GLAS List slovenskih delavcev v Ameriki. Ste-^. VI. nsr©w 3. decem_TDi?a 1898. Leto VI Cesar Franc Jožefi. New York, dne 2. dec. Danes 2. decembra, ko to pišemo, obhajajo v našej ljubej domovini, v kterej je vsem Slovencem zibelka teki a, kjer amo zaužili veselih in žalostnih ur, kamor še hrepeni ti-soče src ameriških Slovencev k svojim dragim, pomenljiva slav-nost, slavnost petdesetletnega via-danja tolikanj skušenega cesarja Fran Josipa. Poterpežljivi čitalci naj nam oprostijo, ako se i mi tem povodom si>ominjamo osivelega vladarja, saj se ga vesoljni svet da-11 * * h spominja, zakaj bi sega mi nebi. V Avstriji ne bode danes onih sijajnih slavnost i, ker zločiustvo njost na iztoku, kar se pa le lahko doseže s pomočjo Rusije, in naj ne pozabijo avstrijski vladarji, da je največje število prebivalcev Slovanov. in to objednem najbolj udani podložniki in varuhi prestola, samo ban Jelačiča in Hrvate naj v spomin pokličemo, in kako so bili in so še zatirani ti Slovani! Hrvate pestijo Madjari njih najhujši sovražniki, Slovence pa Nemci in Italijani, po češkem in Morav-skem se pa šopiri oni zagrizeni nemški birokratizem. Res se je za trohico spremenilo za vlado grofa TaatV-»ja in Badenija in tudi sedaj pod Thunovo vlado. Mogoče so sprevideli merodajni krogi kako važni so Slovani za Avstrijo in nje prestol, a Slovani se pa tudi ne V ji < K S FR IK< 1« >ŽE1 I. morilca Lucchenija je prekinolol \tn> slavnosti in zaradi žalovanja] po cesarici se ne spodobi uprizoriti j hrupnih veselic, ktere bi se sicer j g.*lil»> p.> vsej Avstriji bodisi v ve-licib mestih, ali poslednjej gorskej j vasi. Zato bode dan, na kteregasej je pr.-d pol stoletjem v Olomucunaj <*V»skem cesar Franc Josip proglasil avstrijskim cesarjem, praznoval !<* s pstrijotičnimi govori, adresa-uii udanosti. slovesnimi božje službami itd. Avntrija je imela za dobo poslednjih 50 let, prebiti mnogo žalostnih ur in prekueij. Ni je skoraj najti v zgodoviui Avstrije dobe s tako osod«»polnimi dogodki. Ako pregledamo čas od 1. 1848 do ls9s hm nam j»ojavita dva važna slH«>aja. Pred petdesetimi leti je bila avstrijska politika merodajna za vso K v roj ki, avstrijski cesarji so bili objednem južno nemški cesarji, njih država je sezala daleč v toplo Italijo, a vse to je minolo, vse to odšlo vsled slabe zunaj ne politike in nesrečnih voju. Poslednje čase pa vidimo napredek in bodočnost Avstrije na iztoku. Avstriji, kot sedaj eminentno slovanski državi je potreba le dobrih razmer in tesue zveze z Rusijo in nje napredek ua iztoku je gotov, nje obstanek osiguran, nikak r pa ne v zvezi Nemčije in Italije, ktere hrepenite: ena po nemških pokrajinah, druga po avstrijskem Primor-ju in južnih Tirolah. Avstrijo je v najžalostnejšem položaju, v najnevarnejšem trenotku, ob nastopu vlade cesarja Fran Josipa I. rešila Rusija, Dje sedanji zaveznici pa le oropali. Nič naj ne bode žal Avstriji in njenemu vladarju po italijanskih pokrajinah, te vročekrvne sinove naj le vlada vladar njihove vrste, enako z Nemci na severu. Kaj je na temu, ako se mo-hoi Hababuržani imenujejo nem-ki cesarji ? saj je Avstrija jedna a j starejših držav; vse Evrope na-cika na iztok in uprav Avstrije najbližnja soseda in nje prihod- puste več pestiti od manjšiue Nemcev in peščice Italijanov! Avstrija se je ločila v dva dela za vlado I'ran Josipa in prav je, da se Madjari sami vladajo, ni pa prav, da ti Azijati pestijo Hrvate in Srbe v Slavoniji: Madjari na bi sami ostali in pokazali kaj znajo : — Hrvate in Srbe pa pridružili ostalej Avstriji. Ali v to niso dovolili1 nemški in magjarski politikarji, tem pa pritrjevali Italijani. Hudi so bili udarci za Avstrijo leta 184S—49, tem sledilo leto 1859 in osodepolno leto 186(1. Ako ne bi Avstrija šla v vojno proti Rusiji v krimskej vojni in ostala jej hvaležna za pokorenje upornih Madja-rov, ne bi sledil poraz leta 1S-59 pri Novari in Solferini, ne leta 186G pri Sadovi in Kraljevem Gradcu: ne bi se vmešavali v Slezvik-Hol-stein 1. 18G4, vse to je i»i 1 o osodepolno in veljalo ogromne novce, veB sedajni avstrijski dolg je zakrivila nehvaležnost napram Rusiji in oni prikriti Schwarzenberg. Pa pustimo to politično delovanje ali zavožen je in se obrnimo na drugo strau. Poleg nesrečne politične bilance pa vendar cesar Franc Jožef danes lahko reče, da je v dobi 50 let pod njegovo vlado Avstrija napravila velikansk korak ua gospodarskem polju, v tehniki, umetniji in vedi. Koliko železnic seje gradilo, reguliralo rek, napravili lepi pristanišči, poljedelstvo, obrtnija in kupčija se je zdatno razširila, krasna so postala mesta, trgi in vasi, zdatno napredovali narodi v izobražbi, odpravila tlaka in desetina, odpravile krute vojaške in civilne kazni ostanki srednjega veka, do malo prostosti so dospeli vsi stanovi, Bog dal, da bi jim jo naklonil cesar Fran Josip še več preduo se poslovi od prestola! Nikakor pa ni bil srečen tek njegovega zasobnega življenja, hude udarce je zadobil kot otrok, brat, oče in mož. Poleg starišev Franc Karolom umršem 1878 in matere Zofije umrle 1872, je zgubil strica Ferdinanda prvega, po kterem je podedoval prestol, dalje brata Mak-similjana, cesarja Mehike, kterega je zadela osodepolna smrt ustrelje-nja 1867 in brata Karola Ludovika umrlega leta 1896; leta 1SS9 mu je na osodepoln način umrl edini sin Rudolf, prestolonaslednik v naj-lepšej dobi moža; hči Zoiija, komaj dve leti stara umrla 1857, a letos, slavnostno leto je posegel za-vratni morilec po življenju blage mu soproge in spremljevalke po vseh potih — Elizabete. Vse te udarce je prestal kot mož, osivel je, postaral se je, a na duhu ostal k r e -p a k. Plemenita je bila in ostala njegova duša ter radodarna njegova roka; ljubil je vse sinove in jim pomagal v nesreči, v sreči se pa ž njimi veselil. Bog obvaruj in ohrani še mnoga leta skrbnega in previdnega vladarja mnogo narodnej Avstriji in osoda mu bodi milejša še leta, ktere mu je naklonila preživeti previdnost božja: to ne želimo samo mi. temveč sigurni smo si. da z nami tudi ogromno število Slovencev tukaj bivajočih. Ako so skaljeni po žalosti veselja dnevi, a srca milijonov sinov čutijo in delijo to osodo z osivelim in skušenim Fran Josipom I. Tudi ameriški Slovenci ti kličejo danes Avstrija in nje vladarju: Bog ohrani, — Bog obvaruj, — Nam cesarja Avstrije! 0 položaju na Kubi iuua Glavno vprašanje rešeno. Pariz, 29. nov. V včerajšni seji so Spanci zahteve Zjed. držav glede Filipiu v glavnih točkah sprejeli. Naloga mirovne komisije je v glavnih potezah rešena, ostanejo le še manj važne točke, o kterih se morajo še pogoditi. Neka merodajna avtoriteta meni, da zato deset dni zadostuje. Nek član amerikanske mirovne komisije je rekel danes, da se bodo pri jutrajšni Beji bavili s prodajo karolinških otokov, z odpustom političnih vjetuikov, versko prostostjo na Karolinah. popolnje-njem pogodb in drugimi manj važnimi rečmi. Ojeda in Moore, tajnika obeh komisij, sta se danes sešla, da uredita priprave za jutrajšno sejo. Nek poročevalec je vprašal Dava, ako bodo Spancem pri nadaljnih obravnavah kaj od-iehali, je odvrnil Day nekako občutljivo, da so Španiji že toliko priznali, kolikor se le z amerikanskimi interesi vje-ma. ,,Gaulois" pravi v nekem, bržkone od španske strani navdilmenem članku, rešitev je pod takimi okoliščinami najboljša za Španijo, za Evropo in za sedaj ne španske kolonije. Vso mirovno pogodbo ni sedaj potreba takoj podpisati, ker morejo še obravnavati o trgovskih koristih, ktere bode Amerika dovolila Španiji, glavne točke zapisnika. pa je Bmatrati kot rešene. Španci odpotujejo. Havana, 29. nov. Bataljon Otumba. se bode jutri vkrpal ua parniku „Villaverde", na kterem •e bode tudi Blanco povrnil na Špansko. Cardanas, Matanzas in Las Villos bode še le kasneje spraznili. Vsa dežela med Jucaro-Moron-Trocha in Cienfuegos je spraznjena, ktere pa Amerikanci še niso zasedli. Knbanski vojaki vzdržujejo red, toda civilne oblasti so prenehale uradovati. Mir bode kmalu sklenjen. Pariz, 30. nov. Mirovni komisarji Zjed. držav so danes dopo-ludne ob 10. uri zborovali, da se posvetujejo o OBnutku členov mirovne pegodbe, ktere sta tajnika Moore in Ojeda včeraj sestavila. Ob 1. uri 30 min. je bila amerikan-ska osnova členov pogodbe izgo-tovljena in izročili spise pisačem, da jih na pisalnih strojih prepišejo. Komisarji so porabili prosto jim ostale pol ure in zavžili hitro za-jutrek, predno so se podali ob določeni uri v palačo zunajnega urada na Quay d' Orsay. Pisači pa z svojim delom še niso bili gotovi, ko je prišel čas skupne seje in komisarji so se odpeljali brez prepisa osnove na Quay d' Orsav. Španski komisarji so bili prvi v zborovalni dvorani in takoj za njimi bo prišli Amerikanci. Slednji so prišli brez sodnika Dava in tajnika Mooreja, ktera sta v hotelu Continental čakala na izvršitev prepisov in pol ure pozneje dospela v z borova luo dvorano. Obe komisije ste pričele potem pretresovati člene pogodbe, kakor tudi pri obravnavi določena vprašanja. Oblika je bila Amerikancem povšeči. Pri skupni seji, ktera je trajala od 2. do 4. ure 30 min, pretresovala je konfereuca, prve tri člene mirovne pogodbe o odstopu Porto Rice in Filipin Zjed. državam in k>čitve Kube od Španije. Naposled so se sporazumeli o teh treh členih. Potem so splošno obravnavali tudi druge člene, toda nič določnega sklenili. \V a s h i n g t o n, 30. nov. Nasproti pričakovanju mnogih poli-tikarjev, danes niso mirovno pogodbo v Parizu podpisali. Komisarj i sedaj sicer hitro delujejo, toda nemogoče je vse točke, ktere je treba omeniti, tudi ob enem rešiti. Glede raznih stvari, ktere so bile popreje pogodbeno urejene, od začatka vojske pa razveljavljene, bodo v splošnih členih pogodbe ponovili. V mirovni pogodbi morda ne bodo nič omenili o obravnavah za nove konvencije, toda gotovo se bodo take konvencije vršile, akoravno sedaj ni želeti, da bi se zaključek mirovne pogodbe, z obravnavami tako zmedenih in kočljivih vprašanj zavlekel. Položaj v Madridu. Madrid, 30. nov. Pri včeraj-šnej seji kabineta bo sestavili navodila za senor Montero Riosa, ktera obsegajo : oproščenje španskih vjet-nikov na Filipinah, colninske in razne prednosti španskega ladije-plovstva na Filipinah, uravnavo raznih trgovskih pogodb z nekdaj-nimi španskimi posestvi, naredbo glede Filipin, in ako možno tudi kubanski dolg, Blanco seje povrnil domov. Havana, 30. nov. Maršal Blanco se je v pondeljk malo pred polu-nočjo vkrcal na parnik „Villaver-dt>'4, kteri je še pred svitom odpljul proti Španiji. Njegova pribočnika, major Duzell in kapitan Panzan sta ga spremljevala. Zadnjo noč na ,,biseru" Antil, je preživel stari general pri družini senor Lombit-toja, s kterim je bil že več let v prijateljskih razmerah. Ginljiv v je bil prizor, ko je maršal Blanco pri ladijestaji jemal slovo od svojih starih prijateljev, posebno ko je sl0dnjič objel svojega starega vojnega tovariša generala Ruberterja. Ž njim so odpotovali, generala Bernal in Tejeda, polkovniki Cevallos, Pugliery, Tussa, Domenico in še več druzih častnikov. V o j" n i stroški. Washington, 30. nov. Odsek za primanjklaj je danes pričel se- stavljati stroške za vojne operacije od 1. januvarja do 30. junija. Ker niso vedeli kako dolgo bode trajala vojska, je zadnji kongres vse kredite dovolil do konec leta. Da bi zamogle vojaške oblasti svoje operacije nadaljevati, treba je tedaj do-tične dovolitve potrditi. V minolej sesiji so skupno 8361,000.000 za vojne namene dovolili; v tej svoti je tistih 850,000.000, ktere so predsedniku dovolili za osobno razpolago, vpoštetih. Kolibo so od omenjene Bvote izda i i, nihče ne ve, izvzemši državnega zaklada in odseka za dovoljenje, od teh pa nihče noče nič povedati. Nek član odseka je baje zagotavljal, da tisti denar, kteri je bil 31. decembra na razpolago, s prištjem dovoljenih 70 do SO milijonov, vse vojne stroške tiškalnega leta (30. junija 1899) vse vojne stroške pokrije. Od posebno dovoljenih 50 milijonov je sicer še 5 milijonov v državnem zakladu, ktere bode treba izvzemši S150.000, vsaki čas izplačati. Regularni vojaki v Manilo. Washington, 30. nov. Vlada je sklenila v bližnji bodočnosti kolikor le mogoč malo prostovol jcev poslati na Kubo, ker upa, da bode kongres kmalu sprejel predsednikov predlog, glede povišanja regularne armade. Potem tudi hočejo, prve za Kubo odmenjene prostovoljne polke razpustiti in kolikor le mogoče prostovoljcev iz Manile odpoklicati. Priprave se že vrše, nekaj regularnih polkov v Manilo poslati. Ako bodo isti nadomestili prostovoljce in se slednji vrnili domov je še odvisno od zadržanja Fi-lipincev. Od regularne vojne so 3., 4., 5., 7., 13. in 20. pešpolk namenjeni odriniti v Manilo. Filipinci se upirajo. Madrid, 1. dec. Iz Filipin se poroča, da so tamošnji vstaši sklenili, ne priznati odstop otočja Zjed. državam in se amerikanski vojni energično zoprstaviti. Mislijo, da bodo Amerikanci potrebovali 70.000 vojakov, da bodo zamogli vstajo zadušiti. Pravijo tudi, da nameravajo Filipinci 10.000 vjetih Špancev prisiliti, da se bodo ž njimi vred proti Amerikancem bojevali. Uradni brzojav generala Riosa, španskega poveljnika na Iloilo se glasi, da so Spanci vspešno planili na vstaše in jih hudo naklestili. Vstaja na Vi say as se širi in ni toliko naperjena proti Špancem kakor proti Amerikancem. Prvi minister Sagasta zanikuje, da bi se general Rios pogajal z vstaši radi kapitulacije mesta Iloilo. Manila, 1. dec. Po glasu do-mačinskih časnikov soditi, vstaši ne bodo pripoznali špansko- amerikanske pogodbe glede Filipin. „In-dependencia"pravi v nekem članku : Filipinci se ne bodo dali prodati, kakor blago. Branili se bodo in zahtevali, ne več ne manj, nego neodvisnost. Časopis pravi, največji del otoka Luzon, del Visayas in Mindanao imajo vstaši v rokah s pravom osvojevalcev, Amerikanci so jim sicer z njihovim brodovjem neposredno koristili, toda bili bi tudi sami Špancem kos. Španci bi ne bili mogli Filipine odstopiti, ker jih nikoli popolnoma posedli niso. Za BOŽIČ in NOVO LETO kaj marljivo rojaki pošiljajo novce svojim dragim v staro domovino. FR. SAKSER & CO. 109 Greenwich St. New York tudi v tem postreže Slovencem: za 100 gold, treba sedaj dati $40.75 in 20 centov poštnine. Tisoče dolarjev odpošljemo sedaj vsaki teden! Kaj pa to? Veliko pozornost je vzbudilo povišanje odstotka za diskontiranje to je odbitek pri plačevanju menjic vrednostnih papirjev nemške državne banke, in sicer zahteva sedaj ti odstotkov, to ^je pa tudi vplivalo na novčne trge in borze v Londonu, New Yorku in Parizu. Kurz je skočil, a zopet padel, a pri tem ne ostane, gotovo tode višje, ker Nemčija nema denarja, pomankanje gotovega cvenka je občutljivo. V sredo seje položaj shujšal: Angleški banki je bilo odtegnjenih 82,600.000 v zlatu, kteri so bili namenjeni na Nemško, ter na to poskočil kurz v Londonu in New Yorku. Tako visocega odstotka še Nemška banka ni zahcevala od velike finančne krize v Parizu od leta 1882 ; celo leta 1890 pri velikem Baring polomu ni bil odstotek višji nego oA odstotka. Nemška poročila seveda zagotavljajo, da se ni bati velike krize ali velikih zgub med uemškim trgovskim svetom. Povod pomankanju denar ja na Nemškem je slaba borzijanskašpukulacija poslednjih let, nabavili so vrednostnih listin, ktere pa sedaj ni mogoče brez zgube prodati. Ako ne dob§ sedaj Nemci pomoči od drugod, ali od vlade same, potem je pa kaj lahko pričakovati bankerote, povišanje obresti kapitala gotovo ni narodnogospodarski napredek, pač pa nazadovanje. Nemčija se je vračunala pri proračunu potrebe gotovega denarja, preveč lahkomiš-ljeno so uporabljali zaupane denarje v trgovini in obrtniji, ko to ne" gre kakor so si predstavljali ti mogočneži, je pa občutljivost pomanjkanja gotovega denarja tem hujša. ( rezali so se tudi Nemci, ko so mislili, da bodo svoje izdelke prav lahko izvažalo v tuje kraje in njih trgovina cvetala po vsej zemlji. Tudi varstveni colninski tarif Zjed. držav je Nemčijo hudo udaril,ker ne dovaža sem toliko kakor se je preje, a zaloge so polne, denarja pa ni. Nemčija je morala poslednja leta tudi več uvažati, nego je izvozila, nje trgovske bilance so bile poslednja leta vedno pasivne. Nemčija je sama sebi škodovala z visoko col-nino, kar jo v slabih letinah zelo boli in tako so novci šli in treba jih je dobiti, hitro dobiti, drugače bode bankerot resen in tirjal velikansko žrtev. Državna banka se nadeja, da bode vsled visocih obresti privabila ptuje novce ali kapital, ali kdo ve, ako bodo nesli novce tja. Kdor velike obresti obljubi je gotovo v sili in precej na konci, kakor vsakdo, kteri potrebuje novcev, dokler je trden dobi lahko posojilo za prav Naše pivo. je poskušeno od največje pivovarske akademije v deželi. Mi vemo kako se ima variti. Zato je SUPERIOR STOCK PIVO najboljša pijača. (8) Prodaja se povsodi. BOSCH BBEWIN5 GO., LASE LINDEN, - - XI0S. t tared sm second cits matter at w York, N. Y. Post office stober 2. 1893 „GLAS NARODA". List slovenskih delavcev t Ameriki. Izdajatelj in urednik: Published b j F. 8AKSEB. 109 Greenwich St. New York City. Na leto velja list za Ameriko $3.- sa pol leto..............$1.50, Za Evropo za vse leto .. . gld. 7.—, w „ „ pol leta----- 3.50, , „ ,, Čatrt leto ...» 1.75. V Evropo pošiljamo list skupno dve številki ,Glas Naroda4' izhaja vsako sredo in soboto. »GLAS NARODA („Voice op the People") Will be isaed every Wednesday and Saturday. Subscription yearly $3. Advertisements on agreement. Za oglase do 10 vrBtic se plača s 0 centov. Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli poslati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov nosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in pošiljatvam naredite naslovom: ffGlas Naroda", 109 Greenwich St. New York City nizke odstotke, kadar je pa že zadolžen, mora pa že več obljubiti in pride oderuhom v pest. Zjed. države so zelo neodvisne od nemškega finančnega trga, ako jim gre tam tudi trda, se tukaj ni dosti bati. Zanimivo pa je, kako je Nemčija brzo pognala ogromno svoto pet tisoč milijonov frankov, ktere je dobila od tepenih Francozov za odškodnino. Prusi so bili zmage pijane, pili, kričali in hvalili so se, postavljali spomenike, vojskovodjem in ——Biamsrku kar s periščem metali ali v 27 letih pa nimajo nič, ogromna oboroževanja in napuh jih je spravilo v zadrege. Celo njih prismojeni cesar Viljem je šel ob času sile na ptuje za zabavo in razsipal dra-^ gocene darove in to vse na stroške države in naroda. Mogoče ne pride do hudega finan čnega poraza in ga tudi ne privoščimo ne Nemcem, niti nobenemu drugemu narodu, ker vemo, da — pri tocih zmešnjavah najbolj trpi in ^ je prizadet — delavec in nižje ljudstvo, kakor smo mi v Ameriki hudo občutili nasledke hude krize leto 1893-94, tega ne privoščimo našim političnim nasprotnikom, ker največ trpe le nedolžni ljudje. Znamenita je to denarna zadrega le za to ker so Prusi z Viljemom vred tako širokoustni in vsegamo-gočni, da že ni več lepo, a v tem so se le zmotili in zaračunali. Nemce so pač veselile toke stiske Fran-coviov in Avstrijanov, a mi nismo L teko ockosrčni, da bi jim to pri-L voMili, ker vse gorje pride le na ■ siromake 1 r -—— Bazne vesti. Vaa Wyck in mostovi. NewyorSki major Van Wyck je poslal urada za zboljšanje javnih stavb pismo, v k te rem priporoča stavbo novega mostu čez East river. V teku dveh tednov je major stavbo dveh mostov priporočal in sicer 23. novembra dotičnemu uradu naznanil, da je most od As tori je v New York nujno potreben; sedaj pa je »poro&l komisarju Sheaju, da bode piri zborovanja razdelilnega soveta vpo rabil svoj vpl ji v v dosego $50.000 kredita za prvotna dela prvega Urad za javna zboljšanja, je pooblastil predsednika Holohana in a Shea izvršiti potrebna dela za novi most. Ljadje da se je major xačel še le nove mostove, ko je kterega so mislili postavo- Krivda sprevodnika. Gospa Teresa Madison je pri nadpoulični železnici v New Yorku na žalosten način zgubila življenje in sicer kakor je preiskava dokazala, vsled krivde sprevodnika. 70-letna žena je hotela izstopiti in sprevodnik je dal znamenje strojevodju voziti naprej, ko je z jedno nogo še le stala na železničnem vozu. Namesto, da bi bil sprevodnik vlak vstavil, skušal je staro ženo poriniti od mreže, ktere se je v trepetu oklenila. Vlak je revico vlekel do konca postaje, kjer je odletela proti železni ograji in nezavestna obležala. Nek potnik je vstavil vlak, a bilo je že prepozno. Istočasno je bila njena hči na glavi hudo poškodovana. Spro vodnika niso zaprli. Bankovce delil. Med jetniki, ktere so v sredo pripeljali pred sodnika Crane v Tombs sodniji, je bil tudi prileten mož, zelo slabo oblečen in blaten. Policaj, ktori je starega moža, prijel, je povedal sodniku, da je vtorek med kidalce snega v Battery Parku delil bankovce po $5, 810 in 320. Ko je policaj jetnika preiskal, je našel pri njem za S935 bankovcev in menjico za 8201.50. Od moža niso mogli druzega zvedeti, da se piše Daniel Trutz in je Švicar. Ni pa mogel povedati kako je k denarju dospel. Sodnik ga je odposlal v opazovalnico za umobolne. $150.000 škode. V New Yorku je nek pismonoša 1. dec. v sedemnadstropnem poslopju na vogalu Wooster in zatoč-ne tretjej cesti zapazil ogenj, kteri se je tako hitro širil, da je tretje nadstropje že s plamenom gorelo, ko je prva brizgalnica dospela na pozorišče. Kmalu je švigal plamen iz vseh oken velikega poslopja, tu pa tam se je pripetila kaka raz-strelba, da se je stresla vsa hiša. Se le po triurnem napornem delu ognjegascev se je posrečilo ogenj omejiti, tudi poslopje je bilo raz-djano. Škode je $150.000 in ker bo bile v hiši velika skladišča in de-lalnice, je vsled požara blizu 300 delavcev zgubilo delo. Sleparji na zatožni klopi. Albany, 30. nov. Governor Black je objavil danes poročilo sodnika, oziroma odvetnika E. Coun-trymana, kteri obsega ?zid preiskave in izjave prič glede sleparij pri kanalu pred dotičnim odborom. Sodnik Countryman je našel, da sta se državni zemljemerec Campbell W. Adams in državni nadzornik javnih del G. W. Aldridge, z načinom kako sta izdajala kontrak-te in vodila delo, pregrešila zoper poBtavo in uBtavo, in da bi njihovo uradno dejanje moralo biti povod preiskave višjega sodišča. Dalje poroča sodnik, je več nižjih uradnikov istotako zapadlo postavi, in da pripada javnemu tožniku zbrati tisti osobe, kteri h bi se morda hotel poslužiti kot državne priče proti glavnimi sleparji. Med nižjimi uradniki, so nekteri pomožni zem-ljemerci, kteri so bili pod kaznijo odpustit prisiljeni, prevelike račune podpisati, ali enake sleparije z njihovimi imeni pokriti. Nasprot-> pa niso podjetniki — kakor sodnik Countryman trdi — pri tej zaroti državo ogoljufati, vdeleženi. Poročilo pravi jasno in razločno, da sta Adams in Aldridge, ona moža, ktera zadene polna odgovornost za imenovane sleparije in bi morala biti primerno kaznovaua. Sodnikovo poročilo so predložili governerju Blacku, kteri je takoj naročil Countrymanu, storiti potrebne korake, da se vpelje kriminalna obravnava. Istočasno je governor vse tako uredil da se bode to obravnava tudi pod njegovim naslednikom nadaljevala. Zatožen-ca Adams in Aldridge se hlinita, kakor bi kaj težko čakala sodnijsko obravnavo, da se oči to pokaže njihova „ nedolžnost.14 Zasuta in pokopana- G lover s vil le, N. Yn 3. nov. Jakob Kiister in John M. Byron sto bila danes, med delom pri pesku zasuta in živa pokopana. Nenadoma se je vtrgala vel kanaka plast zemlje in zagrnila ne samo popreje imenovana, ampak tudi voznika Edwarda Monahana, voz in konje. Monahana in konje so rešili, Kiister in Byron pa sta se zadušila ter umrla mučne smrti, predno so jih sodelavci z nadčloveškim naporom dosegli. Posameznosti o viharju. Parnik „Portland" se je vendar potopil. V viharju v nedeljo dopoludne ob 10. uri se je potopil parnik , .Portland" blizo Highland Light. Možtvo rešilne postaje naznanja, da je našlo 34 trupel priplavljenih na obal in kupe ostankov parnika. Na parniku je bilo 104 osob in sicer 52 potnikov in 52 mornarjev. ,,Portland" je bil lesen parnik. Drugi pravijo, da je bilo na parniku 160 osob. Kolikor več ladij prihaja v razna pristanišča ob atlantiškem obrežju, toliko več se čuje o strašnem opustošenju, kterega je napravil vihar, minolo soboto in nedeljo. Parnik „Pentagoet" od Manhattan Steampship Co. so poslednjič videli v soboto popoludue ob 2. uri, blizu Cap Cod, kjer Be je pripetila katastrota s „Portlandom", potem pa je izginol brez sledu. Njegov tovor je bil 160 ton premoga in mnogo obrtnijskega blaga in dospeti bi imel v nedeljo v Bangor, Me. Potnikov ni bilo na ladiji. Imena moštva Manhattan Co. še neče naznaniti. Niti jedna ladija ni dospela v newyorško pristanišče, ktere moštvo ne bi vedelo povedati o nezgodah med nevihto. Vsaka ladija, velika ali mala je več ali manj trpela vsled viharja in valov. Na britiškem parniku „Strafc hesk", kteri je bil dva dni in jedno noč v viharju, so odplavili valovi jednega mornarja in tovor se je nagnil na stran. Norveški tovorni parnik „Leon", kapitan Lampe, je srečal na potu iz Port Antonio neko nepoznane ladijo brez jarbol, ktere je le krov še molil iz vode. Na britiškem parniku „ Barnstable", kapitan Higins, so valovi zdrobili krmilo in rešilne čolne in polomili stroj. Norveški parnik „Yumuri", prid-ši iz Kingstona, Jamaica, je imel tovor oranč na prednjem delu krova, ktere so valovi odnesli. Da se ne bi potopili, vreči so morali 90 sodov sadja v morje. Britiškem parniku „Straithaily", kapitan Henderson, se je v viharju zlomil vijak. Srečal je neko svetilno ladijo, na kterej so bile verige sidra potrgane. Kakor se iz Freeport. L. I., poroča, Be ladija „Ellen Miller" še ni vrnila iz ribjega lova. Bržkone se je v viharju potopila. Njen poveljnik je bil Samuel Raynor iz Baldwinsa. V Sayville in Oakdale, L. I., pogrešajo več ladij, ktere so v soboto v Great South zalivu lovile školjrk< V pristanišči pri Port Jefferson leži ladija ,,Observer" ra^bi in pri Darlings Wharf se # j ladija „ Olive Leaf" potopila. Tri j manjši parniki bo napol jen i z vod in tri jadernice so obtičale obrežju. Pri Greenportu je splavilo trj trupla mornarjev na obrežje. Skup* na škoda, ktero je prouzročil viha^ v pristanišči pri Greenport cenijo na $25.000. Ob Long Island je skupno 50 večjih in veliko števil^ manjših ladij obtičalo na obrežju! Kakor se iz Bostona poroča, ji pri Cape Cod potopljenem parniku ,,Portland" 161 osob zgubilo življenje. Do sedaj niti jednega niso videli živega. Sorodniki iz znan potnikov in moštva obupno povpr šujejo po svojih, toda nihče jim zgubljenem parniku kaj tolažil n povedati ne more. Iz Chathama se brzojavlja, da sp našli na obrežju 12 trupel, ktera večinoma imela rešilne pasove imenom ,,Portland". Pri Orlean rešilni postaji, so našli truplo, kih 50 let stare ženske, ktere u je obstala ob 9. uri 19 min. Na prstu je imela prstan z vrezanimi „E. Ef. W. Forget me not". (Ne zabi me.) Sadaj cenijo, da je skupno 20) ljudi zgubilo življenje, 56 ladij 13 je razbilo in 49 obtičalo na obrežj . Med Cape Ann in Cnttyhnnk je potopilo 20 ladij. Parnik „War-wick" tiči na neki skali. Na Gardiners, Gull in Plum Island so Be čolni tamošnjih delavcev v viharju razbili in ljudji so bili že na pol sestradani in omagani, ko jim je ladija „Castle" pripeljali živež. V New Bedford; Mass., je dospelo -25 mornarjev od utopljenih in razbitih ladij. Ljudje bo pripovedovali, da bo videli moštvo neke potapljajoče se ladije med vrvmi, in akoravno ste bili še dve ladiji v obližju, vendar utopij aj očim ni nihče mogel pomoči. Ladija ,,Hiram Lowell'1 je rešila 23 potnikov in mornarjev pri Seal Island razbite britiške ladije ,,Nar cissus'* in jih pripeljala v Gloucester, Mass. Na parniku ,,Mackinan" iz Lon dona, je dospelo v Philadelphijo šest mornarjev, nekega pri Vine yard Haven razbitega in potopljenega parnika. V Elekton, Md., zastonj pričakujejo parnik „Farmers Friend", kteri bi imel priti že pred več dnevi. Najbrže se je v velikem viharju potopil. Britiški parnik ,,Scottish King", kapitan Jones, iz Antverpena v Bostonu namenjen, je pri Renews trečil vihar na skalo, ter se razbil. Moštvo se je rešilo. Kakor se iz Princetovna, Mass., poroča, se je tudi parnik ,,King Philip" iz Fall Riverja potopil. Nejgovo iz 10 osob obtitoječe moštvo je bržkone vtonilo. Požari. Manchester, Conn., 29. nov. Danes zjutraj je tukaj pogorelo pod imenom ,,Cheney Block" znano poslopje, v kterem je bilo več pro-dajalnic in tiskarna list ,,News". Dvonadstropno poslopje je bilo leseno. Škode je $60.000. Will iamsport, Pa.,29. nov. V Eaglesmere, ne daleč od tod ležečem letovišču ste pogorele poletni hiši Wm. Taylorja in L. Stearnsa. Škode je §15.000. Pilole, C al., 29. nov. Velik požar je uničil več poslopij „Cali-fornia Powder Co.4' istotako več dragocenih strojev za izdelovanje strelnega bombaža. Škode je $25.-000. Zalogo raznih kislin, ktero cenijo na $200.000 so srečno ubranili, ker jim je prišel nasprotni veter na pomoč. Ko bi se bila ta poslopja vžgala, pripetile bi se bile osodepolne razstrelbe. Tovarna je imela naročilo od vlade za 2 milijona funtov brezdimnega smodnika. 150.000 funtov so ga že oddali, 50.000 funtov pa je pripravljenega za odpošiljatev. Na stotine ljudi je brez dela, ker so morali delo, vsaj za nekaj časa ustaviti. S oath Manchester, Conn., 29. nov. Danes zjutraj je pogorela pošta z vsem vred kar je bilo v poslopju. Vse poštne pošiljatve, iz vseh delov dežele, kar jih je prišlo od sobote je ogenj uničil. V kolarnici Union Railway Co. v Brooklynu, je nastal opoludne 30. novembra, ogenj, kteri se je tako hitro širil, da je bilo pol ure pozneje vse poslopje vpepeljeno. Bližnja postaja požarne brambe je precej daleč oddaljena in ko je ta dospela na pozorišče, je že vse s plamenom gorelo. Le z velikim naporom se je ognjegascem posrečilo bližnja poslopja rešiti. Požar je uničil skoraj vse poletne vozove poulične železnice, kteri so bili spravljeni v drugem nadstropju ko-larnice. Kako je ogenj nastal niso mogli dognati. Poskušnja ni zadostila. Philadelphia, 30. nov/ Vožnja za poskušnjo nove torpedovke „ Mackenzie" ni zadostila. Pogodba zahteva, da hitrost vožnje znaša 20 vrst na uro, ,,Mackenzie" pa je dosegla le 18 vrst. Predno bb je vožnja za poskušnjo dokončala, polomila se je neka zračilna naprava v prostorih za stroje. Podjetniki trdijo, da se vožnja ni nadaljevala „{ b polnim parom in zahtevali še je-den poskus vožnje. Ogromno nesreč. Harrisburg, 1. dec. Državni urad za železniško Statistiko poroča. da je bilo v fninolem letu na pennsylvanskih železnicah 32 potnikov usmrtenih in 790 poškodo- vanih. Železničnih služabnikov je bilo 565 usmrtenih in 11.584 ranjenih. To je veliko več nego v mi-nolem letu. Letos pride na 20 služabnikov jedna nezgoda. Število druzih usmrtenih osob z vpoštetjem potnikov je bilo 1536, poškodovanih pa 2052. Strajk premoga rje v. Pittsburg, Pa., 1. dec. Patrick Delan, predsednik rudarske unijo je poslal dva premogarja in večje število delavcev k jamam Carnegie, Toms in Millers Ran, da se prepričajo, ako res delodajalci prezirajo pogodbe glede plače delavcem, kakor seje zvedelo. Vnekej praznej hiši bodo prirejali zborovanja in napravili glavni stan za štrajkarje. Houghton, Mich. 1. dec. V Norrie, East Norie, Pabst & Tilden jamah so tam poslujočim 1800 delavcem od Oliver Mining Co. ktera spada h Carnegie zadrugi, danes naznanili zvišanje plače za deset odstotkov. Vsled tega bodo plače v Gojebic okolici dosegle isto višino, kakor je v Marquette okolici. Tovarne bodo zaprli. C 1 ev e 1 a n d, O., 1. dec. Trust ploščevine bode celo vrsto tovarn, ktere je nova zadruga pogoltnila pustil zapreti. Ime nove zadruge je ,tTin Plate Co." Njen predsednik je S. G. Reid z glavnim stanom v Chicagu. Vse tovarne, ktere so po-kupljene, bodo prišle 15. decembra v posestvo novega trusta. Cena ploščevini se je v minulih dneh že znatno zvišala. . Rockfeller je sit New Yorka. C 1 e v e 1 a n d, O., 1. dec. Pravijo, da je J. D. Rockefeller že sit New Yorka, in da se bode kmalu zopet tukaj nastanil. Njegovo hišo na vogalu Euclid in Case Ave. sedaj na novo pripravljajo za stanovanje. Železnica mora plačati. N o r \v a 1 k, O., 29. nov. Frank Schaffer iz Belleville je dobil pravdo pred okrožno sodni jo Hurou Countya, ko je zahteval $5000 odškodnine od Nickel Plate železnice Schaffer je bil nad 20 let v službi pri imenovanej železnici kot paznik ogibač na kolodvoru Belleville Leta 1894 se ni udeležil štrajka, ali meseca februarja 1895 je bil brez na vedenj a uzrokov odpuščen iz službe. Zahteval je spričevalo, a ga ni dobil. Kjer je prosil službe, so zahtevali spričevalo od njega in zato ni mogel dobiti službe; šel je in tožil železnico za S 15.000 od škodnine, ker ga je boycotirala, da si ni mogel nič zaslužiti. Pravda se je najprvo vršila prod Common Pleas sodnijo, in pred to se je železnica izjavila, da jo ne veže dolžnost delavcem navesti uzroka pri odpustu, ali pa jim dati spričevalo. Sodnija je bila pa druzega mnenja, ker bo drugi delavci dobili spričevala, Schaffer pa ne, in obsodila železnico na 35000 odškodnine. Železnica je vložila priziv na okrajno sodnijo, a ta je potrdila obsodbo prve sodnije. Velikansko podjetje. Chicago, 29. nov. V nekaj mesecih se bodo najbrže vsi trusti za sladkor združili v velikanski trust Namera je namreč American Sugar Refining Co., sedanji sladkorni trust. Doscher Sugar Plant, Ar-buckle Concern in vse neodvisne tovarne za sladkor in Glucose Sugar Refining Co. v Chicagi združiti v veliki trust. Ustanovil Be je sindikat, da ustanovi to velikansko podjetje, glavni člani so Ročke-fellerji in J. Pierrepont Morgan. Ako bode imelo to pogajanje vspeh, je odvisno od zadržanja Havemeyer-ja in nekaj članov Glucose Co. Neodvisne tovarne in manjšina delničarjev Glucose Co. so za ustanovo velicega podjetja, American Sugar Co. ima glavnice 75 milijonov dolarjev v delnicah, Glucose Co. pa 40 milijonov dolarjev. Združenje tovarn za elevatorje je ist:na. Koncem tega tedna bode Richard T. Crane, predsednik in glavni delničar Crane Elevator Co. svoje koristi prodal družbi, ktera se je včeraj ustanovila sil milijoni dol. kapitala. Tanner zatožen. Carlinville, 111., 1. dec. Governerja Tanner j a so danes porotniki postavili pod zatožbo radi svojevoljnega preloma uradnih dolž-nostij. To je poslednji del igre zmešnjav v Virdenu. Porotniki bo zborovali že od 9. nov. in danes zvečer izročili sklep sodniku Shir-leyu. Razun governerja je še 53 osob zatoženih, med temi W. W. Lukens od Chicago - Virden Coal Co. radi uboja. Poročilo porotnikov obsega popolno zgodovino krvavih dni v Virdenu. Poroča, kako se je štrajk premogarjev pričel in bili zamorci vpeljani, kako je šerif zahteval vojakov in se governer sprva obstav-ljal jih poslati in kako je konečno prišlo do streljanja pri kterem je bilo 14 oseb usmrtenih in več druzih ranjenih. Druzih petdeset zatožencev bo vsi rudarji obdolženi nemirov, noš-njeorožja, napada in odprtja gostiln v nedeljo. Zatožbo proti governerju nikjer ne smatrajo resnim in nihče ne vrjame, da bi ga kdaj silili stopiti pred sodnijo. V slučaju, da bi mu dokazali zlorabo urada, obsodili bi g:i za S 10.000 globe. Sodišče nikakor ni bilo jedooglasoo governer Tannerja spraviti na zatožno klop, marveč 13 porotnikov je bilo za in deset zoper. Predsednik sodišča je djal danes večer: „Governer Tanner je danes najboljši prijatelj delavcev, zato pa tudi nisem glasoval, da se spravi na zatožno klop." Springfield, 111. 1. dec. Kc^fej so danes večer sporočili governerju ^ Tannerju, da ga je višje sodišče v Carlinville postavilo pod zatožbo, se je smijal, ter djal: „Tako ravnanje bodem samoumevno čisto preziral, kajti taka zatožba je nesramna. Tudi leta 1S95 je prismojeno sodišče nekega malega mesteca governer Altgelda radi jednakih vzrokov zatožilo, toda pravda ni nikoli prišla do obravnave in ravno tako bode sedaj". Položaj v Pani. P a n a, III., 30. nov. Kompa-nije milice iz Delavan je danes oddelek iz Bloomingtonaj kteri je tukaj straži 1, nadomestila. Včeraj večerje zopet dospela tolpa zamorcev za Springside premogoko-pe. Na kolodvoru so jih sprejeli vojaki in jim odvzeli seboj prineše-ne puške, revolverje in drugo orožje, ker preje jih niso pustili proti vtisi. Belopolt ni premogarji vstrajajo v štrajku. Državna zveza „United Mine Workers" jim je včeraj poslala $1600 gotovine. Po noči je še vedno čuti streljanje, ali nikagor ne morjo prijeti. Prihodnji teden nantopi Blužbo novoizvoljeni šerif Dawnev, ta je baje premogarjem prijazen. Pravda zaradi vstaje proti več premogarjem se prične ta teden; premogarji, kteri so vlak se zamorci vrnili v Washington, ne bodo toženi pred porotniki. Pomnoženje armade. W a s h i n g t o n, 30. nov. Zastopnik J. A. T. Hull, predsednik hišnega odseka za vojne zadeve, je vodsek povabil k sej i začetkom prihodnjega tedna, v kteri bodo pre-tresovali predlog, vprašanje stalno armado zvišati na 100.000 mož. Hull meni, da bi večje število Kubancev nastanili v amerikanski armadi. Železniški roparji v pesti. Sedal i a, Mo., 30. nov. Osob-ni vlak Missouri Pacific železnice, kteri je včeraj popoludne od St. Joseph proti Kansas City odrinil, sc^pri Muddy Creek, pol milje za-padno od Georgetown ustavili trije našemljeni roparji, ker je pa superintendent proge L. D. Hopkins dobil svarilo ter na vlak ukazal sesti šest dobro oboroženim detektivom, so bili roparji „toplo" sprejeti. Strel iz pušk jih je pozdravil, ko je strojevodja ustavil vlak na dano znamenje in lopovi so odmah vedeli, da je slabo za nje ter bežali na vse strani. Detektivi so jih zasledovali in jednega prijeli, in ta je bil na začudenje služabnikov H. James West, vodja lokomotive iste železniške družbe. Oba ostala lopova ta ubežala, ali jeden njo je bil ranjen. Jugoslovanska Katoliška Jednota. URADNIKI: Predsednik: JožefAgxič, Box 266; Podpredsednik: Georg Kotce ; I. tajnik: Ivan Govže, Box 105; II. ,, Stefan Bakovec ; Blagaj.: Matija AgniČ, Bcx 266. PREGLEDOVALCI KNJIG: John Habjan ; John Pkeširn, Box 286; Josip Mantel ; vsi Btanujoči v ELY, St. Louis Co.t Minn. K društvu sv. Cirila in Metoda št«v. 1 so pristopili: Mehle Franc, Oražen Matija, Sever Franc in Suajdar Jože. Sprejeti v Jugoslov. katol. Jeduoto dne 21. nov. 1898. Društvo šteje 265 udov. Ivan G o v že, tajnik. Glasilo: ,,GLAS NARODA". Podjetnikom bi ugajal štrajk. M a s i 1 1 on, O., 29. nov. Podpredsednik Mitchell in T. \V. Davis od izvrševal nega odbora 1'nited Mine Workers sta se včeraj posvetovala s predsednikom Rathfordom. Poslednji je rekel, da nekaj podjetnikov, kteri imajo velike zaloge, ž*-le št rajk, toda delavci niso tako lirezpametni, da 1 >i pričeli štrajkati. Morile«' očeta pred soduijo. T o p e k a, Kans., 29. nov. Danes se je pričela sodnijska obravnava proti John H. Collinsa, sinu bogatega moža, radi umora svojega očeta. Zjutraj dne 13. maja s«« našli James A. Col insu. ustreljenega v postelji. Sosedje so čuli strel in tudi mladega Collinsa videli potem ostaviti hišo. Vsa okna in vrata h ) bila zaprta in od vrednosti umor« jeuega ni nič manjkalo, torej na roparski umor ni bilo misliti. Ako so že te okoliščine zvračale 6um na mladega Collinsa, toliko bolj so ga potrdile izjave zamorcev Johnson Jordana in Jesse Harpmana, kteri-ma je mladi Collins dal uro in di-jamantne gumbe zato, da bi umorila njegovega očeta. Rekel jima je, da se hoče oženiti, starec pa mu ne da premoženja in ker vč, da je njegovo življenje za $30.000 zavarovano, mu ne kaž-i druzega, nego ga spraviti s poti in se polastiti denarja. Ker zamorca nista izvršila umora, je mladi hudodelec sam umoril očeta. Costarica bankerot. S a n Francisco, ("al., 1. dec. Poročila iz Pa^tarike pravijo, da je dežela bankerot, in da je denarna katastrofa neizogibna, ako se bankirjem ne posreči od amerikanskih in evropskih kapitalistov dobiti pomoči. Meujice ua inozemstvo stoje sedaj 300 odstotkov, kar ovira vso trgovino. Ku^a ua Mada^askarn. \\ a s h i n g to n, 30. nov. Državni oddelek je prejel od amerikan-^kega konzula Gibbsa brzojavno poročilo, daje v Tamatave na Ma-dagaskaru vzbruhuila kuga. Kvropejske in drnge vesti. Carigrad, 29. nov. Carje sultanu odgovoril na brzojav od dne 26. nov., v kterem ga je prosil, da naj opusti namero princa Jurija grškega imenovati višjim komisarjem na Kreto, da vsled odklone-nja te prošnje vendar ostanejo prijateljska sočutja med Rusijo in Turčijo. Princ Jurij pojde na Kreto kot komisar štirih vlasti, toda sultan ostane vendar še gospodar Krete. 14 e r 1 i n, 29. nov. Nova vojna postava, ktera bode izročena državnemu zboru obseza po mu oženje pruske armade v mirovnem času za 11.424 mož, saškega armadnega ko-ra pa za 2073 mož. „Fresinige Ztg." pravi, da je to odgovor Nemčije ua predlog Rusije glede raz-oroženja. R i m, 29. nov. Vso italijansko obal je obiskal hud vihar in napravil obilo škode. Spezzia, Genua in Messina so hudo trpele, ravno tako so poškodovani trdnjave Sardinije. Na stotine ladij se je otopilo in ž njimi mnogo ljudi. Madrid, 30. nov. Tukajšnja vlada je dobila brzojav iz Manile, ktera pravi, da zahteva vstaški vodja Aguinaldo poldrugi milijon dolarjev zaspuščenje španskih mni-hov in duhovnov, ktere ima vjete. Pariz, 30. nov. Iz Budimpešte se „Petite Republique" brzojavno poroča, da so prišli v Sofiji na sled zaroti proti življenju bolgarskega kneza Ferdinanda. Mnogo osob, ktere so bile ua sumu, da so se vdeležile zarote iu pristašev bivšega prvega ministra Stambuloffa, so zaprli. Queenstown,30.nov. Parnik Cunard črte ,,Cepfcalonia", iz Li-verpoola v Boston namenjen, kteri je danes odjadral od tod, pride ravnokar nazaj z nekim poškodovanim parnikom haniburg-amerikan-ske črte. Kakor pozuejša poročila javijo ni parnik ,,C'ephalonia" privlekel hamburški, ampak britiški parnik „Manchester Enterprise" čigar glavna sezalka seje razpočila, vsled česar je ogenj pod kotli po-gasuil in parnik se nagnil na stran. Rim, 30. nov. Kakor pravijo, namerava papož imenovati na Fi-lipinah papeževega mucija in je radi tega poklical nadškofa Irelanda Rim, da bi mu ponudil to službo. Dun a j, 30. nov. Prvi minister grof Thun-IIohenstein, je na neko interpelacijo, glede izgnanja avstrijskih Slovancev iz Pruskega, odgovoril, da upa kaj tacega se ne bode bodoče več pripetilo, diugče bi bila Avstrija primorana istotako postopati s Prusi, kar je t ukaj prw-uzročilo veliko vznemirjenje.„Neue Freie Presse" zagovarja Prusko in pravi, izjava prvega ministra se ne more drugači tolmačiti, nego da se pripravl jajo trozvezo razpustiti. Beroli n, 30. nov. .,National Zeitung" pravi glede Thun-Hoheu-steinovega govora, ako bi se Avstrija poslužila represalij, proti na avstrijskim bivajoči m Nemcem, pot^m bi v veliko večjem številu na Pruskem bivajoči Avstrijci ne smeli več ostali v deželi. V istem smislu se je izrazila ,,Kreuzzeitung". „Yossische Zeitung" sicer ne odobrava izganjanja, a vendar pravi, da grof Thunovo pretenje ne more biti opravičeno. Konečno še pristavlja, da morebiti hoče grof Thun pripraviti svet ua razpustitev tro-zveze, morda vsled nedavnega obiska profa Muravieffa, ruskega ministra zvunajnih zadev. ( Baš to bi bilo dobro za Avstrijo; Avstrija naj bi se zvezala z Rusijo, Francijo in Anglijo, ne p i s po avstrijskih kronoviuah hrepanečo Nemčijo in Italijo.) Dunaj, 1. dec. Cesar Fran Josip se je vsled žalovanja umaknil z Dunaja v Wallsee in bode tam obdan od hčera in vnukov v miru dan preživel. Preduo je odpotoval je pomilostil vse kaznence obsojene zaradi razžaljenja veličanstva in poleg teh tudi 54S drugih kaznjencev. Brez slavnosti pa nikakor ne bode, danes večer je na Dunaju 6000 veteranov in gasilcev priredilo lepo bakljado. Vojaštvo je napravilo mirozov in vse ulice mesta so bile krasuo razsvetljene; prebivalstvo pa navdušeno klicali ,živio I* Enake 3lavnosti so se vršile tudi po druzih mestih Avstrije. V Trstu je bila svečanost velika, na vseh holmcih slovenske okolice so goreli kresovi. Newyorška avstrijska kolonija je imela v cerkvi sv. Patrika na 5. Ave. bogoslužje se zah valno pesnijo ; tudi v Washiugtonu je bilo bogoslužje v spomin 50 letu ice avstrijskega cesarja. Lesnika. Črtica i/domačega življenja. Spisal f. Kajdi^ (Dalje.) ,,S tem si ne boste mnogo koristili. Svetovati vam hočem drugo. Za prite pri prvej priliki nekaj njene kuretine — v odškodbo. To je neka zastavna pravica, kakoršuo vam \ tem Blučaji postava dovoljuje." Šel je in storil Juri Tlaka po na svetu Strelinem, a čez nekaj dnij pride zopet, a silno razburjen. „No, ali ste zaprli piščeta?" vpraša odvetnik. ,,Da." „In kako v je bil uspeh tega početja?44 „Takov-le !4t Tlaka razčeše s prsti svoje zmedene lase in pokaže Streli precej obširno razpoko na svojej črepinji, po kterej so se poznali še krvavi sledovi. Poleg tega pa je doktor še opazil nekaj višnjevih lisk in praškov po koži Tlakinega za-duhlega lica. „Boj tedaj?" vpraša začudjeno Strela. „In kakov ! Drugi dan privrešča-la je baba sem k nam in terjala svoje kokoši nazaj, a zraven me je zmerjala tatom, roparjem,razbojnikom, da se mi je kar bliskalo pred očmi. Ko zapodim pošast čez plotna njeno stran,zgrabi ondi izdrto poleno in me lopi po glavi, jaz izderem drugo in gotovo bi jo bil ubil, da bi se baba ne ganola več, a pritekli so soBedje in naju potegnoli vsaksebi. Skoda, vam rečem, gospod doktor, da so naju." ,,Dobro, učili jo bomo ,,mores'4. Razložite mi celo reč še edenkrat, in takoj jutri neznanim o vso stvar sodnji kot razžaljenje časti in hudo telesno poškodovanje. Dodam vam še natančen poduk, kako se imate na tožbeni dan obnašati pri sodniji, kjer se morate oglasiti sami; kajti zavoljo nujnih oprakov jaz baš ne utegnem. Le pogum, prijatelj, pogum !" Za tem razgovorom ni bilo Jurja Tlake tako dolgo v pisarno, da se je zdelo vsem čudno. Miuol je eden teden, dva, trije, miuol je mesec. Tlake ni bilo. Težko ga je pogrešal Strela sam. Kajti Tlaka je bil gospodom v njihovej zaduhlej pisarni kakor hladni vetrič. ki pri-veje o poletnem vročem času, kedar dremlje vsa narava, vene ctvetje na polji in klasje od same vročine poka. ko se zlato zrno zori. Med tem pa je tudi napočil dolgo zaželeni trenotek. Pravda zaradi lesnike se je razvila na podlagi sodni jske-ga izreka popol noma na korist Jurja Tlake. Ko je ta čez dolgo časa zopet enkrat stopil v pisarno, prismeje se mu Strela vradoščen nasproti, vihteč v desnici sodnijsko razsodbo: „Dobljeno, prijatelj, dobljeno:" A ni se malo čudil Strela in z njim celo njegovo pisarniško osobje, ko Tlaka brez posebnega zanimanja v zadregi povesi oči in suče takisto nerodno, kakor prvi dan svojega obiska pri odvetniku, kastorec svoj med debelimi prsti. ,,Ka j vam je, Tlaka? Ali vam ni po volji to krasuo pisanje? Kaj se je pripetilo? Morda se je končala obravnava radi žaljenja časti na vašo škodo?44 povprašuje skrbno odvetnik. ,,Ne." ,,Iu kaj tedaj? Berite za božjo voljo to krasno razsodbo.44 Strela je v svojej radosti celo pozabil v onem trenotji, da Tlaka niti brati ne zna. ,,Vse barve mora lice vaše nasprotnice izpremin jati, ko zagleda ta papir. Le glejte, kako ogromno odškodnino vam mora plačati !" „Zdaj je že — prepozno!44 odvrne polagoma Tlaka. ,,Prepozno? zakaj prepozno?" vpraša začud jen Strela. „Ker Bva že po enej strani — dvojica.44 „Vi — in Liza Skodarjeva?" f,Včeraj so naju vrgli prvikrat z leče." ,,Je-li na svetu mogoče ! Vi — vi, da bi Lizo —. A povejte nam vendar, kako seje to godilo?44 Vse se je že zgodilo vse, gospod doktor. Stvar se začne pri sodnej obravnavi zavoljo žaljenja časti. Tam sva bila oba. Ko so naju poklicali k sodniku, sedel je gospod na stolu in pisal, nama j^a je kazal hrbet. Vsaj ga poznate sodnika, gospod doktor." Videl sem ga že, eden onih starih gospodov Bodnikov, ki bi najbolje storili, ako bi se podali v pokoj, kterega so si zaslužili.44 „Zel6 star gospod je. Glava njegova je bela kakor Grintovec, a srce mehko kot ljubljansko močvirje. In zdrav je gospod sodnik, rudeč kot piruh na krožniku o ve-likej noči. ( Konec prihodnjič.) Drobnosti. V Ljubljani nameravajo ustanoviti tovarno za šivalne stroje in bode podjetje v narodnih rokah-Pač prepozno je, ko je ves svet že preplavljen s tem blagom! Posredovalnice za službe kakršne imajo vsa večja meBta, namerava ustanoviti mestni magistrat ljubljanski. Če se pomisli, da so sedanje privatne posredovalnice za službo iekajoče posle in delavce zelo drage, je naprava te brezplačne posredovalnice nujno potrebna. * * * Utonil. A' Suhadolu padel je v vodnjak mizarski mojster Lovro Hribar od Križa pri Kamniku ter utonil. * . v * Ponesrečil je v rudniku v Idriji dne 11. nov.^rudar in hišni posestnik Jernej Tušar. Izognil se je v jami prepozno, ko se je raz-streljavala ruda.^_Težko ranjenega so priveli na njegov^dom. Upati je, da okreva. * * * V vinogradnih krajih sayske in krške doline letos dobro vino prodajajo, osobito ima vino lepe cene okoli Krškega iu Kostanjevice, po 20—26 kr. liter. * * * Rop v cerkvi. V Trnovem pri Ilirski Bistrici so v noči od 14. do 15. nov. udrli neznani roparji v tamošnjo župno cerkev ia odnesli ciborij, moštrauco, nekaj kelihov in kovinskih oltarnih križev ter nekaj malega denarja iz nabiralnika pri jednem oltarjev. Zločincev še niso zasačili. * * * Družba sv. Moharja jez razpošiljanjom dražbenih knjig že dobro počela. Knjige razpošljejo se letos posameznim škofijam po tem redu: 1. goriška 2. krška, 3. tržaška, 4. sekovska, 5. sombotelj-ska, 6. senjska, 7. poreška, S. razni kraji, 9. ljubljanska, 10. lavantin-ska, 11. zagrebtka, 12. Amerika in Afrika. * * * Smrt. V nedeljo dne 13. nov. okolo 2. ure popoludne aretirala sta dva celjska policista (jeden novinec) 35 let starega težaka imenom Alojzi j Kcšec, ker je baje v pijanosti razgrajal. Policista sta mu sledila v Gaberje, ga zvezala, a ker se jima je protivil, vrgla sta ga zvezanega na samokolnico ter ga dala vleči v zapor. Dve uri pozneje pa so našli moža obešenega v zaporu v mestnem magistratu. * * * Hude obsodbe. Nedavno so bili pred goriškim sodiščem oni Slovenci, ki so dne 18. septembra razburjeni vsled umora presv. cesarice ter vsled tega, ker tovarnar Mulič v Batujah ni hotel razobesiti žalostne zastave, se zbrali pred omenjeno tovarno ter brez vsake sile in grožnje le zahtevali, da odpusti laške delavce. Obsojenih je vendar 23 toženih v težko ječo od 5 mesecev do 14 dnij. Prestali pa so doseda j 2 meseca v zaporu. Mnogo teh ima večje družine. Pač prav je jekel dr. Stanič v svojem epohal-nem zagovoru: ,,Preveč domoljub-lja. To imate za vašo lojalnost, to za vaš patrijotizem!"— Tako se namreč rogajo Italijani slovenskim obsojencem. Kako pa je bilo v Gradcu z izdajalskim prusofili in pa kako je z laško iredento??? Zapomnite si Slovenci! * » * Bogat berač. V Favoritnu na Dunaju je umrl 68Ietni berač, Rudolf Koller, ki je beračil 20 let, stanoval v kleti ter spal na Blami. Po smrti so našli pri beraču hra-nilnično knjižico s 16.784 gl. Premoženje je zapustil svoji hčerki Mariji, ki je dekla ter je dajala svojemu očetu mesečno 5 gold. * * * S s a b 1 j o. Iz Kolomeje Be poroča lvovskim listom, da je napadel neki dragonski častnik sina hote-lierja Ruckensteina, ker mu ni mogel dati v hotelu nobene sobe, i sabljo. Napadenec je bežal na ce sto, častnik pa za njim ter ga je sredi ulice usekal parkrat po glavi in ramah. Ruckenstein je že umrl. O kaki preiskavi proti surovemu napadalcu pa se ne sliši ničesar! Zanimivo je, da je hotel častnik v zasedeno sobo hotela šiloma vdreti ter da je ukazal svojemu ,,buršu" naj razbije ključavnico in okno nad vrati. Ruckenstein je protestiral, a zato ga je „častnik" ubil. * * * Na materinem grobu zgorela. Na dan Vseh Svetih. je šla neka devetletna deklica v Oravici na grob svoje matere. Dolgo gaje popravljala, ga kitila s cvetlicami ; ko se je zmračiio, jenažga-la sveče, poklenila kraj groba in molila. A nakrat je potegnil veter, plamen Bveče je zgrabil dekličino krilo, katero je začelo s toliko na-glostjo goreti, da na pomoč prihiteli ljudje tudi deklice niso mogli več rešiti. Dva dni pozneje je podlegla v strašnih bolečinah svojim ranam. Oče, kateri je pred letom izgubil ženo, je vsled tragične smrti jedin-ke zblaznel. Rojakom naznanjam, da sem se ureselil 1018 St. Clair Str. na 1776 St. Clair Str., Cor. Norwood Aye. Priporočam Be za redni, obilni obisk, zagotavljajoč tudi v bo-* doče najboljšo postrežbo. S pozdravom GEO. TRAVNIKAR, 1776 St. Clair Str., Cor. Norwood Ave. Listnica uredništva: Rojakom odpošljemo Bedaj za S40.75 100 gld. avBtr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana. ^je je ? MATEVŽ KOPRIVNIKAR, doma iz župnije Kresnice, vas Kresniški vrh pri Litiji na Dolenjskem, v Ameriko je prišel pred petimi leti. Njegov naslov bi rad zvedel: Mihael Koprivnikar, 9049 Green-bay Ave., So. Chicago, 111. KJE JE? PAVL ERŽEN, doma iz Nove Oslice, na Gorenjskem; pred osmimi meseci je bival v Imperial, Pa. Ako kdo rojakov ve za njegov naslov naj ga blagovoli naznaniti : Frank Jurjevčič, Box 113. Blocton, Ala. Naznanilo. Ker imam v zalogi mnogo molitvenikov in Dovestnih slovenskih knjig raznih založnikov jih pošiljam vsa-komu poštnine prosto, ktere vrste kdo želi. Glede knjig, ktere vrste jili Kdo želi naj mi piše po cenik, pošljem ga vsakemu poštnine prosto. Molitvenike imam od 30 cent. do 82.25; posvetne knjižice pa od 10 centov naprej ; imam različne podučne in šaljive knjige. MAT. POGORELO, Box 672, Calumet, Mich. Francoska parobrodna družba Conmapie Tri Kje je? ANTON MALI, doma iz Krono-vega, župnija Bela cerkev ua Dolenjskem ; pred 3 leti je bil v Valkens, Pa. Ako kdo rojakov ve za njegov uaslov naj ga blagovoli raznani-ti njegovemu bratu : Jernej Mali, Box 46, Willock, Pa., Alleghenv Co. (3—1) SLOVENSKO PRATIKO za leto imamo na prodaj po 8 centov komad. Prekupci jih dobe 100 za S6. Pošljite nam lahko znamke za „Pra-tiko." „GLAS NARODA" 109 Greenwich Str. New York. Direktna črta do HAVRE - PARIS ŠVICO - INXSBRUK (Avstria). Parniki odpljujejo vsako Boboto ob 10. uri dopoludne iz pristanišča štv. 42 North River, ob Morton Street: La Gascogue La Champagne La Bretagne La Normandie Prvi razred kajite 1 j a jo .$65 in višje. Giavna agencija za Zjed. države in Canado : 3 BOWLING GREEN, NEW YORK. 10. 17. 24. 31. ,, do Havre ve- Podpirajte CARNIOLIA CIGAR FACTORY 328 E. 70 Str. v New Yorku, ktera kljubu povišanju davka in podraženju tobaka ostane pri p r e j š n j e j ceni. Ne daje sicer več kuponov v škatljo, a vendar kdor kupi 2000 smodk dobi škatljo smodk z 100 smodkami brezplačno. Prevožnje stroške plačam sam. Bh go se pošilja proti pošiljatvi gotovega denarja na: F. A. DUSCHEK 328 E. 70 Str., ali ,,Glas Narodu" v New York IGN. TANCIG, slovenski fotograf, v Calumetu, Mich. se uljudno priporoča vsem Slovencem in bratom Hrvatom za izdelovanje VSAKOVRSTNIH SLIK, za male in velike; za svoje delo jamčim, da zadovoljim vsakoga. Izdelujem tudi raznovrstne IGLE ali broches za ženske, ravno tako IGLE za možke vse z slikami, kar je zelo pripravno BOŽIČNO ali NOVOLETNO darilo. Tudi priporočam slavnem občinstvu v Calumetu in okolici svojo bogato zalogo OKVIRJEV (Frames) za slike od 25 centov naprej. Ponarejam slike iz stare domovine, pošljite mi sliko Vašo, ali Vaših ljubih doma, in vse skupaj denem na eno Bliko, ravno tako kakor bi bili objednem slikani. Z spoštovanjem udani . IGNATIUS TANCIG, ^CALUMET,____________MICHIGAN. SCHNELLER & PLAUTZ naznanjata slavnemu občinstvu v Calumetu in okolici, da odpreta $ z GROCERIJAMI in RUDARSKO OPRAVO na 510PINE ST. i) v HIŠI MATH. B. VERTINA dne 15. novembra 189S in zagotavljata z dobro postrežbo po mogoče nizki ceni. Pošiljala bodeta tudi denarje v staro domovino. Z štovanjem SCHNELLER & PLAUTZ, 519 PiueStreet, Calumet, Mich. $ Podpisana priporočava vsem Slovencem in Hrvatom y Jollietu in okolici svoj lepo, na novo urejeni 8A7,OOJV na vogalu Ottawa in Jackson cesti, Jolliet, Ml. Vedno bodeva točila IZVRSTNO SVEŽE SCHRINGOVO \n PORTERJEVO PIVO, FINA VINA in DOBRE PIJAČE kakSs WHISKEY itd.: IZVRSTNE SMODKE in OKUSNA JEDILA se bodo pri nas dobila vsak čas kakor tudi PRENOČIŠČE za potujoče in to vse proti nizkej ceni. Toraj Slovenci in Hrvatje v Jollietu in okolici kakor tudi na novo došli iz stare domovine, ali potujoči skozi Joliet obiščite nas mnogokrat SVOJI NAJ GREDO VEDNO K SVOJIM! Sč spoštovanjem Martin Bhith & Co., SALOONER CORNER OTTAWA & JACKSON STR.,, " - — Slovenci 1 Ako pošljete de-' t staro domovino, želite koga jm dobiti, ali potujete doma, obr-kite mdsF. Sakser & Co. Vsem rojakom priporočam moj SALOON 1335 MAIN STR., LA SALLE, ILL., A k te re m bodem točil RAZNO IZ-x VRSTNO SVEŽE PIVO, FINO DOMA NAPRAVLJENO VINO in DOBRE SMODKE. Za zabavo je na razpolaganje rojakom tudi kegljišče, S pozdravom in odličnim spoštovanjem ANTON ZORČIČ, 1335 Main Str., La Salle, 111. | h. ...ji- ,„.-ii 1.1. Vsem Slovencem v Allegheny, Pitteburgu in okolici se toplo priporoča STROGO SOLIDNA ^ B A M KA.^ CHAS. R. WEITERSHADSEN, 212 Ohio Street,__Allegheny, Pa. Ta hauka ZAVARUJE PROTI ŠKODAM po POŽARU ceno in je solidna v izplučanju škode; ima svojega NOTARY PL'- r BLIC, kteri napruvlja: pooblastila,.kupne pogodbe, preskrbuje dedščine in vse v ta posel spadajoče zadeve. Pošilja DENARJE v staro domovino ceno in hitro. Prodaja PREVOZ- p NJE LISTKE za vse parobrodne črte. p JKžr GOVORI IN PIŠE SLOVENSKI. | |'UIB!iir.W'"- Iff-" .HB.' -■ T - . . ., . . . THE PRINCE LINE Cene EDINI SLOVENSKI ZAVOD! FR. SAKSER Sc CO. »GLAS NARODA" 109 Greenwich Street, ^^New York, Pošilja točno in vestno DENAR V STARO DOMOVINO e e n o in zanesljivo, dosedaj smo odposlali že nad poltretji milijon goldinar, avstr. veljave. raznrri«v^e6p^^nice.menjaVi priporočamo dobrib ba,lk- Posredujemo hranilne vlo^e Vsak Slovenec naj se na nas obrne, ker vsakomu dobro postrežemo. Paziti je treba na naš naslov L inaj namwr2i?jar xl1 Vata"ko piše' po kteri Veznici v New York pride in čas. V New York ^ »U1Se:, Wa JaBh' N!ckelPlate' Rio Grande, Canadian Pacific in druge, ktere gredo samo do v iTv«! a ' ! 1P°fcem pa spremene železnico in to je potreba vedeti in to nam potreba naznaniti. i ll u®ptt Pennsylvania, Grand Central, Lebig Valley, Baltimor Ohio, Erie, Delawa- wi r/; \e8t Shore, Western Ontario itd. Ne poslušajte krivonosih agentov; nespre mite 'transfers ti ne to v, ter ti Vas prodajajo v drage, a nič vredne hotele in Vas povsodi oslepe; računajo «2.50 do $3 "ti;.,Pn , naPravite kaJor sami hočete. Ako nam dohod natanko brzoiavno ali pismeno naznanite, prihranite lepe novce, >,e verujte nikomur, ki Vam reče, da smo se mufali ali n uff' . ULa» govori vsakdo, toraj le samo eden slovenski, ali kranjski in hrvatski. Glejte na številko 109 Greenwich Str. na koncu Carlisle Street! J hrvatski r^rlT VT "i?"6 T,°jake ? naf,imi, kovertami ljudilovci, kteri govore poljski, slovaški, I JOHN BREDL, prop. Lrvaodrejor ^Je^rtk^o1^UST*' Tl vskemu re6ejo' da ga k nam a d™eam ^ 358 Ohio Str.,Allegheny, Pa., Ako se kak potnik pripelje čez vodo to je Hudson, kjer so skoraj vse železniške postaje nai se ^ *-----* 1-1 vsede na konjsko zeleznico in kondukterju reč,, da vstavi na Carlisle Str., potem ima le dva mala bloka do nas in kakor hitro na Greenwich Street stopi iz Carlisle Street, kjer to pri našej office jenia vidi našo višnjevo tablo z napisom „Glas Naroda'4. J J UJd navedeni parobrodi imajo prostora za 5000