naslednik ni imel trebuha, prav kakor jaz ne, zato mu je bila vsa politika skrivnost in sreča je bila za našo stranko, da je kmalu umrl. Zato pa je bil naš sedanji že v zibelki določen za škofa. Ali ga že dolgo nisi videl? Veruj mi, da postane kmalu lahko kardinal. Za škofa je že predebel." Dalje prih. razpolago cesarju Viljemu, ker — so posedo- ig vali te dragocenosti nekdaj- »cesarji svete rimske države nemške narodnosti*. Ker predlog ni našel potrebne podpore, so izlili Vsenemci svoj žolč nad sonarodnjaki, in razume se, da je smrdelo daleč naokoli. Čuditi se je le, da niso prišli naši liberalci nemškim klovnom na pomoč. Ce so že za vsako neumnost, zakaj ne za to? Za domobranskega ministra na mesto Schonaicha, ki je postal vojni minister, je imenovan feldmaršallajtnant pl. Latscher, dosedanji zborni poveljnik v Jožefovem. V torek se je že predstavil zbornici. Položaj na Ogrskem je postal zopet kritičen. V lastnoročnem pismu, ki ga je poslal cesar odstopivšemu vojnemu ministru P i 11 -reichu, označuje vladar kot vzrok te demi-sije, da Pittreich ni mogel doseči lega, kar je izpoznal kot nujno potrebo za izpopolnitev vojske, namreč zvišanje rekrutnega kontingenta, kateremu se upirajo Madjari. Nekateri časopisi so na to zatrdili, da je bil med pogoji za svoječasno pomirbo med krono in koalicijo tudi ta, da se koalicijska vlada ne bode upirala zvišanju števila novincev, ako bode potrebno; nekateri trdijo celo, da je Wekerle to naravnost obljubil, da predloži ogrska vlada tozadeven predlog. Koalicijski listi pa prerekajo to z vso odločnostjo in W ek eri e je na seji finančnega odseka tudi sam zatrdil, da se ni vlada zavezala na nič. Ker se piše, da je bila ta pogodba med krono in koalicijo tajna, pravi Wekerle, da vlada lahko brez strahu objavi pogodbo z vladarjem, da pa tega nima pravice zahtevati tuja država, Avstrija. Menda pa tudi ta kriza ne bode tako huda, kakor jo žele naslikati nekateri časopisi. Volitve za črnogorsko skupščino, ki je sklicana na 31. oktobra, so vendar končale s tem, da je izvoljena še precej močna opozicija, ki je ustanovila svoje lastno glasilo «Slobodna riječ*. Izvoljeni so trije ministri, 8 mestnih poslancev, 9 sodnikov, 1 učitelj, 4 popi, 1 zdravnik, 13 aktivnih in 5 vpoko-jenih uradnikov. V devetih okrajih so potrebne ožje volitve. Smrtno kazen odpravijo na Francoskem. Justični minister je predložil zakonsko osnovo, katero je ministrski svet odobril in ki pride v pondeljek v zbornico. Nedvomno je, da bode zakon sprejet. Vojni minister Picquart predlaga, da se odpravi vojna sodiš’a. Mladočehi so se silno zamerili tistemu »Slov. Narodu*, ki do nedavnega časa še ni poznal in vpošteval nobene druge češke stranke. Njegovo nemilost so si seveda nakopali le zato, ker so pametno ravnali pri volilni reformi. Kadar so res uganjali burke in streljali kozle, jih «Narod» nikoli ni grajal. Sedaj pa izigrava liberalni list proti njim — «Politiko», nemško glasilo čeških fevdalcev in Staročehov. Kako drzno vodi svoje čitatelje za nos, je pokazal v soboto z dolgim citatom iz omenjenega nemškega lista, kateremu j e naredil kratek uvod, v katerem pravi, da pišejo, izvzemši «Nar. Listy» vsi neodvisni listi proti postopanju Mladočthov. Mi nismo zagovorniki mladočeške stranke, ali da se citira »Politiko* kot neodvisen list, je vendar smelost, ki presega dopustne meje. »Politik* ne more pisati drugače, kakor volilni reformi sovražno, a ne zaradi njenih pomanjkljajev, temveč zato, ker sovraži splošno in enako volilno pravico. Da je fevdalci ne marajo ni treba posebej razlagati ; Staročehi, odnosno žalostni ostanki te nekdaj vsemogočne stranke, so pa edina češka politična organizacija, ki je nastopila demonstrativno proti splošni in enaki volilni pravici in ki intrigira proti njej z najpodlejšimi sredstvi, katere najbolje osvetljuje infamni slučaj s »Politikino* sestrico, »Narodni Politiko*. Staročeško-fevdalno glasilo citira »Narod* kot neodvisen list, o resnično svobodomiselnih listih pa mdči kakor grob. Da ne pove, kaj pravi »Pravo Lidu* ali »Rovnost*, Domače stvari. *>. nobena tajnost. Ali človek bi mislil, da je ■u ne brani, javno pokazati svojega mnenja, ^li deželni odbor skuje svojim uradnikom Posebno pravo, degredira jih na državljane Nižjega reda in če, zanašajoči se na splošno Veljavnost državljanskih pravic, ne pobegnejo, kadar se legalno manifestira za demokratično **Melo, jih disciplinira in preterira! j V deželni prisilni delavnici živi nadzorovano osobje takorekoč v popolni brezpravnosti, nima počitka, mora izvrševati službo do onemoglosti, protekcijonizem se razširja; ^sopisje posveti v ta temni kot in pokaže, da se godi deželnim uslužbencem slabše kakor sužnjem količkaj človekoljubnega gospodarja. Gospod grof B a r b o se pokaže v zavodu, zasliši nekoliko ljudi, odide, in vse ostane pri starem. I. t. d., i. t. d. V deželni blaznici pa dr. Bleiweis vpo-kojen, dr. Robida stante pede odpuščen. Kaj pomeni to? Deželni odbor molči, dviga pa se vox populi. In ljudski glas pravi: Deželni odbor izvršuje izravnajočo justico, ob kateri pade eden premehko, drugi pretrdo, morda tudi čisto brez potrebe. In večina se nagiba zadnjemu mnenju, kajti argumentacija je taka: Vesti o razmerah v deželni blaznici, ki so se javljale po časopisju, se pripisuje drju. Robidi. Slišalo se je marsikaj, po čemur se lahko sodi, da smatra tudi deželni odbor njega za povzročitelja tistih informacij, za nemirneža, za hujskača. In če se posadi hipoma ravno njega na cesto, se ne more nihče obraniti vtiska, da deželnega odbora ni vodil namen, reformirati razmere v blaznici, temveč želja, rešiti se neprijetnega človeka. Da pa dobi stvar vsaj nekako objektivno lice, se vpokoji drja. Bleiweisa, ker se ve, da se smatra njega precej splošno za nesposobnega na njegovem mestu, drju. Divjaku se pa prepove privatno prakso. Naša stvar ni določati, ali ima dr. Robida prav ali ne. Toda stvar deželnega odbora bi bila izza vsega, kar se je godilo, zanesljivo informirati javnost. In ker deželni odbor ni storil tega, mora tudi prenašati ne le kritiko svojega ravnanja, temveč tudi konsekvence svojega molka. Dr. Robida velja v širokih krogih za nadarjenega in dobro podkovanega strokovnjaka. Tudi tega nimamo mi presojati; ali znano je vendar, da ima laskava izpričevala priznanih avtoritet na polju psihiatrije, da je študiral pod dobrim vodstvom, da je bil na raznih zavodih in vč se tudi, da je storil mnogo za reforme na kranjski deželni blaznici. Zdravniki za umobolne ne tekajo kar kupoma po ulicah in zavod, ki si pridobi boljšega strokovnjaka, mora skrbeti, da si ga tudi ohrani. Tudi to je stvar, za katero ima javnost pravico, zanimati se. Ako se vendar odpusti takega človeka, je treba tehtnih razlogov. Manjšega pomena je, kako sprejme prizadeti sam odpoved ; večjega pa je vprašanje, kako mora delovati tak ukrep na razmere v zavodu. Javno mnenje sodi splošno, da izgubi deželna blaznica z drjem. Robido moč, katere ni kar tako lahko nadomestiti. Zakaj je torej odpuščen? Imeli smo priložnost, seznaniti se z motivacijo visokega deželnega odbora in prav iskreno obžalujemo, da nam prostor ne dopušča, objaviti celi dekret, ki pokazuje drju. Robidi vrata. To je dokument, ki zasluži, da se ga skrbno shrani našim potomcem v pouk, kakšno avtonomno glavarstvo je imela kranjska dežela začetkom dvajsetega stoletja, od česa je bila odvisna v tem času ekzistenca deželnega uslužbenca in kakšno avtoriteto so si prisojali laiki, ako so bili slučajno deželni odborniki in glavarji. Kaj očita dekret ordinariju deželne blaznice takega, da bi moglo opravičiti hipni odpust? Dolgo je pismo deželnega odbora, a takih momentov iščete v njem zaman. Neljubezniv je ton do skrajnosti, ali faktov, ki bi motivirali brezobzirnost, ne pove nobena oseba. Očitanj pač vse polno: Neko legial-nost, nagajivost, posebno nagajivost. Dr. Robida je kritiziral druge zdravnike, torej je nekolegialen. Drju. Robidi se pripisuje, da je spravil razmere iz blaznice v javnost; to je menda najhujša nagajivost Demokratični deželni odbor mu očita, da je bil v gostilni v družbi — horribile dictu — strežajev! Pa razne lapalije, ki niso vredne črnila, da se jih napiše. Ali še nekaj druzega obsega dekret, ki ga je podpisal lastnoročno gospod glavar Detela. Prezanimivi spis pravi, da je izrekel dr. Robida napačne diagnoze ter da je ra- bil neko zdravilo, ki ne le, da je precej drago, ampak — se ga tudi ne rabi v Feldhofu! To pripoveduje deželni odbor, ki niaia med seboj nobenega zdravnika sploh, kaj pa še psihiatra. To so menda tisti šlagerji, ki naj bi pokazali, da deželni odbor ne ravna iz rankine, ampak iz višjih, stvarnih ozirov. Seveda, ako je ordinarij vsled neznanja nesposoben za zdravniško službo v blaznici, tedaj se mu ne sme izročati bolnikov. In vsa razsodna javnost bi zahtevala z vso odločnostjo, da se čimprej odslovi zdravnika, ki je vsled ignorance nezmožen. Ali tako očitanje je tako težko, da ga absolutno ne sme izre&i nihče, kdor ni sam po svojem višjem znanju kompetenten za tako sodbo. Niti sodnija ne more obsoditi zdravnika, kadar se gre ža znanstveno teorijo in prakso, brez strokovne izjave medicinske fakultete. Naš deželni odbor pa sodi v takih vprašanjih disciplinarnim potom, ki živo spominja na femska sodišča srednjega veka. Nobenega strokovnjaka, nobene fakultete, ki bi bila potrdila strokovne napake, ne imenuje deželni odbor, ali v zavesti svoje avtoritete pravi: Z dnem, ko se Vam dostavi ta dekret, ste odpuščeni, s 1. decembrom imate izprazniti stanovanje ... Ne, to ni zadeva dr. Robide; to posega globoko v interesno okrožje prebivalstva. Kakšen mir naj črpajo tisti, ki imajo koga v zavodu za umobolne? Kakšno pravno perspektivo odpira deželnim uradnikom dejstvo, da se lahko čez noč, z enostavnim dekretom odslovi zdravnika s tako važnega zavoda, nota-bene ziravnika, ki se ga ne more hipoma nadomestiti, čegar mesto pa ne sme ostati prazno, ker bi sicer lahko nastala naravnost nevarna situacija ? In kaj naj porečejo zdravniki ob takem ravnanju s svojim stanovskim kolegom? Kateri vestni zdravnik naj gre v takih razmerah v deželno službo? Slučaj je kričeč in deželni odbor se bode moral spomniti, da ni absoluten gospodar za Kranjsko. O aferi, ki provocira vprašanje o praksi deželnega odbora in o razmerah v deželnih zavodih sploh, bode govorila javnost. Radovedni smo pa tudi, kaj poreče deželni zbor, kateremu je odbor odgovoren. Zaveden delavec In prijatelj delavstva ne pije Koslerjevega piva! $ Cenjenemu občinstvu vobče in posebno :: : E še delavstvu najuljudneje naznanjam, da sem J sl. oktobrom 1906 prevzel I gostilno »Nemlki lilef || j t Ljubljani, na Rimski cesti št 5 H :: in bom točil najboljša vina in izvrstno | domafte Auorjovo pivo. Priporočam obenem svojo dobro do« : : > ■ ma6o kuhinjo vsem onim, ki žela imeti :: stalno hrano, prav po zmernih cenah. :: Zanesljiva, dobra in točna postrežba. ■ : j! 7-2 Gregor Raspošiljanje blaga na vse kraje sveta! Najcenejša, naj večja eksportna tvrdka! Mestni trg nasproti rotovža prej v Kranju ^ priporoča svojo veliko, izborno nalogo finih ivioorsliih ur briljantov, zlatnine In srebrnine v veliki izberi po najnlijlli cenah. Vrinka7 dajem°jeblae° res fino in dobro, je to, da je razpošiljam po celem svetu. — Na stotine pohvalnih pisem je vsakomur prostovoljno na ogled, da se lahko sam prepriča. Prosim zahtevajte veliki novi eenlk, ki se pošlje sastonj in poštnine prosto. ?ranc Ueinberger gostilničar in izdelovalec sodaVic in pokalic = v Zagorju = se priporoča cenjenim gg. gostilničarjem in delavcem v obilno na-ročbo svojih izdelkov. haloga In tovarna pohištva vsake vrste 52—38 Aleksandra Levi Minzija fTrst — Plazza Rosarlo 2 — Trst (šolsko poslopje). Bogat izbor v tapeterijah, zrcalih in slikah. — Ilustriran cenik gratis in franko vsakemu na zahtevo. — Cene brez konkurence. — Predmeti se postavijo na brod ali železnico, ne da bi se za to kaj računalo. llBl[EU(lUlBllBl[Bll@J[gJigl Vsaka poiaredša ii ponatlsek ie kaztivo. 52—11 Edino pravi Jo Thierryev balzam tle z zeleno znamko nune. Zakonito zavarovan Davno znamenito neprekosljiv proti motenju v prebavljanju, želodčnim krčem, koliki, nahodu, pranim bolečinam, influenci i. t. d. — Cena 12 malim ali 6 velikim steklenicam ali eni špeeijalni steklenici s patentno zaponko 5 S franko. Tfilerrytvo ceotifolljiio mazilo je obče znano kot oon plos filtra se vse t* teko etare rana, vnetje, poškodbe iipehe in otekline vseh vret. Cene Z lončkoma K 8-50, pošilja franko le proti naprej poslanemu denarju ah povzetju Idama A. Thi«rry tl pregrada p. Reg. Slatini Breluriea a tiso* izvirnimi eehvelemi brezplačno in franko. Dobiva ee v vedi večjih lekarnah in medicinalnah drogerijah. i oi ozoi oz oz oz oz o; v Delniška družba združenih pivovarn Žalec in Laški trj Telefon it 168. ▼ Ljubljani Telefon it. 163. 52—12 priporoča svoje isborno pivo v sodcih in v steklenicah. Telefon št. 187. ZalOga V SpOdflji Šiški. Telefon št. 16L. UdalatelJ In odgovorni urednik Josip Berdajs. Tiska lv. Pr. Lampret v Kranju. Ugodna prilika sa nakup radi stečaja neke velike tovarne samo 3 goldinarje . i stane poštni zabojček 5 kilogramov celotne teke (približno SS—60 komadov) pri etiakanju malo poškodovanega, lepo zvrščenega, rotno dišečega *~*° toaletnega mila vsaja vijoličnega, vrtničnega, oeojničnega, aolnčničnega, ipajkinega, lilijno-mlačnega, šmarničnega, breakvinega cveta i. t. d. Razpošilja proti povzetju podjetje Manhattan Budimpešta Vin, Beser6dy-utcia S. Kavarna „Kor v tjubljani, Stari trg 30 je vsak torek, četi tek, soboto in nedeljo Vso noč odprta. Z odličnim spoštovanjem 15—11 Fani in Leon Pogačnik. HOTEL „VBGA« ' V Spodnji Šiški pri Ljubljani 18—10 ob glavni cesti nasproti ljudski šoli. »o smvu. uuciusivu za iiiuuguurujui obisk. Točijo se pristna bizeljska, ljutomerska, dolenjska in vipavska vina ter meftgiško dvojno marčno pivo. Gorka in mrzla jedila ob vsaki uri. — Posebna soba za večje družbe in za društva je na razpolago. s teraso in krasnim razgledom na kamniške planine in na Šmarno goro. ..n i ...i novo opremljene sobe: postelja 1 krono, soba z dvema posteljema 2 kroni. ______ Jako ugodna prilika za letoviščarje, za katere se cena primerno zniža. .Na razpolago so vsi domači listi. naVadnc, postrežba tožna! Z odličnim spoštovanjem Anton Maver, lastnik.