Št^V. _____ Izhaja vs*X aan, izv7.<^»ši nedelje ob 4 popoldne. L"Va ?>. F-»r,ri$*:; Asiškega ft. 20, L nadstr. — Vsi ccjvi naj « p-štii-jc ircdri^vi Nefrankirana pisma sc ne f^rejerajo »p roVopis! se re vračajo. *da:atel5 Yr, c 6 vinarjev, z.istirel; Številke po tO vinarjev. Oglarl se računajo n.1 milimetre v širjkjsti cnc koloiio Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov .... niti po 10 vin Csmrtnlcc, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 23 vin Cr.Iasi v j tekstu lista do pet vrst.........K 5- vsrskn nadaijna vrsta.................. 2-— A'ali oglasi po \ vinarje beseda, najmanj pa M vi;iarjev Cp!ase sprejema inseratnl oddelek .Edinosti*. Naročnina ir icklaniacije se pošiljajo upravi lina. Plačuje se izključno la upravi .Edinosti\ Plača in toži se v Trstu. I prava in inseratnl oddelek se nahajata v ulici Sv. FranfUka AsiSkega it 20. — Poštnohranilničui račun 5t. 841.652. lijaiski Mm sprejeli s IM prati /i i italijanska zbornica. RIM, 20. (Agenzia Štefani.) Tekom odmora med obema sejama so se poslanci razšli po hodnikih zbornice, razpravljajoč o izjavi vlade aii pa zaposljeni z zeleno It n i igo. Tribune so ostale polne. Za vojno. LUGANO, 20. (Cenz.) V Rimu je v nedeljo udrla pred Kvirinal množica ljudi, ki je štela 100.000 oseb. V izprevodu so korakali številni stari in novi garibaldinci v rdečih srajcali. Videti je bilo tudi velike krvave karikature. Pred Consulto je imel Ob 5 popoldne so se predsednik Marco- pas|anec Barzilai hujskajoč govor in rav- I--tli v Hvnram in . .. . . .... . ra in poslanci zopet pojavili v dvorani in ra\no tako tudi ministri. Pred nabito polno hišo je ob živahnem odobravanju povzel za besedo poslanec D o s e 11 i kot poročevalec komisije in izjavil, da komisija predlaga enoglasni sprejem zakonskega načrta o izrednih pooblastilih za \ lado. (Dolgotrajno odobravanje.) Vzroki za to so jasni, kajti ta zakonik' načrt v resnici postavlja pečat na delo vlade. ki je vzela za voditelja glas domovine in čut za narodno čast pa kot spremljevalca. (Dolgotrajno odobravanje.) V tej usodni uri, ki nas združuje v eni edini volji, bo sklep zbornice popolna potrditev nepremagljive in gotove vere v pravo in slavo domovine. (Zelo živahno odobrav anje.) Poročevalec je končno povdarjal zaupanje v armado, mornarico in vladarja v nadaljevanju slavnih tradicij njegove rodbine. Viharna ovacija je bil odgovor govorni- no tako tudi neki duhovnik, ki je prepovedoval iztrebitev sovražnikov v Italiji in zunaj nje. Koionijalnemu ministru Mar-tiniju. ki je gledal skozi neko okno. je množica prirejala živahne ovacije. Več duhovnikov, mimo katerih je šel izpre-vod, je mahalo s klobuki in robci. Pred Kvirinalom se je vršila vkljub odsotnosti kraljeve dvojice dolga navdušena manifestacija ob viharnem vzklikanju »Evviva 1'ltalia! Evviva la guerra!« Z ovacijo pred angleškim poslaništvom in zahvalnimi besedami poslanika Rertnel Roda se je zaključila demonstracija. V Neaplju je hodilo 10.000 ljudi, prepe-vaje - _ po ulicah. Na čelu kzprevoda je korakalo 200 vseučillšč-nih profesorjev z rektorjem. Tudi v Padovi in Parmi so prirejali akademični senati pod vodstvom rektorjev sovražne obhode za vojno po mestu z vseučiliško zastavo na čelu. Vse italijanske framazonske lože so imele sejei n so sklenile propagan- kii Poslanci so vstali in ploskali. Ministr-'do za takojšnji poseg Italije v vojno na *ki predsednik Salandra in drugi ministri struni trosporazuma. V Palermu je bil pri so mu ob ponov nem odobrav anju stiskali j naskoku na nemški konzulat ustreljen roko. Občinstvo se jim je priključilo in klicalo »Živela Italija! Živel kralj!« Potem je tudi zbornični predsednik čestital govorniku. Poslanec B a r z i I a i je izjavil, da boče zbornica dati vladi obsežno svobodo delovanja, v polnem zaupanju vanjo. Poslanec Turati je obširno utemelje-val razlikujoče se mnenje oficijelnih socialistov. Poslanec C o I a j a n i (republikanec) se j je odrekel besedi ob klicu »Živela Italija!* (Ponovno odobravanje.) Poslanec Ciccoti (socijalist) je govoril v imenu ostalih socijalistov in je izjavil, da misli ko* državljan in socijalist, da ne sme delati akciji vlade niti dejanske niti moralne zapreke. (Odobravanje.) Nahajamo se pred obrambno vojno. Socijalisti upajo, da izide nova Evropa »z te vojne in da pride do tako zaželjene razorožitve. Osvoboditi hočemo napredek civilizacije njegovih zaprek. Razprav a se je nato zaključila. V tajnem glasovanju je bil nato sprejet zakonski načrt s 407 proti 74 glasovom. Nato je povzel za besedo zbornični predsednik Marcora, ministri in zbornica pa je vstala. Predsednik je izvajal: mV tej zgodovinski seli je zbornica zopet našla posvečeno vero v spomin lta- eden napadalec, več jih je pa bilo ranjenih. Da bi se še bolj povečala vojna strast, priobčujejo listi lažnjivo vest, da je v Trstu splošna vstaja. RIM, 2o. (Cenz.) »Agenzia Štefani « poroča 18. t. m.: Včeraj je šel impozanten izprevod na Kapitel. Nosili so na čelu iz-prevoda zastavo Trentina, Trsta, Istre in Dalmacije. Cula so se vzklikanja na domovino, kralja in Salandro. Salandra je imel nagovor in je rekel: »Sledili bomo vsi kralju po poti. ki je zaznamovana za velikost domovine. Sporočam pozdrave vseh armadi in juornarici. S Kapitola, s svetišča stoletja starega Rima, mesta Rima. izrekam moja voščila za novo slavo. Živel kralj, živela armada, živela Italija!« Množica, ki je napolnjevala sosedne ceste in trge, je navdušeno odgovarjala. ! Posl. P o d r e c c a ie poživljal italijanske : matere, naj doprinasajo. svoje žrtve za belgijske matere. Nadalje je nakazoval i mestu Rimu pot. ki so jo leta 1860. na-i kazovali Napolitanci Bi\iju, sobojevniku j Garibaldiievemu. Množica je vzklikala I armadi, kralju in Belgiji. Nato je govoril IT A n n u n z i o, ki se je spominjal velikih manifestacij v soboto zvečer, prečital pe'sem na rimske tradicije, italijansko armado in mornarico ter končal svoj govor v vznesenih patrijotič- lije. Podvizajmo ^•^ ftorimojvoie dol- ni!l besedah, ki so takorekoc elektrizira- le množico. Množica je nato prisilila tren-tinskega poslanca B a 11 i s t i j a, da je govoril. Battisti je izrekel upanje, da bodo kmalu osvobojene italijanske pokrajine Avstrije. Občinstvo je zahtevalo, naj zvoni veliki kapitolski zvon. i /nos t i napram domovini, v trdni veri, da morajo sloga in trdnost ter hrabrost armade in mornarice dopolniti edinost domovine. Na) živi naša lalija!« (Zelo živahno odobravanje.) Predsednik je nato posvetil nekaj besedi kralju in zaključil z »živio« nanj, kar je zbornica sprejela s ponovnim navduše-. nim odobravanjem. | Na predlog ministrskega predsednika j ^^ Salandre se je zbornica nato odgodila na Izprevod je nato počasi krenil pred nedoločen čas. francosko poslaništvo. Na trgu Farnese je Po koncu seje se je priredila velika o- več tisoč oseb klicalo »evviva« Franco-v aciia D* Anunnziju. ski. Na poslaniški palači so razvili franco- uni*u#..i«> n■ oAiia zastavo, ki jo je množica pozdravila nujSKCaja na VOJflO. z Živahnimi vzkliki. Poslanik Barrere R! H. 20. (Kor.) Znani zgodovinar Viljem; *e je s tajniki pojavil na balkonu. Vsi so Ferrero je v radikalnem milanskem »Se-1klicali: >Živela Italija!« Množica je pela •i i d- ' marseljezo m patrijoticne pesmi. Barrere ,olu naperil besne napade na kneza Bu- je v ginjenjh besedah za oya. Sovega. ki da se ne straši celo sredstev, c;je in je zaključil z »evviva r Italia«. s katerim! je diplomacija starih časov de-] Nato je krenil izprevod proti m.aistrstvu lovala v Carigradu. i notranjih stvari in mornarice ter pred sta- ii v« • nk;.., ii„ ' novanje poslanca Barzilaia. ki je tudi iz- ,ldea Naz.onale« objavlja hujskaško( reke| upanje^ja bwdo kmalu zopet osvo_ karikaturo, na kateri ste odrezani glav« j jeni italijanski predeli Avstrije. Ob peva-Ciioiittija in Bulovtega druga poleg druge,, tiju patrijotičnih pesmi se je izprevod razna sa jeni na drogov ih. Na drugi strani sva-; šel na trgu Svobode. re celo Nemcem sovražni listi, da bi kdo DijOiH PNllltfUCl RIM, 20. (Cenz.) Dijaki vseučilišč v Padovi, Rimu, Moderni in Parmi so se dali vpisati v prostovoljce, da se udeleže vojne. Začeli so se že uriti v orožju. napadal kneza zaradi njegoveg postopa-, nja. Kot Nemec da je storil le svojo dolžnost. če je energično nastopil za koristi1 svoje države. Poslanec De Felice, znani voditelj irre-dentističnih in za vojno navdušenih socijalistov. ie v stopil kot prostovoljec v 4. peš-poft. poslanik konferirala 5 Sonninom. Zvečer je bil turški poslanik pri Sonninu. Njegov poset se spravlja v zvezo s konferenco avstrijskega in nemškega poslanika s Sonninom. Senitorii zoktevojo ponovno presojo avstro-ogrskih ponudil ŽENEVA, 21. (Cenz.) »Tribuna« javlja iz Rima: Predlog, podpisan po 72 senatorjih, pozivlje vlado, naj pred začetkom vojne še enkrat prerešeta avs.tro - ogrske ponudbe#v skupni komisiji obeh zbornic. Demonstracije proti vojni. MILAN, 21. (Cenz.) »A van t« piše: Brzojavke iz veliko italijanskih mest govore 0 velikih demonstracijah proti vojni, a jih je cenzura večinoma črtala. List priobčuje začetek številnih brzojavk, iz katerih se da spoznati, da se ljudska duša upira vojni. 1 ako so bile v Fiorenzi, Benetkah, Ales-sandriji, Bustu, Pisi, Onegli, Ravenni, Comu in Monzi demonstracije proti vojni, ki so jih potlačili bolj ali manj. Socijiiistlčno zborovanje v Italiji. BASEL, 20. (Kor.) Kakor poročajo „Ba-seler Nachrichten", se ]e v Bologni posvetovalo predsednlštvo socijalistične stranke z zastopniki splošne delavske zveze in parlamentarne skupine o stališču, ki naj ga zavzame stranka v .vojnem vprašanju. Opustila se je popolnoma misel generalnega štrajka in je bil sprejet dnevni red, v katerem se je potrjevala neomajna nenaklonjenost pro-le arijata napram udeležbi Italije v vojni in se je naložilo parlamentarni skupini, naj glasuje proti vsaki zahtevi kredita v vojne namene. D' Annanzio v avdijenci pri kralju. CHIASSO, 20. (Cenz.) Kralj Viktor Ernanuel je davi sprejel v vili »Ada- v avdijenci D' Annunzija. Pogovor med vladarjem in pesnikom je trajal tričetrt ure. Kralj je posetil več vojašnic in rezervniki in ljudstvo so ga viharno pozdravljali. Vsi Srbi In Hrvatje izgnani iz Italije? KODANJ, 20. (Kor.) Dopisnik lista „Bir-ženija Vjedomosti" poroča iz Niša 7. t. m.: Danes je prispela semkaj vest, da so bili iz Italije pregnani vsi arbi in Hrvatje, ki so bivali v Italiji od začetka vojne sem. Med njimi se nahaja znani srbski kipar Meštrović. Amnestija za politične zločine. RIM, 20. (Cenz.) Kraljeva naredba objavlja splošno amnestijo za politične zločine in pogreške. Postil pisemski promet z Inozemstvom ustavljen. CHIASSO, 21. (Cenz.) Že 17. t. m. so ustanovili vojaške pregledne urade za vsa pisma in poštne pošiljatve iz Italije. Italijanska pošta je isti dan ustavila odpremo zaprtih pisem iz inozemstva in v inozemstvo. Ustavljen pomorski promet. RIM, 20. (Cenz.) Od 16. t. m. ne zapušča nobena ladja talijanske trgovinske mornarice italijanskih pristanišč. Italijanski ladijski lastniki so na vladni ukaz ustavili tovorni in osebni promet. Genovo so povsem zaprli za nevtralno plovbo. Nekdanji poveljnik Przemysla umrl.- BUDIMPEŠTA, 20.(Kor.) Nekdanji trd-njavski poveljnik Przemysla, fml. Ferdinand pl. Siedler je danes umrl. VfljfiE Tirflls prsti trispirizinu. Boj za Dardanele. BEROLIN, 20. (Kor.) Posebni poročevalec Wolffovega urada v Dardanelah poroča: Odkar je bil torpediran ,:Goliath", zavezniško brodovje ni vdrlo v notranjo morsko ožino. Vedno prihaja le malo ladij samo za kratek 1 Pošiljanje blagovnih vzorcev vojakom na bojiščih ustavljeno. DUNAJ, 20. (Kor.) Zaradi prevelikega na-kopičenja.se je do nadaljnjega ustavilo pošiljanje blagovnih vzorcev na bojišču sc nahajajočemu vojaštvu. Že sprejete take pošiljatve se vrnejo odpošiljateljem. Žitni trg. BUDIMPEŠTA, 20. (Kor.) Brez prometa. Vreme ^o dežju se jasni. Moč italijanske armade. „Kolnische Ztg.* prinaSa članek o moči italijanske armade, ki jo ceni tako-le: iMobilna vojska prvega poziva šteje po načrtu štiri armade, katerih vsaki se pridružuje po ena konjeniška divizija s kolesarskimi stotnijami, mitralješkimi oddelki, dvema jezdečima baterijama, pote n letalsko čas preko črte Siddil Bahr-Kum Kaleh in brodovje, najbrže po pet težkih baterij kop- se umikajo ob prvih strelih ob ežnih baterij Boji na kopnem se na evropski strani nadaljujejo uspešno. Turki so do še dalje porinili nazaj izkrcane čete in zavze'i več njihovih strelskih okopov. Novi francoski poveljnik. . CURIH, 20, (Kor.) Kakor poroča „Neue ne armade, brzojavni oddelki itd., vsega 12 armadnih zborov s 25 divizijami. Alpinske Čete, ki postavijo takoj tudi svojo mobilno milico in deželnobrambne formacije, dajo mobilizirane 60 bataljonov in 36 baterij (v vojni najbrže 48) za prvo brambo meje. ;\2 baraljonov trdnjavske in obrežne artiljeri.c, kakor tudi ostanek ženijskih čet, ki ne pri- Zuricher Zeitung« iz ŽenevC je^1 general ^ Ov"porabo ^ vojski prvega poziva, tu Gousanel, ki kot naslednik D'Amadi pre- j .e™10- Skoraj tri četrtine redne mo- vzame vrhovno pove^ništvo nad francoskim . ' l/ne ekspedicijskim zborom, prispel preci Darda- c e nov nele„ Turški glas o Avstro-Ogrski. CARIGRAD, 19. (Kor.) »Tasvir i Ei-kiar« omenja v svojem uvodniku iz izvajanj v seji ogrske zbornice 17. t. m. besede grofa Andrassyja, da sta zbornica in ves narod edina v svojem sklepu, da storita svojo dolžiost do zadnjega konca, ko bi bil kak spor neizogiben, in piše, da nam te besede še enkrat predočujejo v vsej velikosti našo domovino in naši dolžnosti. List še enkrat navaja vzroke, ki so bili Turčiji povod, da je stopila v vojno, ki je dosedaj potekala zmagovito in zaključuje: Tudi mi. turški in mohamedanski narod, bomo do zadnjega moža vršili svojo dolžnost in doprinašali žrtve, ki se nam vojske prvega poziva so že pod orožjem. Mobilna milica (deželna bramba), ki se more danes, ob močnih novinskih kontingentih zadnjih let, sestaviti iz 27- do 32letnih ljudi, ima dati četam prvega poziva (ne gle le na alpinske čete) po eno divizijo za vsak zbor. Mobilna milica — ne upoštevajoč trdnjavske formacije — sc more računiti na 350.000 mož, tako t'a bi štela kopna vojska 12 milijona mož. Ali bo mogoče to celo število uporabiti 'J! izven Italije, je drugo vprašanje, odvisno od razmer, kalerih se tu ne bomo dotikali. V vojski je odstotni postavek ljudi, ki pripadajo drugemu pozivu in so se le šest mesecev vežbali; morda pridejo ti deloma naj-| prej k nadomestnim formacijam. Vir za le-te I tvori tretji razred, ljudje, ki so ji;n i in s tem črni vojski — v miru neposredno ■ - . . ,- . ..... ^ i pri naboru odka^ani. Glasom nabornega za- nalagajo. Od koderkoli naj prihajajo teza- £ona ob čfna 18_ dj 3k9Ie|ne ve m kakor velike naj se tudi zde, prema- * , ,:pisi objavljajo govor | s|Užba vojaški oblasti. Socijalnodemokrat-uen*vke^a državnega kancelarja M. Beth-, ske demonstracije proti vojni se nadalju-rnann - Holluega in ogrskega ministrske- 1 jej°. ga predsednika grofa Tisze .»Popolo« z DiplOfflatSke kOnfeTMCe. odobravajokomentarjem. o=ia!i Ustij LUGANO, 20. (Cenz.) Včeraj sta prvi pa za enkrat brez komentarja. ; tajnik ruskega poslaništva in francoski Obveznosti Italije. MILAN, 20. (Cenz.) »Secolo« poroča iz Rima: V zadnjem pogovoru Vivianija z italijanskim poslankom v Parizu, Tittoni-jem, je vprašal Viviani, ali bo Italija zavlačevala svojo odočitev. Tittoni je odgovoril: Nova pogodba nas obvezuje, da moramo marširati tekom nekega določenega časa, in to obveznost izpolnimo zvesto. »Secolo« komentira te besede tako-le: »Italija se je zavezala, da bo marširala tekom enega meseca po sklepu pogodbe. Ko bi pa ostala Italija mirna tekom tega časa, pogodba sama po sebi postala neveljavna. Italija In Angleška. RIM, 21. (Cenz.) »Messaggero« poroča: 2adnje dni se je vršila med italijanskim in angleškim kraljem živahna izmenjava brzojavk. Kralja sta si čestitala na doseženem dogovoru med Italijo in trospo-razumom. Italija li balkanske države. ATENE, 20. (Cenz.) Tu vlada veliko razburjenje zaradi postopanja Italije, ki je naperjeno proti grškim interesom na Balkanu. Pričakovati je v prihodnjih dneh važnih odločitev. . SOFIJA, 20. (Cenz.) Morebitni ukrepi balkanskih držav bodo imeli za posledico mobilizacijo Bolgarske v interesu varnosti dežele. Preosnova kabineta na Angleškem. LONDON, 20. (Kor.; V dolnji zbornici je naznanil ministrski predsednik Asquith, da vlada namerava napraviti korake za preosno-vanje kabineta na široki osebni in politični podlagi. Končnega sklepa še ni, a da se i'.ogne nesporazumljenjern, želi govornik pojasniti vsakomur, da bi se prvič nameravane izpre-membe ne zadevale stališča ministrskega predsednika in državnega tajnika za zunanje stvari, drugič, da se ne namerava nikakršna izprememba v politiki dežele z ozirom na nadaljevanje vojne, ki se mora nadaljevati z vso odločnostjo in vsemf sredstvi in da se tretjič preosnova kabineta, ki se zgodi v vojne namene, ne sme srratrati kot opustitev politične misli kake stranke. Govornik je o-vrgel izjavo Bonarja Lavra in rekel, da vodi opozicijo edinole razmišljanje, katera metoda bi bila najboljša za uspešno dovršitev vojne. Vesti o političnih pogajanjih na Angleškem neresnične. LONDON, 19. (Kor.) Bonar Law je imel v Guildholli govor, v katerem je rekel med drugim: Razširjale so se govorice o političnih pogajanjih in kombinacijah politikov in državnikov. Take kombnacije bi bile brez smotra, da, še več kot Urez smotra, izvzemši, ako bi vodile k združenju vsega naroda in njegove organizacije v svrho zaključenja voine. vpoklicali 15, maja, tako da se more večii a enot te teritorialne milice nemudoma mobilizirati. Kako daleč je stopnja pripravljenosti že napredovala, je iz predstojećega lahko sklepati. Slovenci! Pobirajte Družbo sv, Cirila in HiM! Socijalisti in nacijonalizm V berolinskem mesečniku Die moderne Rundschau«, objavlja znani vodja avstrijske nemške socijalne demokracijo Pernerstorfer članek, v katerem nastopa proti slabo uinevanemu internacijona-lizmu in zapripadnost k gotovi narodno^-sti. Kdor se obrača od Svoje narodnosti, je — naglasa Pernerstorfer — ali teoretik brez krvi in imena, ali pa banavs (pro-staški človek)... Skozi dobo dveh človeških rodov so se trudili, da bi privzgojili delavstvu omalovaževanje nemške narodnosti. In sicer se je godilo to pod pogoji, ki so bili ugodni za ta pozkus. Izjalovil se je popolnoma. S tem dejstvom se bo mo-M7DAMA on no™ \ 7 ra*0 računati v bodočnosti. Elementarna JH^AŽIE^ je razšS i sl'a "-iionaHzma ie prodr.n. Vsi so se po- tevolucijonarni odbor. Vada popoka mi, | ^ « ^^otčnZ vplU valo na nadaljno politiko vseh držav in vseh strank. V kolikor tirajo države no-LONDON. 20. (Kor.) Reuterjev urad po- tranjo in vnanjo politiko, morajo, bolj nego roča iz Hankava: Ljudska množica je napadla Ha Portugalskem mir. Kitajsko-japonski spor. neko oljarno, last nekega Japonca, pri čemer je bilo ukradenih nek^j bal bombaža. Nekoliko kitajskih vojakov je razgnalo plenilce. Oddelek japonskih vojakov se je umeknil. Sedaj je. zopet vse mirno. se je to godilo doslej, ozirati se na razpoloženje naroda. V kolikor hočejo stranke uveljaviti svoj program, morajo delati td na podlagi resničnosti sedanje države, tudi če hočejo, kakor n. pr. socijalisti, temeljno izpremembo te države. Stran IL „VEČERNA EDINOST* št. 92. V Trstu, dne 21. maja 1915 I I. - ic t • veual Cela armada kot krstni boter. Kakor žrtve na poseben način. Izbrizgavajo i - Jas . Ker je na poroča „Vossiche Ztitung-, dobi najmlajši član namreč sluz. na katero se love njihove ' i ri:-. a d c- » dr- prestolonaslednikov^ rodbine, v aprilu rojena žrtve. Tudi nekateri pajki love svoj plen. rar. « prcu » scii» j v rnala princezinja, izrednega krstnega botra, brizgajoč na mravlje in drobni mrčes : l i K ■T M'.; o.-rito :a Poleg drugih osebnosti je namreč prestolo- nitke in jih takorekoč ulove v za\niKov m v>er. stran k • li.^r »r i v i« no Ma Poleg drugih osebnosti je namreč prestolo- nitke in jih takorekoč ulove v zanko. \ ? . - w . . * . : nalizem je nasledniška dvojica določiia za krstnega bo- rekah Zadnje Indije in sosednjili otokov t ... fJ-.! Ijiva ^ila. zato tra tudi celo peto armad<^ na katere čelu živi ribica, ki strelja mrčes, sedeč na vo- ral.i-ure / . - ;>rez računjanja s t » stoji prestolonaslednik. dnih rastlinah in ga lovi zelo spretno. V C! : o > ' : v za države ne Šenzacjonalne aretacije v Serajevo. Iz posebno izobličeno žrelo nabere vode in za — Ke, v k :k< r jim ie resno do Sarajeva javljajo: Že nekoliko dni se razna- jo potem brigne z veliko spretnostjo na d. ::vcljavii«• w«>j pr. -ram. v koli- ca po Serajevu, da so prijeli nekaj trgovcev svojo žrtev, ki jo hoče ujeti. Na najspret- k- r t«»rc: m pri*va a jo pravico nt le do radi sleparij na škodo erarja povodom raz- nejši in najprimernejši način pa lovi svo- e- stence. ampak tudi d » odločilnega ne~a dobavljanja za vojsko. O stvari sami se jo žrtev znani mravljinčar, čigar ličinka vplivanja na državao in dfirtnn /ivljt- doznava sledeče: Zaprli so bivšega bankirja, | si izkopava posebno past, v katero lovi rie. Mi b. jo naši >1« venski socijalisti ho- milijonarja Ježua D. Šaloma, ki je bival ne- mravlje in drobni mrčes. Več pajkov ima! Ivrsi Hrže Trst, Piana S. Giovanni 1 7 kohinjsKih in kietarakih potreb« aaOlUgtf 3Cin od lesa in pleienia, Škafov vreot, čebrov in kad, sodfiekov, lopa\ reset, sit in baakovretnih košer, ierbasev in raet«! ter mnogo dmrih v to stroko spadajo&h predmetov. ^^S svojo trgovino s kuhinjsko posodo vsako vrsto bodi od porcelana, zemlje emaila, kositarja ali cinka nadalje pasamantorje, kletke itd. Za gostilničarja pipe, kroglje, sesale in stekleno posedo za vino. Fr&teiSI Rauber Trst, ul. CarsJucci 14 <> ^e upirali, najstrast- ške zapore v Serajevu, kjer je sedaj zaprt.; se vojujeio kakor vojske. Razvila se je pri reje - ^ nori!! ; roti nam tedaj, kadar Zaprli so tudi njegovega brata Mošo Salom, njih »vojaška kasta«, torej stalna mrav ____: I : . _ 1 1 1 m-m r » / 1 I I ■ / I * aTfc t M L" / i U: »n !n H n U nn 1 .. Hlo.n«.. Da>4 o n^nmF f lin m liin.'l'l "Jimod'l T Te veda inMil tudi na korist svoje — stran- vojne oškodovan za jako velike svote, ke! Sedaj pa iih avtoriteta iz njihovega aretacije bogatašev, ki so vpleteni v to afe- lij^ti t::bora postavlja pred neizo- ro, so vzbudile veliko senzacijo. Leonardo a \ inci izumitelj strojne puške. V časopisu *Das VVeltall« piše Franc Feldliaus. ki se je posvetil študiju tehničnih izdelkov in izumov, Leonarda da ncija. da se imamo temu italijanskemu mojstru (roj. 1452 — umrl 1519) zahvaliti gibno potrebo revizije svojega naziranja ozirom na nacijonalno idejo, ki je — kakor pravi Perner>torfer — elementarna sila. Ali se bodo naši socijalni deinokratie hoteli še nadalje boriti proti elementom, da—i morajo tudi oni poznati staro resni- co. ane boi proti elementom brezupen?! tudi za m]VA strojne puške. Feldliaus re-j Naša socijalna demokracija je na razpotju — prišel je tudi zanjo psihologični mo- pične mravlje imajo zelo velika grizala v podobi sablje, s katerimi morejo težko raniti sovražnika. Končno pa tudi boj od blizu, s kepelci, ni neznan v kraljestvu živali, kajti po trditvi prirodopisca Du Chailla lomijo gorile in šimpanzi drevesne veje in jih uporabljajo kot kole. Najbolj pa je v prirodi razširjena obramba, podobna sivi vojaški uniformi. Cela vrsta živali, takoimenovani »miinikri«, se znajo s svojo barvo prilagoditi tako svoji okolici, da jI 1 novosti, velik izbor izgotovljenega perila in na metre, spodnje srajce moderci. Vezenine in drobnarije, preproge, zavese, trliž po izjemno nizkih cenah. IIHEIHUligi II I i Umetni zobje z in brez čeljusti, zlate krone in oMKi VILJEM TUSCHER konces. zobotehnik TRST, ul. Caserma št. 13, II. n. Ordinira od 9 zjutraj do 6 zvečer. ♦ HH9VH m t SSSl meni, ko morajo izpremeniti svoje praktično postopanje napram svojega lastnega naroda za s\ojo nacijonalno ohranitev. S! cnski sociialni dernokratie naj se ne ierira o Leonardovih risbah, ki predstav-1 |ih, mogoče razpoznati. Tako.so kobilice Ijajo model puške z večimi cevmi. S tem iraio nikdar ni in naj si ne zatiskajo očesa ejstvi. pred zahtevami velikega ki ga preživljamo: od vprašanja, se odzovejo pozivu poslanca Perner-rja — naj se vsakdo zaveda pri-sti k svojemu narodu (^ziroma od anja, ali se našemu narodu zagoto-»dočnost in razvoj: od tega vpraša-od\isna tudi bodočnost slovenske pcano' vpriv vita b« n?a je socijalne demokracije!! Naša socijalna demokrat » je bila na potili zmote z ozirom na naciionalno iuejo! Ta konstatacija naj se ne razume kot očitanje. Zmota je spremljevalka človeka in tudi — političnih strank. In naj je še tak > stara, nič ti ne škoduje na ugledu, ako se jej po boljšem sr »znanju — odpoveduješ. Skrb za svojega naroda bodočnost nam narekuje pričakovanje. da veliki trenotek ne najde v naM slovenski sociialni demokraeiii — naj bi se doseglo, da bi se moglo izstreliti več strelov hitro drug za drugim, toda v raznih smereh. Takemu stroju so tedaj rekli »orgle mrtvili . Največji model, ki ga je predlagal Leonardo da \ inci, kaže puško z osmimi lafetami, vsaka z devetimi cevmi. Taka puška bi mogla torej oddati 72 strelov. Sedanja strojna puška z obračljivo cevjo, v katero se avtomatično neprenehoma devajo patrone, ima seveda večji učinek, nego ga je mogla imeti Leo-nardova puška z največjim številom cevi. Toda. kakor poroča Feldhaus. je veliki izumitelj vendarle pravilno razumel princip strojne puške in s svojo znanostjo tudi v tem oziru nadkrilil svojo dobo. Argonski lev. Specijalni poročevalec Timesa« podaja sliko generala Gouran-da, ki je prevzel namesto generala d' A-madeja poveljništvo nad francoskim zborom v Dardanelah. Poročevalec piše: V tako podobne listu ali vejici, na fcateri sede. da jih ne spozna niti vajeno oko. Živali, ki žive po stopah in puščavah, imajo popolno > unitormo khaki«, da jih je težko spoznati od barve pustinje. Nasprotno pa imajo živali, ki žive v polarnih pokrajinah ali v snegu, belo ali belkasto barvo, mrčes in ptiči, ki žive v pragozdo-' vih in v tropični vegetaciji, igrajo v vseh barvah, so pisani ali zeleni, žareči se v vseh barvah, kakor tropične cvetlice. To prilagojanje živali svoji okolici je eden najznamenitejših prirodnih pojavov in je jeizdal in ziložil naslednje knjige: 1. »VOHUN«. Spisal I. F. Cooper. — Cena K 1.60. 2. »TRI POVESTI GROFA LEVA TOLSTEGA«. — Cena 80 vin. 3. »KAZAKI«. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Josip Knaflič. — Cena K 1.60. 4. »PRVA LJUBEZEN«. Spisal I. Sjergje-vič Turgjenjev. Poslovenil dr. Gustav Gregorin. — Cena 1 K. 5. »POLJUB«. Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svetla. Poslovenil F. P. — Cena 80 vin. 6. »BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH «. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 80 vin. »IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dosto-jevskij. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60. »JURKICA AGIČEVA«. Spisal Ksa-ver Šandor - Gjalski. Prevel F. Orel. Cena K 2. »UDOVICA«. Povest iz 18. stoletja. Napisal I. E. Tomič. Poslovenil Štefan Klavš. Cena K 1.60. 7. 8. 9. i IjUCll! IZ 1'G'H?, Vojaški begunec ubil in oropal svojo Ia>tno že-.o. V nedeljo popoldne je izvršil i v Bud mpešti neki vojaški begunec krvavi z! čin. R. I opita, štiridesetletni črnovoj-nik, je služil pri budimpeštanskeni prvem čmovoju >kem pcšpolku in sicer že več mesecev. Pred štirimi tedni pa ie Dopita naenkrat izginil od polka. Iskali so ga večkrat v njegovem stanovanju, kjer je i stanovala njegova žena. a pokazal se ni! n'kdar tamkaj. V nedeljo pa je Dopita na-enkrat prišel k svoji ženi. Sosedje so ga videli, da je stopil v stanovanje, toda. kaj' se je zgodilo pozneje, ne ve nihče. Opoldne je prišla k begunčevi ženi v posete 1 njena mari. in ko je prišla v sobo. je pač I imela kaj videti. Na tleh je ležala vsa v i krvi in mrtva niena hči. V stanovanju je našia ve " razmetar do D« skoraj prirodni zakon. Pri nekaterih vr-1 stali živali se celo menja njihova obleka, | ko se v različnih letnih časih menjajo barve prirode. To je velika zaščita za dotične živali in pojav načina samoobrambe v prirodi. Granata za puške. „Umschau" prinaša v zadnji številki ta-le zanimiv članek: „V bojih j na Flandrskem se uporablja med drugim A i - • , „ _i i novo orožje, granata za puške. Že v rusko- Argomh si je postavil general Uourand .__.. ' - ; ^ - . svoie taborišče. Tu s« topovi delovali; Er.f. '^fh LT £ 10- »JUG«. Historičen roman. Spisal Pro- , i j i t t. ---- d u ! Port Arturja razne vrste ročnih granar, ki — bolj. kakor na drugih del,h bojišča. Borba ; so jih metJaH do ^ ^ dal|e Dobri med nasprotnima vojskama n, bila bitka., h . d m An. Razkrojila se je v celo vrsto napadov m leža Marte| Haleja na misel, da bi zvezal borb, v katerih te skusal drug drugega fQ orožje orožje^ voJaka gegova granata dobiti pred bajonet in v območje ročnih o5stojaJv bistvu'iz koJvinaste cevi s pre- n erom 3 5 cm. V tej cevi se nahaja druga cev. Med obema cevema se nahaja skrajno brizantno razstrelivo 115 gramov. Na skrajnem koncu notranje cevi se nahaja vžigalna kapica z živosrebmo spojino, na katero pritiska granata. Če se granata ne uporablja, 11. zjutraj. Dopila je >ne. vredne 4oo K. ukrade! mnoS° Iet pošilja namreč nemški cesar kapica nadomesti z netilno vrvico in tudi :0 svojemu prvemu gardnemu polku prvega jeklena palica se odvije. Štiri take granate tovino'po umo- rujavega hrošča, ki ga najde, kot spomla- lahko nosi vojak na hrbtu, ne da bi ga ovi- »bsodi'danski Pozdrav. Letošnjega hrošča je na- rale pri kretanju, nese jih pa lahko še več, :: MALI OGLUŠI d bomb. Tu si je pridobil general Gourand priimek lev«. Nobeden ni izvrševal svoje naloge bolje, kakor on. Višji je, kakor kak vadni moški. Dolgo brado ima, kakor kak katoliški misijonar in stanovitne oči, kakor mornar. Obraz mu je zagorel ter kaže, da je bil dolgo v vročem solncu Afrike , ^ zavar"je tako da se ne more razpočiti General Gourand je najmlajši častnik Na jeJm deiu zunanje cevi se nahaja svojega reda, vse svoje moči je posvetil obrofeč s l24 označenimi deli, kijih eksplozija kolonijalni službi Francoske mna temlt in se še na vse stranj Na polju tudi izvršil sijajne cme. Sedaj je 47 do|fjj|m delu |avne cevj je pritrjena jeklena let star. Poveljeval je na enem najvaznej-j ki se 60tisne v cei ^ke in s ka- sih delov zapadne fronte. Pod njegov mi fer0 se ata odstreii. Z vsako poljubno sijajnim vodstvom so izvršili vojaki vse, puško s| da grariata odstreliti. Z nabojem 2 kar so le mogli. g smocinika ieti granata 150 metrov daleč, Hroščev regiment. Prvi regiment nem- j s 3 g pa 300 metrov. Izvežban strelec lahko skih gardniii fizilirjev je dobil te dni regulira pot granate. V boju v bližini je 1 pcrej' r 7-r" Stvari ^ležale1 eudno P°ši'jatev. Iz glavnega stana je ; granato mogoče metati tudi z roko. V tem ."tleh f>'«-klicana policiia'je firisPel zavojček, v katerem se je naha- j slučaju se odvije palica in pritrdi se trak, s ropars umor POSC>«o darilo nemškega cesarja katerim se da granata metati. Razen tega V ustcH *vojo 71;io in io potem lcp ri,iav' hrošč. To čudno darilo ni čast-. Se da uporabiti granata tudi za razdejanje) rv - r ui : ;ii zdravniki, se je zbora prav nič presenetilo: že j zidov, mostov, tirov in dr. V tem slučaju se! ______- - _ »nnr»rfrv laf rv/%r imo rt rm r-L-1 t* I --9 — — ------ * - - i___ umor dofcot svoji ženi t drugega nakita in vso _ _ _ _____ , . , H| ru j. * rilca obsodi1 danskl P°ztirav- Letošnjega hrosca je na- rale pri kretanju, nese jih pa - Vse vojaške patra-!^ cesar v vrtu svoje vile v nemškem {ker so prav lahke. lic si. d I V točen opis morilca^, ki pa ga 1 Kavnem stanu. Gardni polk shranjuje te^- š r.: t.k n »- j, nj sledu za njim cesarske spomladanske pozdrave v dra- __1_I gocenih škatljicah v svojem arhivu. Pri P -T iiAflj kateri priliki je prišel cesar Viljem na to L 1 pl-ili-Cni UESIL j originalno idejo, ni znano. Prvi gardni Hrvatska delegacija v ogrsko-hrvatskem l10,k imenujejo Berlinčani »hroščev regi-saboru in vc.n ) posojilo. - Odposlanci rnenU zaradl ^er je svoje čase pri-hrvr-kih delegate, so pri finančnem mini-T-:k'. i odločno prigovarjali, ker na ob-vezni a i prvega \ojnega posojila ni hrvat--kega ti. k>t??. Tako je storila tudi hrvatska v! da v postbni vlogi. Hrvatski delegatje so r r-r vojni teh- | primerni nagradi, ali. Tako ima na primer sipa ja-11 ^ 7 Ins. odd. od 1. novembra 1911 Edinosti proti Za«/arov3ina zadrug Zagrebu. Edina tiosnača zavarovalnica, odcdcdgd Ustanovljena lata 1834. — CENTRALA: Zagreb, v tastnl hiši. vogal Marovske In PreradovUeve ulice. — glavho zastopstvo: Ljubljana, Novisad, Osjek, Reka, Sarajevo. Podružnica Trstu9 Telefon s«. 24-94. Mednarodna Rde.a zvezda, društva m varstvo živali naviti t. zv. medmrodno Rdečo zvezdo, ki bo imela isto nalogo za v vojni ranjene in obolele živali, kakor Rdeči križ za vojake. N medna-oen konferenci, ki se sestane dne 24 julija v Ženevi, bo predlagano, da naj se zapr. si vi arski zvezni s\et, da naj pre- \eznosni~ smrad se čuti" na kilometer vzame in prične akero za ustanovitev te in- jn j^or jc fcji obriz^an. se ie iznebi te-5'iti:cije po mednarodnih pogajaajih. , ga smradu cej mesec. Ljudje, ki so lovili Jeanne d Are. V nedeljo so se vršile v te živali in so bili obrizgani. niso smeli spomin Je;:nne d Are po vsej Fianciji velike po več tednov v družbo, tako so bili slovesnosti. Ob pariškem spomeniku je položila angleška deputacija krasen spomenik v I tarin'-kih barvah. Angleški poslaniški pro- osmrajeni. Kakor imajo ponekod na bojiščih plotove iz žice. po katerih je v svrho bolite obrambe še napeljan električni tok. Vdora« 406 Veliki trgovec za špecerijo ali mešano blago, ali apotekar, dobi s l. oktobrom t. i. v najem dobro urejen velik trgovski prostor s skladišči v Celju. Prevzame tudi lahko vse v trgovini nahajajoče se štelaže za špecerijo in dobi tudi v hiši večje stanovanje. Hiša se tudi proda. - Naslov pove Inser. odd. Edinosti pod št. 2194. D1 KORSANO povednik je imel navdušen nagovor. Na1 vidimo enako orožje tudi pri nekaterih predsedn ica Pji-careja je bua odposlana živalih in sicer pri ribah, ki udarjajo svoje arteška adresa, ki pravi med drugim, da sovražnike z električnim tokom. Ena teh Ar.g ija upa, da bo sMra francoska deztla rjb je znana pod imenom »torpedo«, torej ca vzhodni meji kr !j združena z matemo , rnd imenom najhujšega pomorskega o-dežeio. ; ro/ia. Nekateri morski polži love svoje Ta zadruga prevzema pod ugodnimi pogoji sledeča zavarovanja: 1. Na ihrUenje. 1. Zavarovanje glavnic za slučaj doživljenja in smrtž. 2. Zavarovanje dote. 3. Zavarovanje življenske rente. 2. Proti škodi po požaru. 1. Zavarovanje zgradb, (hišv gospodarskih zgradb in to varen. 2. Zavarovanje premičnin, (pohištva, prodajalniškega blaga, gospodarskih strojev, blaga itd. 3. Zaarovanje steklenih šijs. Zadružno imetje v vseh delih znaša.........K 3,013.332'SS Letni dohodek premije s pristojbinami........K 1,4S6-297-5€i Izplačane škode.................X 5t2S4„162«SS Sposobni posredovale! in akviziScrja se sprejmejo pod ugodnimi pogoji. Natančneje informacije daje Podružnica „Croatiae", Trst, u3, LsvaScIo 1v in glavno zastopstvo „Croatks" v LiubSfa^i (tvrdka Kmet in Siivar). Zastopnik za GoriSko s- Ffsiic Perko, Gorica, Trgova k s dom Ki , ., M|i i, ............i —___________ - M \ ■ ■ ■ II " ^ II I '^■■Hllgtoir bc