LETO XXI. — številka 92 Ustanovitelji: občinske konference S&M Jisenice Kranj, Radovljica, Skof'a Loka in Tržič. — Izdaja časovno podjetje Gorenjski tisk Kranj, k redakcijo odgovoren Albin Učakar KRANJ, četrtek, 28.11.1968 Cena 40 par aH 40 starih dinarjev List Izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Cd 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah Z A GORENJSKO * Četrt stoletja nas že loči od dneva, ki je ostal zapisan v naši zgodovini ~Z Slmbolično pa tudi v grbu naše republike — kot rojstni dan nove Jugoslavije. Na //. zasedanju Protifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugosla-le (AVNOJ) so predstavniki vseh narodov Jugoslavije odločno pretrgali gotovost o tem, kakšna naj bo bodoča ureditev njihove domovine in na usoda po vojni. Uzakonili so organe ljudske oblasti, ki se je razvila Osv°bodilnega gibanja, osnovali vrhovno zakonodajno telo in izvolili st .?l°namo vlado, Nacionalni komite, ki je postal edino zakonito pred-ur ?lstVo Jugoslavije pred zunanjim svetom. Izrekli so se za federativno no rtSV bodoče državne skupnosti na osnovi načel bratstva in enakoprav-faš"1 Vse^ Jugoslovanskih narodov, ki jih je združil skupni boj proti so ZmU' ?ro^as^u so partizansko vojsko pod poveljstvom Tita — njemu Podelili naslov maršala — za edino redno jugoslovansko vojsko in a'1 vse resnične rodoljubei naj se ji pridružijo. čit ^ ^€t po tem velikem dogodku ni izbrisalo pomena zgodovinskih odlo. ev- Nasprotno. Tok časa nam odkriva vse več dokazov, ki potrjujejo b0j°^ luči, kako daljnosežni in odločilni so bili ti zgodovinski sklepi za lucijeKOSt nar°d°v Jugoslavije in očuvanje pridobitev naše ljudske revo- Zmaga resnice o boju v Jugoslaviji lgo zasedanje AVNOJ in dogodke, lo&ti Svetovno javnostjo. To je bila od- so mu neposredno sledili, lahko po pra-nic oceniliiemo k°t dokončno zmago res-in t.° ,"a-šem osvobodilnem gibanju doma sc «C bc Pa lH tl}ie reakcije r no s komunisti na čelu prevzele odgovor-boi ZU us°d° svojega ljudstva in začele 5 ! nf lf s fašističnim okupatorjem, am- e tako dolgo držati svet v zmoti. Toda dejstvo jet da so poročila tiska in radijskih postaj — vključno tudi s sovjetskimi — vse leto 7a zmaga tistih novih družbenih sil, ki ^ tudi z zaroto in izdajstvom domače j/e reakcije. n d !tes 5t težko predstavljamo, da so bila potrebna tri leta krvave vojne a ;e moralo pasti na tisoče življenj, da je končno prodrla v svet resnica Rih"1'- se v Jugoslaviji zares bojuje proti fašizmu in da je osvobodilno nie doživelo mednarodno priznanje. Dr dQnes prebiramo poročila, ki so jih v svetovni javnosti širili j- ,Vfem P°d vplivom izdajalske kraljevske vlade v emigraciji, pa tudi omacih reakcionarnih virov, skoraj ne moremo verjeti, da je bilo mogoč tuiega jj. ', deloma pa tudi še v letu 1943, pripisovale uspehe v boju s fašistič-so x °^uPatorJi kraljevi vojski in četniškemu generalu Mihajloviču. Njega vla da ima ljudstvo Jugoslavije svojo lastno zakonito oblast in bod'S ^atero se morajo pogovarjati bodisi o skupnem boju proti fašizmu, 51 o vprašanjih miru in povojnega življenja. Za\,QCr).rav H- zasedanju AVNOJ ni takoj sledilo dokončno priznanje s strani /e j, °v< so vendar njegovi sklepi pomenili tisto odločilno dejanje, ki niP ^Pesil° ureditev njihovih odnosov z osvobodilnim gibanjem In prizna-Je nove Jugoslavije. Sklepi AVNOJ so preprečili mešetarjenje na račun Jugoslavije V objavljenih spominih in drugih virih, ki nam danes omogočajo vpogled v razna zakulisna dogajanja v času vojne, lahko najdemo dokaze, da se je v taboru zaveznikov že davno pred uničenjem fašizma začela tekma za razširitev vplivnih področij in bodočo razdelitev sveta. Tudi Jugoslavija, ki leži na tako pomembnem geografskem oziroma strateškem področju, ni mogla ostati izven kombinacij velikih sil. Ko so kovali načrte o bodoči ureditvi Evrope, so tudi Jugoslavijo — vsaj na papirju — kosali in delili in ji pripravljali usodo po svojih željah. Znano je tudi, da sta se na jaltskem sestanku Churchill in Stalin pogovarjala o razdelitvi interesnih področij na Balkanu in da sta se glede Jugoslavije sporazumela o delitvi vpliva na 50% •' 50%. Vemo tudi za druge kombinacije, s katerimi je računala mednarodna reakcija vse do konca vojne. Konstituiranje nove Jugoslavije, ki je bilo izvršeno s sklepi II. zasedanja AVNOJ, je prekrižalo vse take in podobne račune. Nova Jugoslavija se je še pred koncem vojne oblikovala v samostojno, suvereno državo. Zavezniki so morali priznati ne le moč partizanske vojske, ki je vezala na sebe več okupatorskih divizij kot vsa zavezniška vojska v Italiji, ampak tudi novo ljudsko oblast, ki je očitno dokazala, da uživa podporo najširših množic. Jugoslavija se je tako izognila usodi, ki je doletela nekatere druge dežele in osvobodilna gibanja, kjer so po koncu vojne borce proti fašizmu razorožili ali celo preganjali, oblast pa je prešla spet v roke domačih in tujih protiljudskih režimov. Daljnovidnost osvobodilnega gibanja in njegovega vodstva je torej vnaprej preprečila, da nam konec vojne ni prinesel takih razočaranj. Sklepi AVNOJ so prišli ob pravem času. Nova Jugoslavija je bila še pred koncem vojne oblikovana in utrjena tudi kot državna skupnost in njenega revolucionarnega razvoja niso več mogle spremeniti niti kombinacije velikih sil, niti spletke mednarodne ali domače reakcije. Prva zmagovita revolucija po Oktobru S sklepi II. zasedanja AVNOJ je bila zapečatena tudi usoda naše ljudske revolucije in odprta pot za socialistični razvoj Jugoslavije. To je pomenilo prvo zmago neke socialistične . revolucije po Leninovem Oktobru. Dejstvo, da se je naša revolucija odigrala na svojevrsten način, da se je odvijala v okviru boja proti fašizmu, ki je hkrati omogočil izločitev izdajalcev in kompromitiranih politikov stare Jugoslavije in prenos oblasti v roke delovnega človeka, je seveda imelo odločilen vpliv tudi na nadaljnji razvoj socializma v naši deželi. Naša revolucija ni bila uvožena. Izvojevala jo je Komunistična partija Jugoslavije, oprta na vse ljudstvo: delavski razred, delovne kmete in izobražence. Tem ljudskim množicam se je KP čutila odgovorno tudi v bodoče. Zato se je dosledno zavzemala za resnično ljudsko demokracijo, za osvoboditev iniciative in odgovornosti človeka. Zato ji je bil tuj dogma-tizem in tako pojmovanje socializma, ki v človeku vidi le orodje višjih sil oz. vsemogočne države. Tak razvoj socializma pri nas se je v temelju razlikoval od stalinistične prakse in je prej ko slej moral priti v konflikt s Stalinovo velikodržavno politiko. Stalin je že po II. zasedanju AVNOJ poslal telegram Titu, v katerem mu je očital, da njegovi sklepi pomenijo »nož v hrbet« politiki Sovjetske zveze. Danes se lahko vprašamo, ali se je Stalin zares bal, kako bodo zapadni zavezniki reagirali na avnojske sklepe, ali pa mu ni bilo po volji predvsem to, da se je politika Jugoslavije razvijala tako samostojno in da je že s prvimi koraki pokazala, da hoče biti suverena in neodvisna. Zahodne države, ki jim razvoj v Jugoslaviji prav tako ni bil pri srcu, ker je krenil v socialistično smer in prekrižal marsikatere njihove načrte, so vseeno realistično ocenile, da gre za široko ljudsko gibanje in da takega ni mogoče po naročilu ustvariti, pa tudi ne ustaviti. Zasluga revolucionarnega vodstva osvobodilnega boja je, da je pravilno ocenilo mednarodno situacijo in moč lastnega gibanja in da ni nikogar prosilo za blagoslov, ko je temu gibanju dalo tudi ustrezno državnopravno obliko. V sklepih II. zasedanja AVNOJ vidimo torej že tudi začetek samostojne poti socialistične Jugoslavije. Ta samostojnost, ki je ena izmed stalnih odlik našega razvoja, se je kasneje vedno znova potrjevala kot pravilna ne samo glede mednarodne politike, ampak tudi glede notranje ureditve. Prav ta samostojnost nam je omogočila tudi izvirno, ustvarjalno iskanje novih rešitev pri oblikovanju družbenih odnosov, v prizadevanju, da bi naša družba bila ne le čimbolj produktivna, ampak tudi demokratična in človeška, kar predstavlja eno izmed glavnih odlik socialističnega razvoja v Jugoslaviju BOGDAN OSOLNIK 5896 ^^//%++$/$%$+/$$^^%%/+/$//$+1+%/4^^ ^^^^ O pripravah in delu VI. kongresa ZKS Na torkovi tiskovni konferenci v Ljubljani je sekretar izvršnega komiteja CK ZKS Franc Popit seznanil novinarje s pripravami na bližnji VI. kongres Zveze komunistov Slovenije. Kot je zanno, bo kongres slovenskih komunistov zasedal tri dni. V ponedeljek, 9. decembra, popoldne bo plenarna seja, v plenumu pa bodo flelegstt VI. kongresa zasedali še v sredo, 11. decembra, ko bo kongres končni svoje zasedanje, merilom ko bedo v torek poteka'.e razprave v komisijah. Glavne razprave bodo v štirih kongresnih komisijah, in sieer v komisiji za družbeno-eko-nomske odnose in za idejno-polit-čna izhodišča razvoja SR Slovenije, v komisiji za idejna vprašanja kulture, prosvete in znanosti, v komisiji za mednarodna poliliena in ekonomska vprašanja ter v kom*siji za organiziranost, uo.raaje odnose in razvoja Zveze komunistov. Ko so se novinarji zanimali za dosedanje razprave o resoluciji in statutu ZKS, je član IK CK ZKS Stan« Kranjc odgovoril, da je komisija za % Sprave resolucije VI. kongresa začela delati že julija. V prvi etapi je komisija pripravila nekaj izhodišč, medtem ko so v drugi fazi komisije centralnega komi.eja pripravile osnovno gradiv« s posameznih njihovih delovnih področij. Na podlagi vsega omenjenega je bil sestavljen prvi osnutek tez za resolucijo, ki je bil dan v široko javno razpravo. Kakšne so pripombe na ta osnutek resolucije, je nadalje zanimalo novinarje. Stane Kranjc je dejal, da največ pripomb meni, da so teze preveč splošne in da bi bilo treba bolj opredelili splošna stališča ZK, zlasti pa še neposredne naloge komunistov. Neka'eri so v pripombah poudarjali, da so nekatera vprašanja premalo obdelana kot na primer današnja kulturna situacija na Slovenskem. S tem v zvezi so bJle postavljene zahteve, da bi morali komunisti na kongresu več reli o kulturi. Nekatere pripombe zadevajo ekonom ki razvoj naše republike, o katerem bi morali komunisti točna povedati svoja stališča. Centralni komite pa je dobil tudi nekatere predloge, ki so po svoji zahtevi bolj nesprejemljivi kot sprejemljivi. Gre zlasti za zahtevo, da bi moral kongres slovenskih komunistov zelo konkretno precizirati nadaljnji razvoj na posameznih področj h kot npr. kmetijstva, šolstva, ter tudi določiti konkretno vlogo in na-,f»ge komunistov na omenjenih področjih. Sekretar IK CK ZKS Frane Popit je spregovoril tudi o statutu. Tako je poudaril, da slovenski komunisti v svoj statut vnašajo častno razsodišče, ki bo imelo po njegovem mnenju veliko vlogo v tem, da se bo v bodeče Zveza komunistov bolj Uspel referendum v tržiški občini Rezultati nedeljskega referenduma o uvedbi samoprispevka za gradnjo novih in popravilo starih šolskih poslopij v tržiški občini so presenetili tudi največje optimiste. Od 8042 vpisanih volivcev tržiške občine jih je prišlo na volišča 7440 ali 92,51 odstotka. Za samoprispevek Je glasovalo 6437 občanov ali 80,04 odstotka, medtem ko je bilo neposredno proti uvedbi samoprispevka le 10,8 odstotka vseh volivcev. Najboljše volilne rezultate so dosegli v Bistrici, kjer je kar 93,8 % vseh volivcev glasovalo za samoprispevek, nadalje v Preski — 92,7 fl/o in v volilni enoti številka 12 — 90.22%. Sploh pa so občani tržiške občine na vseh voliščih glasovali za samoprispevek, tudi v Lešah, kjer se je za plačevanje samoprispevka izreklo 55 odstotkov volivcev. Načrt gradnje novih šol in preureditve starih šolskih prostorov predvideva novi šoli v Krizah in Bistrici pri Tržiču ter obnovitev vseh podružničnih Sol in osnovne šole heroja Bračiča v Tržiču. vg. posvetila idejnim in političnim vprašanjem, manj pa neprestanemu ponavljanju razprav o nekaterih problemih. V novem statutu bodo dobili pomembno mesto tudi medobčinski sveti ZK. Ta nova oblika organiziranja dobiva v zadnjem času vse bolj pomembno mesto, kar potrjuje mnenje številnih občinskih organizacij ZK, da medobčinski sveta ZK pomenijo velik prispevek k razčiščevanju posameznih pogledov, vprašanj in problemov. V. G. O osnutku statuta ZKS V torek, 26. novembra, je bila v Kranju'seja komiteja občinske konference zveze komunistov. Na njej so razpravljali o tezah za resolucijo VI. kongresa ZKS in o osnutku statuta. Razprava o tezah za resolucijo na komiteju se ujema z obširnimi razpravami o isti temi, ki te dni poteka v vseh komisijah občinske konference. Zbrane pripombe pa bo v torek, 3. decembra, obravnavala občinska konferenca zveze komunistov v Kranju. Razprava o osnutku statuta je potekala na osnovi pri; pomb, ki jih je oblikovala komisija za organizacijo in razvoj občinske konference ZK. Pripomb je kar precej. Se posebej so na torkovi seji govorili o pomanjkljivih določilih glede organizacije zveze komunistov v občini, o štiristopenjskena sestavu republiškega vodstva in o drugih pomembnih vprašanjih zajetih v statutu. Na torkovi seji so imenovali tudi odbor za proslavo 50-letnice KPJ, sindikata in Skoja. Dogovorili so se, da bo ta odbor v mesecu dni pripravil program praznovanja. Člane komiteja so nazadnje obvestili tudi o zadnjih kadrovskih pripravah za VI. kongres zveze komunistov Slovenije. Antonija Vidmar je v torek dopoldne obiskala kranjski vrtec, ki nosi ime po njeneiO sinu. Otroci vrtca Tugo Vidmar so si že dolgo želeli, da bi tudi oni imeli svojo partizansko mamo, tako kot jih imajo drugi vrtci. Mati znanega kranjskega aktivista, ki so ga lc 1942 ustrelili v Dragi, se je rada odzvala vabilu. S prisrčno otroško zadrego so materi Tuga Vidmarja otroci izročili šopek nageljnov recitirali. Antonija Vidmar, stara je že 76 let, se je otrokom zahvalila za lep sprejem. P<>s10" vili so se s pesmico. L. M. — Foto: F. Perdan Pred dnevi so v prostorih občinske skupščine Skof ja Loka priredili sprejem za krvodaxloVe-ki so doslej že več kot petnajstkrat darovali kri in s tem pomagali rešiti marsikatero . sko življenje. Goste sta pozdravila predsednik občinske skupščine Zdravko Krvina In sednik občinske konference SZDL Janez Thaler. Poudarila sta, da glede na pomembnost ^ nizacije RK in krvodajalskih akcij, ki jih prireja, posvečamo tej ustanovi vse premalo P nosti. V bodoče bi jo bilo treba tako moralno kot tudi materialno bolj podpreti. (L . ŽELITE ZASTONJ OSEBNI AVTO £1 (7\ POTEM VARCUJTK PRI Gorenjski kreditni banki kjer je razpisano NAGRADNO ŽREBANJE lastnikov vezanih hranilnih vlog: Ci!!»?!il»l>!!)iII!!i;,U!U!!l!ll""",""m. Obiselte v Celovcu ESPRESSO CAFE ROSSIELLO Villach — Celovec, Hauptplatz 19 Prodaja čokolade, slaščic in žganih pijač katese. J. Vidic Trgovsko podjetje Zarja Jesenice Novi prodajni prostori Od 155 kvadratnih metrov prodajnega prostora 1954. leta na letošnjih 2400 Trgovsko podjetje Zarja na Jesenicah je bilo ustanovljeno 1954. leta. Danes je eno največjih tovrstnih podjetij v zgornjem koncu Gorenjske. Ob ustanovitvi je imelo podjetje le 155 kvadratnih metrov prodajnega prostora. Z leti je podjetje prodajno površino sicer večalo, vendar je izbor izdelkov, ki jih je prodajalo, hitreje naraščal kot se je večala prodajna površina. Prav zaradi premajhnih prodajnih in tudi skladiščnih prostorov se je podjetje odločilo za 220-milijonsko investicijo, s katero bodo v kratkem zraven gimnazije na Jesenicah pridobili 1527 kvadratnih metrov prodajnih in 755 kvadratnih metrov skladiščnih prostorov. Objekt zraven gimnazije je razdeljen na tri dele. V enem delu bo imelo podjetje Zarja prodajne, skladiščne in upravne prostore, v ostalih dveh delih pa bodo imeli prostore poslovna enota Kovinotehne, Žito Ljubljana — obrat pekarna Lesce in konfekcija Standard. Tako se bo v tem delu Jesenic razvil majhen poslovni center, ki bo nedvomno dobrodošel prebivalcem. Trgovsko podjetje Zarja bo v novih prostorih prodajalo 'pohištvo, gospodinjsko opremo, elektrotehnične aparate, dekorativne tkanine itd. V podjetju so predvidevali, da bodo novi prodajni in poslovni prostori odprti še pred bližnjimi prazniki, vendar so se nekatera dela zavlekla, tako da bodo prodajalno odprli v začetku decembra. Vendar bo podjetje V novih prostorih že med prazniki pripravilo razstavo pohištva, občinska organizacija zveze združenj borcev NOV Jesenice P* bo ob letošnji obletnici zgodovinskega zasedanja Avnoja prikazala dokumentacijsko gradivo v počastitev 50-letnice bojev za severno mejo. Danes je v trgovskem podjetju Zarja na Jesenicah zaposlenih 110 delavcev in 30 vajencev in pred kratkim so v P0(£ jetju že izpolnil: letošnji delovni program, ki je znašal Pre,£ 2,5 milijarde starih dinarjev prometa. Delovni kolektiv podjetja Zarja bo tako letos še posebno slovesno proslavil 25. obletnico drugega zasedanja Avnoja. uresničitvijo letošnjega delovnega programa in novimi prostori si bodo nedvomno zagotovili še boljše delovne pogoj? za prihodnje. A. *• Nova samopostrežna trgovina (živila nun ket) v Radovljici. — Foto: F. Perdan Mladi v Zvezi komunistov V kranjski občini so v zadnjih mesecih sprejeli okrog 200 novih članov v ZK — Kaj menijo mladi člani — Breda Štibelj, Flori-jan Gabrovšek in Vladimir Kljun o organizaciji Dvesto novih mladih članov je letos v kranjski občini stopilo v vrste zveze komunistov. Tako je organizacija v kranjski občini tudi na področju pomlajevanja uresničila del akcijskega Programa oziroma načela o reorganizaciji zveze komunistov v občini. Vendar to ni bila enkratna akcija, marveč bodo organizacije zveze komunistov v občini tudi v Prihodnje skrbele za pomladitev članstva, ki naj bi pripomoglo k hitrejšemu uresničevanju vsebinskih načel reorganizacije. Tako bodo Prihodnji mesec še v nekaterih organizacijah ZK sprejeli v zvezo komunistov nekaj novih članov. Zanimalo nas je, zakaj so se ti mladi ljudje odločili za Zv«zo komunistov. Res je, da nismo vseh mogli vprašati o vsem. Zato smo pred kratkim po končanem predajanju v okviru mladinske Polhične šole obiskali tri mlade člane in jih zaprosili ?? pogovor: Vsem trem, F1orijanu, Bredi in Vladi-mirJu, smo zastavili enaki vPrašanji: zakaj so se odlo-r^i ?a vstop v zvezo komunistov in kako si zamišljajo delo v organizaciji. % Florijan Gabrovšek (ro-Jen 1949), član ZK od letošnja novembra: »Čeprav sem še mlad, sem že imel priliko špotati življenje in razmere v ^katerih zahodnih državah. B|l sem zelo razočaran in se nisem strinjal s tem, kar som videl: na eni strani bogastvo, na drugi beda in kraitenje pravic. Ze ko sem 86 vrnil, sem se odločil, da stanem član zveze komunistov, in tako sem bil dva meseca pred sprejemom Predlagan na mladinski konferenci v Tekstilni tehnični soli.« < Florijan da meni, da so se-nji kriteriji ob sprejemanju v ZK veliko demokratič-neJši od preteklih, in da se že na tem področju kažejo v&ebinske oblike reorganiza-c'ie Sedaj, ko je postal član organizacije, si bo tudi sam Prizadeval za uresničevanje načel in smernic zveze komunistov. • Breda fttibelj (1W>0), Clanica ZK od letošnjega no venibra: *v zadnjih dveh. treh letih ^e je zelo zanimalo komu-mstično gibanje v svetu. Ze-jJa, da postanem tudi sama elanima zvezo komunistov, se mi je porodila na raz-^'enih družben opol i' enih pre-pv^njih. ki jih je priipravi-a mladinska organizacija na na'V <; i. in me je mla- "'n.ska organizacija na ekonomska srednji Soli v Kranju le'ošnjo jesen predlagala za članico ZK.« Breda pravi, da je idealist. Idealist zato, ker je prepričana, da bo tudi ona veliko pripomogla k odpravljanju najrazličnejših napak. Vseeno pa iz njenega »idealizma« veje prepričanje, da bo le pomlajena zveza komunistov lahko kos vedno novim nalogam, ki si jih zastavlja naša družba. # Vladimir Kljun (1948), član ZK od letošnjega oktobra: »Odkrito vam povem, da so prav letošnji dogodki na Češkoslovaškem vplivali na mojo odločitev. Stališča zveze komunistov Jugoslavije so mi ob tej priliki utrdila misel, da je naša politika pravilna. In tako so me v organizaciji ZK Vodovodni stolp predlagali r,a člana.« Tudi Vladimir je vesel, da je bil sprejet v zvezo komunistov. In v svojem mla- dostnem poletu pravi, da si bo povsod prizadeval, da organizacija ZK postane odprla organizacija. To so torej Florijan. Breda in Vladimir. Predstavniki 200 mladih novih članov komunistov v kranjski občini, ki smo iih izbrali za naš pogovor. Tako kot vsi mladi so tudi oni zanimajo za šport, glasbo, ples . . . Radi potujejo in zanimajo jih dogodki v svetu. Obsojajo nasilje in vojno in si želijo mir, svobodo in enakopravnost. Slednje so si zadali tud; za delovni cilj v zvezi komuni-s.ov. In pred jutrišnjo obletnico zgodovinskega zasedanja Avnoja želimo Florijanu, Bredi in Vladimirju ter prek njih vsem mladim v kranjski občini in na Gorenjskem da z delom uresničijo svoje želje. A. Zalar republike Vsako leto doslej smo se pred dnevom republike pogovorili z mladimi ljudmi. Letos smo obliko nekoliko spremenili, naj sami govore, kaj čutijo in mislijo, kako doživljajo naš danes. Z nekaterimi gorenjskimi gimnazijami smo se dogovrili, da bi nam poslale naloge svojih dijakov o obletnici ustanovitve Jugoslavije. Izbrali smo spis Nike Marenkove, dijakinje prvega razreda gimnazije v škofji Loki. Naloga ima naslov — Misli ob dnevu republike (Človek brez svobode je kakor riba brez vode) Ni lahko razpravljati o svobodi in nesvobodi, kajti rodili smo se po vojni, ko je bilo vse hudo že mimo. Nismo okusili trpljenja, ki ga prinaša vojna. Res je, da lahko najbolj ceni svobodo tisti, ki je v življenju že mnogo prestal, prav tako kot tisti, ki je bolan, najbolj ve, kaj se pravi biti zdrav. Kljub temu mislim, da razumem besedo svoboda, lahko si zamišljam, kaj se pravi biti zatiran. Naša država se je rodila pred 25 teti na velikem zborovanju v Jajcu; po vojni se je razvijala ob gospodarskih petletkah vse do časa, ko se je v vseh dejavnostih razvilo satnoupravljanje. Mladi pa smo rasli in se razvijamo v Hudi, od katerih bo odvisna prihodnost naše domovine. Sprašujem se, marsikdo se sprašuje, zakaj so na svetu potrebne vojne. Saj vendar Živimo samo enkrat! Zakaj ne bi tisti čas, ki nam je dodeljen, preživeli v miru, ljubezni in slogi. Želim si, da bi tia svetu vladal mir, da bi bili vsi ljudje svobodni in bi se ljubili med seboj. Ko bi se denar, ki ga požro vojne, porabil v druge namene, ne bi bilo potrebno, da bi vsak dan na svetu od lakote umrlo na tisoče ljudi. Mi smo svobodni. Vsak dan hodimo v šolo, smo veseli, brezskrbni. Toda — prav v trenutku, ko sedimo v kinu ali doma ob topli peči, gledamo televizijo, nekje v Vietnamu osamljen in pre-mražen otrok išče in kliče svojo mamo. In daleč v Bi-afri se prav takrat v zadnjih krčih poslavlja od življenja od lakote popolnoma izčrpan človek. Naša svoboda je bila drago plačana. Mnogo naših ljudi se ni pomišljalo darovati za svobodo edino, kar so imeli — svoje lastno življenje. Mislim, da bi to nikdar ne smelo zatoniti v pozabo, da bi ne smeli nikdar pozabiti, da se je treba za svobodo boriti in žrtvovati. Svoboda! Koliko ljudi jia svetu je nima, koliko ljudi izreka to besedo z upanjem v srcu in z vero v človeštvo in njegova pota. Svoboda — Z žrtvami pribor jena, težko dosegljiva, pa tako sladka. Živim in delati hočem tako, da bom vredna imena človek; če se bomo trudili, da bi bili takšni vsi, bo svoboda na svetu stvarnost, ne bridko lepi ideal! % Ob praznovanju dneva republike bo v prostorih kulturnega doma na Javorniku odprta 9. republiška razstava pionirske fotografije. Posebna komisija je izmed 433 prispelih fotografij z različnimi motivi izbrala 112 del. Vse razstavljene fotografije so se potegovale za zlato, srebrno in bronasto Puharjevo nagrado. Na razstavi sodelujejo pionirji slovenskih osnovnih šol do 15. leta starosti. Razstavo bodo priredili v okviru jugoslovanskih pionirskih iger. £ Od 29. novembra do 11. decembra pa bo na Jesenicah odprta tudi kolektivna razstava članov likovne sekcije DOLIK. Razstavljalo bo 12 slikarjev s skupno 27 deli. Slike je za razstavo izbrala umetnica Maruša Avguštin. 9 K praznovanju dneva republike pa je prispeval pomemben delež znan jeseniški planinec in mojster planinske fotografije Jaka Cop, ki bo te dni izdal pri Državni založbi Slovenije svojo drugo knjigo fotografij pod naslovom Raj pod Triglavom. Ta knjiga, ki bo prav gotovo navdušila vsakega ljubitelja naših gora, bo izšla v letu, ko praznuje slovenska planinska organizacija svojo 75-letnico. D. Sedej ^»©•©©©•©©©©©©©•©©©©©©©•©©•••»©©©»©©©©©»a 5 ENTRALi Cenjene stranke obveščamo da bo trgovina v Kranju 29. in 30. novembra odprta normalni delovni čas, t. j. od 6. ure do 20. ure. Za obisk se priporoča TRGOVINA DELIKATESA DELIKATESA KRANJ ■'J®©«®©@©©®©©©©®©©©©$£^'3©©©©©©©«©©©©®©©©©© m © i i © i 3 i i i i i i m POTROŠNIKI KRANJA! Obiščite novo prodajalno prehrambenega blaga v nebotičniku. Solidno vas bomo postregli s prehrambenim blagom v izvirnem Bw!erCc!iIOr pakiranju, kupili boste lahko vse vrste delikatesnega blaga, kruh, mleko ter express kavo. Prodajalna je odprta dnevno od 7. do 19. ure, v nedeljah pa od 8. do 11. ure. Za nakup se priporoča Mercalor prodajalna v Kranju. BRALCI čestitajo Da bi omogočili čim širšemu krogu bralcev našega časnika in drugim, da s tiskano besedo čestitajo sorodnikom, prijateljem in • ••••••• znancem tu in v tujini, smo vam rezervirali dokaj prostora v novoletni številki našega časnika. Prostor boste lahko kupili po zelo, prav za to priliko, ugodni ceni. čestitka za novo leto, ki vsebuje 15 besed in naj bi bila visoka 3 cm na kolono, pa bi stala samo 30 N din. Naročite jih pri našem zastopniku ali pa osebno do 25. 12. 1968 na UPRAVI GLASA, KRANJ, TRG REVOLUCIJE 1, OBČINSKA STAVBA, SOBA 110. Še letos stanovanja za 1000 kranjskih občanov Milijardo devetsto milijonov S din za stanovanja — To je največja letošnja investicija v kranjski občini — Pogovor z direktorjem Podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Ivom Miklavčičem Po približno triletnem premoru se je letos gradnja stanovanj za prodajo v kranjski občini spet povečala. Tnko je severno od Kranja zraven starega naselja Vodovodni stolp zraslo novo stanovanjsko naselje. Letos bo Zgrajenih in vseljenih osem stanovanjskih objektov. Prav ta čas, ko praznujemo obletnico zgodovinskega zasedanja Avnoja oziroma rojstvo nove Jugoslavije, je dobilo stanovanja precej prebivalcev kranjske občine. Ob tej priliki smo zato zaprosili za pogovor direktorja Podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Iva Miklav-čiča. Tovariš direktor, koliko Občanov bo letos dobilo stanovanja, ki jih je v stanovanjski soseski Vodovodni stolp II zgradilo Splošno gradbeno podjetje Projekt Kranj? @ »25-letnice drugega zasedanja Avnoja se bodo veselili in spominjali posebno tisti občani v kranjski občini, ki se bodo vselili v novo stanovanja, na katera so čakali vrsto let. Te in prihodnje dni se bo v nova stanovanja vselilo okrog 40 družin upokojencev in borcev. Za ta stanovanja je zagotovila denar občinska skupščina. Razen tega bodo kranjske delovne organizacije dale svojim delavcem v novem naselju okrog 100 stanovanj. Okrog 120 stanovalcev pa se bo vselilo v lastna stanovanja. Tako se bo do konca leta vselilo v nova stanovanja 256 družin. Ce pa k tem prištejemo nekatere preselitve in zamenjave, bo letos dobilo stanovanje prek 300 družin oziroma blizu 1000 občanov. [j Vrednost vseh na novo ligrajenih stanovanj bo letos trnašala milijardo devetsto [milijonov starih dinarjev. To pa bo hkrati tudi največja letošnja investicija v kranjski občini. Razen tega pa je bilo nekaj sto milijonov starih dinarjev vloženih tudi v izgradnjo centralne kotlarne, ki bo kasneje ogrevala 682 stanovanj, novo šolo, potrošniški center in vzgojno-var-stveno ustanovo v naselju Vodovodni stolp II.« Kako v na novo zgrajenih stanovanjih določate stanarine in kakšen bo porast lc-teh prihodnje leto? ® »Od 1. januarja 1966 določamo stanarine v novih stanovanjih na podlagi osnov, ki so bile sprejete ob zadnji revalorizaciji stanovanj. Stanovanja točkujemo po točkovnem sistemu iz leta 1965. Vrednost točke še vedno znaša 93 tiso? starih dinarjev, čeprav so se cene stanovanj v zadnjem času dvignile za 30 odstotkov. Današnja stanarina znaša 3,5 odstotka od revalorizirane vrednosti stanovanja, od nabavne vrednosti pa 2,45 odstotka. Kdor torej danes kupi stanovanje, ga plača po dejanski ceni. Stanovalcu, ki dobi stanovanje v najem, pa se osnova za določitev stanarine zniža za 30 odstotkov. Hkrati pa je tako znižana stanarina še dodatno subvencionirana. Prihodnje leto se bodo subvencije zopet znižale oziroma se bodo stanarine povečale za 16 odstotkov v primerjavi z letošnjimi. Stanovalci bodo tako prihodnje leto plačali 87,9 odstotka od polne stanarine, medtem ko bo 12,1 odstotka stanarin še vedno pokrita s subvencijami. Vendar pa bodo subvencije 1970. leta odpravljene in takrat bodo stanovalci sami plačali polno stanarino.« V Kranju so še vedno stanovanja v barakah. Ta stanovanja že nekaj časa niso več primerna, razen tega pa tudi niso v okras mestu. Ali imate v Podjetju program, kako bi nadomestili ta stanovanja oziroma porušili sedanje barake? # Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo bi moralo skrbeti za zamenjavo dotrajanih stanovanj. Zato pa bi morali spremeniti pogodbene obveznosti z vlagatelji. Vsekakor želimo, da bi takšna stanovanja porušili, ker bi s tem prihranili denar za vzdrževanje. Se pomembnejše pa je, da bi se ti ljudje lahko preselili v boljša in za današnji čas vsekakor primernejša stanovanja. Danes Podjetje upravlja z okrog 280 dotrajanimi stanovanji. Vsa ta stanovanja pa skoraj ni mogoče vzdrževati. Da bi stanovanja lahko porušili (in da bi Podjetje lahko uresničilo tudi nalogo na področju gradnje novih stanovanj, ne pa da skrbi samo za vzdrževanje), bi bil potreben enoten dogovor vseh dosedanjih prizadetih stanovalcev. Če bi se ti odločili za vlaganje denarja v nova stanovanja, sem prepričan, da bi v naslednjih nekaj letih lahko v Kranju porušili vse barake.« Tovariš Miklavčič, kako pa sicer ocenjujete delo pri vzdrževanju stanovanjskih zgradb in kakšno vlogo imajo pri tem hišni sveti? % Vzdrževanje stanovanjskih zgradb je osnovna naloga našega podjetja. Pred stanovanjsko reformo pa sredstva za vzdrževanje niso zadoščala. 1966. leta, ko je bilo tudi pri nas uvedeno stanovanjsko gospodarstvo, je naše podjetje moralo prevzeti vzdrževanje za prek 3300 stanovanj v kranjski občini. Do sedaj smo sicer za vzdrževanje že porabili prek petsto milijonov starih dinarjev, vendar so potrebe še vedno velike. Čeprav mora danes Podjetje vzdrževati le novejša stanovanja, pa je denarja še vedno premalo. Zato smo se prav na zadnji seji skupščine stanovalcev odločili, da je treba spremeniti odlok o delitvi stanarine. Za vzdrževanje hiš imamo danes dva vira sredstev: — hišni sveti imajo sredstva za tekoče vzdrževanje, — naše podjetje pa razpolaga s sredstvi za investicijsko vzdrževanje. V letošnjih devetih mesecih so imeli hišni sveti še 72 milijonov starih dinarjev za tekoče vzdrževanje, za investicijsko vzdrževanje pa je Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo porabilo že 77 milijonov starih dinarjev več, kot je bilo predvideno.« Dejavnost vašega podjetja je posebnega družbenega pomena. V samoupravnih organih podjetja so zastopani tudi predstavniki stanovalcev, delovnih organizacij itd. Kakšen je torej način samoupravljanja pri vas in kako zagotavljate javnost delovanja? O »Samoupravni sistem na področju stanovanjskega gospodarstva je precej razvejan. Zbor stanovalcev na primer voli hišni svet im člana skupščine stanovalcev. Tako je v skupščini stanovalcev pri Podjetju za stanovanjisiko in komunalno gospodarstvo 230 članov. V razširjenem delavskem svetu podjetja je danes 50 članov. 20 članov izvolijo v delavski svet delovne organizacije, po 15 pa jih izvolita Ivo Miklavčič še skupščina stanovalcev in kolektiv našega podjetja. Menim, da takšen sestav samoupravnih organov dovolj zgovorno kaže na sila razvejan način samoupravljanja, hkrati pa zagotavlja tudi javno delovanje podjetja. Menim pa tudi, da za uveljavljanje in večjo aktivnost stanovanjske samouprave, posebno hišnih svetov, ni dolžno skrbeti le stanovanjsko podjetje. Prepričan seni, da bi krajevne skupnosti >n krajevne konference socialistične zveze lahko veliko pripomogle k boljšemu delovanju hišnih svetov. Pr»v v slednjih namreč velikokrat naletimo na določeno nerazumevanje in nezanimanje za reševanje nekaterih perečih vprašanj na stanovanjskem področju.« A. Zalar Del novega stanovanjskega naselja v krajevni skupnosti Vodovodni stolp v Kranju. Kranjska stanovanjska statistika $ Poprečni občan kranjske občine (s poprečnim osebnim dohodkom) odšteje letos 11,7 odstotka poprečnega osebnega dohodka za stanarino. V primerjavi s poprečnim družinskim dohodkom pa znaša ta odstotek 6,1. 9 Ob analizi stanovanjskega gospodarstva pred reformo je bilo predvideno, da bo letos od poprečnega osebnega dohodka treba odšteti za stanarino 14,2 odstotka, od poprečnega družinskega dohodka pa 8,6 odstotka. # Če pogledamo današnjo ceno stanovanj, ugotovimo, da je za nakup dvosobnega stanovanja potreben 7-letni poprečni osebni dohodek, za nakup trosobnega stanovanja pa 11,8-letni poprečni osebni dohodek. 4 V kranjski občini je danes 68 odstotkov takšnih popraševalcev po stanovanjih, katerih osebni dohodek je pod poprečnim osebnim dohodkom v občini. # V občini bi danes potrebovali 1250 stanovanj. In sicer: — zaradi dotrajanosti bi bilo treba zgraditi okrog 200 stanovanj, — za pokritje sedanjih potreb pa 1050. # Da bi pokrili vse potrebe po stanovanjih v občim, bi glede na naravni prirastek in prihod prebivalcev od drugod morali na leto zgraditi okrog 300 novih stanovanj. # Na območju Gorenjske kreditne banke varčuje danes za stanovanje 1120 gorenjskih občanov (od tega 502 ali 44,8 odstotka iz kranjske občine). Razen tega varčuje za nakup stanovanja 222 delovnih organizacij (od tega 118 ali 53,1 odstotka iz kranjske občine). A. t. CREINA m CREINA # CREINA # CREINA CREINA CREINA CREINA CREINA SMUČARJI, ZA DAN REPUBLIKE IZKORISTITE PRVO SMUKO NA STAREM VRHU NAD ŠKOFJO LOKO ugodne snežne razmere I avtobusna zveza iz Kranja izpred kina Center 29. 11.| 30.11. in 1. 12. ob 8. uri do Starega vrha Žgajnarja ali do( Javor, povratek s Starega vrha ali Javor ob 17. uri cena prevoza v obe smeri 6,50 N din kosilo v domu na Starem vrhu 8,50 N din rezervacije in informacije CREINA Kranj, Koroška 4, tel.: 21-022 CREINA 0 CREINA 0 CREINA # CREINA CREINA CREINA CREINA CREINA Ob jubileju IVartove mame ' Potekli teden je Frančiška Svoljšak — Nartova ma-^a — iz Javornika pod Jo-štorti pri Kranju praznovala 80- obletnico rojstva. Ob tej Priliki so jo obiskali nekateri Partizani, ki so v času ^OB delali na terenu, in ji Podarili majhen dar v spojin na težke dni okupacije, k° je Nartova mama nesebi-cn° pomagala vsem, ki so se na svojih partizanskih in kurirskih potih ustavili pri Nar tu. Dobra in skromna že-ta se obiska ni nadejala in Je bila prijetno presenečena. ,Vsa družina Svoljšak je v tistih težkih dneh sodelovala * Partizani. Družno s svojo 2en° je tudi Nartov ata Lov-ro delil gorje vojne in po-n)agal partizanom. Hči Franck3, takrat še dekletce, je d^ikrat pazila okrog hiše ln opozorila partizane na ne-Vamost, če so se vasi bližali TURISTI! Priložnost vam nudi ugodnost. Za vsakogar nekaj, nekaj za vse koste dob,li tr8ovini v gostilni in Jože Malle Lolbltal — le |t. Lenart v Brodeh * km od ljubeljskega i"edora G°vorimo slovensko! Ugodna menjava! Dobrodošli! Nemci. Pogumna deklica je prenašala tudi paritzansko pošto. Sin Franc se je pri- družil partizanom. Nemci so sumili o skrivnih obiskih na kmetiji. Očeta so enkrat celo aretirali. K sreči ni bilo hujšega. Tiha in samotna je zdaj Nartova kmetija. Mati in oče sta ostala na njej sama. Mladi so odšli za zaslužkom. Vsa dela na kmetiji opravita, kar ni ravno lahko v tam hribovskem kraju. Pa njene roke so trdne — v dobroti in delu. Ce se oglasite pri hiši, Nartova mama vedno rada postreže. JubLlanDka je kljub visoki starosti še trdnega zdravja. Želimo, da bi bilo tako še mnogo let let. Naj velja ta kratek zapis kot zahvala in izraz spoštovanja ženi, ki v težkih časih ni Iclonila. M. Trilar Zastrupitev z ogljikovim monoksidom V torek se je zastrupil z ogljikovim monoksidom Anton Bešter iz Stojč pri Kropi. Dopoldan se je pokojni zaprl v garažo in tam popravljal moped. Moped je bil dlje časa v pogonu, zato se je v prostoru nabralo preveč ogljikovega monoksida. Antona Beštra, očeta dveh otrok so našli, ko je bilo že prepozno. m!ll!l!!«t'"',",''!!'!"t!t!li:ilim!lll!!Him!!" Novi plesni tečaji v Kranju Plesna šola v Delavskem domu Kranj organizira nov za-četniški plesni tečaj 3. 12 ob 18.30 (ob torkih in četrtkih) nadaljevalni plesni tečaj pa 11. decembra ob 18.30 (sreda, petek) ter pionirski plesni tečaj 4. decembra ob 16. uri. Vpisovanje vsak dan od 18.30 do 19.30 v Plesni šoli Kranj Delavski dom vhod 2 (nasproti avtobusne postaje). Avtobusne zveze s podeželjem zelo ugodne. illllllllillilllllllllllilllllllllllllllHIlllfillllllllll kdor ponudi DONAT ponudi zdravje Ferdinand Bem — novi direktor ZPPS Kranj Na zadnji seji sita oba zbora kranjske občinske skupščine imenovala za novega direktorja zavoda za pros-vetno-pedagoško službo v Kranju dosedanjega sekretarja komiteja občinske konference zveze komunistov Radovljica Ferdinanda Bema, Ob odhodu dosedanjega direktorja se je namreč na razpis prijavil tovariš Bem, ki je diplomiral na višji pedagoški šoli v Ljubljani in opravil strokovni izpit za predmetnega učitelja. Razen tega pa je diplomiral tudi na GORENJSKI MUZEJ V KRANJU - V mestni hiši je odprta stalna arheološka, kulturnozgodovinska, etnografska in umetnostno-zgodovinska zbirka, v Galeriji v Mestni hiši pa razstava Kovane okenske mreže. V Baročni stavbi v Tavčarjevi ul. 43 je v I. nadstropju na ogled razstava Ilindenska vstaja, ki jo je posredoval Narodni muzej v Bitoli in v II. nadstropju razstava Domača obrt na Gorenjskem. V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej, v galeriji pa razstava akad. slikarja Albina Polajnarja. Galerijske in muzejske zbirke so odprte vsak dan od 10. — 12. ure in od 17. — 19. ure. drugi stopnji Višje šole za politične vede v Ljubljani. Ferdinant Bem je bil rojen v Bohinjski Bistrici, sedaj pa stanuje v Radovljici. A. 2. Planinski veteran Jože Čop odlikovan V torek je predsednik izvršnega sveta Slovenije Stane Kavčič v Ljubljani izročil odlikovanja nekaterim najzaslužnejšim slovenskim planincem. Ob visokem jubileju Planinske zveze Slovenije je namreč predsednik Tito odlikoval pet planinskih društev in 40 posameznikov iz Slovenije. Med posamezniki je bil z redom zaslug za narod z zlato zvezdo odlikovan tudi naš planinski veteran Jože Cop. N din 3 pari brczšivnU: nogavic Iz perlona ženske žabe Iz liclancc ženske dokolenske hlačke Iz helance 24.80 ženski puloverji lz ta hmilona z dolgimi rokavi otroške copate za dom 19.80 29.80 69.00 29.00 modne ženske čepice iz imitacije krzna moške flanelaste Športne srajce, moderni vzorci ženski škornji h Imitacije tjulna električna grelna blazina 75/150 cm 1 leto garancija [(Tfometter" 49 ceneni ^ TRGOVINA 69.00 79.00 69.00 - «r K A U "Kometter BfHfl FERLACH-HE8EN 0 E R KI R C H E B0R0VLJE-PRI CERKVI Bilo je leta 1942. Dva žandarja sta po Begunjah trosila letake osvobodilne fronte s protifašistično vsebino. Pred vojno sta bila žandarja v Jugoslaviji, ko pa so prišli Nemci, sta zamenjala uniforme in še nadalje ostala policaja. Morala sta bili zelo neprevidna, saj so ju Nemci zalotili pri tresenju letakov. Odpeljali so ju naravnost v zapor. Se isto noč je v sosednji Vasi policija dvignila iz postelje osumljenca in ga ukle-D j enega pripeljala v begunjske zapore. Brez besed so ga vrgli v celico, ki so ji za-porniiki pravili bunker. V Begunjah je bilo več takih bunkerjev, danes pa so te sobe preurejene v muzej. »Kdo ti je dal letake?« je bilo prvo vprašanje na zaslišanju. Zapornik je nekaj časa molčal, se ozrl okrog sebe, da bi s strogih obrazov begunjskih krvolokov skušal razbrati odgovor na vprašanje: kaj vedo gestapovci o meni? »Ali naj ti z bičem privle-čemo jezik na dan?« je nervozno zatulil gestapovec v lepo zlikani obleki, ki je kazala na nemško pedantnost. »Kakšne letake? Saj ne vem, o čem govorite? Kaj hočete od mene?« je komaj slišno izustil zapornik, ki je slutil, da prihaja huda ura. Zasliševale! so sumili, da je zapornik pomemben člen v verigi osvobodilne fronte. Zato so storili vse, da bi čimprej zlomili njegovo voljo. Naenkrat se odpro vrata; lapornisk komaj vidno trzne z očmi. Zbral je poslednjo kapljico volje, da bi ukrotil nemirne živce. Pred njim sta stala žondarja; tista dva, ki sta prejšnji večer trosila letake. »Ali je to tisti človek, ki vama je dal letake?« je vprašal ge itrpovec žandarja. Prikimala sta. Tisto k imanje Z glavo se je zaporniku zdelo kot potrditev smrtne obsodbo. Spomni se na talce v Dragi, na Koroški Beli, v Gorjah in drugod. Nekega dne bo tudi njegovo ime zapisano na letaku, Ki bo objavil seznam ustreljenih talcev. Le zakaj sem spal do- Zapornik bunkerja št. 9 odhaja v partizane po nalogu gestapa Sekretar okrožnega komiteja pripoveduje, kako je ukanil Nemce — »Roke kvišku!« je zakričal gestapovec, takrat pa se je začela zgodba o ljudeh, ki so tkali mrežo osvobodilne fronte in ljudske oblasti ma, je razmišljal, dokler ga ni gestapovski bič zdramil od osuplosti pri srečanju z žandarji. •Morda sem kemu tako podoben?« je odločno odgovoril in zaničljivo pogledal žandarja, češ, jaz vaju ne poznam. Žandarja pa sta vztrajala pri trditvi, da se nista zmotila. Saj vendar poznata človeka. Kri in znoj sta curkoma tekia po telesu, ko so ga zvečer vrgli nazaj v bunker. Naslednje jutro se je nadaljevalo: »Kdo ti je dal letake? S kom si se družil? Katere jeseniške komuniste poznaš? Kdo v vasi dela za bancLte?« Udarci z žilavko so prihajali hitreje kot vprašanja, ki so terjala odgovor. Toda zapornik ni ničesar priznal. Trdil je, da je pomotoma zaprt. Toda gestapovci so vedeli, da sta žandarja govorila resnico (opomba: žandarja sta bila ustreljena kot talca). Mučenje se je nadaljevalo že tretji dan. Po hrbtu in nogah ni imel niti centimetra zdrave kože. Najprej so udarjali z žilovko samo po hrbtu, nato pa niso več izbirali, kam bodo udarili. Po nalogu gestapa v partizane V bunkerju se je zapornik premetaval od bolečin, saj zaradi ran ni mogel ležati, od utrujenosti pa ne stati. Minute so se vlekle kot večnost. Od jutra je klečal na kolenih s čelom naslonjen na betonski pod bunkerja. Samo na kolenih in čelu je imel zdravo kožo. Zjutraj je zaslišal zvonenje begunjskega zvona. Le zvoni, zvoni, saj te morda poslednjič slišim, je šepetal. Toda mlad umreti nI lahko. Ce me ustrelijo kot talca, se ne bom mogel maščevati. Te udarce pa jim moram vrniti. Kot obrise gora skozi meglo je samega sebe videl, kako pleza po rešilni bilki skozi rešetke daleč proč od mesta, kjer so sveži grobovi. Poklical je stražarja: »Obvestite takoj preiskovalca, ker bom nekaj zelo važnega povedal.« »Zapornik bunkerja št 9 pravi, da bo vse priznal. Povedal bo zelo pomembne novice,« je sporočil policist svojemu šefu. Poklicali so ga v pisarno. Gestapovci so se smehljali, kajti menili so, da so končno le štrli voljo zapornika. In glej, kako prijazni so postali tisti, ki so ga še včeraj hoteli živega požreti. »Poznam nekaj banditov,« je dejal zapornik, »toda ne vem, kje so. Ce pa me izpustite iz zaprira, bom skušal z njimi dobiti stik. Saj veste, nikoli v življenju se nisem ukvarjal s politiko, zato sem res včasih pomagal banditom. Ce pa bi vi prej prišli do mene, bi delal za vas. Priznam, da sem bil na napačni strani. Ce me izpustite, jih boste z mojo pomočjo kmalu polovili.« Gestapovci so ga poslušali, kimali z glavo in molčali. Tega dne je bič mirno visel na klinu. Vrnili so ga v bunker. Štiri dni ga nihče več ni ničesar vprašal. Četrti dan pa so mu vrnili nazaj vse, kar so mu odvzeli pr; aretaciji. Brez besed so ga posadili v avto in odpeljali na Jesenice v Stanovnikovo hišo. Tam sta ga sprejela šefa jeseniških gestapovcev Linke in Druške. »Se nocoj pojdeš k banditom,« sta zadovoljno dejala, prepričana, da jima bo ta človek pokazal pot do taborišča banditov. Le kako znajo biti gestapovci prijazni. Postregli so ga s pečenko, nato pa še s porcijo vampov in steklenico vina. Da se ne bi gestapovca premislila, je zaprosil, naj ga že štiri dni zadržijo v jeseniških zaporih, da bi se vsaj malo zacelile rane. »Ne, še nocoj moraš na pot,« sta vztrajala gestapovca. »Toda noč je. Lahko naletim na vašo patruljo, ki me bo ustrelila. Kaj ko bi šel na pot zjutraj?« je moledoval jetnik. Toda prošnje so bile bob ob steno. Gestapovec Druške mu je dal naslednje navodilo: »Pojdi po cesti v Jeseniške Rovte. V vasi prosi ljudi za hrano. Zapomni si hišno številko, kjer boš dobil hrano. Ljudem pripoveduj, da si pobegnil iz zaporov. V Rovtah vsi ljudje delajo za bandite. Ko boš dobil zvezo z banditi, se moraš v osmih dneh vrniti k nam. Potom boš dobil nadaljnja navodila.« Obraz zapornika se je ob poslušanju zresnil: «Ce bodo banditi zvedeli, da delam za vas, se bodo maščevali nad menoj in mojo družino.« »Brez skrbi,« je dejal Druške, »ženo in otroka bomo ctelpaljali na varno sredi Nemčije. Po opravljeni nalogi te čaka lepa nagrada. Ce pa naloge ne opraviš,« Druške je povzdignil glas, »bosta otrok in žena visela sredi Jesenic« Nekaj pred polnočjo je zapornik zapustil stavbo jeseniškega gestapa in se napotil po cesti proti Rovtam. Ze pri zadnji hiši na Jesenicah je zavil s poti in se po stezi skozi gozd napotil proti Črnemu vrhu. V štabu bataljona Zjutraj so borci Cankarjevega bataljona pod nekim kozolcem našli spečega moža. Odpeljani so ga v bataljon. V štabu so bili zelo veseli novega borca. Srečali so se stari znanci in sodelavci. Albin Zemva, komandant bataljona, Frane Bmigar, politični delavec in narodni heroj Matija Verdnik so že dolgo poznali novega borca. Bil je to Ivan Gašper in- Mitja iz Smokuča, kasnejši sekretar okrožnega komiteja. Karel Prežel j, tedanji sekretar okrožnega komiteja mu je dal letake, le-ta pa begunjskim žandarjem, da sta jih trosila po Begunjah. V štabu bataljona je Gašperin pripovedoval, kako so ga gestapovci zaprli, soočili z žandarji in nato pretepali. Slokel je srajco in zavihal hlačnico. Krasta pri krasti, med njimi pa debeli ožiljki od udarcev biča. »Ubili bi me,« je dejal Ivan, «saj so dobro vedeli, da sem res dal letake.« Nato je pripovedoval, kako je navidezno pristal na sodelovanje z gestapom m da pravzaprav prihaja v partizane po nalogu tajne policije. »Ni se vam treba bati, nihče ne prihaja za menoj,« je dejal Mitja, »toda Nemci so zagrozili z umorom moje družine, če ne bom opravil zadane naloge. Sredii Jesenic bodo obesili otroka in ženo.« *Ce si jih ti enkrat ukanil, jih bomo mi drugič,« sta dejala Verdnik in Benigar. Naslednjo noč so partizanski aktivisti trosili po Jesenicah letake a približno na- slednjo vsebino: »Včeraj smo v Črnem vrhu ujeli Ivana Gašperina, izdajalca in provokator ja. Priznal je, da je gestapovski agent. Zato ga je partizansko sodišče obsodilo na smrt in takoj ustrelilo. Takšna kazen čaka vsakega izdajalca. Smrt fašizmu —. Svoboda narodu.« Letake sta brala tudi Druške in Linke. Verjetno sta se praskala za ušesom in spraševala, kako so partizani tako hitro odkrili njihovega agenta. Obljubo pa so le izpolnili. Gašperinovo družino so odpeljali v Nemčijo. Da bo varna pred banditi. Sekretar okrožnega komiteja Ivan Gašperin-MHja jO pred vojno delal v Železarni Jesenice skupaj s komunisti Karlom Prežljem in Viktorjem Kejžarjem. Bili so prijatelji, ki so se kmalu srečali na isti poti, v istem boju. V začetku vojne 1941. L so Gašperina dodelili k straži pri cestnem in železniškefli mostu v Mostah. Jugoslavija je razpadla, Gašperin pa if vzel dve puški in jih skril pri Sv. Petru nad Begunjami. S partizani je začel sodelovati, ko je odšel v ilega*0 Jaka Bernard. Bernard pri j« zi" Begu* 1941. leta vodil dela davi hiše, ki jo je \ njah gradil Ivanov brat. Nekega dne mu Bernard reče: »Jutri odhajam v hosto. $e bom se kmalu vrnil, toda poiskal te bom, da bomo sodelovali.« Ni minilo mesec dni, že jo prišla Bernardova sestra i*1 sporočila Mitji, naj pride na Koritno pri Bledu. Od tam ga je odpeljala na obrežje Save. Ivan Gašperin je tain srečal Bernarda, Jožeta D^" mana in Da ca rja iz Črnivca.' Dogovorili so se, da bo Ivan zbiral orožje in hrano z3 partizane. Tudi tisti dve Pu' ski, ki jih je skril pri Sv* Petru, je oddal partizanom« Doma v Smokuču so ga v** krat oBiskali jeseni 1:i borci, med njimi Viktor K°J" žar, Matija Verdnik, Karel Preželj, Albin Zemva in To- ne Matoh. Nekega dne ga J Karel Preželj prosil, naj m« posodi novo obleko. Le-to SO skrivaj poslali k Valvasorjevi koči. Tam jo je obIdJv borec, ki jc drugega dne od sel na Jesenice in tam sredi ceste podnevi ustrelil jeseniškega župana Lukmana. Mit-•5a je po nalogu okrožnega komiteja hodil po hišah in organiziral prve trojke osvobodilne fronte. Ko se je z opisano zvijačo izvlekel iz ^gunjskih zaporov, je ostal do oktobra 1942. leta v Cankarjevem bataljonu. Oktobra 1942. leta je bil izvoljen 23 člana okrcžne-;a komiteja V komiteju je bil odgovoren za organizacijo OF na območju od Potok do Be-SUnj. Takrat je bil sekretar okrožnega komit-ja Karel Preželj, Jeseničan. Taborišče "krožnega komiteja je bilo 23 Ajdno nad Potoki. Okrož-nt kcm-jte Jesenice je zajemal Vasi- od Rateč do Begunj. Radovljico, Bled in Bohinj. Franjo Benigar je bil odgovoren za Radovljica, Hribar « Božo Ambrožič za Gorje, Viktor Kejžar in Preželj pa 23 Jesenice Oktobra 19-13. leta je bil Milja izvoljen za sekretarja krožnega komiteja. V ko-miteju je bilo deset aktivi-^ov. Vsak član komiteja je bil odgovoren za neko delo, npr- za agitacijo in propagando, za delo z mladinsko organizacijo ali pa za doloma naselja. V priročni tiskarni so razmnoževali Slo-Jonskega poročevalca, ker so dobivali samo en izvod tega oasopisa. °d spomladi 1943. do novembra 1943. leta je bil se-°-ež okrožnega komiteja v jeseni lopi na polju pri Stu-aenščah. Za skrivališče sta Vedela samo Mehavov Lov-renc in žena, ki sta člane ko-"^eja oskrbovala s hrano in Podatki. Juriš na sedež komiteja *z tistega obdobja se Mitja fP°rninja zanimivega dogod ka, ki Pa mu je v tistih časih Precej strahu. V bun- v11 ' - rJu sla bila Tine Dolar- *r°, sekretar okrajnega od-oora KP in OF. ter Ivan Ga-^erin-Mitja, sekretar okrož-/fsa komiteja. V osnovni v Lescah so bdi belogardisti. Nekega dne so imeli belo-«ardisti vojaške vaje. Polo- ica belogardistov je bila azporejcna ob železniški ^°gi, druga pa okrog vasi fsuden&če. Vaja je zahteva- a. da so belogardisti ob pro-|tl Jurišali na vas. Pri tem so r°ljali z manevrskim stre-j v°m in metali petarde, da Pokalo kot v pravem bo-*~ Sekretarja v bunkerju ;sta vedela, kaj se dogaja. 2J*a sta pripravljena na vse. Ploh nista vedela, da so to j YaJe. Belogardisti so na ■Qr-š zavzeli lopo. Se sanja - si ?* S0 Jirn ni' da JC v lopi ^rivni bunker in sedež trajnega in okrožnega komiteja. Ponovno srečanje z gestapom Sekretar okrožnega komiteja je hodil vse noči na razne sestanke. Od Kranjske gore do Bohinja in Radovljice. Enkrat pod Karavankami, drugič na Mežaklji, Pokljuki ali v Bohinju. Prek kurirja je pošiljal poročila o delu na oblastni komite. Dopoldne 12. februarja 1944. leta se je Mitja oglasil pri Jagru na Bledu. Bil je oblečen kot civilist, pod suknjičem pa je imel pištolo. Tam je čakal Micko Kokalj-Urško iz Sela pri Žirovnici. Mleka je bila kurirka okrajnega komiteja. Komaj je izza hlačnice potegnila pismo, že so v sobo planili gestapovci in zakričali: »Roke kvišku!« Tudi gestapovci so bili v civilnih oblekah. Pravzaprav sta bila samo dva. Mitja, ki je pravkar pil čaj, se je počasi dvigal rekoč: »Ja, ja takoj . . .,« pri tem pa je dvigal roke kot je zahtevala policija. Sekretar okrožnega komiteja je vedel, da ne sme vel- v zapor. Preveč jih je ukanil takrat, ko je obljubil, da bo njihov agent. Ko je dvignil roke v višino glave, je sunkoma zgrabil gestapovca za roke in mu izbil pištolo. Nato sta se prijela in prerivala skozi vrata do balkona. Zaradi objema, prerivanja in sukanja drugi gestapovec ni mogel streljati, temveč je z rokami posegel v boj. Na stopnicah so padli na tla, Mitja se je iztrgal iz rok ge-stapovcev in začel bežati. Gestapovca sta jo ucvrla za njim in streljala. Tudi Mitja je potegnil pištolo in streljal nazaj. Najbrž sta ga gestapovca po vsej sili želela ujeti živega. Ne vemo, če sta vedela, da je to pomemben funkcionar OF in KP. Da sta želela živega, sklepam po tem, ker sta ga trikrat ranila v nogo. Ena krogla je Mitji prebila stopalo. Ko je izstrelil vse naboje, se je Mitja obrnil in vrgel bombo na zasledovalca. Gestapovca sta se vrgla na tla, Mitja pa je bežal dalje, se spustil po bregu k Savi in se v mrzli vodi skril pod neko korenino. Kmalu je prihitela močnejša patrulja in preiskala ves teren, toda »bandita« niso našli, čeprav je bil neki policist santo pol metra od korenine. Zvečer se je sekretar Mitja splazil iz vode in se s poslednjimi močmi privlekel do terenskega aktivista Vogrisa v Vintgarju. Ta je obvestil partizane, ki so prišli in odnesli sekretarja v partizansko bolnišnico na Mežak-Ijo. Sekretar okrožnega komiteja se je tudi tokrat srečno umaknil nemški policiji, ki je bila na njegovo glavo razpisala nagrado. J. Vidic IllillJillli:! Za mehko linijo frizure ^1934386151557^04^2479412113993^6754737593168930973^020120449141935296 D^::.:.:::.5.::.^^^:::^...:/^^./5+:.::.4.::/^^ REPUBLIKE Skupščina občine Tržič Z VSEMI DRUŽBENOPOLITIČNIMI ORGANIZACIJAMI VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM IN OBČANOM ČESTITA ZA DAN REPUBLIKE IN JIM 2ELI PRIJETNO PRAZNOVANJE SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE TRŽIČ GRADI VSE VRSTE POSLOPIJ. DELA OPRAVI STROKOVNO IN V ZADOVOLJSTVO INVESTITORJEV. VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN DELOVNIM LJUDEM OBČINE 2ELIMO PRIJETNO PRAZNOVANJE. Tržiška tovarna kos in srpov Tržič ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM za dan republike in jim želi prijetno praznovanje. Obenem obveščamo vse potrošnike, da proizvajamo kvalitetno poljedelsko orodje ter ročno orodje, še posebej pa obveščamo kmetovalce, da proizvajamo vseh vrst nožev za kosilnice ter jih nudimo po zelo ugodnih cenah. VSEM DELOVNIM LJUDEM ČESTITA ZA DAN REPUBLIKE — 29. NOVEMBER TER SE PRIPOROČA ZA SVOJE PRIDELKE IN USLUGE Kmetijska zadruga Bled OBRTNO PODJETJE TRŽIČ čestita OBČANOM ZA DAN REPUBLIKE in priporoča svoje storitve v mizarski, zidarski, tesarski, tapetniški in slikarski stroki. MESARSKO PODJETJE TRŽIČ se priporoča cenjenim odjemalcem tudi v bodoče s svojimi kvalitetnimi izdelki in prvovrstnim svežim mesom vseh vrst po konkurenčnih cenah. V naših poslovalnicah v Tržiču in Kranju boste solidno postreženi. Sveže pakirano meso lahko nabavite tudi v poslovalnicah trgovskega podjetja 2ivila Kranj in Preskrba Tržič. Vsem delovnim ljudem kolektiv podjetja čestita za dan republike. KOLEKTIV PEKARIJE TRŽIČ čestita občanom za praznik republike in se priporoča za nadaljnji obisk v svojih poslovalnicah kruha, peciva In mlečnih izdelkov ter vsem potrošnikom Tržiča in Kranja, ki kupujejo naše izdelke. Lesno industrijsko podjetje IZDELUJE IN PRODAJA žagani les smreke-Jelke, resonančnl avionski les vezane plošče za gradbeništvo vezani les ladijski pod opaži vseh vrst stropne in stenske obloge lamelirana gladka vrata sobna, vhodna, garažna in balkonska vrata strešne konstrukcije notranjo opremo avtomatskih kegljišč panel plošče sredico lesna moka lesna embalaža vseh vrst se priporočamo in obenem vsem delovnim ljudem ČESTITAMO ZA PRAZNIK REPUBLIKE Skupščina občine JESENICE OBČINSKA KONFERENCA ZKS JESENICE OBČINSKA KONFERENCA SZDL JESENICE OBČINSKI SINDIKALNI SVET JESENICE ZB NOV JESENICE OBČINSKI KOMITE ZMS JESENICE ČESTITAJO VSEM OBČANOM JESENIC REPUBLIKE za dan republike 29. november VSEM DELOVNIM LJUDEM, POSLOVNIM PARTNERJEM IN ODJEMALCEM ČESTITA ZA DAN REPUBLIKE IN JIM ŽELI NADALJE VELIKO DELOVNIH USPEHOV OBRTNO PODJETJE KOMUNALNI SERVIS JESENICE čestita vsem delovnim ljudem, podjetjem in zavodom k prazniku dneva republike in priporoča svoje usluge: pranje perila, kemično čiščenje oblačil, brivskofrizerske in pedikerske usluge ter kopanje nudi na sedežu podjetja v poslovalnicah in zbiralnicah v Kranju, Tržiču, Radovljici, Bledu, Bohinjsk' Bistrici, Mostah pri Žirovnici in Kranjski gori, ČESTITA KOLEKTIV MESARSKEGA PODJETJA JESENICE vsem občanom za 29. november, dan republike in želi veliko delovnih uspehov ter se še nadalje priporoča za nakup mesa in mesnih izdelkov v svojih poslovalnicah. TEKSTILINDUi Ob praznika republike iskreno čestitamo vsem delovnim ljudem TRGOVSKO PODJETJE Kupujte pri trgovskem podjetju ZARJA PREPRIČAJTE SE 0 SOLIDNIH USLUGAH, KAKOVOSTNEM BLAGU IN KONKURENČNIH CENAH. Jesenice ZA PRAZNIK DNEVA REPUBLIKE VAM ISKRENO ČESTITA PODJETJE ZARJA JESENICE Jesenice REPUBLIKE Delovna skupnost PODJETJA ZA STANOVANJSKO IN KOMUNALNO GOSPODARSTVO KRANJ ČESTITA VSEM STANOVALCEM, HIŠNIM SVETOM, DELOVNIM KOLEKTIVOM TER OBČANOM KRANJSKE OBČINE OB 25. LETNICI ZGODOVINSKEGA ZASEDANJA AVNOJA SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE »SAVA« na JESENICAH izvaja visoke, nizke, industrijske, športne in turistične gradnje. Prav tako podjetje gradi stanovanja za trg na področju Jestnic, Kranjske gore in Ljubljane. Ta stanovanja prodaja interesentom, ki imajo lastna sredstva za odkup oz. si jih pridobijo v kreditnih bankah. Interesenti za vse vrste gradenj se lahko informirajo pri podjetju, ki jim kvalitetno in po zmernih cenah zagotavlja uresničitev gradnje od idejnega projekta pa do zaključka gradnje. Obenem vsem delovnim ljudem čestita za praznik republike 29. novembra. Kolektiv Zavoda za vzdrževanje športnih objektov Kranj SPLOŠNA VODNA SKUPNOST Gorenjske KRANJ čestita ZA DAN REPUBLIKE 29. NOVEMBER 1968 Izvajamo vsa vodogradbena dela; regulacije vodovodov, melioracije, obalne protierozijske zaščite, vodnogospodarske objekte, zemeljska dela, strojna in minerska ter ostala dela s področja nizkih gradenj, solidno, hitro in po konkurenčnih cenah! čestita OB DNEVU REPUBLIKE IN 25. OBLETNICI II. ZASEDANJA AVNOJ-a CENJENEMU OBČINSTVU IN POSLOVNIM PRIJATELJEM Kolektiv Cestnega podjetja v Kranju ces •iiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiim k prazniku dneva republike AVTOOPREMA Izdelovalec karoserijske opreme, predelava pločevine za transportna sredstva in ostale stavbne in industrijske opreme KOLEKTIV PODJETJA ČESTITA OBČANOM ZA DAN REPUBLIKE Kmetovalci in rejci prašičev! Podjetje KOTEKS-TOBUS je za vse prinašalce svinjskih kož tudi v letošnji sezoni pripravilo nagradna žrebanja S preko 4000 lepimi dobitki. Žrebanja bodo 20. januarja in 20. ajirila 1969. Kmetovalci in rejci prašičev! Pazljivo oderite vsakega prašiča in kože oddajte najbližji zbiralnici KOTEKS-TOBUS ali Kmetijski zadrugi. Prejeta potrdila, ki Vam dajejo pravico do udeležbe pri žrebanju, pa skrbno hranile, [zid nagradnega žrebanja bo objavljen v dnevnem tisku in po radiu. OB TEJ PRILIKI čestitamo VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM K PRAZNIKU REPUBLIKE - 29. NOVEMBRU Skupščina občine RADOVLJICA IN DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE Z OBMOČJA OBČINE RADOVLJICA čestitajo REPUBLIKE VSEM OBČANOM ZA DAN REPUBLIKE IN JIM ŽELIJO ŠE NADALJE VELIKO DELOVNIH USPEHOV V IZGRADNJI SOCIALIZMA Kolektiv podjetja OKOVJE KAMNA GORICA ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA DAN REPUBLIKE Podjetje priporoči svoje izdelke ter nudi vse vrste nasadil, industrijske stole, plastične izdelke, posebno priporoča svoj najnovejši proizvod črpalke Okovje. Črpalke prodajajo po enotni ceni 57 N din vse večje trgovine. čestita Trgozsko podjetje KURIVO Kranj svojim odjemalcem in vsem delovnim ljudem ZA DAN REPUBLIKE — 29. NOVEMBER in se priporoča s svojim blagom. Pri nas lahko nabavite: kurjavo, gradbeni material, tekoči plin butan-propan, trajno žareče peči na premog. POSLOVNO ZDRUŽENJE BIRO RADOVLJICA ■ ■■SIKI ■■■■■■■■ ■riFUii iBoaocn szssasESisssšf ■umri* ■ !•>■•■■■ ■■■■iiiiil« Mmiial immm ■ ■ ■ i ■ SHBSSSSS ŽELI VSEM DELOVNIM LJUDEM PRIJETNO PRAZNOVANJE DNEVA REPUBLIKE IN ŠE NADALJE PRIPOROČA SVOJE USLUGE Klavnica in mesarija Bohinjska Bistriea čestita vsem prebivalcem Bohinja za dan republike, 29. november in sporoča, da ima na voljo vse vrste svežega mesa ter suhomesnatih izdelkov po konkurenčnih cenah. GOZDARSKO - SREDIM J A VAS V BOHINJU odkupuje vse vrste prehrambenih viškov od kmetijstva, lesa iz negozdnih površin. Razpolaga z novozgrajeno mlekarno, v kateri izdeluje vse vrste mlečnih izdelkov. V svojih prodajalnah v Bohinju in Ljubljani prodaja vse izdelke mlečnih proizvodov ter posebej v Ljubljani prvovrstne klobase v zaseki. V svojih trgovskih poslovalnicah: Bohinjska Bistrica, Jcreka, Nomcnj, Srednja vas in Studor prodaja vse vrste prehrambenih izdelkov, manufakturnega blaga in reprodukcijskega materiala. V obratu žaga predelujemo in prodajamo prvovrsten žagan les. V posebnem obratu imamo splošno mizarstvo in kolarstvo. Opravljamo prevoz svojim kooperantom in ostalim. ZA SODELOVANJE IN NADALJNJI OBISK SE TOPLO PRIPOROČAMO TER OBENEM ČESTITAMO DELOVNIM LJUDEM ZA DAN REPUBLIKE. 158900 7YA 25 A REPUBLIKE čestitajo ZA DAN REPUBLIKE 29. NOVEMBER VSEM DELOVNIM LJUDEM IN ŽELIJO ŠE NADALJNJEGA NAPREDKA PRI IZGRADNJI SOCIALIZMA SKUPŠČINA OBČINE KRANJ OBČINSKA KONFERENCA ZKS OBČINSKA KONFERENCA SfcDL OBČINSKI KOMITE ZMS OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKO ZDRUŽENJE ZB NOV l^ffi Servisno podjetje kranj Is) i čestita za praznik i 29. november vsem svojim odjemalcem in vabi še ostale k sodelovanju z našimi delovnimi enotami: 0 zidarstvo ® mizarstvo 0 ključavničarstvo % soboslikarstvo in pleskarstvo % vodovodno instalaterstvo # kleparstvo • krovstvo % prevozne usluge in O krpanje in šivanje oblek po meri DELOVNI KOLEKTIV Komunalnega zavoda za soeialno zavarovanje Kranj s svojimi podružnicami na Jesenicah, v Radovljici, Skofji Loki in Tržiču čestita vsem zavarovancem in kolektivom zdravstvenih ustanov za dan republike 29. november OSO) KRANJ PROIZVAJA STROJE ZA čevljarsko, konfekcijsko in kartonažno industrijo ter ostalo opremo Za praznik republike čestita vsem delovnim ljudem in želi uspešno delo Tovarna elektrotehničnih in finomehaničnih izdelkov n k i \ sf M Vi ll PROIZVAJA TELEFONSKE CENTRALE, TELEFONE, KINOPROJEKTORJE, ŠTEVCE, STIKALA, MERILNE NAPRAVE, OJACEVALNE NAPRAVE ITD. FOLFKTIV PODJETJA ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM K PRAZNIKU DNEVA REPUBLIKE IN JIM ŽELI ŠE VELIKO DELOVNIH USPEHOV Četrt stoletja od drugega zasedanja Avnoja v Jajcu Kako je bila rojena republika (4) Zdravice v rudarskem , kopu Cb Plivinem slapu se dvi-£a hrib, bogat s karbidno rudo. Karbid je v vojni zelo dragocena snov, saj iz nje-8a izdelujejo eksploziv. Ne-*a nemška družba je pred ^som tamkaj zgradila tovar-j*>. V njej so predelovali kar-bfdno rudo. Blizu industrijskega podjetja se v hrib zajeda predor. Tu je, odkar so Se člani vrhovnega štaba po Peti ofenzivi nastanili v Jajcu. Tito preživel mnogo de-Jovnjh dr«. Prav ta kraj je tudi izbral za svečano pogostitev. Z njo so udeleženci zasedanja proslavili progi a-&Uev Tita za maršala. Kosilo Je bik) seveda skromno, vo-lašiko, kljub temu pa se je te našlo nekaj dobre kapJji-Fe» da so si z rajo nazdravi-Partizani so namreč dan au dva pred zasedanjem zajeli tovornjak piva in ga poslali delegatom v Jajce. Ob polni čaši je Tito na-rd^avil zbranim gostom, že-lec jim srečno bodočnost. *Vem,« je dejal, »da ste ^ed pohodom skozi sovražne J®!** marsikaj pretrpeli in da Jfzav nd bilo lahko premaga- • Toda naši borci zmorejo ^Se» zanje ni ovir na poti. ^godovina nam je naložila težko breme, od vseh nas ^hteva volike žrtve. Borimo ?e za boljše življenje, za lep-s° prihodnost kasnejših ge-neracij.« . dvigajoč čašo, je maršal ^azil prepričanje, da bo ^"etje zasedanje Avnoja že v osvobojenem Beogradu. Slovo od velikega sina jugoslovanskih narodov V vojni je dogajanje ved-110 nejasno, kot planin ske stnninc, zavite v neprodimo ^eglo, ki se le tu in tam za hip scefra, razpara ter f^sti sončnim žarkom, da pobožajo okolico, da pričarajo vanjo neko čudno, ncze-^oljs/ko k-poto. Dnevi, ko so tekle priprave na zasedanje v Jajcu, so r''i prav taks mi. Komaj se Je končala vesela svečanost v Predoru, že so poslanci mo-na žalostno, bolesti pol-1)0 opravilo. Dolga povorka Sostov, meščanov in delegatov je v mraku vijugala po "licah Jajca, hoteč se poslovi-*' od mladinskega vodje, tra-&čnjo preminulega Lola Risarja. Ob mrtvaškem odru J* o njem v umora Skoja spregovoril mladinec Mihajlo Svabič. Ljudje so nemo stopali po °'a;nih, ozkih poteh, mimo •ttarih hiš in zidov. Preden Je skupina tovarišev otln.-sla Lolano truplo v mra krogu. Ne, Dargi se f- ttioral odpeljati v Severno ojgUjo.« Zamahnil je z «*» " &*ki-nil ta privatni ^&>v0r. »Vrniva se »prtMj*« Rovveja in Spenderja^fc „, jai in potegnil iz Pj**» dol-go, večkrat zapečate^^ nico. »Prosim vas, *™«e to pismo Rovveju osej«0 ta tou recite, da bom t***1 f odgovor do jutri.« »Seveda, slorila *>c ^a!« Iz zgodovine železarstva v Kamni Gorici (8) IZČRPANI SO SE VRAČALI V MATIČNO OBČINO V tistih časih je mnogo domačinov odšlo s trebuhom za kruhom; tudi v tujino ali pa le ven iz domače vasi in domače občine. Po štirideset ali še voč letih garanja se je tam človek popolnoma izčrpal, da ni bil za nobeno delo več, potem pa so ga »uradno«, ali, kakor smo takrat rekli, po »šubu« poslali v matično občino, ki je morala prevzeti zanj vso oskrbo, pa še prevozne stroške zanj iz tujine je morala plačati. Domačin dr. Lcvro Teman je poskrbel za te reveže. Dal je sezidati manjšo hišico, ki so jo imenovali ».spita!«, in jo podaril kanmogo-riški občini prav za te reveže. V hišici je bilo prostora za približno deset oseb, na podstrešju pa je b:lo stanovanje za oskrbnico. Ta je i me'a stanovanje seveda brezplačno, dobivala je celo nekaj pleče, da je skrbela za te onemogle stare ljudi. V tej skromni hišici so dobili zatočišče vsi tisti, ki jih je tujina (pa tudi drugi gospodarji v sosednjih občinah) izžela, potem pa jih poslala umirat v domačo vas. Ti ljudje so bili običajno tako izčrpani, da' ni, o mogli niti prosjačiti. Tudi sorodnikov niso imeli, zato je morala vso skrb zanje prevzeti matična občina. Seveda je občina to breme preložila na vse posestnike v vasi. Določila je, da jim morajo ti posestniki od hišne številke 1 do 72 dajati hrano, in sicer: največji poseslniki so jim morali dajati hrano po 7 dni, srednji po tri dni in mali po en dan v letu. Hrano so jim morali dajati seveda po trikrat na dan. Za izvajanje tega je morala skrbeti oskrb-n ca »špitala«. Nihče od teh izčrpenih in sestradanih lju*Ji ni bremenil občine več kot eno leto, ko ga je vsega trpljenja rešila smrt. Poznam primere, da so domačini služili kot hlapci in dekle v sosednjih občinah; ko so bili popolnoma -izčrpani, jih je ta občina poslala umirat domov. Prav zaradi tega so bile tudi neprestane tožbe med po-sa- meznimi občinami, ker so se vse občine teh revežev branile. Takrat je veljalo kot pravilo, da si po pol stoletja bivanja v neki občini dobil v njej matično pravico, pa celo to, da si po desetih letih bivanja v drugi občini lahko prosil, da te sprejmejo za občana. Seveda so občine take prošnje največkrat zavračale. Zgodilo se je, da je nekdo v drugi občini pri nekem gospodarju služil devet let, potem pa ga je občina za nekaj tednov poslala nazaj v matično občino, da je s tem prekinil bivanje in da ni mogel zaprositi, da ga sprejmejo za občana, ker se mu je po povratku začelo blvcnje šteti od začetka. Seveda so se tudi posestniki — gospodarji strinjali s tako politiko občin, saj so hlapce in dekle tudi oni običajno pognali samo toliko časa. dck'er so bili sposobni za delo, ko pa so omagali, so iih pošiljali iz cbčine v občino. Crs, ko se je to dogajalo, še ni trko odmaknjen, saj smo še pred drugo svetovno vojno imeli številne take primere. RUD \RSTVO IN OGLAR3TVO 2e za Valvasorjevo dobo beremo, da so bili na Gorenjskem (v Kropi, Kamni gorici, v Kolnici, Bohinju, Železnikih, na Javorniku in Stari Savi na Jesenicah) plavži in fužine. V Kropi, Kamni gorici, Železnikih in Tržiču so bile še kovačnice za izdelovanje žebljev. Železovo rudo za plavž na Javorniku in Stari Savi so do-važali iz takrat zelo bogatih nahajališč iz Karavank (Begunj lč: ca, Kcčna, Beiščica, Grintovec, Storžič, izpod Stola in izpod Golice). Za plavž v Bohinju so kopali železovo rudo na Rudnem polju na Pokljuki, kjer je bila ruda zaradi zrnatosti zelo dobra, razen tega pa še na Koplenku, Bohinjski Beli, Bledu, v Zgornjih Gorjah pa tudi na triglavskem pobočju in v okolici Trente. Oba plavža v Železnikih sta dobivala rudo z Jelovice, iz okolice Dražgoš in z idrijskega področja. Za kropar-ski plavž so kopalj železovo rudo v Kroparski gori pa tudi na Jelovici. Za plavž v Kamni gorici pa so kopali rudo na bližnjem hribu Vreče. Ob tem naj omenim, da je biil plavž v Kamni gorici največji med vsemi plavži na Gorenjskem. Za plavž v Kolnici pa so kopali železo- vo rudo na pobočju Jelovice in v bližnji okolici. Omeniti moram tudi, da so bila takrat nahajališča železove rude tudi na Dolenjskem, zelo begata nahajališča pa tudi v okolici Idrije. Tam so prav pri izkoriščanju železove rude prišli do živosrebme rude in njenega izkoriščanja. Nobenega rudnika, ki sem jih omenil, ni več. rezen idrijskega. Iz zgodovine vemo, da so raziskave pokazale, da so bile najstarejše topilnice zaradi dobrih nahajališč železove rude prav na Gorenjskem. Iz ohranjenega dokumenta razberemo, da so graščinski gospodje v Radovljici izdali že leta 1550 rudarski red, kj je obsegal 32 točk, in sicer za obrate v Kropi. Kamni gorici in Kolnici. Ta rudarski red je bil za vse delavce (rudarje, drvarje, oglarje, plavžarje, kovače in kovače žebljev) zelo strog. Vsi obrati so morali biti podložni cesarju in graščinski gospodi. Vsi podlož-nlki so morali biti poslušni svojim paznikom; kdor se ni pokoraval temu redu, je bil kaznovan z denarno globo ali pa je bil odpuščen z dela. Joža Vari st. (Naprej prihodnjič) Kandidatk ni bilo Jens Jensen iz Nakskova na Danskem je pred svojo smrtjo ustanovil sklad z začetnim kapitalom 400 danskih kron. Od tega naj bi obresti razdelili med »stare device s čisto in neomadeževano preteklostjo, ko dopolnijo 60 let«. To je bilo pred 78 leti. Do danes pa ni bila iz tega sklada izplačana niti ena krona. Zdaj bodo 17.000 kron, kolikor se jih je nabralo, uporabili za nabavo novih cerkvenih orgel. Moderni promet Direkcija chicaškega mestnega prometa je s ponosom objavila podatek, da so njeni avtobusi dosegli letos poprečno hitrost 18,78 kilometra na uro. Lansko poprečje je bilo namreč za trinajst stotink kilometra počasnejše. Za primerjavo naj navedemo še podatek iz leta 1906. Takrat je bila poprečna hitrost konjske vprege v mestnem prometu — 19,2 kilometra na uro! Kava za Eskime Spretni trgovci so Eskimom na Aljaski uspeli prodati že hladilnike, zdaj pa jih skušajo navaditi še na kavo. Predstavnik brazilskega inštituta za kavo je že obiskal Aljasko in posrečilo se mu je prodati prvih 60 kilogramov kave. Prepričan je, da bodo Eskimi postali stalni uživalci kave in seveda tudi stalni kupci. Oče naj soodloča v kuhinji Neko poročilo švedske vlade predlaga, naj bi zakonske može razrešili nekaterih službenih dolžnosti, da bi se lahko bolj posvetili zakonskemu oziroma družinskemu življenju. Oženjeni Švedi bi torej morali imeti več časa za vzgojo otrok, za ureditev stanovanja, pranje perila in kuhanje. Ženo je treba zaradi enakopravnosti razbremeniti gospodinjskih in materinskih dolžnosti. Nekaj teh dolžnosti naj bi prevzeli možje, zato jim je treba skrajšati delovni čas in zagotoviti še drugačne ugodnosti. Nekateri celo predlagajo, naj bi dali možem plačan dopust vse dotlej, dokler ne bi njihovi otroci začeli hoditi v šolo. ItFIVrlRMtni Mesec dni v sedlu Stava je bila res nenavadna. Neki uradnik petrolejske družbe, ki še nikoli nI za jahal konja, je stavil, da bo v i sedlu preživel mesec dni. | Mnogi so dvomili, kaj bi ne. I Toda mož je vzdržal. Jedel in | spal je v sedlu in dobil stavo. Vendar pa so ga morali s konja sneti in takoj odpeljati v boLnico. Noge so mu namreč popolnoma otrdele in se skrivile. Ali bi hotel pomiti še te krožnike ko imaš ravno z vodo opravka? Da ne boš rekel, dragi, da nimam smisla za tvoje konjičke — to sobo prepuščam tebi. Miha Klinar: Mesta, c**te in razcestja III DEI 181 Sprememba vlade v Franciji J . e tajne stike s francosko vlado nekoliko zavlekla, njegovo - postaj^ °° d<>segel SVOj€ name_ ne tudi pri Clemenceauju, pa n z n nič manjše, saj je bil Clemenceau pripravljen P^-2*1 nega i« ce'o sam poiskal prve stike s pomočjo nekega z"* ; nw *arja in publicista Vse je potekalo tako, kakor bi si JJJf oolje želeti, potem pa ko se je najmanj nadejal, je neru- ^ ^ preobrat: Clemenceau nikov, in storil, česar — ,. tajnih diplomatskih odnosih mko1 je spremenil svoje stališče, ne a Zl^l preko tajnih zsup- bi človek n€ "Komatske diskretnosti, v "S* W°v^. ^j je Clemenceau s pravo pobalinsko nesranm ui v francoskih časnikih njegove cesarske želje in name^1'fUU w, To je bila klofuta, prava.■W -% njegovim dotedanjim tajnim prizadevanjem brez vredn q * i^btom svojega zaveznika, nemškega cesarja VOijema. ^ ^/^^nceaujevi zaušnici sldila še Viljemova zaupnica z peHjt aležnosti za pomoč, ki jo je njegova vojska dobivala „e ^iske, brez katere bi avstro-ogrska vojska sama nikoli soške fronte Naj se njegovo veličanstvo /L^ob0i:I>^al Viljem) spomni, kdo ,»nisJ3 Bol niSo izbojevale prav einfeč' -dose«le s takliko' pri Koba- je dosegel usodni in zmagoviti P/ nemške enote, poslane Karlovi v # ^ kakršna bi nikoli ne prišla na ^ t0v ^'i'vim in nesamostojnim avstro-ogrskim poveljnikom r^aj.'n drugih manjših enot, ki bi v danem primeru na.l j^liM 1 Podobno, kakor so samo dober mesec poprej ravna vlWj"j ki niso znali z naglim prodorom in manevrom izkoris i ^i^! *i je v avstrijski tirolski fronti nastala pri Carzan-u P° ^i^J^oga izdajalskega poveljnika bataljona, sestavljeni* * ^ in slovenskih vojakov, ki je P<> ^ Qol prešel v celoti na italijansko str • na Ko bi Italijani v svoji ote d:ii^[ J: *i fronti znali izkori Ctiti vrzel, ki jim jo je odprl ^^v^.^ vstr 12 bosanskih, čeških 8°voru s sovražnikom rijwki bataljonski poveljnik, nek dr. Ljudevit *av*'^lv jin flrjJL?n namesto naskokov na dominantne kote gorskih vr ^ po^^h vzpetin., vdrl Pivko S fronti^ Italija nik živela pravega Kobarida na ^ ^v^oJ.3^'05 bi že septembra 1917 doleti! Italijanski »Kobarid« ^sk0> imenovan Caizano glim manevrom v avstrijsko za /T* fronti soški *^rt^i»ia na- koli ne do- v znani dolini Val Sugano. \ , Tako pismeno zaušnico mu je poslal Viljem, kmalu nato pa odpoklical večino svojih čet z italijanske fronte in jih premestil na francosko boj:,r»če, kjer je nemška vojska v tistem ča.su vnovič prodirala preko Marnc proti Parizu, kakor da bi mu Viljem tudi s tem hetel dopovedati, kako šibki so antantn: zavezniki, a še bolj kako sijajni so njegovi strategi in kako junaška in nepremagljiva j je nemška vojska . Prav to ga je tiste dni, ko so njegovo armado pretresali upori I slovanskih vojakov v Judenburgu, Murauu. Radgoni, Rumberku, j v Pečulru in v Kragujevcu, napravilo zepet trmastega, saj se je v te upore, o katerih časniki v cesarstvu niso pisali, obregnil tisk I v Vladarstvu. Časnik Munchen-Augsburger Abendze tung je prav gotovo po naročilu iz Berlina pisal, da so v nem.ških političnih I krogih močno zaskrbljeni zaradi naraščajočega števila uporov slovanskih vojaških enot v habsburškem cesarsivu, in bržkone prav 1 tako po naročilu poudaril, da so žrtve teh uporov večinoma nemški častniki. Takoj po tej objavi je namreč Viljemovo vojno ministrstvo vprašalo njegovo vojno ministrstvo z izrezkom iz Miinchen-Augsburger Abendzeitung, kaj to pomeni in kakšna je pravzaprav resnica o teh uporih . Tudi to naj bi bila nova Viljemova zaušnica in posmeh njegovi zasitareli in za nemštvo v sedanjih časih celo nevarni ureditvi avstro-ogrske admade. Taki nacionalni« vojaški polki in drugi oddelki so se vendar že v prvih mesecih vojne izkazali vse prej kot zanesljivi, na kar je opozorila že takratna popolna dezeitacija praškega polka k Rusom. V Nemčiji je bilo drugrče. Tam so se nenemški vojaki izgubili v množici nemške vojaške večine, medtem ko je bilo to v njegovem cesarstvu, kjer bi na desetino vojakov nemške narodnosti prišle dve ali celo tri desetine vojakov nenemške narodnosti nemogoče. Vseeno pa je zaradi Viljemovc »zaušnice«, pa tudi zaradi svojega nemštva, maja in junija letos zaostril svoj odnos predvsem do Slovencev in Cehov, a je moral vajeti kmalu popustiti, če ni hotel, da bi vedno večji revolt med nenemškim prebivalstvom v državi ne pre-rastel v upor. S tem je seveda zopet povzročil nezadovoljstvo med nemškimi liberalnimi in klerikalnimi nacionalističnimi krogi. Celo tu na dvoru, zlasti v njegovi vojaški pisarni, so obsojali njegovo popuščanje kot slabost, ki bi je cesar ne smel pokazati. Toda, kaj je hotel? Junijska ofenziva na Piavi, kjer je računal na nov zmagovit prodor, s katerim bi vrnil zaušnico Viljemu in Vilie-movemu hvalisanju, da bi se brez proboja in nove taktike nemških enot proboj na Soči nikoli ne spremenil v italijanski beg in v zajetje stotisočev italijanskih vojakov, je propadla. Mimo tega pa so stranke nenemških narodov začele pošiljati proteste proti Seidler- jevi vladi, ki je tik pred junijsko ofenzivo na Piavi zapretila južno-slovanskim narodom s persekucijami zaradi njihovega stremljenja po svobodni državi »troimenega naroda«, ki jih je Seidlerjeva vlada napovedala po njegovem naročilu zaradi obljube, ki jo je dal nemškim delegacijam s slovenskega ozemlja, da pretežni del slovenskega ozemlja ne bo nikoli vključen v kako svobodno jugoslovansko državo v okviru cesarstva. 2e takrat je ta izjava, s katero so se ba-hali koroški in štajerski Nemci, izzvala proteste slovenskih strank od klerikalne Koroščeve do jugoslovanske socialno demokratične stranke, češ da (tako so protestirali slovenski socialni demokratje) naci-nalni Nemci in nemškutarji slovenskih dežel nimajo pravice govoriti pred cesarjem v imenu slovenskega ljudstva. Ni jim odgovoril, ker je računal na zmagovito ofenzivo na Piavi, po kateri bi Seidlerjeva vlada lahko začela uresničevati napovedani pritisk na Slovence in druge južne Slovane ter zatrla gibanje, ki ga je leto poprej sprožila majniška deklaracija jugoslovanskega poslanskega kluba. A se je, žal, uračunal in ni mu kazalo drugega, kakor da z:ačne popuščati in da pripravi zamenjvo Seidlerjevega ministrstva z novim ministrstvom ne samo zaradi preprečitve revolta v južnoslo-vanskih in čeških deželah, marveč tudi zaradi načel ameriškega predsednika VVilsona, s katerimi bi prav tako kakor on rad parali-ziral socialistična, predvsem boljševiška Leninova pojmovanja o pravici samoodločbe narodov ter tako obvaroval svet pred grozečo socialistično revolucijo. Prav zaradi tega je izbral profesorja Larnmascha za prvega posrednika, saj je prav profesor Lammasch užival pri profesorju Wil-sonu, predsedniku Združenih držav Amerike največ zaupanja in simpatij. Zato ga bo morda že te dni postavil tudi za krmilo oblasti. Profesor Lammasch? Da, on bi bil najbolj primeren. Samo na tega meščana lahko še stavi svoj up za rešitev prestola in starega habsburškega cesarstva pred grozečim razsulom. Da, profesor Lammasch je edini up! Profesor Lammasch, ki pravkar govori, da bi v sedanjem primeru nc bilo pametno postavljati VVilsonu nobenih pogojev, marveč brez pridržka sprejeti za osnovo premirja in pogajanj o miru vseh štirinajstih VVilsonovih mirovnih točk. Ncodobravajočc mrmranje opozarja Karla, da se drugi z Lamma-schovim mnenjem ne strinjajo. Nekateri celo protestirajo in opominjajo Larnmascha na ne preveč spoštljivi V/ilsonov odgovor na cesarjev mirovni program vojskujočim se državam z dne 14. septembra, na katerega je VViison odgovoril s skopimi štiriinšestdeselimi besedami. »Ja, nur mit vitmndsechzig VVortern!« 7A+4 Po Prešernovih stopinjah Zadnji naš zapis smo posvetili koroškemu pesniku in jezikoslovcu Urbanu Jarniku (1784—1844). Povedali smo, da nam je ljub posebno zato, ker je bil prijatelj in gostitelj našega Prešerna. Danes pa bi radi naše dosedanje čustvene vrstice o Jarniku oprli še na nekatera pomembnejša in realna dejstva. Predvsem to: da je bil Urban Jarnik Korošcem to, kar je bil nam »Kranjcem« Valentin Vodnik. Oba sta bila buditelja svojega naroda, vsak na drugi strani Karavank. UČITELJ MLADINE Urban Jarnik je napisal mnogo pesmi, pobožnih in učenih spisov, ki so izšli v tisku. Se več njegovih del je ostalo v rokopisu, predvsem obsežni Nem-ško-slovenski besednjak (po štirih tiskanih polah se je založnik ustrašil velikih stroškov in ustavil tisk . . .) Napredno miselnost pa je Jarniik pokazal v knjižici, prvi slovenski mladinski knjigi »Zbor lepih ukov za slovensko mladino«, ki je izšla 1. 1814. V njej se je Jarnik izkazal za pravega presveti jenca. Odločno zavrača vse praznoverje in pobožnjakarsko miselnost različnih redovnikov (frančiškanov, jezuitov in avguštincev), ki so tedaj pisali le dela mistične zvrsti — pri tem pa ovirali rrzvoj umetnega, posvetnega pesništva in proze. Slo jim je zgolj za potešitev duhovnih potreb neukega ljudstva — kakih višjih smotrov pa niti niso hoteli imeti. Milosrčni (sodobnik piše o njem: »... bila ga je sama prijaznost v obhoji, njegovo dobro srce mu je sijalo iz oči in govora; zato so ga ljubili in častili mladi in stari, siromaki in bogati.«) Urban Jarnik se je znal tudi razjeziti spričo nazadnjaštva patrov, ki so hoteli ljudstvo pehati bolj v temo neznanja in vraževerja. Zoper to mračnjaško literaturo je hrabro vstal (bilo je to 1. 1814!) prosvetljeni tridesetletni l^orošcc in osmešil miselnost, ki je hotela natanko prešteti »kolk kapele kervi je Jezus preliu za nas« in »kaj (=koliko) je ran prejcu zavoljo nas.« Jarnik je tudi odločno zavračal ra"z-na prerokovanja o prihodnjih rečeh, o koncu sve! a in o antikristu. Smejal se je patrom, ki so priobčevali pisma, ki so jih jim bojda pisali razni svetniki iz nebes. Najbolj pa so Jarnika jezile obljube v pohlinovskih mo-litvenikih, da bo grešnik za najbolj »kroftno« molitev dobil kar 80.000 let odpustka! Proti tem .in takim poja-vol v tedanji slovenski književnosti se je Urban Januk boril tudi s pisanjem sestavkov, kot sta npr. ta dva: »Rasgovor med enim fajmo-štram ino eno kmetico od božjih potov«. Roči pa moramo, da v tem boju proti praznoverju in nesmiselnim naukom Jarnik ni bil osamljen, tudi med svojimi duhovnimi sobrati ne. Veljal je celo za enega najboljših dušnih pastirjev v vsej krški škofiji. Tako se nam izoblikuje simpatična podoba Urbana Jarnika: Ni bil le pesnik in jezikoslovec, pač pa tudi narodo-pisec in zgodovinar, skrbel je za umsko in gospodarsko izobrazbo svojega ljudstva — a pri vsem tem obsežnem in raznolikem delu mu je lebdela vedno pred očmi le ideja narodnega prebujenja in pros veti j enosti. 2ALIK-2ENE Ze v prvem zapisu smo omenili Jarnikovo vnemo za zbiranje koroškega narodnega blaga. V misel pa še nismo vzeli nenavadne primerjave slovenskih žalik-žen z grškimi sibi-lami. Seveda današnjemu pojmovanju Jarnikovo vzpore-janje grškim mitološkim pal-zgodovinskih sibil z našimi pravljičnimi vilami, žalik-že-nami, ne ustreza več. Saj je plamteče rodoljubje tudi Jarniku kdaj pa kdaj skalilo pogled in misel. Spomnimo se le na njegovo razlago napisov na rimljanskih kamnih, [ s katerimi je zgrajen vojvodski prestol na Gosposvet-skem polju. Trdil je, da so odlomki vklesanih besed MA SVETI VERI staroslovenskc-ga izvora. Ta Jarnikova domneva ostre kritike nemških zgodovinarjev seveda ni vzdržala Toda ne glede na vse to, se le vsaj površno seznanimo s sibilami in z žalik-ženami. Sibile so bile svećenice v raznih preročiščih pri maloazijskih kcmpljin, ob prepadih ali v podzemeljskih jamah. Tamkaj so dobivale svoja navdihnjenja in prerokovale . . . Potem, precej pred našim štetjem, se je kult preročišč in njihovih sibil preselil še v staro Grčijo, pozneje celo k Rimljanom. Posebno znana je bila Si- bvlla Herophila, svećenica v Apolonovem templju. Ta je prepevala vzvišene himne svojc»mu bogu v čast, sebe pa je nazivala hčer nimfe Ide. — Slovita sibila je prerokovala v italskih Cumah: najznamenitejša pa je bila gotovo Prnja, ki je stala v Delfih na skali nad prepadom in omamljena cd zemeljskih sopar in plinov, ne-zmetno prerokovala . . . Pač vedno dvoumno, pitijsko! Sibile, prerokujoče nimfe, dostikrat kraljeve hčere ali celo polboginje po mitološkem verovanju, so navadno zelo dolgo živele. Eritrejski sibili je bilo menda namenjeno toliko let, kolikor peščenih zrn na morskem obrežju. Kako pa je z žalik-ženami, skrivnostnimi vilami iz koroških gozdov? Bile so to vile-rojenice, kot drugje po slovanskem svetu, le ime so jim dali v Korota-nu drugačno. Poleg imena žalik-žen so jim rekli tudi častitljive žene. Prebivale so po ljudskem verovanju v Adunkovi skalni pečini nad Žilo, v skalnatih votlinah pri Skocjanu, na Zingarici in drugod. Klicale so ljudem na polju: »Zdaj orji in sej!« Ce so kmetje ubogali žalik-žene, jim je polje dobro obrodilo. Celo v hiše so bojda hodile in svetovale ljudem zdaj to, zdaj ono. Po zunanjem so bile žalik-žene vedno v belem, lase pa so imele dolge in razpuščene, da so jim vihrali v vetru. Vse so bile zlatolaske . . . Zgodilo se je. da je gospodinja našla tako zlatolaso bitje pri svojem možu v postelji. Ni se razjezila, le lase ji je skrbno položila pod odejo. — Ko se je žalik-žena nato zbudila, je kmetico bogato obdarila. Časi so se spremenili, častitljivih žalik-žena ni več ne nad Dravo, ne nad Žilo.. . D AMON IN MELITA esrla kak velik pemem-b?n pesnik Urbsn Jarnik ni bil. Njegova j važnejše zasluse so na dru- j gih pedrečjih. Toda to, kar je napisal, je dovolj za do- j bro oceno. Rajko Peru-eh je še 1. 1883 takole cenil Jarni- . kove verze: »Pesni njegove, : objavljene v Carinthii in v Cbelici, odlikujejo se po krepkej, gladkej slovenečini.« j Lirske strune so mu prvič i zazvenele, ko je bival kot | kaplan v prijaznih Cajnčah blizu Celovca. Hvaležen ljudem in mili krajini, poje: Ti si me razveselila, dala raojmu sercu moč, zadovoljnost v mene lila, je bil den al bla je noč. Ak so pele serca strune od ljubezni sladnosti, tak sim še per luči lune čutil sterd prijaznosti. Zivljenjepisec Jarnikov, prof. Anton Janežič, piše: »V sredi lepe natore in v drušnji dragih perjatlov j«» vživljal Jarnik dni srečne in vesele« Motiv mrtvaškega plesa je Jarnik prvi uporabil v slovenski vezani besedi. Naslov pesmi, ki govori o pošastnem nočnem plesu je: Mertovski raj (t. j. Mrtvaški ples) Luna svieti se, potok perši, strah na pašo gre, smert se zbudi. Mertvi rajajo, grobe pusto, v kroge se sučejo, vkup se derže. Ko pa zarja svoj pokaže škerlat, tak ta smrtni roj v grobe gre spat. In še nekaj krajših, ki pa pa izpričujejo redek pesniški talent, pohvaljen že od samega Prešerna: Strah Mala se je bila bala, sama se podati spat. Pa velika je spoznala, da je strah le serca tat. Pomlad Pomlad! Divi ca lepa, nature žlahtna hči! Vesela nas objemi, naj zima zdaj zaspi! V tretjih »bukvicah« kranjske Cbelice je bila natisnjena, za duhovnika tedanje stroge dobe, nenavadna ljubezenska pesem o Damonu in Meliti. Podpisana je bila le z začetnicama U. J. — Torej Urban Jarnik. Pesnik je to pesem tudi uglasbil in kmalu sta besedilo in melodija ponarodela! (Kar koj moramo tudi zvedeti, da je Jarnik najraje prebiral strune na harfi. Zdela se mu je lirski pesmi najbolj ustrezen instrument. Posvetil je harfi tudi svojo najbolj občuteno pesem »Ar-fe«, v kateri poje o svojem nepomirljivom hrepenenju, ki se glasi s harfinih strun tja do jasne lune.) Pesem o Damonu in Meliti je vzporednica k Prešernovi Pod oknom. Kar poslušajmo: Slaba je svltloba lune, njo oblaki skrivajo. Žalostno na harfi strune v moje srce gla; pojo. Nove delalo mi rane, srce mi pretadajo. Solze so le noči znane, k'se lc nji zaupaja. Daleč, daleč je Melita, moj'pa srca draga kri. Sladka je ljubezen skrita, z ročami ovita spi. Očitno je pravo truba-dursko vzdušje, ko strune v mesečini tožijo o srčni bolečini. V upajočem hrepenenju zazvonita zadnji dve kitici: Saj veselja ni brez tebe, ti le meni srečo daš. Al' tc Ijub'ima pri sebe, komu se tedaj podaš? Vetri, glase te nesite k oknom, kjer Melita spi. S to besedo jo zbujite: Damon tvoj za te živi! Splošno mnenje, da Jarniko-ve pesmi, priobčene v Carinthii in Cbelici v nobenem pogledu ne zaoslajnjo za prispevki drugih sodobnih verzifikatorjev. Raje recimo, da jih v formi in iskrenem občutju marsikatcri.krat presegajo. BRATOMIR DOLINSKI To je bilo Jarnikovo ilirsko pesniško ime! Kajti Urban Jarnik se je v svojih poslednjih letih nagnil k ilirskemu gibanju. To ni storil iz kakih sebičnih razlogov — hotel je le, da bi se slovenski jezik poenotil. Iz istih razlogov je nastopil proti metelčici in branil staro bohoričico. Ko pa je to nadomestila gajica, je videl v tem novo poroštvo slovanske sloge in lažjega razumevanja. Zato se je ogrel za novo pisavo — v bistvu češki črkopis — pri nas pa smo jo imenovali (po Ljudevitu Gaju . .. Znanstveno jezikoslovno delo je Jarnika močno približalo Vrazu in drugim slovanskim literatom in lingvistom. L. 1842, torej le dve leti pred smrtjo, je Jarnik priobčil v Vrazovem »Kolu« razpravo o koroškem slovenskem narečju, Bil je to prvi spis o slovenskih dialektih. V svojem Blatogradu, kjer je bil 18. januarja 1827. umeščen kot upravitelj te deželne knežne župnije (odločbo je izdal Ilirski guibernij v Ljubljani), je gostoljubno sprejemal prijatelje iz vseli slovanskih dežel. Dopisoval si je z Vodnikom, Kopitarjem, Metelkom, Primieom, Slomškom, Prešernom, Gajem, Vrazom, Safarikom, Sreznjevskim in drugimi! O priložnosti bomo spregovorili še o Jarnikovem cbL-lcu v Kranju in njegovem pogovoru s kranjskim županom. — Zato sedajle omenimo le dejstvo, da je prav v Blatogradu, kot Jarnikov gost, 1. 1838 imel Anton Martin Slomšek svojo slovito pridigo o dolžnosti* svoj materin jezik spoštovati. Seveda je Slomšek govoril slovensko — kajti takrat je bil Blatograd še popolnoma slovenski kraj. Danes je elnična meja pomaknjena že daleč proti jugu. Blatograda nad Vrb^kim jezerom ni več — zdaj je le še Moosburk, kvečjemu spačeni Mož-burk . . . kraj sam pa je še vedno lep — ostal nam bo ljub, ker so vanj vodile Prešernove stopinje in pa seveda zaradi Jarnika in Slomškovih odločnih besed. Črtomir Zoreč Popravki: Nekateri bralci, tako so mi sami sporočili, zbirajo te zapise o Prešernu in njegovih sodobnikih. Nje prosim, da v zadji številki dveh člankov sami popravijo nekatere hujše napake, ki ji-h je zagrešil nagajiv tiskarski škrat. V zapisu z dne 16. novembra t. 1. je treba v tretjem stolpcu popraviti ime slikarja Matije Bradaška (ne Bra-slovika«!) — V zapisu z dne 23. novembra t. 1. popravi v prvem stolpcu besedico pokončnim (ne »pokončanim«!) in konec stavka: . . . se osiro pesnikovo pero (ne »oko«!)-Prav na koncu z-mi-n v predzadnjem stavku Je Pra" vilno »kraineriseh« (ne »Kar neriseh«!). S SAVA PE-KRANJ čestita vsem svojim zavarovancem in ostalim občanom za 29. november — dan republike. Vsem poslovnim partnerjem in ostalim zavarovancem se zahvaljujemo za zaupanje in vas vabimo, da se tudi v bodoče poslužujete naših zavarovalnih storitev Zavarovalnica Sava PE - Kranj REPUBLIKE AMD K R VSEM ČLANOM IN OSEBNIM VOZNIKOM MOTORNIH VOZIL A j čestita ZA PRAZNIK REPUBLIKE IN JIM ŽELI SREČNO VOŽNJO KOLEKTIV čestita KOMUNALNEGA PODJETJA RADOVLJICA vsem delovnim ljudem in občanom za praznik republike ter jim želi prijetno praznovanje Kranjske opekarne Kranj S SVOJIMI OBRATI V STRA-ŽIŠČU, BOBOVKU IN ČEŠ-NJEVKU VAM NUDIJO VSE VRSTE ŽGANIH ZIDNIH IN STROPNIH OPEK PO UGODNIH CENAH. KOLEKTIV SE PRIDRUŽUJE ČESTITKAM ZA DAN REPUBLIKE IN ŽELI DELOVNIM LJUDEM PRIJETNO PRAZNOVANJE. Industrijski kombinat PLANIKA ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM GORENJSKE K DNEVU REPUBLIKE IN JIM ŽELI PRIJETNO PRAZNOVANJE Kranj POSLOVALNICE KRANJ, BLED, HOTEL GARNI, JESENICE, KORENSKO SEDLO, LJUBELJ — RESTAVRACIJA IN HOTEL, ŽIČNICA, KRANJSKA GORA — MOTEL PRIPOROČAJO SVOJE STORITVE TER čestitafo vsem delovnim ljudem Gorenjske k DNEVU REPUBLIKE IN JIM ŽELIJO PRIJETNO PRAZNOVANJE i t .^ ^ ^> V>^C** *"-i> Su. ^ 1» "J^-^-Ai. ^^^-^.Nfc-*V čestita amen kr o pa VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA PRAZNIK REPUBLIKE - 29. NOVEMBER IN JIM ŽELI SE NADALJE MNOGO DELOVNIH USPEHOV V IZGRADNJI SOCIALIZMA Kmetijska zadruga Tržič obvešča cenjene stranke, da imamo na zalogi: drva, premog, gradbeni material, umetna gnojila in krmila za živino in kokoši. SE PRIPOROČAMO IN OBENEM ČESTITAMO ZA DAN REPUBLIKE KOLEKTIV KOMUNALNEGA PODJETJA TRŽIČ ysem delovnim ljudem želi prijetno praznovanje ob dnevu republike in še nadalje veliko :lelovnih uspehov ter se priporoča za svoje storitve OBLAČILA NOVOST TRŽIČ izdeluje: modno žensko konfekcijo in športna oblačila. Priporoča svoje izdelke in obenem čestita vsem delovnim ljudem za dan republike OB 25 LETNICI AVNOJA IN DNEVA REPUBLIKE čestita VSEM DELOVNIM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ENGINEERI < > OBČINSKA PODRUŽNICA DRUŠTVA UPOKOJENCEV Kranj želi VSEM SVOJIM ČLANOM PRIJETNO PRAZNOVANJE REPUBLIKE ob dnevu republike SVETOVNA KVALITETA- Vsem občanom in poslovnim sodelavcem čestita delovni kolektiv za dan republike Elektrotehniško podjetje Kranj GREGORČIČEVA 3 ima v svojem delovnem programu dejavnosti, ki so interesantne tudi za Vas. Prepričajte se! Izvajamo elektroinstalacijska dela jakcga in šibkega toka v industriji, stanovanjskih naseljih, hotelih, šolah, bolnicah; strelovodne instalacije v klasični izvedbi, z radioaktivnimi strelovodi; postavljamo skupinske antene ter ostala instalacijska dela na željo naročnika. Izdelujemo instalacijsko opremo, razvodne omarice v vseh izvedbah in najrazličnejših zahtevah, opremljamo z električnimi instalacijami stroje z avtomatiziranim programom ali ročno, posamezne dele krmilnih sistemov v serijski ali enkratni izvedbi. Projektiramo in izvajamo fazne kompenzacije. Projektiramo in izvajamo avtomatizacijo obdel. strojev. Izdelujemo vrteče svetlobne reklame DISPLEY. Previjamo elektr. motorje vseh izvedb do moči 50 kVV, motorje z večjimi močmi od 50 kVV previjamo le po dogovoru; izdelujemo transformatorje do moči 1000 VA. Popravljamo televizorje (posebno v gar. dobi EI, Rudi Cajavec, RIZ), radijske sprejemnike, gramofone, ojačcvalne naprave in druge akustične aparate v delavnici ali doma. Priključujemo in popravljamo vse telefon 21-264, 21-265 , 22-852 elektrogospodinjske aparate, peči na olje v delavnici ali na domu. V celoti prevzamemo elek tro vzdrževanje tovarn, obratov, trgovin, ustanov. Popravljamo pisarniške in računske stroje. Prodajamo elektrotehnični material na debelo in na drobno preko skladišča ter poslovalnic v Kranju in Tržiču. Na vse svoje izdelke in storitve dajemo garancijo. Elektrotehniško podjetje Kranj nudi storitvene usluge poleg centralnih delavnic v Gregorčičevi 3 še; FINOMEHANICNA DELAVNICA KRANJ, Vodopivčeva 8, telefon 22-846 TV IN GOSPODINJSKI SERVIS V TRZICU, Trg svobode 18, telefon 71-393, ; TV IN GOSPODINJSKI SERVIS V SKOFJI LOKI, Cankarjev trg 3, telefon 85-618. Ves elektrotehnični material vam nudimo v trgovini Kranj, Gregorčičeva 3, tel. 21-264 in trgovini Tržič, Trg svobode 25, tel. 71-306. ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE KRANJ čestita k narodnemu prazniku 29. novembru — svojim potrošnikom širom Gorenjske Želimo vsem potrošnikom, da tudi v prihodnje sodelujete z nami, kadar iščete elektrotehniške storitve. REPUBLIKE Skupščina občine Škoffa Loka in družbenopolitične organizacije čestitajo k prazniku republike — 29. novembru v Z Veletrgovina i v £WU£L Kranj SKUPNO S PE KO^GNIALE BLED OB PRILIKI PRAZNOVANJA DNEVA REPUBLIKE VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN CENJENIM POTROŠNIKOM TER JIM ŽELI PRIJETNO PRAZNOVANJE L A časopisno podjetje ta čestita za praznik republike iT? C/l ivi'ski kombinat ŽITO DE GORENJSKA LESCE IN DE PEKARNA KRANJ čestita Ljubljana VSEM DELOVNIM LJUDEM K PRAZNIKU DNEVA REPUBLIKE 29. NOVEMBRU obenem pa priporoča svoje kvalitetne izdelke KINO Kranj CENTER 28. novembra amer. barv. VV film ŠARADA ob 16. in 18. uri, premiera franc. barv. CS filma NE RAZBURJAJTE SE ob 20. uri 29. novembra franc. ban'. CS film NE RAZBURJAJTE SE ob 13. uri, amer. barv. VV film ŠARADA ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. barv. VV filma ŠOK ob 21. uri 30. novembra amer. barv. CS film SEDEM BRATOV ZA SEDEM NEVEST ob 9.30., amer. barv. VV film ŠOK ob 13. in 19. uri, amer. barv. VV film ŠARADA ob 15. in 17. uri, premiera franc. barv. filma OBRAČUN NA OBALI ob 21. uri 1. decembra franc. barv. film OBRAČUN NA OBALI ob 13. uri, amer barv. VV film ŠARADA ob 15. uri, amer. barv. VV film ŠOK ob 17. in 19. uri, premiera amer. barv. CS filma ELDORADO ob 21. uri 2. decembra amer. barv. VV film ŠOK ob 16. in 18. uri, premiera amer. barv. CS filma DOLGOTRAJNI DVOBOJ ob 20. uri 3. decembra amer. barv. VV film ŠOK ob 16. in 18. uri, predpremiera angl. barv. filma LJUBEZEN IN BOLNIČARKE ob 20. uri Kranj STORŽIC 28. novembra jugosl. film TRI ob 16. uri, amer. film IDIOT V HOLLYWOODU ob 18. uri, premiera jugosl. barv. filma VIŠNJA NA TASMAJ-DANU ob 20. uri, 29. novembra amer. barv. CS film SEDEM BRATOV ZA SEDEM NEVEST ob 14. in 18. uri, premiera jugosl. filma SONCE TUJEGA NEBA ob 16. uri, premiera jugosl. barv. filma IMAM DVE MAMI IN DVA OČKA ob 20. uri 30. novembra amer. barv. CS SEDEM BRATOV ZA SEDEM NEVEST ob 14. uri, jugosl. barv. film IMAM DVE MAMI IN DVA OČKA ob 16., 18. in 20. uri 1. decembra jugosl. barv. film IMAM DVE MAMI IN DVA OČKA ob 14, uri jugosl. ban. film VIŠNJA NA TAŠ-MAJDANU ob 16. uri, amer. ban. VV film ŠARADA ob 18. uri, premiera amer. barv. filma OPERACIJA OPIJ ob 20. uri 2. decembra amer. barv. VV film ŠARADA ob 16. in 20. uri, franc barv. CS film NE RAZBURJAJTE SE ob 18. uri 3. decembra franc. barv. CS film NE RAZBURJAJTE SE ob 16., 18. in 20. uri Stražišče SVOBODA 29. novembra franc. ban. CS film NE RAZBURJAJTE SE ob 15., 17. in 19. uri 1. decembra amer. barv. VV film ŠOK ob 15. uri, jugosl. barv. film IMAM DVE MAMI IN DVA OČKA ob 17. in 19. uri Cerklje KRVAVEC 29. novembra amer. ban. CS film CIMMARON ob 17.30 in 19.30 1. decembra amer. CS film TANKA RDEČA CRTA oh 15.30, 17.30, 19.30 Zahvala Ob nepričakovani izgubi mojega dobrega moža Gabrijela Vajta se iskreno zahvaljujem vsem, ki so mi izrazili sožalje, pokojnika spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje ter na kakršnikoli način počastili njegov spomin. Posebna hvala dobrim sosedom, ki so mi nesebično pomagali ob mojih težkih urah, pevcem Prešernovega zbora kakor tudi pevcem Upokojencev za lepe pesmi, iskrena hvala gospodu župniku Blaju. Vsem še enkrat iskrena hvala. žalujoči: žena in drugo sorodstvo Zahvala Ob zelo težki izgubi naše dobre žene, mame in stare mame Frančiške Šmajc se najtopleje zahvaljujemo za izrečena sožalja in vence, sorodnikom, znancem, prijateljem in sodelavcem tovarne Tiskanina in opekarne Cešnjevk. Prav posebno zahvalo smo dolžni dobrim sosedom, ki so nam ob težkih urah stali ob strani. Hvala tudi častiti duhovščini iz Cerkclj in vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala. žalujoči: mož Janez, hčerka Francka z družino in Ivan z družino Zahvala Ob bridki izgubi našega dobrega očeta Franca Vombergarja iz Pšenične police 17 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam izrazili sožalje, pokojnika spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, ter na kakršenkoli način počastili njegov spomin. Posebna hvala dobrim sosedom, Tončki Resmanovi iz Podnarta ter vsem, ki so nam stali ob strani v naših težkih urah. žalujoči: sinova Franc in Jernej, hčerka Tončka z družinami Cerklje, dne 24. 11. 1968 Kamnik DOM 29. novembra amer. film IDIOT V HOLLYWOODU ob 16., 18. in 20. uri Škofja Loka SORA 28. novembra franc. ban. CS film AVANTURE V CARIGRADU ob 18. in 20. uri 29. novembar franc. barv. CS film AVANTURE V CARIGRADU ob 15., 17. in 20. uri 30. novembra franc. barv. CS fiilm DRUGA RESNICA ob 18. in 20. uri 1. decembra franc. barv. CS film DRUGA RESNICA ob 15., 17. in 20. uri 2. decembra amer. ban. CS film M02 Z ZAHODA ob 18. uri 3. decembra amer. barv. CS film MOŽ Z ZAHODA ob 20. uri Radovljica 29. novembra nem. barv. CS film SINOVI VELIKE MEDVEDKE ob 14. uri, amer. barv. film TAJNI AGENT FLINT ob 16. uri, franc. barv. CS film MAŠČEVALEC Z MEČEM ob 18. uri, franc. barv. CS film NUNA ob 20. uri 30. novembra nem. barv. CS fiilm SINOVI VELIKE MEDVEDKE ob 16. uri, franc. barv. CS film NUNA ob 18. uri, amer barv. film TAJNI AGENT FLINT ob 20. uri 1. december franc. barv. film OROŽNIK IZ SANT TROPEZA ob 14. uri, franc. barv. CS film NUNA ob 16. in 20. uri, amer barv. film TAJNI AGENT FLINT ob 18. uri 3. decembra franc. film IN PRIDE DAN MAŠČEVANJA ob 20. uri Jesenice RADIO 28. novembra italij. film RIGOLETTO 29. novembra franc. barv. film JAZ IN LJUBEZEN 30. novembra špan. - italij. ban. film OBRAČUN NA INDIJSKEM OCEANU 2. decembra amer. barv. film MARNIE 3. decembra italij. - nem. -jug. barv. CS film V KREM-PLJIH ZLATEGA ZMAJA Jesenice PLAVŽ 28. — 29. novembra angl. ban\ CS film VRNITEV IVANHOEA 30. novembra italij. - nem. -jug. barv. CS film V KREM-PLJIH ZLATEGA ZMAJA 1. decembra italij. - nem. * jug. barv. CS film V KREM-PLJIH ZLATEGA ZMAJA 2. decembra špan. - italij. ban. film OBRAČUN NA INDIJSKEM OCEANU 3. decembra špan. - italij. barv. film OBRAČUN NA INDIJSKEM OCEANU Žirovnica 30. novembra špan. banr. CS film JASTREB IZ CA-STILLE Dovje - Mojstrana 30. novembra angl. barv. CS film VRNITEV IVANHOEA 1. decembra italij. barv. CS film CARSKA VENERA Kranjska gora 28. novembra italij. barv. CS film CARSKA VENERA 29. novembra špan. barv. CS film JASTREB IZ CA-STILLE 30. novembra špan. barv. CS film JASTREB IZ CA-STILLE 1. decembra franc. barv. film JAZ IN LJUBEZEN |BlQESBI9iBSBSI8IBB^£BIIĐBBIBCiS8EEHBI8BI&&ISIIII Nesreče v zadnjih dne!i V petek, 22. novembra, je na nezavarovanem železniškem prelazu pri nekdanji postaji Žabnica električni potniški vlak trčil v prikolico traktorja last KŽK Kranj, obrat Žabnica. Prikolico je vlak popolnoma razbil, tako da je škode za okoli 6000 N din. V soboto, 23. novembra zjutraj, se je pripetila nesreča na cesti prvega reda v Mostah pri Žirovnici. Voznik osebnega avtomobila nemške registracije žarko Gestman je zaradi prehitre vožnje trčil v mostno ograjo in se nato prevrnil v potok Završnico. V nesreči voznik ni bil ranjen, na vozilu pa je za 10.000 N din škode. V nedeljo nekaj po peti uri zjutraj sta v Železnikih trčila osebni avtomobil, ki ga je vozil Ivan Vegič iz Dražgoš in pa osebni avtomobil, voznik Rafael Rakovec iz Cešnjice. Avtomobila sta trčila, ker je voznik Vegič zavozil na skrajno levo stran, iz nasprotne strani pa je prav tedaj pripeljal Rakovec. Ranjenega Rakovca so odpeljali v ljubljansko bolnišnico, na vozilih pa je za 12.000 N din škode. Na cesti Kranj—Mengeš pri odcepu za letališče sta se v nedeljo zvečer oplazila osebni avtomobil, ki ga je vozil Peter Škrlep in kampanjola, voznik Edo Kropivšek. Pri tem sta se vozili prevrnili v jarek in poškodovali še žično ograjo. Oba voznika »ta bila lažje ranjena, na vozilih in na ograji pa je za 10.000 Ndin škode. Okoli enajste ure zvečer je na poledeneli cesti v Podkorenu v blagem preglednem ovinku zasukalo osebni avtomobil italijanske registracije, voznik Mario Siega iz Trbiža. Pri tem je avtomobil udaril Z levimi prednjimi vrati v obcestno ograjo, tako da ga je zasukalo še enkrat. Ranjen ni bil nihče, na avtomobilu pa jc za 15.000 N din škode. V torek zvečer jc voznik osebnega avtomobila Rafael Nastran v Cešnjici zadel štiriletnega Žarka Rejca, ki je nenadoma pritekel na cesto. Istega dne zvečer je na cesti v vasi Zg. Senica padci voznik motornega kolesa Ivan Jaredič. Motorista je v blagem ovinku zaradi prevelike hitrosti in vinjenosti zaneslo. Voznik in sopotnik sla bila ranjena. L. M. Obloga za kopalno kad 2e pred časom si je Centralni zavod za napredek gospodinjstva v Ljubljani prizadeval, da bi naše tovarne gumijevih izdelkov začele izdelovati praktične gumijaste obloge za kopalne kadi. Takrat je predlog v imenu potrošnikov naletel na gluha ušesa. Zdaj se dobi v trgovini taka obloga iz uvoza. Obloge za kopalno kad se bodo najbrž razveselili predvsem starejši, saj se ravno njim največkrat pripete nezgode v spolzki kopalni kadi. Obloga namreč preprečuje drsenje v kadi. Na spodnji strani ima nekakšne brbončice, ki se prisesajo na dno emajlirane kopalne kadi. Obloga se trdno prime dna, bosa noga pa ima trdno oporo. Novost na našem trgu je primerna za vse, ki ne marajo tvegati padcev, to so predvsem starejši ljudje, noseče žene in pa otroci. Obloga v trgovini Astra v Kranju stane 39,00, še enkrat večja pa okoli 70,00 din. Spet rja na perilu Pravzaprav ne bi nihče pričakoval, da poznamo toliko sredstev za odstranjevanje rje iz perila. Madež je res nadležen in trdovraten. Zato je dobro, da pri pranju perilo vedno dobro pregledamo, če ni morda na perilu rjastih madežev. S čiščenjem ne odlaša jmo, saj bi sicer madeže le težko odpravili. Francka Gogala iz Gorenjskega tiska nam je ljubeznivo povedala še en nasvet za odstranjevanje rje iz bom- bažnega perila. Nasvet je zelo preprost in cenen. Kos perila z madežem položimo na segret baker in po madežu drgnemo s prerezano limono. To ponavljamo toliko časa, da rja izgine. Hitreje seveda izgine, če madež še ni preveč star. Pri starih štedilnikih, ki imajo še bakrene kotliče za vodo, bo to lahko. Mogoče je pri hiši tudi bakrena džezva zi kavo ali kaj podobnega. Vendar si velja zapomniti, da mora biti baker zelo vroč. Zimska zelenjavna enolončnica Kadar ni v hladilniku mesa, lahko skuhamo tudi izdatno zelenjavno enolončnico. Količine so preračunane za pet oseb. Potrebujemo: 7 dkg masla ali margarine, čebulo in pol, pol kilograma korenja, majhen gomolj zelene, pol kilograma pora, sol, pol kilograma graha iz konzerve, 20 dkg riža, jušno kocko ali nekaj Ve-gete, malo muškatnega oreščka in zelen petoršilj. Na maščobi dušimo sesekljano čebulo, dodamo na kocke narezano korenje, na rezance narezan por in zeleno ter dušimo naprej. Nato zalijemo, rahlo solimo in kuhamo 20 minut. Nato zakuhamo prebran, opran riž in po desetih minutah še grah in jušne kocke. Ko je riž že mehak, naribajmo v 9 jed malo muškatnega ore-* ščka in na koncu še sese-cf kljan peteršilj. Nič več nam na sprehodu ne šumi listje pod nogami. Dež in sneg sta zrmenjala šumeče listje. Prav tako smo tudi mi jesenske kostime in plašče zamenjali za zimske. Marsikatera si že izbira plašč. Morda tile predlogi ne bodo prišli prepozno. Lotos imajo plašči velike fazone, največkrat pokrite I krznenim ovratnikom. Pogost dodatek plašču je pas, ki 6C zapenja s svetlečo zaponko. Krzno se ovija tudi okoli rokavov ali pa je pri si- to ob spod jem robu pla-išča. Blago ne bo pretežko izbrati. Najbolj moden je vsekakor tvid, zelo pa se nosijo tudi plašči iz doublc face blaga. Tak plašč lahko nosimo na obe strani. Lepi so tudi plašči iz kariranoga blaga. Iskan material za plašče sta tudi pravo in umetno usnje. Moda narekuje letos za hud mraz škornje različnih dolžin. Za mlade in kratkokrile so tudi v na- ših trgovinah škornji čez koleno, pa tudi za klasično dolžino je mnogo zelo lepih škornjev. Pred mrazom se bomo branili tudi z volnenimi nogavicami, ki so letos modernejše v temno rjavi ali črni barvi. Res, da med pokrivali prevladuje barolka, vendar pa ima letošnji klobuk tudi precej veljave. Se vedno je nekaj lanskih modelov s širšimi krajci, prevladujejo pa že oblike tesno oprijetih klobukov. Marta Pod topel zimskJ plašč obleclmo takole volneno pleteno obleko z V izrezom. Pod njo lahko nosimo tanke puloverje aH bluze ali pa samo zavežemo svileno ruto. Obleka ima dva velika žepa in pas z zaponko. Nega nog Na noge prav radi pozabljamo, pa čeprav jih vsi krepko uporabljamo po ves dan. Ni jim potreben samo počitek, pač pa tudi nega. Ce se je poleti nabralo na petah precej trde kože, jo je treba odstraniti. Ce je še ni preveč, bodo pomagale vsakodnevne kopeli nog v topli vodi z milom in krtač-ko ali gobo. Ce pa je koža zastarela, jo je treba s posebno pilo ostrgati še pred kopanjem. Po vsakem kopanju noge dobro otrite z gto-bo brisačo. Suhe noge nato natrite z mastno kremo, aH mandclje-vim oljem. Zelo dobro de nogam tudi masaža po kopeli. Ce vam noge okoli členkov rade zatekajo, jih s prsti masirajte, nato pa takoj v posteljo. Takojšen počitek po kopeli in masaži no^am najbolj prija. Ce pa težav z nogami le ne morete sami odpraviti, ni treba odlašali z obiskom pc-dikerja. Ta vam bo ostrgal cVbelo kožo na podplatih, poskrbel za nohte, ki so začeli rasti v meso in (dpravil kurja očesa. Rezan.!c otffčancev in dru.ve o rdele keže s Ikar* jami aH celo britvijo, se lahko kaj nesrečno konča. Pediker naj pomaga že pri prvih težavah z nohti. Na nogah tako rekoč stojimo od jutra do večera, i njimi ravnamo večkrat prav po pastorsko. Ze otroke navijajmo na redno negovanje nog, da bodo imeli lepe in zdrave noge, če jih seveda ne bodo pokvarili z uepri* merno obutvijo. Navajajmo jih na redno večerno umivanje nog in pa na striženje nohtov. Te moramo prirezati vedno vodoravno. En večer v tednu s« posvetimo nohtom na nogah. Okopljite jih v topli milnici, nato pa z vato namočen j v glicerin in navit:) n.i paličea potisnite kožico navzdo1. Delo je sicer zamudno, saj včasih sesa kožica čez ves noht. Proii potenju nog kupne kako dobro sredstvo v d.o-geriji in uporab'jajte po navodilu. Potenje nog je manjše, če ne nosimo ela-tlčniii no~avic. Kos: pod pah-em ni nogi včasih zrastj v pravo neprijetnost. Cc pole«? vsega še bo i, ne pomaga drusega kt)t kfrurLkj uoi. O življenju prebivalcev petih gorskih vasic Viharnika naših dni Ludvik Bergant iz Zgornje Luše — pesnik in publicist, vojak, ujetnik, pregnanec, oče 13 otrok . . . Janez Dolenc iz Lenarta — hlapec, furman in gozdar, terenec in partizanski oče ... Njunih doživljajev je za debelo knjigo Vas Luša se razteza 6 kilometrov vzdolž potoka istega imena. Kiše, velike in male, zidane ali lesene, so brez pravega reda razmetane po okoliških gričkih. Tesna, zamrežena kmečka okna zro v dolino, na makadamsko cesto, ki vijuga ob strugi navzgor. Po njej se je minulo soboto opotekal naš spaček. Pritisnil sem nos k steklu in napenjal oči, hoteč razbrati številke na hišnih tablicah. Zgornja Luša 9, 10, 12... Tu nekje mora biti. Franci, naš fotoreporter, je ustavil in izstopili smo. Na levi v strmem bregu so čepeie domačije vseh velikosti in starosti. Toda hiše, kjer prebiva Ludvik Bergant, ni bilo med njimi. Stalo me je nemalo truda, preden sem jo našel. Stoji na samem, za šopom mladega drevja, pogreznjena v plitko dolinico. Lesene, počrnele stene in streha so s ceste skoraj neopazne. Ko smo pozneje gospodarju, 81-letnemu a še vedno krepkemu možaku, očitali, da ga ni bilo lahko odkriti, se je hudomušno namuznil: »Veste, to ima tudi svoje dobre strani. Razni davkarji, pobiralci prispevkov in druge nadležne osebe namreč le redko najdejo pot do mojih vrat.« Ludvik Bergant VAS FURMANOV IN GOZDARJEV Luša je prvo izmed naselij v tem delu laškega hribovja. Deli se na spodnji in zgornji del in šteje vsega 42 hiš. V primeri z Lenartom, Rovtom tor Golico bi jo le stežka označili za gorsko vasico. Vendar pa se življenje tamkaj prav nič ne razlikuje od življenja prebivalcev nekoliko višje ležečih sosedov. Vsem je kmetovanje glavni vir dohodka. Krepki morajo biti ti ljudje. Zemlja ne pozna usmiljenja. S trudom in znojem, z žulji ji je treba poplačati njeno radrdarnost. Toda podobno bi drndanes lahko trdili Se /a marsikatero slovensko naselje. Vz-ok. da sva s foto reporter j cm obiskala vasice nad Sslško dolino, tiči drugje. Luftt. Le- Janez Dolenc nart, Rovt in tudi Golica so namreč znane po furmanih in gozdarjih. Vse do 1. svetovne vojne je bilo prevozništvo, gozdarstvo ter oglar-stvo v teh krajih prav tako pomembna dejavnost kot kmetovanje. Razvijajoča se industrijska podjetja v dolini so potrebovala velike količine surovin. Dolga leta je po gozdovih na Selškem pela sokina. Tanki prameni dima iz oglar^kih kop so se vrtincih nad krošnjama dreves, po grapah in cestah pa jc odmeval vrisk furmanov, ki so, sodeč na prepolnih vozovih, rinili proti dolini. Glavni odjemalec teh pridnih gorjanov sta bili tovarni v Medvodah in Goričanah, pa tudi le»ni obrat i.nduGtrialca Iloinrkhcvja iz Škofje Loke. »Coprar ism mm \czxril le zelo kratek čas, se onih dni še prav dobro spominjam,« je povedal naš sobe-sednilc Ludvik Bergant. »Mnogim tod okrog so pomenile fure, sekanje in og-larstvo skoraj edini vir dohodka. Toda nekaj goldinarjev je komaj odtehtalo napore teh ljudi, zlasti še, če vemo, da o sedanji razmeroma široki cesti, ki povezuje vasi med seboj, ni bilo niti sledu. Le razkopan kolovoz se je vil po dolini.« Ljudske pesnik Franc Vidmar iz zaselka Psto'.enk blizu Lenarta je o vozniku, ki mu žena očita njegovo nič kaj donosno početje, zložil naslednje stihe: Kolk pa teb tvoj konj zasluž, če furaš hlode z njim po Luš? En goldinar al pa dva, če pelješ hlode v fabrka. Al kaj ti nuca, čeprav tri, ko pa vse zapijoš ti. Enga na Luš, dva na Kazin, zastonj jo furaš po dolin. Pesnika, ki je o sebi rad dejal: »Ne znam ne pisat in ne brat, znam pa pesmice kovat,« so poznali daleč naokrog. Zal je mnogo njegovih verzov utonilo v pozabo, saj jih ni nihče zapisoval. Moža so pokopala leta 1948, ko je bil star že več kot 80 lot. Toda vrnimo s k stvari. Ludvik nas je seznanil s svojim prijateljem Janezom Dolencem, enim izmed redkih še živečih furmanov. Hiši ob cesti, nekako na pol poti iz Luše v Lenart, se vidi, da njen lastnik ne pozna lenar-jenja. Vsa bela in urejena, z nizko, značilno streho, priklepa nase poglede mimoidočih. Gospodarja in njegovo ženo Mico smo našli v veži. Motala sita se okrog kotla za kuhanje žganja. Iz bakrenih cevk na koncu je kapljalo, lonec na tleh bi moral biti vsak čas poln. »Novinarji so tu. Malo boš povedal, kako je bilo včasih,« je nemudoma začel Bergant. Posedli smo okrog mize, ki stoji v kotu pristne kmečke sobe. Vse je tam: krušna peč, grobe klopi okrog nje, nizek strop, skrinja, okna, majhna skoraj kot strelske line . . . Od nekod so prinesli kozarce in steklenico domačega žganja. Pa ne tistega toplega, iz kotla, ampak starega. Odlično je bilo. Pomagalo je zdramiti spomine, oživeti preteklost. PRIPOVED DVEH VIHARNIKOV Mislil sem, da bomo govorili samo o furmartstvu. A beseda je dala besedo in moža sta rar.grnila prod nami malone \ |a svoje življenje. Dogodkov, žalostnih in veselih, o katerih smo slišali iz njunih ust, je za debelo knjigo. »Ja veste, pričel sem kot hlapec na Potočnikovi kmetiji v Rovtu,« je pripovedoval Dolenc. »Prav tam so me naredili za furmana. Tovorili smo les in oglje. Vse mogoče stvari sem doživel tista leta. Končalo se je s 1. svetovno vojno.« O vojnih letih sta možakarja pripovedovala skupaj. Kako tudi ne, saj je bil Janez v enoti, ki ji je poveljeval njegov sovaščan Ludvik. Dvojica se je tako rekoč ramo ob rami borila po garati Tirolski in prenašala strahote življenja na fronti. Imela sta srečo in ostala živa. »Po vrnitvi sem se zaposlil kot gozdni delavec,« pripoveduje Dolenc. »Furmanskim časom je namreč odzvonilo, tovarne so si omislile lastno, boljšo transportno mrežo. Nekdanji vozniki smo se oprijeli kmetijstva ali pa gozdarjenja. Naslednjih 22 let sem torej vihtel sekiro.« Vmes je Janez iz Lenarta počenjal še marsikaj. Tako na primer ni bilo veselice, kmečke ohceti ali bala, kjer se ne bi oglasila njegova harmonika. Danes sicer ne seže več po njej, toda nekdaj ji je znal izvabljati viže vseh vrst. A pozabimo za hip na Janeza. Tudi Ludvik je ta ča» doživel zanimive reči. Se kot otroka so ga hoteli narediti za čevljarja. Iz tega ni bilo nič. «Danes ne znam zakrpati niti lastnih čevljev,« pravi nasmejani Lušan. »Bil sem bolj slab učenec. Prav lista lela me je namreč obsedla pesnikomanija. Zvečer sem posedal ob leščerbi, zlagal verze in pisal. Eno od pesmic so mi celo objavili v Domačem prijatelju, slovenskem Lstu, ki je izhajal v Pragi in ga jc urejala pisateljica Zofka Kvcdrova. Honorar ni bil velik — ena krona. A vseeno sem potem še bolj vneto kraeal po papirju in mislil, da se v meni skriva najmanj tak genij, kot je bal Prešeren. Iz'lo je tudi več mojih političnih prispevkov. Toda lepega dne so me klerikalci v časniku Slovenec hudo napadli in opustil sem vse skupaj.« Kmalu zatem so ga poklicali v vojsko. Tri leta jc nosil uniformo vojaka 17. P^" polka, ki so mu rekli tudi Kranjski Janezi. Po vrnitvi domov je kratek čas delal kot furman, dokler se ni oženil. Potem pa je prišla vojna. Ludvika so mobilizi-rali med prvimi. Pustil j^ doma ženo, hišo in še lepe sanje o pesnikovanju povrh. »Po razpadu avstrijskega cesarstva, ob koncu vojne, so me ujeli Italijani. 19 mesecev sem bil njihov ujetnik. Ni bilo prijetno,« pripoveduje Bergant. Toda preživel je tudi to, se vrnil in se vnovič poročil, kajti prva žena mu je med tem umrla. Cas med obema vojnama malim kmetom in delavcem ni bil ravno najbolj naklonjen. Ludviku, ki se mu je rodilo kar 13 otrok, je vedno primanjkovalo dnarja. Živeli so iz rok v usta. Kar sta z ženo zaslužila, je družina 12 VA5! LIHART ROVTE COLfCA SP.iN ZG LUŠA IE PADLO V NAPODN005VOBODILNI VOjNI 22 BORCEV IN TALCEV. TUKAj so pokopani: ' jkM BALANĆ VINKO v>lvša »$21-194* > 7 DOLENC VIKTOR* unart 1921-1945 POL A k MIRKO P1RNICE t923~t«W5 SLAPNIK ANTON SELO 1910-1945 IN 6 NEZNANIH BORCEV N0'4 fi • w SLAVA JI Ml Spomenik padlim borcem in talcem nad vasjo Lenart — Foto: F. Perdan sproti porabila. A ravno ko bi se stvari morale obrniti na bolje, je svet zabredel v novo katastrofo. Davek svobodi — 22 borcev in talcev Ob robu ceste nad Lenartom stoji skromen spomenik. Besede, vklesane vanj, so le bled odsvit gorja, ki ga je med NOB moralo prestati tamkajšnje prebivalstvo. Govorijo o dvaindvajsetih mladih ljudeh, katerih življenja so ugasnila pod kroglami sovražnika. Vasice Rovt, Lenart, Golica, Zgornja in Spodnja Luša So namreč dale mnogo partizanov. Skoraj iz vsake hiše je vsaj po eden zgrabil za orožje, hotoč braniti deželo Pred okupatorji. Le redkokdaj se je zgodilo, da bi v Vaseh ne bilo nekaj borcev. Prebivalci so jih hranili ter skrivali po skednjih in hlevih. Ko smo našega sobesednica Janeza Dolenca pobarali • tistih časih, se mu je pogled zmračil. Težko je govoriti o mrtvih sinovih. Da, dva Janezova otreka sta padla med zadnjo vojno. Milana so pokončali junija 1944, ko Je ranjen ležal v bolnišnici Pri Komendski Dobravi. Bolnica je bila izdana, Nemci so jo obkolili in zažgali. V plamenih je našlo smrt 13 ranjencev in zdravnik. Nihče se ni rešil. Orugj sin, Viktor po ime-nu, jc tik pred koncem vojne padel v nemško zasedo. Prijeli so ga in kasneje Ustrelili. Na nekem mo9tičku je bilo, ve povedati oče. »Cel tistile blok bi napolnili, če bi hoteli zapisati vse, Car sem doživel kot terence,« mi je dejal stari Dolenc. »Tudi hči Marica ni mirovala. Prav kot njena brata Je odšla v partizane. In sa-nio midva sva preživela. Marica je sedaj poročena. Živi na Suhi pri Skofji Loki.« V Dolenčevi hiši so bili Partizani stalen gost. Skoraj vsako neč je kdo prespal pri njih. Nemci so često prihaja-jali in šarili po vasi, vendar navadno brez uspeha. »Se najbolj smo se bali helčkov. Med njimi je bil najhujši neki Rado, pribež-nik iz partizanskih vrst. Iz- dal je veliko ljudi. Med drugim ima na vesti tudi bunker, stalno postojanko gospodarske komisije, ki je skrbela za hrano okoliških borcev. Dve četi — nemška in belogardistična — sta ga obkolili in uničili. V njej so bili tedaj trije partizani.« Kaj pa Ludvik? Usoda je hotela, da je moral tudi večino zadnje vojne preživeti na tujem. Prisluhnimo njegovi zgodbi. »Enega od mojih sinov so hoteli vtakniti v nemško uniformo. Ko me je vprašal za svet, sem mu dejal: Dve poti imaš na izbiro, obe sta slabi. Toda bolje, da se ne greš za Nemce pretepati v Rusijo! Ubogal je in še isto noč pobegnil k partizanom. Mene in ženo pa so za kazen selili. Skupaj z množico nama podobnih sva zamenjala tri taborišča in nazadnje pri-slala v nekem bavarskem mestu blizu avstrijske meje. Tam smo dočakali konec vojne.« Bergant se najrajši spominja tistega dne, ko so v njihovo taborišče na Bavarskem prišli posebni agenti. Njih naloga je bila snubljenje mož za belogardistične vrste. Kot nagrado so obljubljali prostost. »Rekel sem enemu od njih, naj nikar ne misli, da bo uspel pregovoriti koga izmed nas. Ljudi, ki se pajda-šijo s sovražnikom, pač ne trpimo, sem še pristavil. In res so odšli praznih rok.« Zanimivo je, da so Ludvi-kovega sina tik pred koncem ujeli beli. Nekdo ga je že hotel utsr elito, vendar mu drugi tega ni dovolil. In fant je ostal živ. Predstavili smo vam le nekaj zgodb, nekaj kamenčkov iz pisanega mozaika človeških usod. Za kaj več žal ni prostora. Menda se bomo še kdaj napotili tja gor. Morda nas bo pot že kmalu zanesla na Lenart in v gostilno Pri Grogcu, kjer se vsako nedeljo zbirajo možje iz petih hribovskih vasic, da bi ob čaši vina premleli tekoče dogodke in obujali spomine na minule dni. Radi bi izpolnili obljubo, ki smo jo dali staremu Ludviku, in ga spet obiskali. Kajti snovi za pisanje je še mnogo. I. Guzclj Bil sem med talci Jj'IJItlM'HUM.im.tM M'»nriHi|HimiHllllHH!lim»»«l!ll!rilinimmill!llllll!»l!llllMIH!M Ljubiteljem knjig — | 1^ f|iHjf|p P1"' nakupu knjig v vrednosti = I4.1IJI4JC 20 N din boste prejeli še eno § knjigo. Pri nakupu nad 50 N E y (I I din pa dve knjigi. Izredna ugodnost, ki jo velja E izkoristiti od 14. novembra do E 31. deecirbra 1968. E OBIŠČITE NAS! Mladinska knjiga Kranj Bil sem aktivist in gestapo me je aretiral doma 8. aprila 1943. leta ob 3. uri zjutraj. Oče jim ni hotel takoj odpreti starih veznih vrat, vendar je moral odnehati, saj bi vlomili vrata! Preiskali so hišo ter iskali oba brata, ki sta bila že skoro leto dni v svobodni hosti. Hišo so obkolili, me dvignili iz postelje in me že doma oklo-futali, ker jim pač nisem bil tiho. Zvezali so mi roke in zastraženega odpeljali na orožniško postajo v Sp. Gorje. Tu je že biflo 23 gorjan-skih rodoljubov. Kmalu so nas odpeljali v begunjske zapore, nas vlačili po sobah, tako da Gorjanci nismo bili več skupaj. Ležali smo na golih tleh in toliko nas je bilo v sobi, da ni bilo mogoče ležati vznak, marveč le na boku, še obrniti se nismo mogli. Naslednji dan so odpeljali od doma tudi mater in očeta, sprva v Vižmarje, čez teden dni pa v izseljeniško taborišče v Nemčijo. Zame se je začela trnjeva pot. Po petih dneh begunjskega zapora so me poklicali na zasliševanje. Vprašanja so deževala. Kdo je v naši vasi član OF? Kdo je član Skoja? Kakšne zveze imamo s partizani? Kdo pomaga banditom? itd., itd. Varčeval sem z besedami: že prej so mi zaporniki povedali, da je potrebno vzdržati in molčati. Začeli so zlepa. Ponudili so mi cigareto. »Hvala, ne kadim!« sem dejal. »Vse povej. Očeta in mater bomo izpustili domov, če boš govoril,« so obljubili in pretili hkrati. Obljube so počasi postale gožnje, pa brce in klofute! Potem pa sta pristopila dva mlada gestapovca, Slovenca, z mrtvaško glavo na kapah. Slekla sta me do golega in me položila na podolgovat stol. Eden mi je sedel za vrat drugi za pete, tretji se je približal z verigo in potem je padalo, da se mi je megli-lo pred očmi. Bil pa sem trden in niti besede niso slišali iz mojih ust. PretepM so me do nezavesti in zavedel sem se šele v kleti v hladni celici! V celici sem bil sam, ves zartekel in podplut. Se dvakrat so me pripeljali na zaslišanje. Enkrat so me obesili za roke pod visoki strop in me tepli po podplatih. Tri zobe so mi zbili toda besede niso dobili iz mene. Tri dni mi niso dali nobene hrane, le poslana voda je stala v celici. Na četrtem zaslišanju so mi ponudili v podpis kratko obsodbo, a podpisal je nisem. Vedel sem, da bi si sam podpisal smrtno obsodbo. V celici sem ostal 30 dni. Vsak dan sem z noht m na zid zaznamovali črtico, tako sem štel dneve. Po 30 ©neh so me prišli iskat in me odpeljali v gornje prostore, pred pisarno .Tam sem zagledal že devet zapornikov — talcev, enega sem poznal — Zimo Simona iz Gorij. Vedel sem, pri čem sem. Dali so mi prebrati dopisnico, ki mi jo je pisal oče iz taborišča, šele sedaj sem verjel, da sta z mamo res izseljena! Odgnali so nas v celice, in sicer po pet in pet. Z Zimo nisva bila skupaj. Vedeli smo kam gremo. Groza nas je spreletavala. Ni moč napisati, kakšen občutek ima človek, ko ve, da bo drugi dan ustreljen. Ko smo tako bedeli, se okoli tretje ure ponoči zaslišijo koraki in rožljanje ključev. Odpro se vrata in v celico stopi komandant taborišča z brzojavko v roki. Prebere moje ime, me preveri od nog do glave. Odpeljali so me nazaj v gornje sobe! Zjutraj HOTELS GRAD PO D VI N VAS VABI IN NUDI v G R I L restavraciji DOMAČE SPECIALITETE OB PETKIH SOBOTAH IN NEDELJAH -VAS ZABAVA »•»©•••©©©©©S©©©©©©©© I I I VSEBINSKO c J BOGATEJŠA l zarana pa je prihrurnel tovornjak in odpel j a devet talcev na morišče, deseti sem bil jaz. Kasneje sem izvedel, kdo me je rešil. Bil sem štiri mesece v Begunjah in nato poslan v Nemčijo v kazensko taborišče, kjer sem se vrnil tik pred koncem vojne. Kasneje sem tudi izvedel, kje so bile te žrtve usmrćene. To je bilo na Bitnjah pri Bohinjski Bistrici 13. maja 1943. Naj navedem še imena talcev: Milan Gašperlin, Stara Fužina; Anton Jazbec, Vrab; Ivan Jerman, Dobruša; Rafael Koncilija, Zgornji Tuhinj; Anton Mežek, Leskovec; Aleksander Oblak, Zirovski vrh; Maksimilijan SterMč, Žiri; Simon Zima, Grabče; Anton Zupančič, Vinje. Na spomeniku je zapis: Brez mrtvih grl J šibak je živih glas. Ker vas je več, zato ste vsepovsod, \ saj smrt vas je življenju darovala.. Slava vam tovariši! J. Ambrožič TURISTIČNO DRUŠTVO KRANJ priredi •©0©9««©®©9 30. novembra s pričetkom ob 19. uri v Delavskem domu v Kranju kulturno-zabavno prireditev GORENJSKI VEČER. Za ples in razvedrilo bo igral znani ansambel Veseli kosci iz Domžal. Program bodo izvajale folklorne skupine iz tovarne Sava, Preddvora in Desnice. Vstopnina samo 3 dinarje. Torej v soboto na svidenje v Delavskem domu v Kranju. GOSTINSKO PODJETJE JELEN KRANJ objavlja PROSTO DELOVNO MESTO natakarja (ice) Pogoji: kvalificiran ali pol-kvalificiran natakar. Poskusni rok 2 meseca. Ponudbe pošljite upravi gostinskega podjetja Jelen Kranj do 10. decembra 1968. 678^2268822^490^206^822^7382764882206186302^ )C3t NAGRADIVA SKANDINAVSKA KRIŽANKA 29 NOVEMBER 1943 DEL ROKE (* tu: g g-; o ■< REJEC VOLOV MESTEC6 PRI NEKDAW|1 TURSKI v07&K VRSTA GMtyA PRIPOVEDNA PESEM UMETNO SLAD i 10 GORA Z pladem; K 31 STVARNI SVETA pri.e<;ipc vžf PREDS.«* LUDWJNlA»fc UMETN. STVARITEV 1 CRALtC F6RRBR ecip6. sohoni aot TRC,OVSKI predmet RIHARDV 3AK0PI& ROMAN MAKSIMA &ORKESA RllEVO ZqAWJC Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15. 17., 22., 23 In 24 uri ter radijski dnevnik ob 19.30 url. Ob nedeljah po ob 6.05., 7n 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24- uri ter radijski dnevnik ob 19.30 url. ČETRTEK — 28. novembra 8.08 Operna matineja — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — 925 Iz zakladnice resne glasbe — 10.00 Danes dopoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Odlomki iz opore Matija Gubec — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Pihalni orkestri na koncertnem odru — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Mladina poje — 14.25 Operne melodije — 14.55 Pet minut za EP —- 15.00 Dogodki in odmevi — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Majhen recital altist-ke Bogdane Stritarjeve — 16.00 Vsak dan za vas — 17-05 Četrtkov simfonični končen 18.00 Aktualnosti doma in Po svetu — 18.15 Iz naših studiov — 18.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom — 19.00 Lahko noč, otroci — 19-15 Minute z pevko Metko Stok — 19.25 Pet minut za EP 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21-00 Literarni večer — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.15 2a ples in dobro voljo — Drugi program 14.05 Igramo.za vas — 15.00 Melodije po pošti — 20.05 Naš intervju — 20.15 Veliki valčki — 20.30 Pričevanja o glasbi — 20.35 Zeleno listje 21.20 Pergolesi in Rossini v novih preoblekah — 22.00 Glasbeno scenska vizija — 23.30 Novi posnetki pianistke ^-'bravke Tom š i č-Srebotn Jakove — 00.05 Iz slovenske poezije PETEK — 29. novembra 6.00 Dobro jutro — 8.05 Veseli tobogan — 9.05 Jugoslovanska instrumentalna zabavna glasba — 9.40 Pesmi borbe in dela — 10.00 Prenos svečane seje ob 25. letnici zasedanja AVNOJ-a — 12.10 čestitke za praznik republike — 13.15 Iz minulih in današnjih dni — 14.05 Jugoslavija in svet — 14.35 Pa zapoj-mo po domače — 15.20 Slo venski operni pevci — 16.00 Mladinska reportaža — 16.20 Valčki in polke v koncertni obleki — 17.05 Ples ob petih — 18.00 Praznični portret portretista — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Borisa Kovači-ča — 20.00 Pevci in orkestri — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Za ples in dobro voljo — 23.05 Z ve drimi melodijami vam želimo lahko noč Drugi program 20.05 Radijska igra — 20.35 Glasbena skrinja — 21.10 Gozd ovi pojejo — 22.00 S a Izbu r-ški festival 1968 — 00.05 Iz slovenske poezije SOBOTA — 30. novembra 6.00 Dobro jutro — 7.20 Danes za vas — 8.05 Mladina in praznik — 9.05 Dopoldanski spored zabavnih melodij — 10.05 Spomini stari 25 let — 10.40 Slovenske umetne pesmi poje Komorni zbor RTV Ljubljana — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Iz slovenske lahke simfonične glasbe — 12.10 Opoldanski spored zabavne glasbe — 13.15 V norodnem tonu — 14.05 Vedre melodije — 15.05 človek današnjega časa — 15.35 Iz domačih operet — 16.00 Trideset minut s plesnim orkestrom RTV Ljubljana — 17.05 Ples ob petih —■ 18.00 Vedra stran zgodovine — 18.40 Osem ljubezenskih pesmi za tenor in orkester — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Godala v ritmu — 20.00 Sobotni zabavni mozaik — 20.30 Zabavna radijska igra — 21.30 Iz fonoteke radia Koper — 22.15 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden Za reševalce nagradne križanke razpisuje uredništvo Glasa 10 nagrad, in sicer 1. nagrada 100 N din 2. -3. nagrada 50 N din L—10. nagrada 30 N din Rešitve pošljite v uredništvo Glasa Kranj, Trg revolucije 1, do ponedeljka, 16. 12. 1968, in sicer vsako v svojem ovitku z oznako NAGRADNA KRIŽANKA. Izid žrebanja bomo objavili v sredo, 18. decembra 1968. Želimo vam veliko uspeha pri reševanju. Uredništvo Drugi program 20.05 Naše gospodarstvo — 20.15 Minute z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana — 20.30 Okno v svet — 20.45 Orkester Nelson Riddle — 21.10 Operni koncert — 22.30 Kako lepa je moja domovina — 00.05 Iz slovenske poezije Časopis NEDELJA — 1. decembra 6.00 Dobro jutro — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.55 Glasbena mediigra — 9.05 Koncert iz naših krajev — 10.05 Še pomnite tovariši — 10.30 Pesmi borbe in dela —- 10.45 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 11.00 Turistični napotki za tuje geste — 1150 Pogovor s poslušalci — 13.15 Vedri zvoki z velikimi orkestri — 13.30 Nedeljska reportaža — 14.05 Nedeljsko športno popoldne — 16.00 Četrt ure z Veselimi planšarji — 16.15 Humoreska tega tedna — 16.30 Popularne spored opernih arij — 17.05 Priljubljene slovenske popevke — 17.30 Radijska igra — 18.30 Četrti godalni kvartet — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.15 Sercnadni večer — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Zaplešimo z orkestri Drugi program 9.35 Igramo kar ste izbrali — 11.35 Svetovna reportaža — 13.35 Za prijetno popoldne — 14.35 Minute z ansamblom Al Caiola — 14.45 Odmevi z gora — 15.00 Festival v Ba-yreuthu 1968 — 18.50 Glasbena skrinja — 19.00 športni dogodki dneva — 19.10 Igramo za razvedrilo — 20.05 Strani iz slovenske proze — 20.25 Glasbene vinjete — 21.20 Večerna nedeljska reportaža — 21.30 Iz repertoarja Komornega zbora RTV Ljubljana — 22.00 Interpreti tega tedna — 00.05 Iz slovenske lirike PONEDELJEK — 2. decembra 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.10 Cicibanov svet in Pesmica za najmlajše — 9.30 Paleta zvokov z orkestrom Michel Legrand — 10.00 Danes dopoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Igra violinist Nathan Milstcin — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov — 13.30 Priporočajo vam —14.05 Lepe melodije — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka m hranilnica Ljubljana — 15.00 Dogodki in odmevi — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 MaLi koncert Komornega zbora RTV Ljubljana — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Odlomki iz opere Julij Cezar — 18.00 Aktualnosti doma in oo svetu — 18.15 Signali — 1835 Mladinska oddaja Interna 469 — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevcem Edvi-nom Fliserjem — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Lahko noč s pevci zabavne glasbe — Drugi program 14.05 V ritmu današnjih dni — 15.00 Izbrali smo vam — 20.05 Ljudje med seboj — 20.15 Lepe melodije — 20.30 Svet in mi — 20.45 Glasbene siike iz Italije — 21.20 Literarni večer — 22.00 Večer pri slovenskih skladateljih — 00.05 Iz slovenske lirike hranilnica Ljubljana — 15.00 Dogodki in odmevi — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.45 Jezikovni pogovori — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 igra Simfonični orkester Rtv" Ljubljana — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 V torek na svidenje — 18.45 Narava in človek — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Radijska igra — 21.00 Pesem godal — 21.15 Deset melodij - deset pevcev — 22.15 Skupni program JRT — 23.15 Literarni nokturno — 23.15 Plesni orkestri in ansambli RTV Ljubljana E 0čiščene in zmr/rtjene morske ribe v prodajalnah _TOREK^ — 3. decembra 8.08 Operna matineja — S.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.25 Nekaj zabavne glasbe — 10.00 Danes dopoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.10 Poje bari-tonist Vladimir Rudžjak — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Slovenske narodne pesmi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Glasbeno udejsvo-vanje mladih — 14.25 Popoldanski koncert lahke glasbe — 14.55 Kreditna banka in Drugi program 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Majhni ansambli zabavne glasbe — 15.00 Melodiije po pošti — 20.05 Socialna poljtika — 20.15 Jazz na drugem pogramu — 21.20 Pevski Parnas — 2L4! Koncertanti na naših odrit j — 23.10 Strauss in Koclaiv — 00.05 Iz slovenske lirike ■ *IIIIIIIIIBIII»IKIii»l.i.U-^l.ilSJIId.........iJ.K Prijazno vas vabi a • i bencinska črpalka gostilna SHELL MLEČNI S avtomatično kegljišče Kožentavra — Kirschenteuer 14 km od Ljubeljskega predora ob cesti na Celovec UGODNA MENJAVA SOLIDNA POSTREŽBA - ZMERNE CENE GOVORIMO SLOVENSKO ■ ■MllliatGklltllllllltlltIMIHIIIIIIIIIII« ■ ■}iEsr,ii)iff NADOMESTNI DELI N za kolesa, mopede, motoma kolesa in avtomobile ' FIAT — TOMOS — BMW — KTM — VESPA | FAHRZEUGHAUS-P. KROPFITSOH i Klagenfurt, Hlg. Geistplatz SERVISNE DELAVNICE — popusti v delavnicah za vsa motorna vozila — :M!m!l>ini!l!!lf!lli;iHllin!nillillHI!:!!iminnn!!!fl1!in!!!llllllll!llllll!IIIIIIIIIIIIH!ll!f!HIII!lli!!! DANCE NG Obiščite V HOTELU JEZERO BOHINJ = igra kvartet pod vodstvom Julije = Pascu = odprt vsak dan (razen ponedeljka) I od 21. ure dalje. = Izkoristite prijetno vožnjo po novi §= cesti Bled—Bohinj TailMlMliiiiimiMiiiiiiHltiMhiuMihii^ ČETRTEK, 28. novembra 10G3 ČETRTEK — 28. novembra 9.35 T V v šoli, 10.30 Nemščina (RTV Zagreb) — 11.00 Angleščina (RTV Beograd) — 11.30 Praznična šolska oddaja (RTV Zagreb) - 13.30 Prenos športnega dogodka, 14.15 Propagandna oddaja, 14.30 Nadaljevanje prenosa športnega dogodka (RTV Ljubljana) — 15.40 Nemščina (RTV Zagreb) — 16.10 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 16.55 Poročila, 17.00 Tik tak, 17.10 Mladi pred praznikom, 17.50 Po Sloveniji, 18.10 Jager pa jaga - nastop Koroškega akademskega okteta (RTV Ljubljana) — 18.35 Rezerviran čas (RTV Beograd) — 19.45 Cik cak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 Vijavaja (RTV Ljubljana) — 20.30 Recital poezije - Prenos iz Jajca, 22.00 Saga o Forsy-tih - film, 22.50 Ilova gora, 23.05 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV PETEK — 29. novembra 9.00 Poročila (RTV Zagreb) — 9.05 Pozdrav iz Jajca, 9.10 Reportažno glasbena lepljenka o Jajcu, 9.50 Slavnostna proslava ob 25-letnici zasedanja v Jajcu, 11.30 Moški zbor Srečko Kosovel iz Ajdovščine, 12.00 Ringaraja (RTV Ljubljana) — 12.45 Risanke (RTV Zagreb) — 15.30 Boksarska tekmovanja za zlato rokavico (RTV Beograd) — 18.00 Kaleidoskop (RTV Ljubljana) — 18.20 Praznični mladinski koncert (RTV Beograd) — 19.05 Šel je popotnik skozi atomski vek, 19.55 Cik-cak, 20.00 Posnetek iz Jajca in TV dnevnik, 20.45 Vijavaja, 20.50 Diverzanti - jugoslovanski film (RTV Ljubljana) — 22.10 Koncert jugoslovanske glasbe (RTV Skopje) — 22.40 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 18.00 Kronika, 18.20 Mladinski koncert (RTV Beograd) — 19.05 Objektiv 350, 19.55 Propagandna oddaja, 20.00 T V dnevnik, 21.00 Spored italijanske TV (RTV Zagreb) SOBOTA — 30. novembra 10.00 Tiskovna konferenca predsednika Tita - prenos iz Jajca, 11.30 Film za otroke (RTV Ljubljana) — 14.55 Poročila — 15.00 Nogomet Vardar : Velež (RTV Skopje) — 15.45 Propagandna oddaja (RTV Ljubljana) — 16.00 Nadaljevanje nogometnega prenosa, 16.45 Narodne pesmi in plesi (RTV Skopje) — 18.00 Partizanske šole na Primorskem, 1820 Tvoja mladost je 9 1 M C C C e naša mladost, republika, 19.20 Niso samo rože rdeče, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dncvnkk in izvleček iz tiskovne konference, 21.00 Vijavaja, 21.05 Iz jubilejnega koncerta, 21.40 Sherlock Holmes - film, 22.30 TV kažipot, 22.50 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spor«d: 18.00 Kronika (RTV Zagreb) — 18.20 Tvoja mladost (RTV Ljubljana) — 19.20 Lirika, 19.45 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV NEDELJA — 1. decembra 9.10 Kmetijska oddaja v madžarščini (RTV Beograd) — 9.30 Dobro nedeljo voščimo z ansamblom Štirje kovači (RTV Ljubljana) — 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Zagreb) — 10.45 Filmska matineja, 16.10 Saga o Forsvtih -ponovitev (RTV Ljubljana) — 17.00 šahovski komentar (RTV Zagreb) — 17.30 Poročila, 17.35 Karavana - potopisna reportaža (RTV Beograd) — 18.05 TV kažipot, 18.25 Močnejše od zločina -film, 18.55 Cikcak, 19.05 Počasna zatemnitev v temo — ameriški film (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.45 Vijavaja (RTV Ljubljana) — 20.50 Tuji gesti na festivalu Split 68 (RTV Zagreb) — 21.50 Športni pregled (JRT) — 22.20 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV PONEDELJEK — 2. decembra 9.35 TV v šoli, 10.30 Ruščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.45 T V v šoli, 15.40 Ruščina (RTV Zagreb) — 16.10 Angleščina, 16.45 Kulturna panorama v madžarščini (RTV Beograd) — 17.00 Poročila, 17.05 Mali svet (RTV Zagreb) — 17.30 Skrivnosti narave - film, 17.55 Po Sloveniji, 18.20 Propagandna medigra, 18.25 Vloga in pomen sinonimov (RTV Ljubljana) — 18.50 Reportaža (RTV Zagreb) — 19.20 Vokalno instrumentalni solisti, 19.40 Rezerviran čas, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Vijavaja, 20.35 Sto korakov - TV drama, 21.50 Dueti in arije iz znanih oper, 22.20 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi program: 18.00 TV novice, 18.20 Znanost (RTV Beograd) — 18.50 Reportaža (RTV Zagreb) — 19.20 TV pošta (RTV Beograd) — 19.45 TV prospekt (RTV Zagreb) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 21.00 Spored italijanske TV TOREK 3. decembra 9.35 TV v šoli, 10.30 Angleščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.45 TV v šoli, 15.40 Angleščina (RTV Zagreb) — 16.10 Osnove splo šne izobrazbe, 16.40 Francoščina (RTV Beograd) — 17.55 Risanka, 18.10 Obrežje, 18.30 Propagandna medigra, 18.35 Filmski mozaik, 19.05 Naša manjšina na Koroškem, 19.55 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Vijavaja, 20.40 Film . . . Zabavno glasbena oddaja . . . Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi program,: 18.00 Poročila, 18.05 Tedenska kronika, 18.20 Tele-sport (RTV Zagreb) — 19.00 Biseri glasbene literature (RTV Skopje) — 19.15 Turizem, 19.45 Propagandna oddaja, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV Prodam Na zalogi imam večjo količino OTROŠKIH ŽAB — prodajam na debelo in drobno. Pošiljam po povzetju. — Izdelujem vse vrste, volnene, »••••< Svetovno znani H0lIDAY0iY ICE iz ZDA spet v Ljubljani O d 17. d o 24. 12. 1968 v hali Tivoli VSTOPNICE - PREVOZ - REZERVACIJE - INFORMACIJE CREINA — KRANJ, KOMPAS — KRANJ, Koroška 4, tel. 21422 Koroška 2, lel. 21431 KOMF/iS % CREINA • KOMPAS • CREINA • KOMPAS • CREINA • KOMPAS • • CRE bombažne v raznih barvah in po konkurenčnih cenah. Priporoča se MIHELClC TEREZIJA, pletilja, Pševska cesta 10, Kranj-Straž iišče 5697 Prodam PRAŠIČKE, 6 tednov stare. Zalog 49, Cerklje 5698 Prodam PRASlCA za zakol — Voglje 85, Šenčur 5699 Prodam delovnega VOLA, težkega 550 kg. Pangoršica 4, Golnik 5700 Prodam veliko NJIVO v bližini pokopališča Kranj. — Naslov v oglas, oddelku 5701 Prodam PRAŠIČKE, 6 tednov stare. Vasca 8 Cerklje 5702 Prodam dva PRASlCA po 160 kg težka. Barle Alojz — Luže 12, Šenčur 5703 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE in delovnega VOLA, vajen vožnje. Vodice H7 nad Ljub.. 5704 »/»/»/»/ar/jr/r Trgovsko podjetje Murka Lesce bo po sklepu delavskega sveta v soboto, dne 7.12.1968 ob 8. uri PRODALO na javni dražbi TOVORNI AVTOMOBIL TAM 4500, letnik 1963, vozen; izklicna cena 19.500 novih dinarjev Prednost imajo gospodarske organizacije; v kolikor ne bo interesentov, se proda tudi privatniku. Prodam PRASlCE za zakol. Strahjnj 38, Naklo 5705 Prodam dva PRAŠIČA po 150 kg težka. Vogl'e 63, Šenčur 5705 Prodam SMUCl (185) z markerjem in ČEVLJE za 35.000 S din. Kranj, Kutinova 8 (Orehek) 5707 Prodam mlado KRAVO s teletom ali brez. Zg. Bela 10, Preddvor 5708 Prodam dobro ohranjen prevozni CIRKULAR za žaganje drv z motorjem in števcem ter 3 leta starega KONJA. Žeje 9, Duplje 5709 PODJETJE VARNOST izpostava Kranj, Koroška 17 razpisuje prosta delovna mesta več VRATARJEV ČUVAJEV Pismene ponudbe s potrdilom o nekaznovanju jc treba dostaviti izpostavi Kranj, Koroška 17 Prodam SLAMOREZNlCO na ročni pogon. Dcv.main, LancOVO 10, Radovljica 5710 Večjo količino semenskega in nekaj Jedilnega KROM; PIRJA igorja po ugodni ceni prodam. Sp. Brnik 26, C«*' Ije 5711 I Vodam novo PLINSKO PEC aida z garancijo. Kranj Jc7.er.ska c. 42 57,1^ Zrlo ugodno prodam PEG na olje kontakt, Zagreb, 7500 kalorij in večji FILOD&N-DRON. Informacije: telefon 22-910, Kranj r,7i:i Prodam zelo poceni dve »HAVBI« za sušenje las. Naslov v oglasnem oddelku. 5714 Prodam dobro ohranjen krojaški ŠIVALNI STROJ pfaff na motor. Mali, Tupali-ce 58, Preddvor 5715 Prodam parcelo 501 nv z gradbenim dovoljenjem na lepem kraju. Zasavska — Ore-hek Naslov v oglasnem oddelku 5716 Prodam novo BUNDO za močno in večjo postavo. Stra-hinj 9, Naklo 5717 Prodam 70-litrskL KOTEL Za žganjekuho. Naslov v oglasnem oddelku 5718 Prodam novo športno rogove- KOLO MIKSER znamke girmi, MOTORNO 2AGO Znamke eastor, rabljen RADIO minorva, nov HLADILNIK bosch — 135-litrski, nov TRANSISTOR in UMIVALNIK s sifonom in kon-zolami 65 cm. Kranj, ul. 31. divizije 1 5719 Predam PRAŠIČKE, 6 tednov stare (mesnate pasme) in dober sadni MOŠT. Eržen Jože Zabukovje 2, Besni ca 5720 j Predam kompletno SPALNICO, kuhinjsko OMARO in | POMIVALNO mizo. Kranj, Ljubljanska e 29 5721 Prodam zazidljivo PARCELO s SADOVNJAKOM in vikend HIŠICO na Mlaki pri Kranju. Informacije dobite Kranj, Gradnikova 2, Hudak-Volčjak 5721 Prodam 7 tednov stare PUJSKE. Sr. Dobrava 9, Kropa 5722 Prodam zelo dobro ohranjen trinitni STROJ singer za entlanje pletenin. Lesce, Valvazorjeva 7 5723 Prodam PRALNI STROJ zopa-ss, 5 kg, ma'lo rabljen. Informacije od 12.—13. ure, telefon 21-319. Naslov v oglasnem oddelku 5724 Predam novo POMIVALNO MIZO z nerjavečimi kotlići. Cerklje 26 (gostilna) 5725 Otroški VOZIČEK, kombiniran, italijanski prodam, štrukelj, Škofjeloška C. 41, Kranj 5726 Prodam PRAŠIČA za zakol in mladega KONJA. Sp. Brnik 13, Cerklje 5727 Prodam rabljeno kuhinjsko POHIŠTVO, dva ŠTEDILNIKA in dva posteljna VLOŽKA. Struževo, 21, Kranj 5728 Predam dobro ohranjeno 8-basno HARMONIKO za 35.000 S din. Roblek, Bašelj 36, Preddvor 5729 Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO 600 m2 v Sr. Bilt-nj-u. Naslov v oglasnem oddelku 5730 Predam večjo količino PROSA. Naslov v oglasnem oddelku 5731 Prodam 30 arov NJIVE v Zalogu. Poizve se, Cerklje 66 5732 Prodam NAMIZNOTENI-SKO MIZO. Kavčič, Kranj Škofjeloška 9 5733 Prodam skoraj nov polav-tomatični Ovalni STROJ ve-*it e o i o • > m ti w d m u *> ti Anketa športnih novinarjev Zasluženo Ludvik Zaje Že v uvodu smo omenili, da se je letos naše uredništvo odločilo anketirati tudi znane slovenske športne novinarje oziroma urednike športnih redakcij glavnih slovenskih časopisov in RTV Ljubljana. Vsem smo postavili dve vprašanji: 1. Kakšen je po vašem mnenju vrstni red deseterice najboljših gorenjskih športnikov v letu 1968? 2. Zakaj ste se odločili za športnika, ki ste ga postavili na prvo mesto? Odgovori šestih športnih novinarjev o najboljšem športniku na Gorenjskem so bili povsem enotai. Vsi so postavili na prvo mesto Ludvika Zajca, sicer pa so v podrobnem odgovorili takole: EVGEN BERGANT — Delo 1. vrstni red deseterice: 1. Zaje, 2. Ankele, 3. Turk, 4. Jakopič, 5. Milek, 6. Mesec, 7. štefančič, 8. Lakota, 9. Kerštajn, 10. Cadeževa. 2. Na prvo mesto sem postavil smučarskega skakalca Ludvika Zajca, zaradi njegovih velikih uspehov v mednarodni areni, še posebej pa zaradi 9. in 12. mesta na olimpijskih igrah v Grenoblu ter tretjega mesta na tradicionalni tekmi na Holmenkollnu na Norveškem. STANE FUGINA — Ljubljanski dnevnik 1. vrstni red deseterice — 1. Zaje, 2. Ankele, 3. Pečar, 4. Milek, 5. Felc, 6. Turk, 7. Tišler, 8. Jakopič, 9. Ravnik, 10. A. Klinar. 2. Tu ni kaj premišljati. Prvi je Ludvik Zaje, saj je z velikimi uspehi v letošnji zimi dosegel od naših smučarjev največ, odkar nastopamo na olimpijskih igrah. DRAGO KRANJC — Sportske novosti 1. vrstni red deseterice — 1. Zaje, 2. Ankele, 3. Turk, 4. Mesec, 5. Štefančič, 6. Milek, 7. Jakopič, 8. Lakota, 9. Kerštajn, 10. Cadeževa. ! 2. Ludvik Zaje je prejel tudi že zlato smučko Sportskih novosti za najboljšega jugoslovanskega smučarja v letu 1968. Zato tudi moja odločitev k vaši anketi ne more biti drugačna kot da sem se odločil prav zanj. ZDENO VAHTAR — Večer 1. Vrstni red deseterice — 1. Zaje, 2. Milek, 3. Ankele, 4. Felc, 5. Švarčeva, 6. Tišler, 7. Jakopič, 8. Pečar, 9. Turk, 10. J. Rotar 2. Zajca sem postavil na prvo mesto, ker je v minuli sezoni pokazal najbolj stalno mednarodno formo, o čemer najbolj priča dejstvo, da ga je Marko Rozman postavil na svoji lestvici svetovnih skakalcev na odlično 13. mesto na svetu. FRANEK TREFALT — RTV Ljubljana 1. vrstni red deseterice — 1. Zaje, 2. Turk, 3. Ankele, 4. Felc, 5. Jakopič, 6. Tišler, 7. štefančič, 8. Ravnik, 9. L. Klinar, 10. A. Klinar 2. Ludvik Zaje je zaradi doslej največjih uspehov jugoslovanskega smučanja zasluženo prvi. JOŽE JAVORNIK — Glas 1. vrstni red deseterice — 1. Zaje, 2. Ankele, 3. Milek, 4. Felc, 5. •Mesec, 6. Turk, 7. štefančič, 8. švarc, 9. Pečar, 10. Jakopič 2. Ludvik Zaje je z velikimi mednarodnimi dosežki nedvomno dvignil ugled našega smučarskega športa v tujini in doma, kar bo imelo za posledico, da'bodo začeli v prihodnje tudi tisti pristojni športni forumi bolj vrednotiti naš nacionalni slovenski šport. Na osnovi ankete športnih novinarjev pa je naša — sicer neuradna anketa takale: 1. LUDVIK ZAJC (ŠD Jesenice) 60 točk 2. MAJDA ANKELE (SK Triglav) — alpske discipline 52 3. JOŽE TURK (KK Triglav) — kegljanje 37 4. POLDE MILEK (AK Triglav) — atletika 35 5. ALBIN FELC (HK Jesenice) — hokej 27 6. BLAŽ JAKOPIČ (ŠD Jesenice) — alpske discipline 25 7.-8. MARJAN MESEC (SK Triglav) — smučarski skoki 18 PETER ŠTEFANČIČ (SK Triglav) — smučarski skoki 18 9. VIKTOR TIŠLER (HK Jesenice) — hokej 14 10. MARJAN PECAR (ŠD Jesenice) — smučarski skoki 13 itd. Po obeh anketah je torej na vrhu smučarskih skakalcev Ludvik Zaje, ki je za svoje velike uspehe prejel v ponedeljek kot edini predstavnik z Gorenjske Bloudkovo plaketo. V deseterici so z manjšimi razlikami praktično vsi tisti najboljši gorenjski športniki, ki so jih izbrali naši bralci. Iz deseterice je izpadla edinole plavalka Lidija švarc, namesto nje pa so novinarji prisodili mesto med skupino desetih najboljših gorenjskih športnikov odličnemu hokejistu Viktorju Tišlerju s hokejskih Jesenic. J. Javornik Ludvik Zaje .Majda Ankele Polde Milek Bralci so izbrali najboljšega športnika Gorenjske Smučarji spet na vrhu Pokal Glasa je prejel — že drugič — smučarski skakalec Ludvik Zaje — V posebni anketi so letos sodelovali tudi športni uredniki časopisov in RTV Gorenjska je od vseh pokrajin v Jugoslaviji najbolj smučarska in smučanje je na Gorenjskem vodilni šport. To se je pokazalo tudi v letošnji anketi med našimi bralci, ki so že trinajstič zapored zbrali najboljšega gorenjskega športnika. Na včerajšnji prireditvi v kinu Center v Kranju ob podelitvi plaket Branka Ziherla najboljšim slovenskim športnikom smo podelili prehodni pokal tudi »zmagovalcu« naše ankete. Ludvik Zaje, najuspešnejši jugoslovanski športnik na desetih zimskih olimpijskih igrah v Grenoblu, si je povsem zasluženo priboril tudi naslov najboljšega gorenjskega športnika za leto 1968. Tako si je ta najboljši jugoslovanski smučarski skakalec z Jesenic »prislužil« še za konec leta naslov: najboljši gorenjski športnik 1968. Zaradi primerjave realnosti naše ankete med bralci pa smo letos napravili še eno anketo, in sicer med športnimi uredniki oziroma športnimi novinarji glavnih slovenskih časopisov in RTV. Iz primerjave z rezultati — neuradne — lestvice slovenskih športnih novinarjev z lestvico deseterice, ki so jo izbrali naši bralci je razvidno, da so bili letos naši bralci sorazmerno dokaj realni pri svojih odločitvah. Lestvica deseterice najboljših gorenjskih športnikov ne kaže samo velikih uspehov posameznih športnikov, temveč tudi, kateri športi so na Gorenjskem najbolj priljubljeni. Nič novega se torej letos ni zgodilo na tom področju. Na vrhu feo po enoletnem promoru spet zastopniki zimskih športov. Skratka v lestvici so zastopane naslednje panoge: smučanje (6), hokej (1), atletika (1), plavanje (1) in kegljanje (1). LESTVICA: 1 Nadaljnji vrstni red je naslednji: 11. Breda Pečjak (plavanje) — 278, 12. Cvetka Cadež (kegljanje) — 273, 13. Alojz Kerštajn (smučarski teki) — 204, 14. Vlado Martelanc (kegljanje) — 202, 15. Lidija Osovnikar (atletika) — 200, 16. Dušan Preželj (atletika) — 179, 17. Andrej klinar (alpsko smučanje) — 135, 18. Janez Mlinar (smučarski taki) — 128, 19. Darinka Zcrovnik (namizni tenis) — 124, 20. Sašo Košnik (plavanje) — 111 itd. LUDVIK ZAJC — ZMAGOVALEC Naslov »prvaka« si je torej priboril smučarski skakalec Ludvik Zaje, doma s Koroške Bele, član smučarskega društva Jesenice. Kdo je bil že na zaletišču planiške velikanke in drugih velikih skakalnic po svetu, bo povsem potrdil resnico, da ga je stisnilo pri srcu, če je pomislil, da bi se moral pognati (ŠD Jesenice) — smučarski skoki — 1145 - 695 LUDVIK ZAJC 1158 točk 2. MAJDA ANKELE (SK Triglav) — alpsko smučanje 3. POLDE MILEK (AK Triglav) — atletika — '088 4. ALBIN FELC (HK Jesenice) — hokej — 960 5. MARJAN MESEC (SK Triglav) — smučarski skoki 6. JOŽE TURK (KK Triglav) — kegljanje — 650 7. PETER ŠTEFANČIČ (SD Triglav) — smučarski skoki — 604 8. BLAŽ JAKOPIČ (ŠD Jesenice) — alpsko smučanje —595 9. LIDIJA ŠVARC (PK) Triglav) — plavanje — 383 10. MARJAN PEČAR (SD Jesenice) — smučarski skoki — 299 v belo brezno. Ludviku Zajcu in njegovim športnim kolegom — tekmovalcem pa take skrbi ne delajo preglavic. Letos je Ludviik zahtevne naloge vedno dobro opravljal in se ob Marjanu Mescu, Petru štefančiču in Marjanu Pečarju prebil v sam vrh našega smučarskega skakalnega športa, kar je potrdil predvsem na njegovih letošnjih največjih uspehih v Grenoblu in Holmenkollnu. Na drugo mesto se je po pričakovanju uvrstila Kranj-čanka Majda Ankele, ki je prav za konec njene športne kariere dosegla največ na letošnji olimpiadi, predvsem z odličnim dvanajstim mestom v slalomu. Najboljša jugoslovanska smučarka je torej povsem zasluženo naš vi-ce-šampion. Nič ni torej čudno, da so naši bralci, ki so sodelovali v anketi za najboljšega gorenjskega športnika, največkrat predlagali prav junake teh dveh značilnih gorenjskih panog. Najboljši kranjski atlet Polde Milak se je uvrstil na tretje mesto. Bil je edini gorenjski športnilk, ki se je udeležbi letnih olimpijskih iger v Me.xicu, bil pa jc skupaj z njegovim konkurentom Todosijevičem vse leto najboljši jugoslovanski skakalec v višino in je dosegel vrsto lepih mednarodnih uspehov. Hokej i sit i državne reprezentance so na letošnji olimpiadi dosegli z osvojitvijo prvega mesto v B skupini doslej največju uspeh jugoslovanskega hokejskega športa. V naši vrsti je bil nedvomno eden izmed natjzasJužnejšul za ta lep uspeh Albin Felc z Jesenic. Zato njegova uvrstitev na četrto mesto ni nepričakovana. Marjan Mesec je v minuli sezoni napravili nedvomno največji kvalitetni napredek cned mlajšimi tekmovalci in je bil na domačih in tujih tekmovanjih v prvi polovici sezone vedno najuspešnejši jugoslovanski smučarski skakalec. Bil je tudi na olimpiadi, kjer je zasedel solidno mesto med mojstri smučarskih skokov vsega sveta. Jože Turk, najboljši gorenjski kegljae, stalni član državne reprezentance je dosegel vrsto pomembnejših uspehov na domačih prvenstvih (dru-gi na državnem prvenstvu, slovenski prvak v parih ipd.) Dajvečji uspeh pa je dosegel na svetovnem prvenstvu v parih, kjer je osvojil skupaj s Steržajem srebrno kolajno. Sedmo mesto je zasedel mladi smučarski skakalec, elan državne reprezentance Peter štefančič iz Kranja. Dosegel je vrsto lepih mednarodnih uspehov, predvsem na tradicionalnih poletih v Kul-mu (Avstrija) in novoletni avstrijsko-nemški turneji. Blaž Jakopič je bil lotos naš najboljši alpski' tekmovalec in udeleženec olimpiade v Grenoblu. Napredoval je v kvaliteti, skratka bil je najuspešnejši jugoslovanski tekmovalec v alpskem smučanju minule sezone. Perspektivna mlada plavalka Lidija Švarc iz Kranja, lanskoletna zmagovalka naše ankete, je tokrat pristala na solidnem devetem mestu. Smučarski skakalec Marjan Pečar, ki ga že prištevamo ob množici mladih skakalcev za veterana, je mnogo več dosegel na domačih tekmovanjih in je njegova uvrstitev na deseto mesto v glavnem realna. Jože Javornik ^ Moj cilj: Planica 1909 | Najboljšemu gorenjskemu športniku Ludviku Zajcu smo postavili tri vprašanja: ® Čemu pripisujete vaše dosežke v minuli sezoni? Moji mednarodni uspehi so predvsem rezultat načrtnih priprav, ki jih imamo skakalci zadnja štiri leta. Kvaliteten vrh se je pri nas razširil, kar je imelo za posledico večjo konkurenco in s tem tudi izboljšanje naše kvalitete. Dosežke, ki sem jih zabeležil na velikih mednarodnih tekmovanjih, pa moram pripisati tudi večji tekmovalni rutini, ki sem si jo pridobil s številnimi mednarodnimi nastopi in da sem prav na najpomembnejših tekmovanjih v pravem trenutku našel samega sebe. • Kako gledate na novo sezono? Vsekakor optimistično, čeprav sem nekoliko manj treniral kot za olimpijsko leto. Glavni cilj nas skakalcev bo nastop na otvoritveni tekmi nove velikanke v marcu v Planici. Sicer pa so zame vse tekme pomembne. Priložnosti za nove afirmacije bo tudi v novi sezoni na mednarodnih prizoriščih dovolj. @ Kako bi vi sestavili deseterico najboljših gorenjskih športnikov, ne da bi pri tem upoštevali sebe? Odločil sem se za naslednji vrstni red: 1. Ankele, 2. Milek, 3. Felc, 4. Tišler, 5. Mesec, 6. štefančič, 7. Turk, 8. Pečar, 9. Jakopič, 10. Kerštajn. J. Javornik Smučarski učitelji na delu v Kranjski gori Smučarski učitelji Kranjske gore so na svojem nedavnem sestanku prikazali potek smučarske šole v preteklosti in potrebe za njen obstoj pri nadaljnjem razvoju turizma v Kranjski gori. Smučarska šola je obstajala že pred vojno in zadnjih deset let. Pri tem je mnogo pomagala pri razvoju turizma v kraju in v občini. Turizem pa se vsak dan bolj razvija in s tem tudi delo šole, zato je tudi potreben uradni status šole. Ta je sedaj priključena v obliki sekcije športnemu društvu Kranjska gora. Na sestanku so sklenili, da bo smučarska šola še naprej delovala v okviru športnega društva Kranjska gora. Šola bo izdelala svoj interni pravilnik o delu in ga predložila vsem svojim članom v obravnavo. Vsak učitelj smučanja bo med zimskimi počitnicami vodil enotedenski tečaj smučanja za mladino. Od 22 % dajatev od zaslužka pri svojem delu pri smučarskih tečajih za skupine tujih gostov, bodo odvajali 10% za trenerja, ki bo vso zimo vadil mladino v Kranjski gori za vrhunske dosežke v smučanju. Vsi učitelji pa bodo tudi sodelovali pri vseh izvedbah tekmovanj v Kranjski gori. Sklenjeno jc bilo tudi, da poučevanje tujih gostov (izvzeti so tečaji mladine iz SFRJ in tečajih naših sindikatov in delovnih organizacij) lahko vodijo organizirano smučarsko šolo le člani smučarske šole pri SD Kranjska gora. Z. Felc Prvenstvo osnovnih šol v Kranju v plavanju Dve zmagi za OŠ France Prešeren V zimskem bazenu v Kranju je bilo pred dnevi letošnje prvenstvo osnovnih šol Kranja v plavanju. Po pričakovanju je prvo mesto v ekipni konkurenci pri pionirjih in pionirkah osvojila osnovna šola France Prešeren. Učenci te šole namreč tedensko deset ur trenirajo v kranjskem bazenu in so bili zato doseženi pričakovani uspehi. Dobri pa so. bili tudi plavalci in plavalke osnovne šole Simon Jenko. Tudi ta šola veliko pozornosti posveča plavalnemu športu. Na tretje mesto se je uvrstila osnovna šola Stane Žagar. Razočarala pa je osnovna šola Lucijan Seljak. Iz nerazumljivih vzrokov se plavalci te šole niso pojavili na startu v zimskem bazenu. Najuspešnejši posameznici na prvenstvu so bili Judita Mandeljc, Bojan Grošelj, Karlo Švarc, Boris Štibelj, Cene Kašman in Alenka Kraljic. Predstavnik ObZTK Kranj tov. Branko Polak je predal po končanem tekmovanju zmagovitima ekipama prehodna pokala. Za uspešen nastop pionirjev in pionirk osnovne šole France Prešeren pa imata nedvomno največ zaslug predavatelja telesne vzgoje omenjene šole Borut Chvatal in Boris Holy. Rezultati: pionirji 50 m hrblno: 1.—2. Štibelj (F. R.) 38,0, švarc (S. J.) 38,3; 50 m prsno: 1. Grošelj 35,1, 2. Slavec (oba F. P.) 39,0; 50 m prosio: Kašman (F. P.) 32,1, 2. Artač (S. J.) 32,4; štafeta 4x"0 m prosto: 1. o. š. Simon Jenko 2:10,0 o. š. France Prešeren 2:14,9. pionirka — 50 m hrbno: 1. Porenla 38,4 2. Vegelj (obe S. J.) 42,0; 50 m prsno: 1. Mandeljc (S. J.) 39,6, 2. Faj;itar (F. P.) 42,8; 50 m prosto: 1. Kraljic (S. J.) 3G.0, 2. Lavička (F. P.) 38,8; 4x25 m prosto: 1. o. š. Simon Jenko 1:11,9, 2. o. š. France Prešeren 1 25,0. Končni vrstni red — pionirji: 1. o. š. France Prešeren 199, 2. o. š. Simon Jenko 185, 3. o. š. Stane Žagar 93; pionirke — 1. o. š. France Prešeren 192, 2. o. š. Simon Jenko 165, 3. o. š. Stane Žagar 85 točk. P. Didič Tradicionalno športno srečanje Ravne : Kranj Več uspeha za Kranjčane V nedeljo je bMo v Kranju tradicionalno srečanje športnikov iz Raven na Koroškem in Kranja v plavanju, namiznem tenisu in streljanju. Najbolj izdatno zmago so dosegli kranjski strelci. V posamični konkurenci so jim pripadla prva štiri mesta in zato ni bilo težko zmagati tudi skupinsko. Plavalci Kranja so visoko premagali goste iz Raven. V pionirski konkurenci pa so najmlajši kranjski plavalci doživeli ne- j pričakovan poraz. Delno opravičilo za poraz kranjskih pionirjev je v tem. da so gostje nastopili z nekaterimi tekmovalci, ki so bili leto starejši od sovrstnikov iz Kranja. Najboljši rezultat je dosegla Lidija Svarc v disciplini 200 m prsno, kjer je zabeležila dober čas 2:59,4. Zelo dobre rezultate pa sta dosegla še Andrej Slavec in Sašo Košnik. V srečanju namiznoteni-ških igralcev so imeli več uspeha Ravenčani. Najvažnejše srečanje v namiznem tenisu moških A ekip pa se je končalo z zmago kranjske reprezentance (Teran, Novak in Stare). REZULTATI: plavanje — pionirji: 50 m prsno: Zavee (R) 32,0, 50 m prsno: Zavrl (R) 38,8, 50 m hrbtno: Švc-gclj (K) 38.8, 50 m delfin: Zavcc (R) 34.6, 4x50 m meša- no: Kranj (Švegelj, Fon, Artač. Slavec) 2:30,2; pion:r-ke 50 m prosto: Porenta (K) 34.4; 50 m prsno: Panjtar (K) 42,4, 50 m hrbtno: Porenta (K) 38,2, 50 m delfin: Jahart (R) 40,2, 50 m mešano Ravne 2:48,0; ekipno — Ravne 42 točk (oziroma 6486 po tablicah PZJ), Kranj 38 točk oziroma 6326. Člani — 400 m prosto: Košnik (K) 4:48,6, 200 m prsno: Grošelj (K) 2:59,8 100 m hrbtno: Brr-zec (K) 1:15,0 100 delfin: Slavec (K) 1:05,2, 100 m prosto: Košnik (K) 59,0, 400 m mešano: Slavec (K) 5:27,6. Članice — 400 m prosto: Virnik (K) 5:53,6, 200 m prosto: Švarc (K) 2:59,4 100 m hrbtno: Pečjak (K) 1:17.6, 100 m delfin: Šmid (K) 1.27,4, 100 m prosto: Mihelič (K) 1:16,0, 200 m mešano: Pečjak (K) 2:57.2; ekipno — Kranj 93 oziroma 15866 točk. Ravne 38 oziroma 7238 točk. Končno stanje dvoboja Kranj ■ Ravne 151:100 (22192 : 1S654). Streljanje — ekipno: Kranj : Ravne 2171:1976; posamezno: 1. Lombar 547, 2. Frelih 515, 3. Naglic 545. 4. Pcter-nel (vsi Kranj) 531, 5. Špe-gelj (Ravne) 388 itd. Namizni tenis — meški A: Kranj : Ravne 6:3, mo5ki B — Kranj : Ravne 4:5; ženske: Kranj : Ravne 0:7, pionirji: Kranj : Ravne 11:1, pionirke: Kranj : Ravne 2:5. P. Biuić Tržiške smučarske novice % Na zadnji seji odbora za alpske discipline pri SZ Slovenije je bilo sklenjeno, da boda Trži-čani organizatorji ekipnega prvenstva SRS pionirjev. $ Smučarski klub Partizan Tržič je na svoji seji razpravljal tudi o organizaciji tradicionalnega mednarodnega zele-niškega veleslaloma. Sklenjeno je bilo, da bo le-i a 5. in 6. aprila prihodnjega leta. © Perspektivni t žiški smučar, v alpskih disciplinah Branko Klemen-čič, ki služi vojaški rok, je bil premeščen v športno četo in že trenira na Pokljuki. $ Po uradnem sporočilu SZ Slovenije je tržiški smučarski klub med pionirji na prvem mestu, člani in mladinci pa na tretjem. -dh Nova sankaška proga V novi sezoni bodo končno tržiški sankači tekmovali na novo urejeni sankaški tekmovalni progi v Podljubelju. Marljivi člani kluba so avgusta, septembra in oktobra opravili več kot 600 prostovoljnih ur. »Na novem tekmovalnem objektu bodo prirejena pomembna sankaška tekmovanja,« je dejal veteran tega športa v Tržiču Milan Česen. Med drugim bo 5. januarja mednarodno tekmovanje, 25. januarja republiško prvenstvo, februarja pa republiško pr** venstvo z navadnimi sanmi in sindikalno prvenstvo Tržiča. Tržiški sankači pa se bodo udeležili tudi vseh pomembnejših tekmovanj v Sloveniji, gostovali pa bodo tudi na velikem mednarodnem tekmovanju v Wolsbergu v Avstriji. -dh Znani dobitniki Na osnovi predlogov osnovnih organizacij občine Jesenice in izdelanih kriterijev je žirija za podelitev Gregorčičeve plakete že določila 15 izbranih, ki bodo letos prejeli to visoko priznanje za zasluge v športu. Podelitev priznanj bo 30. novembra v Gozd Martuljku v hotelu Franc Rozman-Stane. Podelitvi bodo poleg dobitn ikov prisostvovali tudi predstavniki najvišjih forumov v občini. Z. Felo GLAS ČETRTEK, 28. novembra 1968 Predstavljamo vam gorenjske delegate za kongres ZMS MttMi Prodaja STANOVANJSKE o reme V PRIZEMLJU stolpnice V TRŽIČU OD 22. NOVEMBRA DO 4. DECEMBRA 1968 vsak dan tudi ob nedeljah od 9.—18. ure 0 les c e Se dobrih deset dni nas loči od začetka zasedanji VI. kongresa zveze komunistov Slovenije. Te dni so na Gorenjskem šircke predkongresne razprave, na katerih delegati pripravljajo razpravo i različnih družbenih področij. Da bi bralec lahko vsaj delno seznanili s temi pripravami in vprašanji, ki jih bodo obravnavali na kongresu, vam danes predstavljamo delegate iz treh gorenjskih občin. V prihodnjih dveh številkah pa vam bomo predstavili še druge. inž. Filip Majcen # V kranjski občini smo zaprosili za odgovor delegata inž. Filipa Majcna, ki je zaposlen v industriji gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov Sava: Tovariš Majcen, znano vam je najbrž, da resolucija o razvoju gospodarstva in družbe kranjske občine do 1970. leta predvideva tudi nekatere integracijske procese na področju kranjskega gospodarstva. Del tega programa je bil sicer uresničen ob nedavni združitvi Save in Standarda. Na drugih področjih uresničevanje teh načel poteka precej počasi. Kaj menite o združevanju nekaterih sorodnih skupin kranjskega gospodarstva? »Združevanje je danes v gospodarsko visoko razvitih deželah povsem normalen in zelo pogost pojav. Združujejo se podjetja z enakimi in sorodnimi proizvodnimi programi, K temu pa jin preprosto sili vse večja konkurenca na svetovnem tržišču. Z gospodarsko reformo, ki je odprla tudi naše tržišče in na katerem se vse bolj uveljavlja zakon vrednosti, pa se je tudi naše gospodarstvo spoprijelo s podobnimi nalogami. Težko si je namreč predstavljati uspešno vključevanje v mednarodno delitev dela brez kvalitetne in velike serijske proizvodnje. Statistični podatki kažejo, da je danes v slovenski industriji kar 70 odstotkov zaposlenih v podjetjih, ki imajo manj kot 500 delavcev. To nedvomno kaže na precejšnjo razdrobljenost slovenske industrije in dokaj sečasno napredovanje na področju združevanja. Razumljivo je, da so zato možnosti za razširjeno reprodukcijo precej okrnjeno. Dogaja se tudi, da so proizvodni programi sorodnih podjetij — namesto da bi se dopolnjevali — prej ko slej precej enaki. Menim, da je precej podobnosti na tem področju tudi v Kranju. Zato sem prepričan, da so zamisli o združevanju v kranjfiki občini (zapisane v resoluciji) popolnoma upravičene. Strinjam se z ugotovitvijo, da je z združitvijo Save in Standarda uresničen le del resolucij-skega programa. V Savi in Standardu smo na podlagi strokovnih analiz spoznali obojestransiko korist v združitvi, posebno zaradi velike sorodnosti razvojnih programov obeh podjetij. Da pa združevanje na drugih področjih kranjskega gospodarstva potoka tako počasi, pa je najbrž več razlogov. Menim, da je razen nekaterih osebnih interesov (ti nedvomno so) tudi med delavci precej nezaupanja v uspeh takšnih odločitev. Posebno zaradi nekaterih več ali manj neuspelih poskusov združevanja v preteklosti. Zato sem prepričan, da so le podrobne ekonom.ske ana- lize tiste, ki lahko pokažejo prednosti aH pa slabosti noke združitve.« A. 2. Boris Klemenčdč ® Eden od štirih škofjeloških delegatov na VI. kongresu ZKS bo tudi tov. Boris KlemenčJč, profesor na osnovni šoli Gorenja vas, sicer pa predsednik občinskega komiteja ZMS. Zastavili smo mu sledeče vprašanje: Kakšni naj hi po vašem mnenju bili — oziroma kakšni so že — krit?riji sprejemanja mladih v zvezo komunistov glede na uresničevanje vsebinske reorganizacije ZK in glede na stališča oz. smernice predsedstva in izvršnega komiteja centralnega komiteja ZKJ? »Glavni kriterij za sprejem mladincev v zvezo komunistov bi vsekakor morala biti njihova aktivnost na družbenopolitičnem področju (tu mislim aktive ZMS, izvenšol-sko dejavnost, specializirane organizacije in samcniprav-ne organe v delovnih organizacijah). Kandidate naj predlagajo mladi sami, tisti, ki z njimi delajo, živijo in jih zato poznajo. Menimo, da je tak način najobjektivnejši in da mlade ljudi spodbuja k večji aktivnosti, saj jim ni vseeno, kako gledajo nanje njihovi tovarišu V Škofji Loki smo akcijo za sprejem mladih v naše vrste prav zato prenesli na mladinske aktive in na nedavno ustanovljeni aktiv mladih komunistov. Naše delo pa se s tem še ne konča. Z debatniimi večeri, ki jih vodijo znani družbenopolitični delavci, skušamo nove člane aktivno vključiti v politično, gospodarsko in kulturno dogajanje v občini, pa tudi na širšem območju. Bistveni vpliv na izoblikovanje takšnega načina sprejemanja mladih v ZK je imela vsesplošna demokratizacija naše družbe in vnašanje načel samoupravljanja v vse oblike družbenega življenja. S tem, da sami odločajo o kandidatih, komunisti izkazujemo zaupanje v mladino. Rezultati tega so že vidni, saj smo letos v naši občini sprejeli v Z K okrog 30 mladih, kar je glede na preii'jnja leta velik uspeh. Prepričan sem, da bo sedanji način sprejemanja mladih v ZK postal stalna oblika pomlajevanja in vnašanja svežih idej v naše vrste.« I. G. Zinka Srpčič 9) Med Štirimi delegati za šesti kongres ZKS v tržiški občini smo izbrali Zinko Srp-čičevo, zaposilono na osnovni šoli heroja BračLča v Tržiču. Večkrat ugotavljamo, da položaj šolstva ni urejen. Kje je po vašem mnenju najbolj boleča točka našega šolstva? »Po mojem mnenju, in mislim, da nas komuniste na tem področju čaka še veliko dela, je najbolj boleča točka v nerešenemu nagrajevanju prosvetnih delavcev. Ze dolga leta se namreč borimo za to, da bi bili šolniki nagrajeni po kvantiteti in kvaliteti dela. Kljub vsem našim prizadevanjem pa še vedno prevladuje mnenje, da se v šolstvu učiteljevega dela ne da izmeriti in da je zato na" grajevanje po delu nemogoče. Osebno menim, da je takšno mnenje samo izgovor za tiste, ki se boje, da bi bili po novem načinu plačevanja slabše plačani, kot so sedaj. Prepričana sem, da ni dela, katerega bi ne bilo mogoče izmeriti. Pri vsem tem pa je troba poudariti, da mi v kolektivu točno vemo, kdo iz" med prosvetnih delavcev dela kot je troba in kdo ne. Seveda s sedanjim načinom nagrajevanja prosvetnih delavcev zaviramo delovanje tistih učiteljev, ki so sposobni in pripravljeni delati. Ce bi končno uspeli vsaj približati se nagrajevanju učiteljev po njihovem delu, bi na splošno dvignili tudi razvoj šolstva in kvalitetnega pouka v naših šolah. Zavedati se moramo, da mladine ne vzgajamo za danes, temveč za prihodnost — za samoupravi j avsko družbo.« V. G. f******************* IX. NOVOLETNI SEJEM V KRANJU 15.—26. XII. 1968 Na NOVOLETNEM sejmu v Kranju RAZSTAVLJA IN PRODAJA ■ mm mm svoje KAKOVOSTNO BLAGO tudi mm trgovsko podjetje 99 99 • IIIRHIIBIIinaNIlIRimjPftMlIMKNIlDCICM POSEBNOST NA SEJMU TOVARNIŠKA PRODAJA smuči, okovja, sank TOVARNE ELAN iHrrt»iu«uiiiiiiMHiiiiii>miHiiiiiiiitiuuHiiii»iMHMiii ■■■■■■■■■■ iii-rrmT«-----------------------------------------------