bolj u ra v n a n a dela sestav ljen i iz več stopenj, v išinska raz lik a 150 m m ed n jim a p a je v e rje tn o posledica neo tek ton ike. A v to r je p roučil tu d i n a s ta ­ n ek ozkih g rebenov ali skedn jev te r o stanke leden iške erozije in a k u m u ­ lacije. Z lasti leden iška eroz ija je zapustila veliko sledov, k i se značilno kom bin ira jo z učink i k rašk eg a p reob likovan ja , tak o da lahko govorim o o led en išk o -k rašk em reliefu . A vto r se še z lasti podrobno u k v a r ja z d robn im i k rašk im i oblikam i na golih, leden iško ob ru šen ih ska ln ih površinah , od n a jm an jš ih b iokorozijsk ih izdolbinic do žlebičev, šk rap e lj, škavnic, ko rozijsk ih stopničk in kotličev. Z načilno je zapo red je žlebičev in šk rap e lj n a la štih v spodnjem delu po­ dov (žlebiči, šk rap lje , kotliči, b rez n a ), k a r je v so razm erju s tra ja n je m korozijskega raz č le n jev a n ja za rad i postopnega u m ik a n ja m orene in n a ra ­ ščajoče ko lič ine ag resivne vode. R azprava , k i ji je dodana še lepo izdelana b a rv n a geom orfološka k a r ta pogorja v m erilu 1 : 20.000 te r d v a p rim e ra k a r tira n ja d robn ih k ra šk ih ob­ lik v m erilu 1 :500, je nedvom no pom em ben p rispevek k p o ja sn je v an ju geneze, k la sifik ac iji in te rm ino log iji d ro b n ih k ra šk ih oblik, skupaj z o sta ­ lim i razp rav am i v te j š tev ilk i G eografskega zborn ika pa pom eni nov p r i­ spevek k bo ljšem u po zn av an ju našega slovenskega ozem lja. K are l N atek Vegetacijska karta Postojna L 33-77, tolmač k vegetacijskim kartam 2, SAZU, B iološki iš t itu t Jo v a n a H adžija , str. 118, L jub ljana , 1982. Po do lgo le tnem in n apo rnem k a r t i ra n ju vegetacije S lovenije smo do­ bili p rvo tiskano b arv n o vegetacijsko k a r to v m erilu 1 : 100,000 in n jen tolm ač. O boje je p r ip ra v ila sk u p in a fitocenologov iz B iološkega in š titu ta Jo v a n a H adžija ZRC SAZU v L ju b ljan i. K ončno redakcijo vsega tek sta to lm ača je oprav il M itja Z u p a n č i č , tehn ično izvedbo k a r te pa Ivo P u n c e r , oba člana te skupine. Za lis ti geoloških in pedološk ih k a r t v velikem m erilu smo Slovenci s to k a r to dobili tu d i p rv i lis t vegetacijske k a r te v tak em m erilu . S tem se vedno bolj š iri poznavan je p riro d n ih dejav n ik o v v n aši dom ovini, k a r je dokaj pom em bno tu d i za geografijo S lovenije. P ra v ra s tje p redstav lja^ t i ­ sti p r iro d n i dejavn ik , k i m arsik d aj m a n jk a p r i geografskem p rik azu S lo­ ven ije in n je n ih pok rajin . L ist P o sto jn a (L 33—77, 1 : 100,000 po P arizu ) p rik az u je vegetacijo od sk ra jn e g a dela V ipavske doline n a jugozahodu, p reko P iv k e in visokih k ra šk ih p lan o t do L ju b ljan sk eg a b arja . N a tem ozem lju so av to rji k a rte razčlen ili vegetacijo n a gozdno in grm iščno, trav iščno , vegetacijo ska ln ih razpok in m elišč te r ru d e ra ln o rastje . P oleg teg a k a r ta p red s ta v lja ra z ­ širjen o st p e tih vege tac ijsk ih kom pleksov in tre h razv o jn ih s tad ijev vege­ tacije. K m etijsk e k u ltu re in nase lja označuje b e la ozirom a svetlo siva b a r ­ va. G ozdno in grm ovno ra s tje te r ra s tje sk a ln ih razpok in m elišč p re d s ta v ­ lja jo fitocenoze n a ra v n i asociacije, trav n išk o ra s tje pa fitocenoze na višji s in sistem atsk i ravn i. P osam ezne ras tlin sk e v rste , z lasti d revesne (poleg tega še dve grm ovni in eno zeliščno) označujejo posebni znaki. P osam ezne gozdne in grm iščne vegetacijske enote p rik azu je jo polne b a rv n e ploskve. B arve so izb rane po načelu ekološke tran sfo rm ac ije . Po n jem označuje vegetacijo , k i ra s te n a suh ih in top lih rastiščih , svetli ton oarve (o ranžen ), tis to n a h la d n ih rastišč ih p a tem n ejši (m odri) b a rv n i toni. T ak izbor b a rv e om ogoča h itro ug o tav ljan je , za kakšno vegetacijsko enoto gre. M ed gozdnim i zd ružbam i n a sam i k a r ti dokaj izstopa d in arsk i je lovo -bukov gozd z izrazito tem no zeleno nianso, k i p rem očno u d a r ja v oči. Za n ianso sve tle jša b a rv a b i om ilila to m očno poudarjenost. K h itr e ­ m u u g o ta v lja n ju vege tacijsk ih eno t p ripom ore tu d i š tev ilčna oznaka po­ sam ezne gozdne in grm iščne združbe. Na k a r ti dobro izstopa tu d i tra v n išk a vegetacija , po n azo rjen a z blago rum eno b arvo in določenim i g rafičn im i znaki. To ra s tje , m arsik je sek u n ­ darno, kaže, kako je človek tu d i v tem delu S lovenije posegel v p rim arn o vegetacijo . O bdelovaln im površinam , p rik azan im n a k a r ti z belo ozirom a sivo barvo , p rip ad a jo le m a jh n e površine. Poleg ploskovne raz p ro s tra n jen o sti vegetacijsk ih eno t spoznam o te tud i n a vegetacijskem profilu , k i začne jugozahodno od R azdrtega in k o n ­ ca severovžKodno od Rovt. Na n jem dobro izstopa raz lik a v ra s tju n a v iš­ jem k rašk em svetu N anosa in H rušice te r n iž jem p o v ršju jugozahodno in severovzhodno od obeh p lanot. O srednjo vegetacijsko k a r to sp rem lja jo n a robu še dopolnilne k arte . M ed n jim i se n a ob ravnavano ozem lje n an aša p reg led n a geološka k arta . P oleg n je še dve k a r ti S lovenije p rik az u je ta sred n je le tne količine p a d a ­ v in (1931— 1960) in razd elitev S lovenije n a g lavna fitogeografska obm očja. N a rob je uv rščen a tu d i p reg led n a skica m ednarodne razdelitve k a r te 1 : 100 000 po G reenw ichu (o sred n ja k a r ta im a topografsko osnovo 1 : 100000 po P a rizu ) . Ta skica bi lahko odpadla, saj se lega lis ta P o sto jn a jasno vidi n a obeh k a r ta h S lovenije. Za boljše razu m ev an je vegetacije b i bila k o ris tn e jša p reg ledna pedološka k a r ta p roučenega ozem lja. K arto dopo ln ju je obsežen tekst. L ahko rečem o, da p resega obseg to l­ m ača v ožjem sm islu, saj se s podrobno raz lago p rib ližu je š tu d iji ra s tja na ob rav n av an em delu Slovenije. T ekst sestav lja več poglavij, k i so jih nap isali raz ličn i av to rji. Po uvodu, raz lag i m etod dela te r p rik azu geo­ g rafsk ih in splošno ekoloških značilnosti n a ob rav n av an em ozem lju, sledi o sredn je poglav je to lm ača z opisom vege tacijsk ih združb. Tu b ra lec podrobno spozna vse združbe, k i so p rik azan e n a k a rti. Za posam ezne zd ružbe n av a ja jo av to rji n jihove značiln ice in d ruge flo ristič - ne značilnosti, ekološke razm ere v k a te r ih u spevajo in n jihov gospodarski pom en. Poleg posam eznih združb so v te k s tu obdelan i tu d i vegetacijsk i kom pleksi in vegetacijsk i razvo jn i stad iji. Č eprav da p isana beseda m nogo podatkov o vegetacijsk ih zd ružbah , bi fo tog ra fije vsaj n e k a te rih n a jz n a ­ čilnejših združb še ja sn e je dopolnile n jihovo p redstav itev . Ta vegetacijska k a r ta p red s ta v lja pom em ben m ejn ik v karto g rafsk em p re d s ta v lja n ju n a ra v n ih dejavn ikov v S loveniji. P oleg d ru g ih u p o rab n i­ kov jo bom o s p ridom u p o rab lja li tu d i geografi, z lasti še p roučevalc i v iso­ k ih k rašk ih p lano t in n jihovega širšega sosedstva. P ra v bo p rišla tu d i šol­ n ikom p r i p rik azu lokalno geografsk ih značilnosti. Želimo, da b i te j k a r ti p rav km alu sledile še d ruge, tu d i za tis ta področja S lovenije, ki so že v e ­ getacijsko sk a rtira n a . F. L ovrenčak Lojze Marinček, Predalpski gozd bukve in velike m rtve koprive v S lo­ veniji, SAZU, raz re d IV, R azprave X X III/2 , str. 61-96, L jub ljana , 1981. D olgoletni proučevalec bukov ih gozdov v S loveniji, Lojze M arinček, n am v tej š tu d iji p red s ta v lja novo k lim atogeno gozdno asociacijo v p re d ­ alpskem svetu . P re d a lp sk i svet je oznaka za eno od šestih fitogeografsk ih obm očij, n a k a te ro je M. W r a b e r razdelil S lovenijo. To obm očje za jem a p red a lp sk a h ribov ja , od C erk ljanskega n a zahodu do P osavskega n a vzho­ du. Ta h ribov ja , zelo p es tra po k am n in sk i sestavi, p rs teh , vodnih razm erah itd., porašča od k lim atogen ih gozdnih zd ružb v n iž jih n adm orsk ih v išinah gozd belega gabra , v išje p a se raz š ir ja jo bukov i gozdovi. V n jih je b ila o- p isana nova zd ružba b ukve in velike m rtv e koprive (L am ium o rv a la e -F a - getum p rae a lp in u m ass. nova). Im enovana zd ružba porašča večinom a osojna pobočja iz do lom itiz ira - nega apnenca. Tako je bolj raz š ir jen a v Posavskem h ribov ju , z lasti v se ­ v ernem k r ilu litijsk e in v tro ja n sk i an tik lina li. V zahodnem delu p re d ­ alpskega h ribov ja , k je r je m an j k a rb o n a tn ih kam nin , se p o jav lja ta b u ­ kov gozd le raz treseno . K a rta raz širjen o sti te zd ružbe kaže, da sega tu d i izven p red a lp sk eg a obm očja v d in a rsk i svet. D okajšn ja pes tro s t p riro d n ih dejavn ikov v p reda lp skem svetu se od­ raža tu d i v sestav i te združbe, k i jo je av to r razčlen il n a pe t subasociacij in dve v a rian ti. T ip ična ob lika gozda bukve in velike m rtv e koprive (L a-