Dopisi. Iz Ljutomerske okolice. (Razmere na šoli Sv. Petra tik Radgone.) Dolgo smo čakali, da »Tagespost« še kakšni članek o znanej univerziteti za »kuheldajč in slobeniš« prijavi, a je vse čakanje zastonj. Ker se ona več ne oglasi, smo pač mi govoriti prisiljeni. Meseca septembra je »Tagespost* veliko lepega o tej šoli bralcem pripovedovala, ali Bogu bodi potoženo, bilo je skoro vse, od prve do zadnje vrstice, neresnično, posebno pa to, da so ljudje s poukom šole Sv. Petra tako neizrečeno zadovoljni. Resnica je in ostane, da v tej šoli, v katerej se skoro 600 slovenskih otrok podučuje, gotovo stoti del teh ubogih, siromašnih dec pravilne materinščine ne zastopi, še manj pa govori. Kako pa je z nemškim ? Ne veliko bolje, kakor s slovenskim; je-li drugače mogoče? Malo brati, pisati in kaki slovenski »Aufsac« raz table prepisati, to gotovo še ni vse, kar peto-razredniea divršiti more. Do zdaj je še vse pri starem, šolsko nadzorstvo se tudi malo briga. Čudno je to, da ministerstvo bolje na to ne gleda, da se za take častnice zdravi in trezni možje volijo. Je že tako, bolje bo tudi enkrat! Prvo je, da pride na to univerziteto slovenščine zmožno učiteljstvo. Mi zahtevamo, da se na podlagi materinščine nemški jezik podučuje, da se vsi predmeti razun nemščine v maternem jeziku predlagajo in da se otroei ne trpinčijo z okornim jezikom in da se otrokom, ako jih postava v šolo tira, tudi kaj za življenje podaje. Mi dalje zabtevamo in prav določno tirjamo, da se slovenskemu jeziku ne kradejo učne ure v korist »kuhel-dajč«. Naši deželni in d ržavni poslanci so prisiljeni interpelacijo v državnem in deželnem zboru staviti in se ne vtolažiti z odgovorom, kateri ne predrugači nekrivičnih razmer na tej šoli. Spremi me o poletnem popoldne na holmec Sv. Petra, videl bodeš deco »turnati« in slišal bodeš >nemško komando«; se ve, da deca namesto »links um«, »rechts um« in namesto »rechts um, links um« napravijo. Ako samo »komando«, brez tega, kako deca to izpolnjuje, slišiš, mislil bodeš: Sv. Petra šola je nemška in stoji na nemških tleh. Tega pač gospod »respekter« gotovo še videl ni! Ne mislite, vi »orehovci«, da odkar godete v »pecirku« in »pecirkšulratu« prve gosli, da smo zdaj puško v turšico pometali. Ravno zdaj je nevarnost velika in ravno zdaj smo dolžni ljudstvo podučevati, ker ne trpimo, da slovensko drevje donaša nemčurski sad. Nemčurske in nemške vzreje proč in to naj prvo pri »šoli!« Iz Gornje Radgone. (Marsikaj) Pri nas je bilo letos malo branja, ali nismo si sami krivi, da nismo obile trgatve imeli, ker bi ne bili škropili. Ni tako! Jaz, pa tudi sosedje moji so škropili od 90. leta vsako leto, vendar ni bilo trgatve, vinogradi pa so lepo zeleni, z dolgimi rozgami. Bode me kdo vprašal, kaj pa je temu krivo? To, da je po zimi trs ozebel, potem pa je iz starine pognalo, tako trsje pa grozdja nima, pa ga bode tudi prihodnje leto na takih trtah malo ali nič in takih vinogradov je v Gornji Radgoni tri četrtine. Tedaj bi tudi prav primerno bilo, da bi se okrajni zastop in občinski predstojniki za to kaj pobrigali, da bi se dača znižala v letih, ko ni branja. NaS Orehovski »komidant« se sicer napinja in pri vsaki priliki govori, da raoramo kraeti vkup držati, on pa, da nain pomaga, pa k čemu ? Denar iz mošnje spravljati in nam okrajne doklade nalagati, potem pa »s pavovim perjem« svoje črno perje zakriti •— ali o tem še kedaj kaj več! Sedaj še le to, kar Mariboržanka o našem gospodu »hotmanu« ve. Ker smo imeli kontumacijo zoper pse, dal je ta imenitni mož, ki nima nikake krivice na sebi, table, »kontumacija zoper pse«, nabiti ob cestah v tem pa tudi na nek križ pri cesti. Križ je neke ženke, ki je našega preroka podučila, da takih tabel ne nabijajo na Bogu posvečene kraje. Kaj ne, da vam je to omikan mož ? Njegovi prijatelji so njemu enaki. Žal, da jih imamo sedaj v okrajnem šolskem svetu; njih se smemo pač veseliti malo drugače, kakor naši pradedi turskih janičarjev. Iz Savinjske doline. (Mrzla sapa) me je prignala do Vas, gospod urednik, ker mislim, da bode pri Vas še gotovo kak kotiček, da si moje utrple ude malo pogrejem in svoje težave in naše napake nekoliko potožim. Se ve, da imara marsikaj, pa danes potožim Vam bolj potrebne reči, ki so mi že dolgo na srcu. Znano je, da od nekdaj pri nemčurskih Celjanih velja samo tvoj groš, iz tebe se pa norčujejo in te zasmehujejo. Ne jezi se, saj veš, da vsaka reč en čas trpi, tako bo tudi teh nemčurčkov konec, to pa brž, ko se ti spamemetuješ in jih pri miru pusliš — z grošem in telesom. Toraj idi od njih na kolodvor! Ko se vsedeš na vlak, kako prijetno se voziš po krasni Savinjski dolini! Tam misliš, hvala Bogu, zdaj sem zopet na lepih slovenskih tleh, ali h krati te nekaj razburi, da bi kar z vlaka skočil; pripeljal si se na slovensko postajo, pa zagledaš nemški napis: Plitrovič in nekaj dalje druga postaja Sachsenfeld itd. Ali tu se hočem nekoliko dalje pomudili: lepi Žavec in izvrstni Slovenci, to je za te! Samo nekaj je obžalovanja vredno, da ne morem zamolčati, ker me je preveč v srce zbodlo. Ko se pomičeš od postaje, zagledaš krasno gostilno, ali idi dalje, tu se razprostira pred teboj zopet lepo novo poslopje; to bi bilo za te, ko rad pivo piješ! Ko pa nekoliko bolj ogledujeS to poslopje, kako se začudiš! Glej ga no, s kakimi črkami nemški napis: Bier-Brauerei in pa to od slovenskega pivarja! Zdaj pa le naprej na dvorišče, tamkaj še le prideš na Prajsovsko; to ti je prava Germanija, da bi kar v zrak skočil, sami neraški napisi! Naj jih omenim nekaj: Malztenne, Schweinstall, Ochsenstall, Pferdestall itd. Ko gledam te blažene nemške napise, zdite se mi dve reči jako smcšni: ena unih tablic je narobe pribita; se ve, da ubogi hlapec, nevešč nemškega jezika, jo je narobe pribil. Njemu ne smemo tega pa za zlo vzeti in drugo je še bolj smešno, edino stranišče je v dvojnem jeziku. Pa še nekaj, kar mi je že več krčmarjev toževalo, zakaj njegov stari hlapec, ki niti besede ne razumi nemške, vozi z volom voz z nemškim napisom >Brauerei Sahsenfeld?« No zdaj pa recite, ali ni to obžalovanja vredno, da gospod pivar tako malo čisla svoj materni jezik? Ako se v tem ne poboljša, bomo ga prišteli k onim Geljanom, katere sem prej omenil, da jim je le za slovenski groš, ne pa za te, tedaj pa smo prisiljeni, da se prestavimo od tacega na videz narodnjaka — slovenski krčmarji. Od Sv. Jakoba v Slov. goricah (Občinske volitve) za tukajšnjo občino so se lani, dne 17. dec. vršile, a zaradi nekaterih nepostavnostij so bile takrat ovržene. Dne 21. in 22. marcija letošnjega leta so bile nove volitve, zavoljo popačenja volilnih listov so bile z odlokom c. kr. namestnije v Gradcu, dne 13. septembra 1893 štv. 20.040 spet ovržene in predstojnik, g. Alojzij Reisman, je v preiskavi, kakor je bilo to že v »Slov. Gospodarju« štv. 33 poročano. O razpisanji novih volitev še ni sluha ne duha; Reisman se vedno še drži predstojnikovega stola. kakor klešč; v občini ni reda, a škode vedno več; kedaj bo tega konec? Iz Razbora pod Sv. Uršulo. Na praznik vseh svetnikov prinesel mi je kmet lep šopek hruškovega cveta. Za ta visoki kraj gotovo nekaj nenavadnega v teni poznem času. Tudi jagode v solnčnih krajih cvetejo. Letina v vseh zadevah je prav dobra; posebno veliko raošta smo dobili, le krme je manj, kakor navadno, pa pomanjkanja, ker je slame veliko, vendar ne bode. Vsi hvalimo Boga. Iz Ljutomora. (Pojasnilo.) V zadnji številki cenjenega Vašega lista poročal Vam je Vaš dopisnik -»Popotnik« v nekem dopisu krivo, prištevši mene k ljutomerskim Nemcem, oziroma nemškutarjem. Ker mi je tako neresnično pisarenje neljubo in lahko, da tudi v gmotno škodo, prosim, naj blagovoli slavno uredništvo ukreniti, da se v bodoči številki Vašega lista popravi. Bil sem vedno iskren, zaveden narodnjak, celi čas mojega tukajšnjega bivanja sem ud ljutomerske čitalnice in po mogočnosti podpiratelj vsacega narodnega pod- jetja. Da Nemcev iz svojega štacuna ne podim, je vsacemu treznomislečemu človeku jasno. Gospod dopisnik je gotovo sodil le po imenu, ali bil je krivo poučen. Viljem Schneider. Iz Vitanja. (Dostavek. Sadjereja.) V številki 45. >Slov. Gosp.« od dne 9. novembra 1893 se bere v članku: Kmečkerazmero, daje »priprosta občina Stranice« poslala v (iradec prošnjo, naj se spremeni kmetom nevgodna lovska postava. Ne vem, ali je res imenovana občina Stranice odposlala takšno prošnjo. Pac pa smo v številki 35. »Slov. Gosp.« od dne 31. avgusta 1893 od besede do besede objavili prošnjo, katero je odposlala c. kr. kmetijski družbi v Gradcu občina Ljubnica in Stenice pri Vitanji, naj se spremeni lovska postava. In kmalu za Ljutnico je isto storila občina Brezen pri Vitanji. V kratkem bodo sledile prošnje drugih tukajšnjih občin. Tu pa še otnenim, da se v dotični prošnji na strani 288 »Slov. Gosp.« v 4. in 5. vrsti od zgoraj naj bere tako-le: »In vendar nima poljedelec pričakovati postavne odškodnine, ako polja in drevja postavno ne okovari«. Slovenski rodoljubi! Vsak sadjerejec pričaknje z nekakim strahom prihodnjo zimo. Brezštevilna poljedelska dela so kriva, da ni brez velike škode mogoče, sadnih drevesec v jeseni tako zavarovati, da bi jih zajci ne poškodovali. Ce Vam je res mar za blagor našega kmeta, spodbujajte župane, naj se pridružijo zgoraj imenovani prošnji. Nikar ne tarnajte in nikar ne mislite, da se bo visoka gospoda sama spomnila ubogega kmeta; saj vemo, da se dostikrat prosi in prosi, pa se še nič ne doseže. Če se pa celo ganili ne boste, nimate celo nič pričakovati.