glasilo slovenskega elektrogospodarstva /junij 2004 Prihodnost namenjena obnovljivim virom Elektro.TK vstopa na trg Kam se bo zavrtel distribucijski vrtiljak? 1 y Prihodnost namenjena obnovljivim virom Obnovljivi viri energije, med katere poleg vode ?tejemo predvsem veter, sonce in biomaso, so nedvomno hit leto?njega poletja, saj jim doslej ?e nikoli ni bilo namenjeno toliko pozornosti in mednarodnih konferenc. Spodbudno je, da se zanimanje zanje poveËuje tudi v Sloveniji, ki je bila doslej, Ëe ne upo?tevamo proizvodnje iz hidroelektrarn, bolj na repu evropske lestvice, na kateri prepriËljivo vodita Avstrija in ©vedska. 18DobiËek iz tujine za naloabe doma Holding Slovenske elektrarne je doloËil prednostno listo naloab v poveËanje proizvodnih zmogljivosti, pri Ëemer naj bi v prvem paketu zgradili Ërpalno elektrarno AvËe, s plinskima turbinama dogradili TE ©o?tanj in postavili tudi novo plinsko elektrarno. Po besedah direktorja Holdinga mag. Draga Fabijana je druaba lani ustvarila 6,7 milijarde tolarjev dobiËka, dobre poslovne rezultate pa priËakujejo tudi letos. 20Elektro.TK vstopa na trg Na junijski skup?Ëini druabe Elektro.TK so sprejeli poslovni naËrt, podprli poveËanje osnovnega kapitala druabe za 110 milijonov tolarjev in podpisali tudi komercialno pogodbo, s Ëimer naj bi bile izpolnjene vse podlage za dejanski zaËetek delovanja tega skupnega elektroenergetskega podjetja. Direktorica podjetja mag. Lea BenedejËiË optimistiËno zre v prihodnost in napoveduje uspe?en prodor na slovenski telekomunikacijski trg. Ustanavljanje distribucijskega holdinga je junija rt e bolj razvnelo ae tako vroËa stali?Ëa in interese udeleaenih strani. Pred kratkim je dr. France KriaaniË pripravil ?tudijo o ekonomski upraviËenosti kapitalskega povezovanja distribucijskih podjetij. Po mnenju Jurija Avana, predsednika konference elektrogospodarstva pri SDE, je v tej ?tudiji preveË neznank, ?e zlasti glede delovnih mest. 28Prvi z okoljskim certpkatom v distribuciji Elektro Ljubljana je konec maja kot prvo slovensko podjetje na podroËju distribucije elektriËne energije prejelo okoljski certifikat ISO 14001, ki ga je podelil Slovenski in?titut za kakovost. Zelena energija je po besedah predsednika uprave Elektra Ljubljana Vincenca Jan?e namenjena tistim odjemalcem elektriËne energije, ki se zavedajo nevarnosti energetske potratnosti dana?njega sveta. 48V Mostah i?Ëejo pot do modrega soaitja ObËinski svet blejske obËine je v zaËetku junija sprejel odlok, ki je priagal zeleno luË za HE Moste, nato pa je zaradi pritiskov naravovarstvenikov spet pri?lo do zapleta. V podjetju SEL ?e naprej opozarjajo na potrebo po celoviti obnovi in dogradnji HE Moste. Z uresniËitvijo tega projekta bi nedvomno prispevali tudi k bolj urejenemu in Ëistemu okolju na obmoËju Most in Bleda. nas Sik izdajatelj Elektro-Slovenija, d.o.o. uredništvo Glavni in odgovorni urednik: Brane Janjic Novinarja: Minka Skubic, Miro Jakomin Adrema: Tomaž Sajevic Lektorica: Darinka Lempl Naslov: NAŠ STIK, Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana, tel. (01) 474 30 00 faks: (01) 474 25 02 e-mail: brane.janjic@eles.si časopisni svet predsednik Ervin Kos (DEM), podpredsednica Ida Novak Jerele (NEK), Majda Kovačič (El. Gorenjska), Nataša Toni (TE-TOL), Jana Babic (SEL), Jadranka Lužnik (SENG), Gorazd, Pozvek (TEB), Franc Zgalin (TET), mag. Violeta Irgl (El. Ljubljana), Danica Mirnik (El. Celje), Jelka Orožim Kopše (El. Maribor), Neva Tabaj (El. ^Primorska), Irena Seme (TES), Janez Zadravec (ELES), mag. Marko Smole (IBE), Danila Bartol (EIMV), Joško Zabavnik (Informatika), mag. Petja Rijavec (HSE), Barbara Svetič (Borzen), Drago Papler (predstavnik stalnih dopisnikov). Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana oblikovanje Peter Zebre grafika priprava STUDIO CTP, d.o.o., Ljubljana tisk Delo tiskarna, d.d., Ljubljana naš stik je vpisan v register časopisov pri RSI pod št. 746. Po mnenju urada za informiranje št. 23/92 šteje NAŠ STIK med izdelke informativnega značaja. Naklada 6.500 izvodov. Prihodnja številka Našega stika izide 5. avgusta 2004. Prispevke zanjo lahko pošljete najpozneje do 20. julija 2004. naslovnica HE VUZetllCCl foto Dušan Jež ISSN 1408-9548 www.eles.si Iskanje alternativ Slovensko elektrogospodarstvo je v zadnjem času obudilo vrsto projektov, ki so neke vrste »povratniki« in so večinoma bili ze velikokrat opisani v različnih dosedanjih razvojnih načrtih, povezanih z iskanjem odgovora o tem, kako v Sloveniji zagotoviti dovolj kakovostne električne energije. Za osvežitev spomina naj samo omenimo gradnjo črpalnih elektrarn, elektrarne na Muri, sanacijo HE Moste in podobne. To povratništvo poudarjamo zato, ker ti »stari« novi projekti zgolj potrjujejo, da kljub razvoju energetskih tehnologij in upoštevanju vseh novih znanstvenih spoznanj, glede na naravne možnosti, ki jih imamo v Sloveniji, čudežev vseeno ni mogoče pričakovati. Uporabimo torej lahko zgolj tisto, kar nam je na voljo. Obstaja sicer še druga možnost, in ta bi bila okoljevarstvenikom verjetno najljubša, da na vse skupaj lepo pozabimo ter se prepustimo razvoju dogodkov in usodi časa. A glej ga šmenta, kaj ko je odgovornost za zanesljivo in kakovostno oskrbo z električno energijo dodeljena ravno elektroenergetskim podjetjem in zapisana celo v zakonu. To odgovornost pa je mogoče prevzeti le tako, da nenehno predlagamo izboljšave, izvajamo zamenjave in posodabljamo dotrajano opremo ter ne nazadnje, upoštevajoč vse večje potrebe po električni energiji, predlagamo tudi izvedbo nekaterih novih projektov. Pa ne kakršnih koli, temveč takšnih, ki bodo energetsko in ekonomsko upravičeni, ekološko sprejemljivi in bodo uspešno prestali številne strokovne presoje. Zgoraj našteti projekti sodijo ravno med takšne, pri čemer pa nam, kot ze rečeno, kljub tehnološkemu razvoju in večkratnim tehtnim strokovnim premislekom, doslej ni uspelo najti boljših alternativ. Mogoče pa zanje vedo tisti, ki ob vsakem predlogu iz elektroenergetskih krogov visoko dvignejo kopja in razglasijo skoraj vojno napoved. In če res vedo, čeprav doslej iz njihovih ust zal ni bilo slišati ničesar drugega kot neupravičene splošne kritike vsega, kar je povezano z elektroenergetiko, naj nam jih v skupno dobro za božjo voljo ze zaupajo. .RIHODNOST NAMENJENA OBNOVLJIVIM VIROM Zaradi aktualnih razmer na svetovnem energetskem trgu se je leto?njo pomlad zanimanje za obnovljive vire energije ?e okrepilo, Ëeprav so nekatere evropske draave v nasprotju s splo?nim prepriËanjem v raziskovanje alternativnih virov energije veliko vlagale ae doslej. Slovenija naj bi do leta 2010 delea obnovljivih virov poveËala za 1,6 odstotka in skupaj s proizvodnjo v hidroelektrarnah dosegla 33,6-odstotni delea, delea na ravni Evropske unije pa naj bi se v tem Ëasu povzpel na 12,5 odstotka. V pogovoru z nekaterimi kljuËnimi akterji in zagovorniki veËje uporabe obnovljivih virov energije smo sku?ali izvedeti, kak?ne so sprejete usmeritve na nedavni konferenci o obnovljivih virih v Bonnu (o sklepih s te konference podrobneje poroËamo tudi v prilogi Pogled po Evropi), kak?na so trenutna gibanja na tem podroËju v Sloveniji, kateri so najaktualnej?i projekti in kaj si ?e lahko obetamo. 2 Predstavniki več kakor 150 držav so na nedavni konferenci v Bonnu razpravljali predvsem o pomenu obnovljivih virov energije, pozornost pa so namenili tudi razpravi o primarnih ukrepih za nadaljnji razvoj obnovljive energije. Ministrskega dela zasedanja se je udeležil tudi naš minister za okolje, prostor in energijo mag. Janez Kopač. Spremljala sta ga državni sekretar za energetiko mag. Djordje Zebeljan in direktor Agencije RS za učinkovito rabo in obnovljive vire Franc Be-ravs. Ministru Kopaču smo nekaj dni po vrnitvi v svoje delovno okolje zastavili nekaj vprašanj o svetovni in domači politiki do obnovljivih virov. Za vami je mednarodna konferenca o obnovljivih virih v Bonnu, kjer se je po- kazala tesna povezanost okoljske in energetske politike. Kak?no je trenutno stanje v svetu, kateremu segmentu je dan veËji poudarek, okolju ali energetiki? »Okoljska in energetska politika hočeš nočeš postajata vse bolj eno in isto, kar se odraža tudi v politični deklaraciji konference v Bonnu, iz katere izhaja, da bo treba v prihodnjih letih za milijardo ljudi zagotoviti energijo iz obnovljivih virov. Problem je v tem, da je najmanj milijarda ljudi na svetu brez dostopa do omembe vredne energije. Ce bi ta milijarda dobila možnost do večjega dostopa do energije in bi ta izvirala iz fosilnih virov, bi to tako zelo podražilo fosilna goriva, da bi to pomenilo resno grožnjo za gospodarski razvoj v razvitih državah. Zato je prihodnost za vse tiste, ki še nimajo dostopa do energije, kot tudi za razvite države samo v obnovljivih virih. Zato trdim, da okoljska in energetska politika čedalje bolj postajata eno in isto, kar je razvidno tudi iz našega Nacionalnega energetskega programa. V resnici pa se konflikti odpirajo na drugih področjih, enega od takih imamo zadnje čase tudi v Sloveniji, in sicer med okoljevarstveno in naravovarstveno politiko. Okoljevarstveni-ki delujejo z roko v roki z energetiki, konflikt pa je z naravovarstveno politiko.« Ali je sprejeta dekleracija o spodbujanju uporabe obnovljivih virov energije, ki ima za cilj, da v prihodnjih letih milijarda ljudi pokrije svoje energetske potrebe iz obnovljivih virov energije, narejena na podlagi ?tudij in konkretnih podatkov energetskih virov? »Konkretni podatki o potencialih obnovljivih virov seveda obstajajo, tako za geotermalno in solarno energijo kot biomaso in veter. Potencialni viri za več kakor 10.000-krat presegajo potrebe človeštva, zato je govoriti o potencialnih virih brezpredmetno. Konkretna usmeritev iz deklaracije izhaja iz grožnje, ki bi jo povzročil dostop dodatne milijarde ljudi k fosilnim virom energije in posledicam tega dostopa na povišanje cen energije iz fosilnih virov, predvsem nafte.« So veËje moanosti na strani proizvodnje iz obnovljivih virov ali uËinkovite uporabe energije? »Učinkovita uporaba ima svoje omejitve. Lahko zmanjšamo porabo toplote v zgradbah za 20 do 50 odstotkov, lahko uvedemo novo generacijo avtomobilov, ki porabijo manj goriva kakor sedanji, pa vendar bo s povečanimi potrebami ljudi, njihovega vi?jega standarda, povzroËila milijarda, ki ?e aivi v rev?Ëini, Ëedalje veËjo odvisnost tudi razvitih draav. Poraba energije na prebivalca povsod raste in uËinkovita raba je samo del odgovora, kako jo omejiti. Brez poveËanja obsega proizvodnje iz obnovljivih virov ne bo ?lo.« Je skupni akcijski načrt spodbujanja obnovljivih virov, ki je sestavljen iz 165 akcijskih načrtov posameznih držav, zbirka programov držav ali so tudi navedeni skupni načrti za vse? ?To je sestavljenka posameznih akcijskih naËrtov. Mi smo prispevali dva programa, in sicer program uËinkovite rabe energije in program spodbujanja obnovljivih virov energije, ki sta sestavna dela NEP. Ravno tako se je zgodilo v primerih drugih draav. Tako je v skupnem akcijskem naËrtu nekaj programov posameznih draav, nekaj pa tudi programov mulitnacionalk. Omenjeni akcijski naËrt je poskus, da bi bila konferenca v Bonnu bolj konkretna, saj z vsebino politiËne deklaracije ni uspela biti omembe vredna nadgradnja svetovnega vrha o trajnostnem razvoju pred dvema letoma v Johannesburgu.« Ste imeli priložnost slišati ali spoznati dober primer okoliške in energetske politike, ki bi ustrezal našim razmeram? ?Vsaka draava mora iskati odgovore za svoje lastne razmere in moanosti. V Bonnu smo lahko poslu?ali veliko o izrabljanju geo-termalne energije na Filipinih. Mi takih virov enostavno nimamo, razen nekaj majhnih moanosti v panonskem svetu. Pri nas imamo pri obnovljivih virih ?e nekaj moanosti pri hidropotencia- Sl)OVLlZllftl z naravavarstveniki Imamo NEP, imamo strategijo obnovljivih virov, imamo Naturo 2000, s katero smo zaščitili naravo, primanjkuje pa nam električne energije. Jedrskih central ne bi gradili, termo postajajo čedalje dražje tudi zaradi taks, sonca in geotermalne energije, imamo premalo za večje enote, za biomaso se bodo energetiki borili z leasarji za isto surovino, tudi vetrnic ne bi imeli in kaj nam še preostane - voda. Tudi za HE Moste Blejci obetajo referendum. Je že res, da je naravo treba spoštovati in jo pustiti zanamcem čim bolj neokrnjeno, toda cena za to je kompromis med zaščito naravnih danosti in možnostmi izrabljanja teh danosti v čim večjo korist vseh. Energetiki, ki so se vrnili z letošnjega energetskega kongresa v Španiji, vedo povedati, da nihče več ne govori o medmejnem trgovanju, temveč je poudarek na samooskrbi vsake države zase. Tega se bodo morali čim prej zavedati tudi odgovorni za elektroenergetiko pri nas. Uvoz petine elektrike brez kratkoročnih možnosti za izboljšanje stanja je kaj klavrna popotnica v samooskrbo Slovenije. Obnovljivi viri so ena izmed rešitev, predvsem ustrezne hidroelektrarne bi nam prišle nadvse prav in pa tudi veter bi bilo dobro izrabiti, če bi račun investitorjem pokazal, da je cena sprejemljiva. O vsem tem bi se nujno morali začeti pogovarjati z naravovarstvenih. Toda ne o posameznem projektu, saj so z lokalno skupnostjo običajno manjše težave kakor z naravovarstvenimi ideologi. Slednjim je treba predstaviti elektroenergetske razvojne načrte, in to strokovno argumentirano in podkrepljeno z ustreznimi analizami. Potem pa naj povedo, kakšni so njihovi predlogi za gospodarski razvoj in energetsko samooskrbo. Ne pa da dopuščamo, da njihovi najbolj odgovorni strokovnjaki javno nasprotujejo vetrnim elektrarnam na Volovji rebri, ne da bi si to reber sploh ogledali. Ali res ni niti pri nas niti v bližnji okolici zgledov sonaravne ureditve energetskih objektov, ki bi vsem prinašali kar največ koristi. So in tudi pri nas so. Smo pa majhni, imamo najbolj zaščiteno naravo v Evropi, radi bi poceni elektriko, imamo nekaj velikih gospodarskih porabnikov, petino elektrike uvažamo, poraba raste, v kratkem novih elektrarn ne bo in še proti tistim smo, ki bi lahko bile. Umesten bi bil referendum za nižji standard v državi. Minka Skubic 3 4 lu na spodnji in srednji Savi, primorskem vetru in biomasi, solarna energija je pri nas bolj namenjena individualnim porabnikom, viri geotermalne energije pa tudi niso omembe vredni za proizvodnjo električne energije.« Kakšno je zanimanje kapitala in multinacionalk za gradnjo obnovljivih virov, glede na to, da z drugimi viri na kratek rok lahko zasluzijo bistveno več? »Investicije v energetiko, ki temeljijo na fosilnih virih, se morajo amortizirati, potem pa tudi multinacionalke vidijo zanimanje za vlaganja v obnovljive vire. Poleg tega se z novimi tehnološkimi rešitvami povečuje zanimanje za obnovljive vire. Danes imamo že vetrne turbine s 3 do 4 MW na enem stebru. V Bonnu smo slišali predstavnika ZDA, ki je govoril o padcu cen solarne energije le na nekaj centov. Ce se bodo njihove napovedi uresničile, se ni bati, da ne bi mulitnacionalke množično vlagale v sončne celice.« Sopredsednikovali ste delovnemu omizju na temo finančni mehanizmi za spodbujanje rabe obnovljivih virov energije. Kakšni so ti mehanizmi v svetu in kakšni pri nas? »V svetu so različne vrste spodbud. Pri nas lahko uporabljamo samo tiste, ki so združljive z evropskim pravnim redom, tako da lahko vzore iščemo samo v Evropi. Sicer pa imamo pri nas vse instrumente za spodbujanje rabe obnovljivih virov, kot jih pozna stara celina. Eden od takih virov je proračunska podpora za investicije v obnovljive vire. Tako subvencioniramo kotle na biomaso, tako skupinske kot individualne, potem so subvencionirane vrtine za termalno energijo, subvencionirana je bila elektrarna na bio-plin. Drug način spodbujanja je zagotavljanje odkupa proizvedene energije za obdobje desetih let in fiksna cena za odkup tako pridobljene energije, ki zagotavlja normalni rok za povračilo naložbe. Poleg tega so pri nas ugodni krediti Ekološko razvojnega sklada za ta namen. Mehanizem, ki ga pri nas še ni, pa bi lahko bil, so posebno plačane raziskave za obnovljive vire.« Kakšen je nas akcijski načrt povečanja deleža obnovljivih virov v primarni energetski bilanci države? Kje je nas največji potencial obnovljivih virov? »V naši energetski bilanci je sedaj delež obnovljivih virov devet-odstoten, naš cilj pa je, da ga povečamo na 12 odstotkov do leta 2010. Računamo, da bi to lahko storili s hidroelektrarnami na spodnji in srednji Savi, vetrnimi elektrarnami na Primorskem in biomaso v manjših in večjih kuriščih.« Čemu pri nas dajemo prednost obnovljivim virom ali okoljski politiki, glede na to, da smo najbolj zaščitili naravo v Evropi? »Kot sem že omenil, je spodbujanje izkoriščanja obnovljivih virov okoljska politika in imamo konflikt z naravovarstveniki. Ta konflikt sam po sebi ni nič slabega, razumeti ga je treba kot pot do razumnega konsenza. V državi imamo jasno politiko spodbujanja obnovljivih virov in njihovega umeščanja v prostor. Zaščitili pa smo pretežni del Mure, Idrjico, del srednje Save, kar onemogoča energetsko izkoriščanje teh voda. Prav tako smo zaščitili Nanos, Golič in še nekatere potencialne lokacije za vetrne elektrarne. Kljub temu ostaja še kar dosti lokacij za resnejše naložbe v obnovljive vire, pa se pojavljajo odpori proti njim tudi tam.« Kdaj bodo narejene analize potencialov in pripravljene strategije razvoja posameznih obnovljivih virov za proizvodnjo električne energije? »Analiza vodnega potenciala za MHE je že v Nacionalnem energetskem programu, analiza vetrnega potenciala bo v celoti narejena letos, potencial za lesno biomaso je znan, nimamo pa analiz potencialov solarne energije in geotermalne energije. Zadnji dve vrsti energije pa pri nas za resnejše pridobivanje električne energije ne prideta v poštev, bolj za individualno izkoriščanje.« Kakšna so vaša pričakovanja glede kupovanja zelene elektrike, ki je za tretjino dražja in za odjem katere ste se vi že tudi odločili? Koliko odjemalcev računate, da se vam bo pridružilo? »Teh odjemalcev bo natančno toliko, kolikor je tistih okoljevar-stvenikov, ki so v resnici to, za kar se proglašajo.« Priložnosti so v sončni energiji Med tako imenovanimi alternativnimi obnovljivimi viri energije ločimo predvsem veter, sonce in biomaso, pri čemer smo doslej v Sloveniji še najbolj skušali izrabiti slednjo, pa še to bolj za sisteme daljinskega ogrevanja kot za soproizvodnjo in pridobivanje električne energije. Po besedah direktorja Agencije za prestrukturiraje energetike Franka Nemca, ki nedvomno sodi med največje poznavalce in slovenske pionirje uporabe alternativnih virov energije, je možnosti za izrabo omenjenih alternativnih virov za proizvodnjo električne energije v Sloveniji kar nekaj, pri čemer so ocene o možnih potencialih precej različne. Tako denimo v energetskem programu govorimo o 100 MW vetrne energije do leta 2010, moje ocene potenciala so 300 MW, Elektro Primorska pa si je nekako v svoje razvojne načrte zapisala 200 MW. Slednji številki se približujejo tudi rezultati mednarodne študije Wind energy potencial, v okviru katerih so bili ocenjeni potenciali petih evropskih regij, pri čemer naj bi ocenjeni vetrni potencial v Sloveniji sicer znašal okrog 500 MW, ob upoštevanju vseh omejitvenih dejavnikov pa naj bi bilo dejansko mogoče izrabiti slabo polovico. Kakor koli že, veter je tisti vir, ki omogoča omembe vredno proizvodnjo električne energije, in te priložnosti, poudarja Franko Nemac, ne bi smeli zamuditi. Pri biomasi gre bolj za uporabo za namene daljinskega ogrevanja, kjer s sodobnimi kotli lahko dosežemo precej velike izkoristke, čeprav se v zadnjem času govori tudi o uporabi biomase za soproizvodnjo, denimo v TE-TOL. Pri tem gre za relativno klasične parne tehnologije, poglavitni motiv za vpeljavo biomase pa naj bi bil predvsem v zmanjševanju emisij. Takšno soproizvodnjo je teoretično do določene ravni mogoče vpe- ljati v vseh termoelektrarnah, treba pa je zagotoviti biomaso doloËene kakovosti, precej?en logistiËen zalogaj pa je tudi, kako tak?no biomaso spraviti do elektrarne. Za zdaj je tak?en veËji objekt pri nas v Kamniku, kjer sta name?Ëeni dve turbini s po 1,2 MW proizvedene elektriËne energije, drugi objekti pa so manj?i oziroma temeljijo na zastareli tehnologiji. Tudi v Evropi veËjih tovrstnih projektov ni in vidnej?e rezultate dosegajo le v klasiËnih elektrarnah s parno tehnologijo. Podobno velja tudi za bioplin, Ëeprav je pri nas doslej bilo kar nekaj uspe?nih poskusov (Barje, ©kofja Loka, kmetija Fle-re) in je bilo pripravljenih ?e nekaj projektov, ki pa jih pozneje niso uresniËili. Prav tako velja za projekte, povezane z uporabo geo-termalne energije, ki niso prinesli aelenih rezultatov. Tako nam ostane le ?e energija sonca, ki je po mojem prepriËanju, pravi Franko Nemac, tudi tista prava energija prihodnosti. Zaloge klasiËnih energentov so namreË omejene, zato se bodo v naslednjih desetletjih razmere na energetskem trgu precej spremenile, obnovljivi viri pa bodo dobivali veËjo veljavo. Dejstvo je, da glavni dobavitelji opreme za sonËne elektrarne niso veË le majhna podjetja, temveË tudi velike multi-nacionalne druabe, kot sta Shell, British Petrolium in Sharp, kar posredno potrjuje, da raËunajo na sonËno energijo tudi v prihodnosti. Kljub raziskavam tehnologija uporabe sonËnih celic za proizvodnjo elektriËne energije v zadnjih desetih letih ni bistveno napredovala in izkoristek obse-valne energije na posamezno povr?ino ostaja okrog 10-odstoten. Se je pa tovrstna oprema v tem Ëasu precej pocenila in naprave postajajo veliko zanesljivej?e, kar daje dobre obete za mnoaiË-nej?o uporabo v prihodnosti. Solarne elektrarne so podobno kot vetrne postale neke vrste sestavljivi unificirani elementi, pri katerih Ëedalje bolj stopata v ospredje tudi estetski moment in uporabnost sonËnih celic kot gradbenih elementov. V Evropi po mojem mnenju, pravi Franko Nemac, name?Ëanje celic v obliki velikih sonËnih polj zaradi dragocenosti prostora ni smotrno in sprejemljivo, nobenih ovir pa ni, da bi sonËne celice uporabljali za kritino na strehah ali z njimi pokrivali dele fasade, ?e posebej, ker lahko delujejo kot sodoben arhitekturni element. Slovenska zakonodaja spodbudna Ker obnovljivi viri energije zaradi sorazmerno visokih investicijskih stro?kov in omejene proizvodnje ne morejo konkurirati klasiËnim energetskim virom, je zelo pomembna podpora draave. Slovenija je po besedah Franka Nemca na tem podroËju med naprednej?imi evropskimi draavami, saj smo z uredbo o kvalificiranih proizvajalcih energije po vzoru nem?ke zakonodaje vzpostavili spodbuden sistem, ki je pozitivno naravnan. Kljub temu pa je videti, kot da energetski sektor tej usmeritvi ?e ne verjame dovolj, Ëeprav ae imamo nekaj pozitivnih primerov. Pri tem gre seveda omeniti projekte Elektro Primorske (vetrne in sonËna elektrarna), pa tudi HSE, ki je ae naroËil ?tudijo za postavitev sonËne elektrarne v Portoroau, kjer naj bi s sonËnimi celicami prekrili parkiri?Ëe v Bernardinu. Gre sicer za prve korake in bolj tipanje moanosti, pa vendarle je opaziti spremembo v razmi?ljanju, ki lahko za sabo potegne tudi druge. Tudi v Agenciji opaaamo, da se zanimanje za tak?ne projekte po prvih pla?nih korakih poveËuje. V prihodnje pa bi morala vendarle veË za promocijo obnovljivih virov narediti tudi draava, ki bi denimo lahko po vzoru nekaterih drugih evropskih draav ustanovila neko skupno podjetje, ki bi se naËrtno ukvarjalo z obnovljivimi viri. Seveda, poudarja Franko Nemac, Ëe res trdno verjame, da gre za energijo prihodnosti. Na?a agencija je o tem namreË prepriËana, zato je z na?e strani tudi pri?la pobuda za ustanovitev grozda za sonËno energijo, v katerem naj bi povezali slovenske investitorje, proizvajalce in znanje ter tako sku?ali Ëim bolj izrabiti proizvodne moanosti, ki jih v prihodnosti s sabo prina?a tak?na visoka tehnologija. Evropa namenja veliko pozornosti biomasi Med vrsto strokovnih posvetovanj o biomasi posebej omenimo 4. mednarodno omizje - Obratovanje daljinskih sistemov na lesno biomaso, ki je maja potekalo v Bohinju pod okriljem Ministrstva za okolje, prostor in energijo - Agencije za uËinkovito rabo in obnovljive vire energije. Na delovnem sreËanju so se udeleaenci iz Slovenije, Italije, Avstrije, NemËije in ©vice pogovarjali o moanostih trajnostne uporabe bi-omase in poudarili velik pomen tega vira energije, tako na ravni Evrope kot tudi v posameznih evropskih draavah. Po razpravi so udeleaenci sprejeli naslednjo skupno izjavo: Sodobna energetska politika prina?a narodnogospodarski dobiËek skupaj z ekolo?kimi prednostmi, saj bistveno spodbuja raz?irjeno uporabo vseh obnovljivih virov energije. S tem lahko Evropa izpolnjuje svojo druabenopolitiËno, ekonomsko in ekolo?ko odgovornost, kajti prizadevanje za izrabo domaËih, obnovljivih ter CO2 nevtralnih virov energije se obrestuje tako iz politiËnih kot tudi gospodarskih razlogov. V Evropi je bi-omasa najpomembnej?i obnovljivi vir energije in njen razvoj je treba v naslednjih letih ?e okrepiti. Udeleaenci mednarodnega omizja o biomasi so pozvali Evropsko komisijo, Evropski svet, posamezne zvezne in deaelne vlade ter lokalne skupnosti, da odpravijo vsa doloËila na evropski in nacionalni ter lokalni ravni, ki ovirajo razvoj biomase. Namesto tega naj Ëim prej predloaijo integrirane koncepte za razvoj obnovljivih virov energije ter ustrezna denarna sredstva, potrebna za njihovo uresniËitev. To izjavo pa so udeleaenci utemeljili z naslednjimi ugotovitvami: - Zanesljiva oskrba z energijo, ki je neobËutljiva na krizne razmere, je in ostaja glavni pogoj za uspe?no evropsko gospodarstvo in stabilnost. - Dana?nje stanje okolja in energetike kliËe po hitri in dosledni uresniËitvi zakonskih podlag, ki v veËini draav ae obstajajo. - S kvantitativnimi in kvalitativnimi cilji (na primer programi subvencioniranja) so postavljeni okvirji za energetsko politiko. »e hoËemo biti dosledni, morajo besedam slediti dejanja. - Obnovljivi viri energije so pomembni kamenËki v mozaiku 6 raznolike evropske oskrbe z energijo, ki je trajnostno naravnana. - Od vseh obnovljivih virov energije ima biomasa največji kratkoročni in srednjeročni potencial izrabe ob sorazmerno nizkih dodatnih stroških. Brez dvoma je mogoča podvojitev današnje rabe. - Podvojitev izrabe biomase lahko bistveno prispeva k doseganju ratificiranih ciljev zmanjšanja emisij C02 (Kjotski protokol). - Izraba biomase je smotrna z družbenopolitičnega, narodnogospodarskega in strukturnega vidika. Ustvarja številna delovna mesta ter visoko lokalno in regionalno dodano vrednost. - Evropska ekološka politika se mora spremeniti. Bolj kot bo tržno gospodarsko naravnana, bolj ko bodo eksterni stroški in-ternalizirani, boljši bodo pogoji za biomaso. - Tehnologija izrabe biomase je napredna in se je obnesla v sto tisočih primerih. Sodobne toplarne oziroma elektrarne nadomeščajo številne majhne naprave in so neprecenljiv prispevek h kakovosti zraka. Financiranje OVE ena od kljuËnih toËk Kot je povedal dr. Fouad Al-Man-souriz Centra za energetsko učinkovitost na Inštitutu Jožef Stefan, je proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov postala ena od prednostnih nalog v najmanj dveh zakonskih obvezah Slovenije. Prva obveza izhaja iz direktive EU o spodbujanju proizvodnje električne energije iz OVE na notranjem trgu električne energije, kjer se je Slovenija obvezala povečati delež proizvedene električne energije iz OVE z 32 odstotkov v letu 2002 na 33,6 odstotka do leta 2010. Druga obveza pa izhaja iz ratificiranega Kjotskega protokola, kjer se je naša država obvezala zmanjšati emisije toplogrednih plinov za 8 odstotkov glede na leto 1986. Financiranje projektov za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov je ena od ključnih točk, ki vpliva na razvoj in investiranje v takih projektih. Pregled mehanizmov financiranja projektov OVE v Sloveniji je pokazal, da že obstajajo primer- ni mehanizmi financiranja v primerjavi z drugimi članicami EU. Veljavni javni finančni mehanizmi financiranja so: - Fiksne cene odkupa električne energije (Uredba o pravilih za določitev cen in za odkup električne energije od kvalificiranih proizvajalcev električne energije, UL RS št. 25/2002). - Financiranje priprav investicijske dokumentacije projektov OVE - študije izvedljivosti. - Spodbude za investicije v projekte za izrabo obnovljivih virov energije pod določenimi pogoji (Pravilnik o dodeljevanju sredstev za spodbujanje učinkovite rabe energije in izrabe obnovljivih virov energije, UL RS 49/2003), kamor sodijo elektrarne do moči 10 MW, ki kot primarni energetski vir izrabljajo OVE in niso priključene na javno elektroenergetsko omrežje, ter elektrarne do moči 10 MW, ki kot primarni energetski vir izrabljajo OVE in uporabljajo nove ali neuveljavljene tehnologije, pri katerih zaradi visokih lastnih stroškov proizvodnje električne energije odkupna cena električne energije ne zadošča za zagotavljanje rentabilnosti naložbe. - Ugodni krediti Ekološko razvojnega sklada v višini od 40 do 70 odstotkov upravičenih stroškov investicije (odvisno od velikosti podjetja, edini vir oskrbe na zaokroženem območju, prejemnik izvaja svojo dejavnost). Finančna zasebna shema v podporo investicij v projekte OVE je tako imenovano pogodbeno znižanje stroškov za energijo (Third Party Financing) ali na kratko pogodbeno financiranje. Glavni namen pogodbenega financiranja projektov je vključevanje zasebnih investitorjev v realizacijo ukrepov za varčevanje z energijo ali kakovostno zagotavljanje energetskih storitev brez angažiranja lastnih denarnih sredstev porabnika energije. Izvajalcu se vložena sredstva povrnejo v obliki deleža v doseženih prihrankih stroškov za energijo. Pogodbeno znižanje stroškov za energijo je pristop, ki je uspešen z ekonomskega, energijskega in ekološkega stališča, in v katerem imata koristi tako naročnik kot tudi izvajalec. Tak način financiranja zagotavlja večjo smotrnost projektov v povezavi z drugimi ukrepi učinkovite rabe energije v okviru celotnega sistema oskrbe. Primeri takšnega financiranja projektov OVE v tujini (ki so bili pripravljeni in izdani v obliki informativne liste Zelena elektrika) so pokazali uspešnost in koristnost takšnega načina financiranja. Tak način financiranja je v Sloveniji šele na začetku. Poleg omenjenih finančnih mehanizmov v podporo projektov OVE obstajajo zakonska določila, ki posredno ali neposredno vplivajo na uspešnost investicij preko povečanja njihove konkurenčnosti (olajšave, višje tržne cene itd.). Take zakonske osnove so v obliki: zagotavljanja srednjeročne stabilnosti odkupnih cen električne energije od elek- trarn na OVE, sistema certifici-ranja izvora energije, standardi-ziranja priklopa mikro in malih elektrarn, omogočanje tarifnim odjemalcem prostovoljni nakup električne energije od kvalificiranih proizvajalcev (z minimalnimi stroški omrežnine), povečevanja obdavčenja fosilnih goriv za ogrevanje (davčna in okoljska zakonodaja), obveznih lokalnih energetskih konceptov. Foto arhiv iz študije WEP Predlagane so bile naslednje spremembe, ki izboljšujejo finančne mehanizme v podpori projektov OVE: - Potrebna je sprememba uredbe o pravilih za določitev cen in za odkup električne energije od kvalificiranih proizvajalcev električne energije, in sicer tako, da podaljšuje rok za veljavnost pogodbe za odkup električne energije iz novih projektov OVE po fiksni odkupni ceni do deset let brez zmanjšanja cene in premije. - Potrebna je uveljavitev in pospešitev mehanizma pogodbenega znižanja stroškov za energijo pri financiranju projektov OVE. - Dodatno je treba poiskati druge vire financiranja: odlog plačevanja kreditov za določen čas, ugodno ocenjevanje projektov, krediti v obliki vnaprej plačane proizvedene energije ... - Večja vloga države pri podpori raziskovalno razvojnih in pilotnih projektov, financiranih iz programov EU. - Možnosti financiranja projektov preko strukturnih skladov EU: državna pomoč (obveščanje, svetovanje). - Vključitev razvojnih skladov pri financiranju projektov OVE: razvoj kmetijstva itd. Sicer pa bo k zmanjšanju stroškov projektov OVE prispevala nova zakonodaja z uvajanjem poenostavitev postopkov za pridobitev potrebnih dovoljenj. Kmalu gradnja vetrnic na Volovji rebri Na področju obnovljivih virov energije ima posebno mesto tudi izraba vetra v energetske namene, ki postaja v Evropi in svetu vedno bolj pomembna, napredek tehnologije pa omogoča hiter razvoj izrabe tega obnovljivega vira. Slovenija se zavzema, da s primernimi ukrepi zagotavlja prednost uporabi obnovljivih oblik energije ter energetskih virov, ki manj onesnažujejo okolje. Z zgraditvijo vetrnih elektrarn bomo prispevali k uresničevanju obveznosti Kjotskega protokola, po katerih moramo zmanjšati emisije toplogrednih plinov. Energetska politika je usmerjena v odpravljanje posledic onesnaževanja in v zamenjavo tehnologij, ki pospešujejo nastajanje 7 8 uËinkov tople grede. VkljuËitev novih energetskih virov proizvodnje elektriËne energije v energetski sistem pomeni tudi zagotavljanje veËje stabilnosti slovenskega energetskega sistema. Po dolgotrajnih prizadevanjih je naposled vendarle zasvetila zelena luË za zgraditev vetrnih elektrarn na Volovji rebri (naloaba je vredna okrog 40 milijonov ev-rov). Kot so ae maja sporoËili z Ministrstva za okolje, prostor in energijo, so prostorski akti ObËine Ilirska Bistrica usklajeni z draavnimi. Tako so se odloËili, ker obmoËje Volovje rebri trenutno nima nikakr?nega naravovarstvenega statusa, iztekel pa se je tudi 45-dnevni zakonski rok za izdajo soglasja. Poleg tega so ugotovili, da zaradi gradnje in obratovanja vetrnih elektrarn ni priËakovati bistvenega zmanj?anja ?tevila aivalskih in rastlinskih vrst. Tako so v Ilirski Bistrici ae sprejeli odlok o lokacijskem naËrtu za vetrno elektrarno na Volovji rebri. Gre za 20-kilovoltno kabelsko povezavo in 110-kilo-voltni povezovalni daljnovod RTP Ilirska Bistrica-RTP Volov-ja reber. S tem so se investitorju Elektru Primorska odprla vrata za pridobitev gradbenega dovoljenja in odkup zemlji?Ë ter za postavitev 47 vetrnih turbin s skupno in?talirano moËjo 40 megavatov. Kot predvidevajo, bodo z gradnjo vetrnih elektrarn na Volovji rebri zaËeli jeseni, konËali pa naj jo bi do konca leta 2005. Koalicija naravovarstvenih organizacij sicer posku?a prepreËiti gradnjo vetrnih elektrarn na Volovji rebri, vendar pa na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo poudarjajo, da so za to investicijo pridobili vse potrebne pravne in druge strokovne podlage, v skladu s tem pa potekajo tudi nadaljnji postopki. Predvidena tudi sonËna elektrarna v Narinu V podjetju Elektro Primorska se pripravljajo na gradnjo njihove prve fotovoltaiËne elektrarne z moËjo 35 kilovatov, in sicer v vasi Narin, na obmoËju obËine Pivka. Kot je povedal direktor komercialnega sektorja Karlo Per?o-lja, so pri izbiri lokacije upo?tevali ?tevilo sonËnih dni, oddaljenost od obstojeËe elektroenergetske infrastrukture, vkljuËenost Resolucija o NEP, ki jo je draavni zbor sprejel pred kratkim, predvideva intenzivno rabo obnovljivih virov energije, kar je povezano z zahtevnima ciljema doseganja 12-odstotnega deleaa obnovljivih virov energije v primarni energiji do leta 2010 in 33,6-odstotnega deleaa elektriËne energije iz obnovljivih virov energije glede na bruto porabljeno elektriËno energijo do leta 2010. »eprav je ae leta 2002 ta delea zna?al 32 odstotkov, bo zaradi predvidene skoraj 2-odstotne letne rasti porabe elektriËne energije treba do leta 2015 izkoristiti od 20 do 50 odstotkov trenutno evidentiranega tehniËnega potenciala obnovljivih virov energije (veter, male HE, bioplin, biomasa itd.) in na leto proizvesti pribliano 430 gi-gavatnih ur elektriËne energije. objekta v okolje ter promocijske, turistiËne in druge vidike, pa tudi razvojno strategijo na obmoËju Narina. Presojajo, da bo treba za sonËno elektrarno Narin od?teti dobrih 60 milijonov tolarjev, kar naj bi delno pokrili s sredstvi investitorja, delno pa s sredstvi evropskega projekta Solar plots; vloaena sredstva naj bi se povrnila v 15 letih. Po preliminarni ?tudiji, ki jo je pripravil In?titut za obnovljive vire energije iz Kranja, naj bi postavili nekaj fotovoltaiËnih elektrarn z moËjo 35 kilovatov, povezanih neposredno v 380-voltno omreaje. Postavljanje elektrarn moËi malo pod 36 kilovatov je smotrno, ker je do in?talirane moËi 36 kilovatov odkupna cena elektriËne energije 89,67 tolarjev na kilo-vatno uro, nad to moËjo pa 15,46 tolarjev na kilovatno uro. Za slovenski prostor, kjer pokrivamo tretjino potreb po elektriËni energiji iz vodnih virov, je dodatek solarnih elektrarn zelo dobrodo?el, saj proizvede taka elektrarna najveË elektriËne energije v tistih mesecih, ko so vodostaji najniaji. SonËna elektrarna Narin naj bi kot pilotski projekt podjetju Elektro Primorska omogoËila pridobivanje potrebnih izku?enj za prehod Slovenije na delno pokrivanje energetskih potreb iz obnovljivih virov, pa tudi sama bi nekaj prispevala k izpolnjevanju doloËil Kjotskega protokola. Poleg tega bi omogoËila nadaljnji razvoj turistiËne vasi Narin, saj bi lahko sluaila ogledom strokovnih in ?olskih skupin. Za postavitev tega objekta, ki se bo estetsko vkljuËil v okolje, so zainteresirani tako va?Ëani Narina, kot obËina Pivka in Elektro Primorska. Minka Skubic Brane JanjiE le Ja t Jat Miro Jakomin ^ •S is .** MAJSKA PORABA ELEKTRIKE VEČJA ZA 2,8 ODSTOTKA Nadaljnje nara?Ëanje porabe elektriËne energije, ki so ga nakazali ae prvi leto?nji meseci, potrjujejo tudi podatki o majski porabi, saj smo peti leto?nji mesec v Sloveniji iz prenosnega omreaja prevzeli 999,4 milijona kilovat-nih ur, kar je bilo za 2,8 odstotka veË kakor maja lani. Poraba je bila veËja pri obeh spremljanih skupinah, pri Ëemer so neposredni odjemalci skupaj prevzeli 247,1 milijona kilovatnih ur (polodstotna rast), odjem petih distribucijskih podjetij pa je s prevzetimi 752,3 milijona kilovatnih ur bil v primerjavi z istim Ëasom lani vi?ji za 3,6 odstotka. DrugaËe pa dejansko doseaeni rezultati niso bistveno odstopali od majskih predvidevanj v elektroenergetski bilanci, saj so bili le za 0,3 odstotka vi?ji. GWh 1200 1000 800 600 400 200 maj 2003 maj 2004 [] NEPOSREDNI [] DISTRIBUCIJA [J SKUPAJ ililiMMlMMilMIilllilill' VANJ Hidroelektrarne so po zaslugi ugodnih hidrolo?-kih razmer maja v omreaje prispevale 380,7 milijona kilovatnih ur, kar je bilo za dobro tretjino veË kakor maja lani. Iz jedrske elektrarne Kr?ko in drugih termoelektrarn pa nam je uspelo zagotoviti 823,4 milijona kilovatnih ur, kar je bilo v primerjavi z lanskim letom kar za 52 odstotkov veË. Pri tem pa je treba upo?tevati dejstvo, da je bila NEK lani od 10. maja do 4. junija v skoraj enomeseËnem remontu. Skupna proizvodnja iz domaËih virov je tako maja letos dosegla milijardo 204,1 milijona kilovatnih ur oziroma toliko, kot je bilo tudi naËrtovano z leto?njo elektroenergetsko bilanco. Za sistemske potrebe in potrebe trgovanja smo maja iz tujih elektroenergetskih sistemov uvozili 289,2 milijona kilovatnih ur (24,7-odstotno zmanj?anje), izvoz na tuje trge pa je v tem Ëasu dosegel 477,9 milijona kilovatnih ur (131,6-odstotna rast). GWh 600 500 400 300 200 100 rt w\ _s^; i _L BI r~r~i DEM SEL SENG NEK TE© TET TE-TOL TEB D maj 2003 D maj 2004 * upo?tevana je celotna proizvodnja NEK * TEB - topla rezerva v sistemu PORABA NARAŠČA, PROIZVODNJA PA TODI Po prvih petih leto?njih mesecih je odjem iz prenosnega omreaja dosegel 5 milijard 193,6 milijona kilovatnih ur, kar je bilo v primerjavi z istim lanskim obdobjem za 2,8 odstotka veË. Odjem se je bistveno poveËal predvsem v skupini distribucijskih odjemalcev, ki so do zaËetka junija iz prenosnega omrea-ja prevzeli ae 4 milijarde 94,8 milijona kilovatnih ur elektriËne energije, medtem ko je bil odjem neposrednih odjemalcev v primerjavi z istim lanskim obdobjem celo za 3,2 odstotka niaji. Na drugi strani pa so precej spodbudni tudi proizvodni rezultati, saj so hidroelektrarne v tem Ëasu v omreaje oddale ae milijardo 349,6 milijona kilovatnih ur elektriËne energije (33-odstotna rast), nuklearna elektrarna Kr?ko in druge termoelektrarne pa so prispevale ?e 4 milijarde 473 milijonov kilovatnih ur (6,7-odstotna rast). GWh 1200 900 600 300 1 maj 2003 maj 2004 [J PROIZVODNJA O PORABA [J UVOZ [J IZVOZ IAJVE»JA SON»NA ELEKTRARNA JE V MARIBORU Na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru je bil 21. maja pomemben dogodek. Tega dne je bila v navzočnosti velikega števila povabljenih gostov predana v obratovanje prva večja sončna elektrarna v Sloveniji. Ta projekt je plod dolgoletnega in tesnega sodelovanja med Fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, Hol-dingom slovenske elektrarne, d. o. o., iz Ljubljane, ECO Power CEA, d. o. o, iz Rus, Energetico Gmbh iz Celovca, Iskraemecom, d. d., iz Kranja, Elektroni Maribor, d. d., iz Maribora in se med nekaterimi drugimi manjšimi podjetji. Pomen sonËne elektrarne za razvojno in raziskovalno delo Univerze v Mariboru in Fakultete za elektrotehniko raËunalni?tvo in informatiko sta ob slovesnosti ob odprtju poudarila najvi?ja predstavnika omenjenih institucij, rektor Univerze v Mariboru prof. dr. Ivan Rozman in dekan Fakultete za elektrotehniko, raËunalni?tvo in informatiko prof. dr. Igor Tičar. Ob tej priloanosti -odprtju tega pomembnega razvojno-raziskovalnega projekta -pa je draavni sekretar na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo mag. Dorde Žebeljan poudaril pomembnost tega slovenskega doseaka na podroËju obnovljivih virov energije, glavne znaËilnosti celotnega projekta pa je podal vodja celotnega projekta mag. Andrej Hanžič, zaposlen na FERI kot asistent za podroËje energetike in hkrati strokovni vodja v Zavodu tehnolo?ki center za pretvarjanje energije (TCPE). Energetska odvisnost V Sloveniji danes uvaaamo okrog 20 odstotkov energije. HSE naËrtuje gradnjo veË novih elektrarn, naËrtuje se zamenjava veË obstojeËih starih naprav z novimi veËjih zmogljivosti, kot na primer v TE Trbovlje in v TE-TO Ljubljana. Vseeno pa bo leta 2020 - ob predpostavki uresniËitve predvidenih proizvodnih projektov -potreben uvoz ae 30 odstotkov elektriËne energije. Zamisli o niËelni rasti porabe so se v zadnjih petih letih razblinile, nakup v tujini pa je po lanskih mrkih vedno bolj negotov. Tudi predstavniki Evropske unije pravijo, da moramo zdaj, ko smo v Evropi, poskrbeti sami zase. Pomen raziskovalnih laboratorijev Moanosti za ublaaitev velike uvozne odvisnosti so male proizvodne enote za soproizvodnjo toplote in elektriËne energije, ki so v Evropi veËinoma na zemeljski plin, in elektrarne na obnovljive vire. Vlada doloËa smernice, koliko in kako se bodo te enote vkljuËevale v lokalno (komunalno) energetiko z zagotovljeno ce- no in prednostnim razdeljevanjem. Ker 75 odstotkov konËne energije porabimo na lokalni ravni, moramo tudi na tej ravni pretvoriti Ëim veË energije. Na pohodu je tako imenovana razpr?ena proizvodnja. V to skupino sodi tudi sonËna elektrarna, ki je bila razvita v Laboratoriju za energetiko na Fakulteti za elektrotehniko, raËunalni?tvo in informatiko na Univerzi v Mariboru, ki ga vodi prof. dr. Joae Vor?iË. Obnovljivi viri energije bodo v naslednji 10 do 20 letih moËno vplivali na razvoj energetike v EU. PoveËanje deleaa pridobljene elektriËne energije iz obnovljivih virov energije, med katere sodi tudi raba sonËne energije, napoveduje tudi poveËanje gradnje tovrstnih energetskih objektov. Tako naj bi se delea rabe obnovljivih virov energije po predvidevanjih EU poveËal na 12,5 odstotka glede na delea v skupni porabi primarne energije EU. Tem smernicam sledimo in bomo sledili tudi v Sloveniji. Z raziskavami pretvarjanja sonËne energije v elektriËno se je v okviru omenjenega Laboratorija za energetiko na FERI v Mariboru zaËelo pred veË kakor petnajstimi leti. VeËino dela je bilo opravljenega skupaj s ?tudenti. Prve raziskave so bile raziskave obna?anja razliËnih vrst sonËnih celic (amorfnih, kristalnih) ob razliËnih osvetlitvah in vpadnih kotih. Sledile so ?e druge raziskave s tega podroËja. Značilnosti sončnega generatorja Prav razvoj novih tehnologij na podroËju uporabe obnovljivih virov energije je temelj znanstveno raziskovalnega dela na omenjenem projektu. Prvi zastavljeni cilj je bil uspe?no doseaen skupaj s partnerji s postavitvijo trenutno pri nas najveËje solarne elek- trarne moËi petih kW. Obratuje z napetostjo 230 V, enosmerna napetost 196,8 V, frekvenca 50 Hz, sonËnih modulov je 48. MoË posameznega modula je 105 W, napetost modula je 16,4 V/21,0 V. PovpreËna letna proizvodnja elektriËne energije celotne sonËne elektrarne je 6.000 kWh. SonËna elektrarna deluje vzporedno z elektriËnim omreajem, kar pomeni, da jo je treba sinhronizi- rati s slednjim. V ta namen so uporabljeni posebni elektronski razsmerniki, ki omogoËajo vzporedno obratovanje z elektriËnim omreajem. Uspešen zagon prve sončne elektrarne in spodbudni začetni rezultati V prvih dvajsetih dneh poskusnega obratovanja so bile opravljene prve analize obratovanja sonËne elektrarne. ObiËajno ob sonËnem vremenu velja, da je najveËja proizvodnja elektriËne energije zagotovljena med 11. in 14. uro, zjutraj in popoldne pa je niaja. Iz petnajstminutnih odËitkov je razvidno, da je najveËja doseaena moË v omenjenem intervalu 3,94 kW. Doseaena je bila ae tudi najveËja nazivna moË petih kW. V prvih dvajsetih dneh poskusnega obratovanja je bila proizvedena delovna elektriËna energija 259.96 kWh. Solarna energija se Ëedalje bolj uveljavlja. Morda je komercialna raba tovrstne tehnologije res za zdaj ?e skromna, a glede na poveËanje proizvodnje in predvidene pocenitve posameznih sklopov sonËne elektrarne lahko tudi na tem podroËju priËakujemo nadaljnji skokovit razvoj. Tudi v slovenskem nacionalnem energetskem programu (NEP) je zapisano, da je draava dolana ustvariti in opredeliti pogoje, pod katerimi bo mogoËe obnovljive vire izrabljati na ekonomsko in okoljsko sprejemljiv naËin. Trenutno najveËja sonËna elektrarna v Sloveniji, ki je bila zasnovana in predana v obratovanje na Fakulteti za elektroteh- Otvoritve se je udeleaila vrsta uglednih gostov. Folo arhiv FERI SonËne celice pred stavbo FERI v Mariboru. niko, raËunalni?tvo in informatiko Univerze v Mariboru, je zagotovo eden prvih korakov k temu cilju. Mag. Andrej Hanžic 11 hi 12 VENERGETIKI NUJNE NOVE NALOABE Pred kratkim je iz?el zbornik referatov, podanih na strate?ki konferenci Zdruaenja za energetiko pri GZS, ki je potekala konec marca pod naslovom Slovenska energetika napenja jadra pred polnopravnim Ëlanstvom v EU (o tem dogodku smo podrobneje poroËali v aprilski ?tevilki Na?ega stika). Prispevki posameznih avtorjev iz energetike so zdaj zbrani v sklepnem gradivu, ki poleg strokovnih predstavitev in grafiËnih prikazov vsebuje tudi sklepne ugotovitve glede elektriËne energije, zemeljskega plina, utekoËinjenega naftnega plina, tekoËih goriv, obnovljivih virov energije in raziskav v energetiki. Kot je zapisano v tem gradivu, bodo na delovanje energetskega sektorja odloËilno vplivali Nacionalni energetski program, Zakon o varstvu okolja, Strategija prostorskega razvoja Slovenije, Operativni program zmanj?evanja emisij toplo-grednih plinov ter direktive EU o delovanju trga elektriËne energije in zemeljskega plina. Na teh podroËjih bodo slovenski energetiki morali uresniËiti vrsto zahtevnih nalog, pri Ëemer naj bi uveljavili vse tri kljuËne dejavnike konkurenËnosti, to je znanje, inovativnost in podjetni?tvo. Kot med drugim opozarja dr. Milan Medved, predsednik Zdruaenja za energetiko pri GZS, moramo v Sloveniji Ëim prej zaËeti nov investicijski ciklus v proizvodne in prenosne zmogljivosti. ?V razmerah, ko vsa Evropa ugotavlja, da je elektrika strate?ka dobrina, ki je bo v prihodnosti primanjkovalo, in je treba prej kakor v treh desetletjih v celoti obnoviti sedanje in dograditi nove proizvodne zmogljivosti, bo velik problem postalo ume?Ëanje energetskih objektov v prostor. Ta problem je ?e posebej pe- reË v intenzivno urbaniziranih okoljih, kot je Slovenija. KljuËnega pomena pri re?evanju prihodnje energijske oskrbe Slovenije bodo tudi dolgotrajni postopki sprejemanja dokumentov in izdajanja soglasij. Energetska podjetja so zdaj mnogokrat izpostavljena neprijaznim razmeram delovanja, ki jih povzroËajo dolgotrajni in dragi postopki pridobivanja soglasij, lokacijske dokumentacije in dovoljenj za zgraditev, obnovo in vzdraevanje energetskih objektov. Ob zdaj?njih pogojih za uresniËitev naloab je treba raËunati z obdobjem pet do ?est let, preden lahko nove elektrarne zaËnejo obratovati. Z odloËitvami, ki bi jih sprejeli danes, tako re?ujemo probleme ?ele v letih 2008 oziroma 2009.« Sicer pa dr. Medved v sklepnem gradivu opozarja tudi na celovit pristop k zagotavljanju trajnostnega razvoja in na potrebo po uravnoteaenem upo?tevanju ekonomskih, ekolo?kih in socialnih vidikov v razvoju druabe. ?Z drugimi besedami to pomeni, da zaradi ekonomije ne smemo zanemariti ekologije, zaradi ekologije ne moremo Ëez noË ukinjati delovnih mest in zaradi socialnih vpra?anj in ohranjanja delovnih mest ne smemo zanemariti ekonomije.« Miro Jakomin No IOVI IZZIVI PRI OBDAV»ENJU ENERGENTOV Na Gospodarski zbornici Slovenije je konec maja potekal kolokvij o optimalnih obdavËitvah energentov in energije v Sloveniji, ki so ga pripravili Slovenski nacionalni naftni komite, Slovenski nacionalni komite WEC, Pharos Slovenija in Zdruaenje za energeti- Foto Miro Jakomin V GZS pozorno spremljajo tudi energetsko problematiko. ko pri GZS. S tem kolokvijem so organizatorji prispevali k tvornemu dialogu med proizvajalci in dobavitelji vseh vrst ener-gentov in energije, porabniki teh dobrin v gospodarstvu in predstavniki draave na podroËju obdavËitve energentov in energije, kjer se pojavljajo novi izzivi, ki jih prina?a Ëlanstvo v EU. Kot je v svojem razmi?ljanju poudaril dr. MiEo MrkaiE, docent na Fakulteti za organizacijske vede Kranj, je optimalno obdavËenje energentov zelo pomembno zaradi uËinkovite rabe druabenih virov in zaradi tega, ker raven obdavËitve energentov moËno vpliva na splo?no gospodarsko konkurenËnost. Raven cen energentov namreË doloËa obseg njihovega povpra?evanja v proizvodnem procesu in posredno vpliva na skupno faktorsko produktivnost gospodarstva. Poleg tega je obdavËenje energentov pomembno tudi zaradi tega, ker ima njihova uporaba pomembne eks-ternalije, predvsem onesnaaevanje (na primer toplogredni plini, kisli dea in podobno) in politiËno odvisnost od dobaviteljev, vsaj v primeru naftnih derivatov. Zato obstaja teanja, da se derivati diferencirano obdavËujejo, in sicer tako, da se poleg fiskalnega uËinka zasledujejo tudi uËinki zmanj?evanja porabe derivatov, katerih uporaba povzroËa negativne eksternalije. DoloËanje optimalnih davkov na energente je problem, ki ga moramo, kot ugotavlja dr. MrkaiE, re?evati tako, da blaginjo porabnikov zaradi obdavËitve zmanj?amo v kar najmanj?i moani meri. Najbolj enostavno to lahko doseaemo s tako imenovanim Ramse-yevim naËinom doloËanja davkov, pri katerem za neko predpisano raven davËnih prihodkov doloËimo davËne stopnje tako, da je posredna funkcija koristnosti za reprezentativnega ekonomskega agenta najveËja. Sicer pa je razprava o problematiki optimalnih obdavËitev energentov in energije, ki jo je vodil dr. France KriaaniË, direktor Ekonomskega in?tituta Pravne fakultete, potrdila, da le usklajenost vseh aelja in potreb lahko prinese optimalne rezultate in deluje kot pospe?evalec gospodarskega razvoja Slovenije. Miro Jakomin Ni NI KONKURENCE BREZ DOVOLJ ZMOGLJIVOSTI V zaËetku junija je bila v Portoroau dvodnevna poslovna konferenca javnega sektorja v organizaciji Dnevnika, Dru?tva ekonomistov Ljubljane in Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Razprave so bile namenjene aktualnim izzivom, ki Ëakajo slo- /¦ ™V1 fl :'¦ venijo z vstopom v Evropsko unijo na podroËju telekomunikacij, zdravstva, energetike, prometa in stanovanjske problematike. Drugi dan konference so bile loËene razprave po posameznih tematskih sklopih. O monopolu oziroma konkurenci na podroËju energetike pri nas po vstopu v EU je vodila pogovor dr. Nevenka Hrovatin z Ekonomske fakultete. Njeni sogovorniki so bili dr. Robert Golob, direktor Istrabenz Energetski sistemi, David ValentinËiË, direktor Elektro Primorske in Aleksander Mervar, direktor TE-TOL. Sloano so ugotovili, da je na na?em trgu pomanjkanje konkurence, da ima monopol HSE, zato bi bilo smotrno oblikovati ?e en podoben steber, v katerega bi bili vkljuËeni drugi slovenski proizvajalci elektriËne energije. Primanjkuje nam proizvodnih in prenosnih zmogljivosti, cene elektriËne energije so niaje kakor na evropskih borzah, zato potrebujemo 700 do 1000 MW novih zmogljivosti. Predvsem bodo to investicije draavnih podjetij, saj Istrabenz naËrtuje vlaganja v manj?e proizvodne enote. Ker smo sprejeli politiko poveËanja obnovljivih virov, bo nujno poveËanje omreanine vsaj za 15 odstotkov. Na organizacijskem podroËju je ponovno pred vrati zdruaevanje distribucije, pri Ëemer je kljuËni problem, da draava nima cilja, kaj bo to zdruaevanje prineslo. Tudi glede vzrokov, zakaj slovenski elektro trg ni zaaivel, so si bili udeleaenci edini. Elektro trg smo imeli pred ponovnim prevzemom elektrike iz NEK s hrva?ke strani, ko smo imeli preseake elektriËne energije. Zdaj nam zmogljivosti in energije primanjkuje, in zato trg ne more delovati. Minka Skubic Dr. Nevenka Hrovatin in njeni gosti na poslovni konferenci javnega sektorja. 13 14 Obnovljeno skladišče rao V BRINJU Centralno skladišče RAO v Brinju pri Ljubljani, v katerem so shranjeni radioaktivni odpadki iz industrije, medicine in raziskovalne dejavnosti, obratuje od leta 1986. Njegovo upravljanje je pred petimi leti prevzela Agencija za radioktivne odpadke . Ze ob prevzemu so strokovnjaki agencije ugotovili, da je objekt treba obnoviti, saj so bili posamezni tehnološki sistemi zastareli in niso delovali skladno z novimi predpisi. Agencija je pred dvema letoma začela pridobivati soglasja za rekonstrukcijo in novembra lani so izbrani izvajalci začeli delo. Do konca letošnjega januarja je bil do skladišča položen nov vodovod, zamenjana in obnovljena je bila kanalizacija z nepreto-čno greznico, za obstoječim skladiščem zgrajena strojnica z novo prezračevalno napravo za skladišče. Druga faza obnovitvenih del, ki je potekala spomladi, je zajemala predvsem dela v skladišču. Sanirane so bile manjše poškodbe betonske konstrukcije v skladišču, razpeljan ventilacijski sistem v posameznih prekatih ter nameščena nova filtrna enota v strojnici. Slednja zagotavlja filtriranje zraka iz skladišča preko sistema treh zaporednih filtrov, kar omogoča izboljšane delovne razmere za delavce ter zmanjšanje atmosferskih izpustov v okolje. Prenovljena električna napeljava pa bo izboljšala požarno varnost skladišča. Zamenjali so tudi vhodna vrata in vse pomožne sisteme, ki jih je treba stalno vzdrževati. Rekonstrukcijska dela, ki so znašala okrog 115 milijonov tolarjev, so bila zahtevna predvsem zato, ker so bili vsi radioaktivni odpadki skladiščeni tudi ves čas med izvajanjem obnovitvenih del. Agencija RAO je med sanacijo premeščala skladiščene odpadke in s tem omogočala nemoteno delo delavcem izvajalskih podjetij. Tehnični pregled skladišča ob koncu maja je pokazal, da so vsa dela izvedena skladno z izdanim gradbenim dovoljenjem. Pred Agencijo RAO pa je še postopek, v katerem bo na podlagi nove revizije varnostnega poročila pridobila dovoljenje za poskusno obratovanje ter tako zagotovila stalno in nemoteno delovanje javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki malih proizvajalcev. Minka Skubic OEKONOMSKI ŠTUDIJI ZA ZAPRTIMI VRATI Sredi junija so v distribucijskem podjetju Elektro Gorenjska predstavili ekonomsko študijo o nameravani reorganizaciji distribucije (glede ustanavljanja Holdinga slovenske distribucije), ki jo je pripravil dr. France Križanič, direktor Ekonomskega inštituta pri Pravni fakulteti. Po nam znanih podatkih naj bi s to študijo seznanili vse partnerje, to je Sindikat delavcev dejavnosti energetike Slovenije (SDE), Gospodarsko interesno združenje električne energije (GIZ), Ministrstvo za okolje, prostor in energijo (MOPE) ter pide. Predstavnikov elektrogospodarske javnosti, ki naj bi po medijski plati spremljali omenjeno tematiko, tokrat niso povabili. Kot je pojasnil mag. Andrej Sušteršič, vodja projekta HSD, je ekonomska študija označena kot poslovna skrivnost in je bila njena predstavitev namenjena zgolj naročnikom študije Foto Miro Jakomin Ekonomsko študijo so predstavili v Elektru Gorenjska. in drugim, ki so vključeni v širšo projektno skupino. Zato v tem trenutku lahko samo ugibamo, kaj vsebuje omenjena študija. Zadovoljiti se pač moramo s formulacijo, da gre v bistvu za ocenjevanje ekonomsko finančne upravičenosti kapitalskega povezovanja distribucijskih podjetij. Spodbudno pa je, da je mag. Andrej Sušteršič zagotovil, da bo za Naš stik že v kratkem posredoval informacijo. Upamo, da bo pojasnil vsaj nekatera najbolj aktualna vprašanja glede ustanavljanja hčerinske družbe Sistemski operater in glede predvidenega trgovanja z električno energijo v okviru Holdinga slovenske distribucije. Ne nazadnje naj bi bolj konkretno odgovoril tudi na vprašanje, kaj predvidena reorganizacija elektrodistribucije pomeni za ekonomski in socialni položaj zaposlenih. Miro Jakomin P ODPISAN SPORAZUM O GRADNJI VETRNE ELEKTRARNE Direktor podjetja Elektro Primorska David Valentinčič in bistriški župan Anton Senkinc sta v začetku junija v Ilirski Bistrici podpisala sporazum o gradnji vetrne elektrarne Volovja reber na pogorju Mila-nje. Sporazum vsebuje zahteve bistriškega občinskega sveta, po katerih bo investitor občini plačeval letno rento v višini 1.750 evrov na posamezno vetrnico za dobo 20 let, kar bo izplačal v dveh obrokih, leta 2004 in 2005. Poleg tega so v sporazumu še določila glede ureditve ceste na območju vetrne elektrarne, pa tudi glede možnosti, da bi investitor čim bolj vključil v uresniče- Zelena luč za prenovo he zlatoličje V Dravskih elektrarnah Maribor se je 14. junija prviË sestal novi triËlanski nadzorni svet, ki ga sestavljajo predstavnica Holdinga Slovenske elektrarne Mojca VeljkoviË (izvoljena za predsednico nadzornega sveta), predstavnica Republike Slovenije Jasna Kal?ek in predstavnik delavcev DEM Bojan MajheniË. Med pomembnej?imi sklepi prve seje Ëlanov novega nadzornega sveta DEM je bila potrditev investicijskega programa za prenovo HE ZlatoliËje, ki naj bi se zaËela leta 2006. Poleg zamenjave dotrajane opreme naj bi v okviru tega projekta pretok v HE ZlatoliËje uskladili s pretoËno zmogljivostjo verige oziroma poveËali skupni pretok elektrarne na 530 m3/s, za 24 MW pa se bo poveËala tudi in?talirana moË elektrarne. Poleg tega bodo elektrarno vkljuËili v sistem daljinskega vodenja ter sanirali jez in opravili ?e nekatera druga gradbena dela na dovodnem in odvodnem kanalu. PredraËunska vrednost investicije je ocenjena na 15 milijard tolarjev. Brane JanjiE vanje tega projekta domače izvajalce. Ta dokument med drugim vsebuje tudi določila glede ureditve območja vetrnih elektrarn v kmetijske, turistične in okoljevarstvene namene. Ob tej priložnosti je Senkinc povedal, da sta se na Ustavno sodišče pritožila dva občana, eden kot lastnik sosednje par- Foto Miro Jakomin David ValentinËiË in Anton ©enkinc (na desni) pri podpisu sporazuma 15 16 cele, drugi kot solastnik manjšega deleža v agrarni skupnosti; vendar naj to ne bi zadržalo postopkov za pridobitev gradbenega dovoljenja. Valentinčič pa je izrazil prepričanje, da bodo prebivalci Slovenije bolje živeli z izkoriščanjem vetrnega potenciala kot pa brez njega. Ponovno je omenil potrebo po izkoriščanju obnovljivih virov energije v Sloveniji, povečanju zanesljivosti oskrbe z električno energijo in zmanjšanju odvisnosti od fosilnih goriv (predvsem nafte in plina), za katere se v prihodnje predvideva drastično povišanje cen. Zato naj bi Slovenija čim bolj izrabila redke danosti, ki jih ima na voljo za izkoriščanje vetrne energije na Primorskem, in sicer v skladu z zahtevami Kjotskega protokola in smernicami, ki so zapisane v Nacionalnem energetskem programu. Miro Jakomin BlOMASA TUDI V TET V začetku letošnjega leta so v TE Trbovlje poskusih s kurjenjem prvih 40 ton lesne bi-omase v razmerju 1 : 10 z zasavskim premogom. Preskus so opravili z namenom, da preverijo logistiko, dobavo, transport in samo zgorevanje te mešanice v kotlu. Na podlagi dobrih rezultatov poskusnega kurjenja so se v TET odločili, da bodo takoj po koncu letošnjega remonta več dni poskusno obratovali s kurjenjem te mešanice V ta namen so naročili 500 ton lesne mase -žagovine, ki jo bodo premešali s 5000 tonami premoga. Sočasno bodo opravili tudi vse potrebne tehnološke meritve. Ce jim bo poskusno obratovanje uspelo, bodo v TE Trbovlje v prihodnjih letih poskušali deset odstotkov električne energije pridobiti z uporabo lesa. Kot pravi direktor Marko Agrež, bodo s tem prispevali k zmanjševanju emisij ogljikovega dioksida in povečali delež izkoriščanja obnovljivih virov. Minka Skubic R ODPISALI KOLEKTIVNO POGODBO Direktor Dravskih elektrarn Maribor Danilo Sef in predsednik sindikata družbe Dravske elektrarne Maribor Ervin Kos sta 4. junija podpisala kolektivno pogodbo. S tem so v Dravskih elektrarnah Maribor opredelili pravice, obveznosti ter odgovor- Foto arhiv DEM nosti delodajalca in delavcev na področju delovnih razmerij, plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja ter povračil stroškov v zvezi z delom, položaj sindikata v družbi ter pravice delavcev glede inovacij. Direktor Danilo Sef je po slovesnem podpisu pogodbe poudaril dobro sodelovanje s sindikatom. Slavnostnega dogodka se je udeležil tudi predsednik Sindikata dejavnosti energetike Slovenije Franc Dolar, ki je na kratko orisal in poudaril vlogo sindikata nekoč, danes in v skupni Evropi. Aljaša Bravc iE-TOL S RECANJE S PREDSTAVNIKI E-FORUMA Ljubljanska TE-TOL se z jasno poslovno strategijo zavzema za trajnostni razvoj družbe in ohranjanje okolja. Za doseganje te strategije razvijajo in ohranjajo ugled družbe kot družbeno koristne za širšo skupnost, v kateri delujejo in podpirajo energetsko učinkovite projekte. Verjamejo namreč, da je takšno sodelovanje smotrno in potrebno. S tem namenom so v začetku junija organizirali srečanje vodstva TE-TOL in predstavnikov E-Foruma. Njihovim šestim strokovnjakom iz različnih področij so predstavili družbo in začrtano razvojno strategijo. Člani E-foruma so pozdravih možnost, da se neposredno seznanijo z razvojno strategijo TE-TOL, saj je to pomemben korak k vzpostavljanju enakopravnega partnerstva med energetskimi podjetji in strokovnimi in drugimi neprofitni-mi organizacijami. V nadaljevanju so podprli strateško usmeritev TE-TOL, ki ji je oskrba mesta Ljubljane s kakovostno zanesljivo in konkurenčno oskrbo s toploto najpomembnejša, ob tem pa širi možnosti za do okolja prijazno pridobivanje električne Kolektivno pogodbo sta podpisala Danilo ©ef, direktor Dravskih elektrarn Maribor (DEM), in Ervin Kos, predsednik sindikata DEM. Sogovorniki mtadim štipendistom mesta Ljubljane. in toplotne energije ter trženje storitev na trgu z električno energijo. Skupaj z vodilnimi iz TE-TOL so si bili edini, da je za izboljšanje ravnanja z energijo v glavnem mestu smotrno, da se mestna občina v sodelovanju z energetskimi podjetji, s strokovnjaki in z nevladnimi organizacijami čim prej loti izdelave celovitega koncepta razvoja energetike na ravni mesta. Minka Skubic Energija JE JAVNA DOBRINA Sredi maja so imeli štipendisti mesta Ljubljane v EvroCentru tridnevno predstavitev svoje dejavnosti. Med vrsto kulturno-umetnostnih nastopov in zanimivih predavanj je bila tudi dobro obiskana okrogla miza z naslovom Mladi energetiki - kaj naj storimo? Okroglo mizo je vodil štipendist Gregor Karlovšek, diplomant kemijskega inženirstva in študent magistrskega študija na ekonomski fakulteti. Kot sogovornike je povabil Natana Bernota, generalnega sekretarja SBK WEC, mag. Janeza Grošlja, tehničnega direktorja Energetike, in prof. dr. Janvita Goloba s Fakultete za kemijo. Sodelujoči so najprej pojasnili pojme energetika, energija in elektrika, se dotaknili fenomena električne energije in vprašanja, kdo naj bo lastnik energetskih družb. Dr. Golob je ob slednjem vprašanju odgovoril, da bi moraU voditi energetska podjetja ljudje, ki zasledujejo dobro delo in se zavzemajo za javno dobro, zato soglaša z Nata-nom Bernotom, da če smo vsi odvisni od elektrike, je to javna dobrina, in mora biti njen lastnik javno podjetje. Pri tem razmišljanju se jim je pridružil tudi mag. Grošelj, ki je menil, da je energija javna dobri- Foto Borut Levart Dolg nek bo poplačan v štirih letih Sredi maja je bila v Termah Čatež po seji nadzornega sveta, ki ga sestavljajo Ivo Novak iz MOPE, mag. Mirjan Trampuž iz Elesa in mag Žarko Sajič iz finančnega ministrstva, tiskovna konferenca družbe Eles Gen, ki ima sedež v Krškem in jo vodita direktor mag. Vekoslav Korošec in prokurist Branko Ogo-revc. Po letu dni - odkar je po uveljavitvi meddržavne pogodbe o NEK v celoti zaživelo delo hčerinske družbe Elesa - ta posluje nadvse uspešno. Lani je Eles Gen prodal 2585 GWh električne energije - polovično proizvodnjo NE Krško skoraj v celoti petim distribucijskim podjetjem. Letos ima med njegovimi kupci skoraj tretjinski delež Holding Slovenske elektrarne. Iz razlike med ceno prevzete električne energije iz NEK in prodano je lani poplačal 1 milijardo in 63 milijonov investicijskih kreditov elektrarne, tako da ostaja ob koncu maja letos še 9.979 milijonov tolarjev dolga iz časov gradnje NE Krško. Računajo, da ga bodo v celoti poplačali do leta 2008. Do takrat bo tudi znana nadaljnja usoda družbe, ki jo mora opredeliti lastnik, to je država. Poleg tega je Eles Gen lani vplačal v sklad za razgradnjo in odlaganje RAO 888 milijonov tolarjev. Za letos načrtujejo za 1.195 milijonov tolarjev obveznosti za ta sklad. Minka Skubic na, in ne blago, s katerim bi se ustvarjali veliki dobički. V nadaljevanju so se med drugim dotaknili tudi racionalne rabe energije, izobraževanja mladih v smeri sodelovanja z gospodarstvom, pa tudi vseživljenj-skega izobraževanja doma in v tujini, odpiranja elektro trga na evropskem trgu. Okrogli mizi so mladi štipendisti različnih profilov študija z zanimanjem prisluhnili in od zanimivih sogovornikov so imeli priložnost slišati obilico svetovnih spoznanj ter domačih teoretičnih in praktičnih izkušenj. Minka Skubic 17 OBICEK IZ TUJINE ZA NALOŽBE DOMA Spomladanski sprejem strategije razvojnih načrtov Holdinga Slovenske elektrarne, majska dokapitali-zacija Elektro.TK in zazivitev te družbe, katere predsednik nadzornega sveta je, čedalje bolj glasni očitki, da je HSE na odprtem elektro trgu čedalje večji monopolist, je le nekaj tem o katerih je tekel pogovor z mag. Dragom Fabijanom, generalnim direktorjem HSE. o dolgotrajnih pripravah naj bi začela konkretno delo družba Elektro.TK, katere predsednik nadzornega sveta ste. Zakaj je bilo potrebno povišanje osnovnega kapitala družbe s 110 na 140 milijonov tolarjev? Kje vi vidite tržno priložnost te telekomunikacijske družbe? »Družba, ki se želi ukvarjati s telekomunikacijskimi posli, mora biti zaupanja vreden partner pri svojih kupcih, po drugi strani pa mora Elektro.TK investirati v novo opremo, za kar potrebuje nov dodaten kapital. Del ga je pridobila z dokapitalizacijo, drugi del pa bo zagotovljen s krediti in lastnimi sredstvi. Menim, da so zdaj izpolnjeni vsi pogoji, da družba končno lahko zaživi. Kljub temu da je njen porod trajal dolgo, sem prepričan, da ima še dovolj tržnih priložnosti in da bo na trgu, na katerem se bo pojavila, uspešna. Tržila bo presežke, katerih ustanovitelji - Eles, distribucija in HSE - ne potrebujejo za svoje lastne potrebe, del storitev pa bo ponudila tudi sama. Z njenim delovanjem bodo optimalno izrabljene obstoječe zmogljivosti in po potrebi tudi racionalno nadgrajene.« V pomladanskih mesecih je posebna skupina strokovnjakov pregledala razvojne programe vaših hčerinskih družb in jih razvrstila v dve prioriteti, ki 18 ^ jih je potrdil tudi nadzorni svet HSE. Kateri so bili ti kriteriji in kako je videti spisek finalistov? Kje in kaj boste gradili? »Pri razvrščanju novih naložb smo želeli zadostiti našim potrebam po raznovrstni energiji, varni in zanesljivi oskrbi, ekološkim kriterijem in konkurenčni proizvodnji. Skupaj z eminentnimi slovenskimi strokovnjaki z različnih področij smo jih razvrstili v dve prioriteti. V prvi so tiste naložbe, za katere je realno, da jih lahko v najkrajšem času začnemo graditi in iz njih pridobivati dodatne kWh. V tem svežnju so hidroelektrarne spodnje Save, črpalna elektrarna Avče, dograditev TE Šoštanj s plinskimi turbinami 2 X 50 MW in nova plinska elektrarna moči od 400 do 800 MW. Ob ugodnem razpletu z okoljevarstveniki bi lahko v to skupino uvrstili še sanacijo in do-instalacijo HE Moste, pa tudi pri-gradnjo parne turbine k plinski v TE Brestanica. Slednjo še zlasti, če jo kombiniramo s skladiščem plina v rudniku Senovo. Ne smem pa pozabiti še na obnovo in povečanje moči v HE Zlatoličje. Druga prioriteta zajema »HE Kozjak, HE na srednji Savi, HE na Muri, sončne in vetrne elektrarne in še nekatere projekte, pri katerih pa še nismo tako daleč, da bi lahko opredelili, ali bodo izpolnjeni vsi pogoji, tako prostorski kot okoljski, za začetek gradnje.« Glede na nič kaj zavidljivo elektroenergetsko sliko nase države in z njo povezano silno potrebo po novih domačih virih - kako kažejo vasi projekti? »V tem trenutku poteka intenzivna gradnja verige na spodnji Savi, narejena je razpisna dokumentacija za plinske turbine v TES, oddana je bila pogodba za CE Avče, v pripravi je pogodba za projektiranje HE Zlatoličje, na Bledu so sprejeli občinski odlok in dali zeleno luč za HE Moste. Intenzivno potekajo tudi pogovori s potencialnimi partnerji za gradnjo povsem nove plinske elektrarne, ki bi edina lahko v kratkem roku zmanjšala odvisnost Slovenije od uvožene električne energije. Za izvedbo tega projekta je treba -poleg zagotovil o vključitvi enote v elektroenergetski sistem - zagotoviti tudi ustrezne dobave plina, ki pa so povezane z gradnjo novega plinovoda tako v Sloveniji kot Avstriji.« Kje vidite razloge, da so morale vase družbe na vrat na nos izdelati razvojne načrte, ki ste jih potem po strateški konferenci se dopolnili s holdinskimi? Kdo je odgovoren za razvoj slovenske elektroenergetike? »Slovenija v zadnjih letih ni gradila novih proizvodnih zmogljivosti, ker smo po odklopu hrvaške strani iz NE Krško dejansko imeli velik presežek električne energije. Po lanskem aprilu, ko je Hrvaška ponovno začela prevzemati polovico proizvedene elektrike v NEK, se je pokazala luknja, globoka 20 odstotkov neto uvoza električne energije. Ta se bo do leta 2008, 2009 še poglabljala, ker poraba raste, novih proizvodnih enot pa do leta 2008 ne moremo zgraditi. HSE se je že ob nastanku zavedal te nezavidljive situacije za državo, in je takoj začel gradnjo HE na spodnji Savi. Mag. Drago Fabijan: flNa? cilj je, da do leta 2013 prodamo na leto 20 TWh doma in v tujini.« Foto Minka Skubic HE Boštanj bo sicer vključen v sistem leta 2006, vendar pa je to relativno majhna proizvodnja, s katero lahko pokrijemo le en odstotek letnega povečanja porabe. Hkrati pa deregulacija pomeni, da je na trgu več akterjev, ki lahko investirajo v nove proizvodne zmogljivosti. V tem trenutku pa ima po mojem vedenju edino HSE resne namene investirati v nove zmogljivosti in svoje namere že uresničuje. Za druge akterje pa bo čas pokazal, kakšni so bili njihovi nameni. Vsekakor si v HSE želimo, da bi v nove proizvodne zmogljivosti investirali tudi drugi, tako tudi sami načrtujemo kar nekaj investicij v sodelovanju z drugimi partnerji.« Kje so energetski razvojni načrti države? Kakšna elektroenergetska prihodnost nas čaka? »Ustreznih razvojnih načrtov ni bilo narejenih, ker so bile napačne napovedi porabe. Veliko se je govorilo o ničelni rasti ali pa minimalni rasti porabe električne energije, žal pa je ta poraba presenetila vse. Stiriinpolodstotna rast porabe v zadnjih petih letih pomeni postaviti vsako leto 100 MW turbino. Tako smo se znašli v učinku »Cop Web«, kar pomeni, da smo zaznali potrebo, zaradi izredno dolgega časa, ko jo lahko pokrijemo, pa smo v nevarnosti, da se soočimo s sodobno energetsko krizo. Vendar menim, da je Slovenija dobro daljnovod-no povezana z elektroenergetskimi sistemi sosednjih držav in da bo v tem vmesnem času, dokler ne bo HSE ali kateri drug investitor zgradil novih zmogljivosti, mogoče uvažati zadostne količine potrebne elektrike.« Kako boste zagotovili denar za nove naložbe? »HSE je v svojem triletnem obstoju posloval zelo uspešno in si na trgu našel prostor in zaupanje, tako da je danes sposoben z lastnimi sredstvi in krediti financirati te projekte. Razmerja deležev bodo odvisna od trenutne situacije na kapitalskih in finančnih trgih. Vodilne svetovne banke, finančne institucije in tudi domače banke kažejo veliko zanimanje za financiranje naših projektov. Tako da financiranje v tem trenutku ni najbolj kritično vprašanje. Naša pozornost je bolj namenjena pravočasni uresničitvi projektov, kontroli investicijskih stroškov in racionalni gradnji. Treba se je namreč zavedati, da morajo biti novi projekti ekonomični, ker je to edino jamstvo za uspešno poslovanje HSE.« Kako boste določili investitorja in vodje naložb? Bodo to družbe, kjer se investicija nahaja, ali bo HSE Invest v sklopu skupnega podviga? »Različno, v nekaterih primerih več družb znotraj HSE ali pa posamezna družba. Razmerje se določi glede na finančno in kapitalsko uspešnost hčerinske družbe za izvedbo naložbe pa tudi glede na interes vodstva hčerinske družbe. HSE Invest je naša družba, ki so jo ustanovila hidro podjetja, vključena v HSE, in ta jim bo vodila investicije.« Kako daleč ste s projektom nove plinske elektrarne? »Narejena je predinvesticijska dokumentacija, ki jo je dalo izdelati več zainteresiranih partnerjev. Trenutno se izdeluje študija za vključitev nove elektrarne v elektroenergetsko omrežje in raziskujejo se možnosti za dobave plina.« Kdo se pogovarja z Geoplinom, HSE ali vsaka družba zase, glede na to, da plin rabijo tudi v TE Šoštanj? Kako kaze oskrba z njim? »Za plin se dogovarja vsaka družba sama. HSE raziskuje možnost za dobave plina za veliko plinsko enoto, za kar pa ni »ozko grlo« samo pri nas, temveč tudi v Avstriji.« Kako kaze vaše letošnje poslovanje? Katere vaše družbe so lansko leto končale z izgubo in kako jim gre letos? »Lani sta od energetskih družb poslovali z izgubo TE Šoštanj in Premogovnik Velenje, razlog je v nerešenih nasedlih investicijah pri njih. Te so bile v času odpiranja energetskega trga prvi pogoj za uspešen nastop na trgu. Vendar pa je bila njuna izguba bistveno manjša od načrtovane, tako da smo z rezultati poslovanja zadovoljni. Konsolidiran dobiček HSE je lani znašal 6,7 milijarde tolarjev. Letošnje leto je glede na relativno deževno pomlad ugodnejše za proizvodnjo električne energije kot lansko, vendar pa je vsaka napoved do konca leta prenagljena, saj lahko vsak izpad večje enote pusti velike posledice na stroških. HSE še vedno dosega najugodnejše rezultate na tujih trgih, še zlasti v Italiji. Dejavni pa smo tudi na obeh borzah, tako v Leipzigu kot Gradcu, ter v beograjskem predstavništvu. Imamo lastno bilančno skupino v avstrijskem in nemškem elektrogospodarstvu in smo se v treh letih dodobra internacionalizirali.« Vaši konkurenti, ki načrtujejo vidnejšo vlogo v slovenski elektroenergetiki, vam očitajo monopolizem, češ da HSE ni bil ustanovljen s tem namenom in da ste presegli temeljni namen ustanovitve -konkurenčnost slovenskih proizvajalcev? »Težko bi rekel, da smo monopolisti, še teže, da monopol zlorabljamo, saj dobavljamo električno energijo marsikateremu odjemalcu, ki mu je klasični monopolist ne bi. Po drugi strani pa Slovenija porabi na leto 12,5 TWh, HSE pa je sama proizvede 6,7 TWh. Res pa je, da HSE proda na leto 9 TWh električne energije, vendar pa je ta prodaja udejanjena tudi na tujih trgih. Okrog 20 odstotkov je izvozimo. Delež, s katerim trgujemo, se iz leta v leto veča. Ce želi HSE preživeti na trgu, se bo ta delež še večal. Naš cilj je, da do leta 2013 prodamo na leto 20 TWh doma in v tujini. Jasno je, da je naša usmerjenost predvsem v povečanju prometa na tujih trgih. Na trgih EU načrtujemo desetodstotno letno rast, z odpiranjem trga na jugovzhodu pa bi morala biti ta rast 25-odstotna. Minka Skubic 19 ILEKTRO.TK VSTOPA NA TRG Zgodba povezana z zagonom skupne družbe elektrogospodarstva Elektro.TK, ki naj bi tržila proste telekomunikacijske zmogljivosti, se vleče ze več kot leto dni, a naj bi se kot kaze zdaj vendarle končala. Jesenski meseci namenjeni pozicioniranju na trgu. Druabenice Elektro.TK so na skup?Ëini 3. junija podprle poslovno poroËilo za minulo leto in do-kapitalizacijo druabe za 110 milijonov tolarjev ter sprejele tudi poslovni naËrt za letos. Isti dan je bila podpisana tudi krovna komercialna pogodba, s Ëimer so dejansko izpolnjeni temeljni pogoji za zagon druabe, ki na ta trenutek Ëaka ae kar nekaj Ëasa. O temeljnih usmeritvah, prihodnjih naËrtih in moanostih na trgu smo se pogovarjali z direktorico mag. Leo Benedejčič. Na čelo Elektro.TK ste prišli v začetku letošnjega leta. S kakšnimi težavami ste se srečali na začetku nove poklicne poti in kateri so tisti poglavitni razlogi, zaradi katerih družba do danes se ni mogla zaživeti? ?O elektrogospodarstvu na zaËetku nisem veliko vedela in Ëeprav Elektro.TK deluje na podroËju telekomunikacij, je tesno vpet v elektrogospodarstvo. Tako mi je ae takoj na zaËetku bilo jasno, da brez podpore elektrogospodarstva in tesnega sodelovanja z ljudmi, ki so ae doslej delali na tem podroËju, Elektro.TK ne bo mogel biti uspe?en na trgu. Prvi meseci so zato bili ?e posebej namenjeni spoznavanju strukture in procesov v elektrogospodarstvu in o tem se moram ?e veliko nauËiti, saj gre za precej kompleksen sistem. Hkrati sem podedovala tudi poslovni naËrt druabe, ki smo ga pozneje korenito spremenili, veliko Ëasa na zaËetku pa je ?lo tudi za pogovore o tem, kako naj bi bili urejeni posamezni procesi znotraj druabe. Prav zdaj denimo konËujemo pogovore o oblikovanju dogovora o ravni storitev, ki naj bi jih druabenice zagotavljale Elektro.TK. Najteaavnej?a pa je bila uskladitev komercialne pogodbe o sodelovanju, ki doloËa temeljne pogoje uporabe in traenja prostih telekomunikacijskih zmogljivosti v elektrogospodarstvu. Ob tem je treba upo?tevati, da ima vsak od sedmih druabenic tudi svoje lastne interese, ki jih je bilo treba spraviti na skupni imenovalec. »eprav smo se o interesih distribucije dogovarjali predvsem z GIZ-om distribucije, nismo mogli mimo dejstva, da gre vendarle za sedem samostojnih pravnih oseb, in uskladiti vseh sedem v eni pogodbi ni ravno lahka naloga. S temi prizadevanji pa je bila povezana tudi priprava poslovnega naËrta, saj gre za dva soodvisna dokumenta.« Na junijski skupščini je bila torej premagana prva stopnica. Kakšni so nadaljnji koraki? ?Skup?Ëina je na seji 3. junija potrdila poslovni naËrt, hkrati pa je bila podpisana tudi krovna komercialna pogodba, tako da so bili s tem izpolnjeni temeljni pogoji za zagon druabe. Po tem datumu so stekle dejavnosti za prenos obstojeËih pogodb posamez- nih druabenic na Elektro.TK, pri Ëemer smo se najprej lotili Elesovih, ki jih je bilo tudi najveË. Tudi s tem je povezano veliko dela, pri Ëemer smo prenos Elesovih pogodb ae izpeljali, po podobnem vzorcu pa naj bi se lotili tudi prenosa pogodb iz posameznih distribucijskih podjetij in HSE. Omenejni proces naj bi se predvidoma konËal do zaËetka julija, ko je predviden tudi prehod dosedanjih Elesovih kadrov s podroËja traenja telekomunikacij v Elektro.TK. Tudi meni sami se je zastavljalo vpra?anje, ali je v poletnem Ëasu tak?en postopek smiseln, vendar smo po temeljitem premisleku ugotovili, da je ravno ?poletno mrtvilo« mogoËe priloanost za postavitev organiziranosti druabe in dejavnej?i zagon septembra, ko se s stali?Ëa pridobivanja in sklepanja pogodb zaËne pomembnej?i del leta.« Za kakšno število kadrov gre in ali še velja načelo, da naj bi najprej izčrpali kadrovske možnosti znotraj elektroenergetskih družb? ?Do konca leta v Elektro.TK naËrtujemo 19 zaposlenih, pri Ëemer se omenjeno naËelo ?e vedno upo?teva. Na sedanje razpise je bil veËji odziv s strani Elesa, saj naj bi se distribucijska podjetja sreËevala z veËjimi tovrstnimi kadrovskimi primanjkljaji. V pogovoru z direktorji distribucijskih podjetij pa sem dobila zagotovilo, da so pripravljeni tudi na tovrstno sodelovanje. DrugaËe pa i?Ëemo predvsem ljudi, ki imajo bogate ekonomske ali tehniËne izku?nje oziroma najbolje kombinacijo obeh, saj gre za ljudi, ki bodo naveza pri delu s strankami.« Ali lahko predstavite poglavitne usmeritve iz letošnjega poslov- mag. Lea BenedejËiË nega načrta oziroma poveste, na katero tržno skupino naj bi se Elektro.TK usmeril? ?Z informacijami, ki so bile na voljo, smo sku?ali segmentirati trg, pri Ëemer naj bi poglavitna usmeritev ostala zakup zasebne zveze za veËja podjetja in operaterje, v nadaljevanju pa naj bi ponudili predvsem specifiËne storitve. Usmerjenost zgolj na prodajo zvez dolgoroËno nima perspektive, zato bomo sku?ali na trgu nastopiti tudi s povsem konkretnimi storitvami. Katere segmente ponudbe naj bi zajeli, bo pokazala podrobnej?a analiza obstojeËega trga. Pri tem naj bi si pomagali tudi z izku?njami drugih. Tako smo s podjetjem Informatika, d. d., sklenili naËelen dogovor, da jih bomo, Ëe bo to potrebno, vkljuËili v razvoj, imple- jevati. V primeru sklenitve dogovora s stranko in ugotovitve, da zanjo potrebujemo nov dovod, naj bi najprej prouËili, ali obstaja skupni interes z energetiko oziroma ali je ae naËrtovano morebitno ?irjenje energetskega omreaja v dani smeri. Vse drugo je stvar dogovora. »e bodo druabe-nice imele potrebo po ?iritvi omreaja, naj bi investicijo izpeljale same oziroma kot skupen projekt, v nasprotnem bo v nove dovode investiral tudi Elektro.TK sam, ki ima za te namene naËrtovana sredstva. Skratka, razvoj omreaja smo za zdaj prepustili konkretnim potrebam in dogovoru med zainteresiranimi stranmi.« Kakšne so trzne možnosti za sodelovanje z drugimi partner- Folo arhiv Elektro.TK mentacijo in tudi prodajo teh novih storitev.« Ali obstoječe omrežje omogoča tovrstno širjenje ponudbe oziroma kako bo Elektro.TK zagotavljal investiranje v dodatne prenosne zmogljivosti? ?Omreaje bo seveda treba dogra- ji, denimo Slovenskimi železnicami ali DARS-om? ?S Slovenskimi aeleznicami smo ae v pogovorih in z njimi sodelujemo. Nismo se ?e pogovarjali o morebitnih skupnih vlaganjih, smo pa se ae o izmenjavah vlaken na doloËenih odsekih. V kak?ni obliki se bo to sodelovanje ?irilo Mag. Lea Benedejčič je magistraturo končala v Združenih državah Amerike, kjer je študirala ekonomijo in nekaj časa tudi delala. Po vrnitvi v domovino je najprej bila kratek čas v Mehanu, nato pa svojo poklicno pot nadaljevala na DHL-u , kjer je bila sprva zadolžena za območje jugovzhodne Evrope in pozneje celotne vzhodne Evrope ter Izraela. Pred prihodom na Elektro.TK je bila se pet let direktorica naročniške službe na Simobilu. in kdo naj bi ?e bili potencialni sogovorniki ali soinvestitorji pri posameznih projektih, pa bo pokazal Ëas. Prostora na trgu je dovolj za vse potencialne akterje, saj bo Slovenija zaradi ?iritev na jug postala pomemben vir transporta informacij z druge strani Evrope, v ospredje pa vse bolj stopa tudi pomen rezervnih povezav kot tak?nih, ki jih mi lahko zagotavljamo.« Za konec, kako ocenjujete trenutno pozicijo Elektro.TK na trgu? ?Elektro.TK je na trgu dobro zapisan in ima odliËne potenciale. Pogovori so pokazali, da so stranke z dosedanjo ravnijo storitev zelo zadovoljne in posebnih pritoab na dosedanje sodelovanje ni bilo. MogoËe je bilo nekaj pomislekov v zvezi z zapleti z ustanavljanjem, glede storitev pa so ocene zelo visoke, pri Ëemer se je pokazalo, da veljamo za zanesljivega partnerja, ki ponuja visoko raven storitev in smo vredni zaupanja. Zato smo se tudi za kot neke vrste trani slogan odloËili za Varna izbira, ki naj bi poudarjal to visoko stopnjo zanesljivosti na?ega omreaja. Skratka, verjamem v zgodbo o uspe?nosti in prepriËana sem, da bodo podobno motivirani tudi kadri, ki prihajajo.« Branejanjic 21 X ^ REŠI7VE USTVARJAJO VREDNOST Transportna omrežja Klasična podatkovna omrežja za ponudnike storitev Klasična omrežja za infrastrukturna podjetja NGN omrežja za ponudnike storitev NGN omrežja za infrastrukturna podjetja Sistem vodenja omrežij Pasivna infrastruktura zgradb Napredna omrežja LAN Centralni intranet Razpršeni intranet Sistem telefonije IP za mala podjetja Sistem telefonije IP za srednja in velika podjetja Sistem storitev popolne podpore SMART COM / Za več informacij obiščite www.smart-com.si Smart Cam d.u.o., Informacijski in komunikacijski sistemi Brnčiccva 45r 1001 Ljubljana-Čmucc. T: 01/5611 GOB. F: 01/5611 571. E-mail: marketing©smart-com.si v v RITI»NO STALI©»E IZ SINDIKALNIH KROGOV Glede na predlog naËina organiziranja holdinga distribucije in predvsem glede na obseg dejavnosti, ki naj bi se izvajale ali obvladovale v druabi Sistemski operater, ki bi pokrival dejavnosti na obmoËju celotne draave, predstavniki sindikatov distribucijskih podjetij Elektro Primorska, Elektro Gorenjska, Elektro Maribor in Elektro Celje ugotavljamo, da se naËrtuje popolna koncentracija funkcij, ki se zdaj izvajajo v petih podjetjih distribucije, in sicer na eni lokaciji oziroma v eni pravni osebi. aËrtuje se ustanovitev ^^ druabe Sistemski ope- N rater, ki bo odgovorna —I— " za kakovost, obratovanje razvoj itd., kar pomeni, da bo vse bistvene funkcije opravljala ta druaba. Tudi Ëe bi distribucijska podjetja ostala lastnik omreaja, sama brez vednosti sistemskega operaterja ne bi imela pravice bistveno posegati v omreaje. Kot pomembno spremembo lahko poudarimo funkcije poslovnih in tehnolo?kih procesov, ki naj bi jih izvajal oziroma obvladoval sistemski operater, te pa so: dispe-Ëiranje, vodenje oziroma upravljanje sistema, energetsko naËrtovanje, odloËanje o pogojih za prikljuËevanje na omreaje, vkljuË-no z izdajanjem smernic za prostorske akte ter izdajanjem soglasij za prikljuËitev in doloËanje projektnih pogojev, odloËanje o dostopu do omreaja, merjenje elektriËne energije uporabnikom, obvladovanje in naËrtovanje telekomunikacij za potrebe sistema, obvladovanje in naËrtovanje za?Ëite, skrb za kakovost energije, celoten razvoj in vodenje investicij, vodenje vzdraevanja, vkljuËno s pripravo kriterijev za vzdraevanje ter dajanjem soglasij k vzdraevalnim posegom, celotne finance, vkljuËno z raËunovodstvom ter plansko in analit- sko sluabo, nabavo materiala in osnovnih sredstev, vkljuËno z organizacijo in izvajanjem javnih naroËil, operativno izvajanje kadrovske politike z zagotavljanjem Ëlove?kih virov ter vodenje sistema in organizacija strokovnega razvoja zaposlenih, pravna sluaba kot tudi obvladovanje informacijske podpore. V sedanjih petih podjetjih bi tako ostalo izkljuËno traenje (prodaja elektriËne energije), kar je za okolje, v katerem sedaj poslujejo podjetja distribucije, popolnoma nesprejemljivo, in to iz veË razlogov. Strokovna javnost nas opozarja, da pomeni tak naËin organiziranja in vodenja sistema brez priprave ustreznih analiz resno groanjo stabilnosti in dokaj visoki zanesljivosti obratovanja distribucijskega sistema. Ne smemo spregledati tudi razvojne komponente, saj je skrb za ustrezno razvitost energetskega omreaja prvi pogoj za rast ostalega gospodarstva. Opustitev razvojno investicijskih dejavnosti bi imela za neposredno posledico stagnacijo v razvoju celotne regije. PoslediËno bi predlagana reorganizacija povzroËila tudi kapitalsko siroma?enje regije, ki bi se takoj multiplicirala zaradi vpliva na gospodarske dejavnosti, ki so povezane z energetiko. Ne naza- dnje bi taka reorganizacija imela tudi hude socialne posledice, kratkoroËne kot dolgoroËne. Izguba visoko strokovnih delovnih mest bi imela neposredno za posledico migracijo kadrov, dolgoroËno pa demografsko negativno rast v regiji. Ta gibanja bi poslediËno vplivala tudi na druge sektorje, ki so poslovno vezani na distribucijo. Predstavniki sindikatov distribucijskih podjetij Elektro Primorska, Elektro Gorenjska, Elektro Maribor in Elektro Celje Kot je v intervjuju, ki ga objavljamo na naslednjih straneh Na?ega stika, izjavil Jurij Avan, predsednik konference elektrogospodarstva pri SDE Slovenije, je zaradi pomanjkanja uradnih informacij odprt prostor za razne dezinformacije in sinuacije o moanih scenarijih pri ustanavljanju novih hËerinskih druab. Poudaril je, da v tem pomenu ocenjuje tudi reakcijo posameznih kolegov iz distribucije, ki so svoje pomisleke in ne-strinjanja naslovili na MOPE in jih posredovali v objavo v dnevnem tisku. Po njegovem so postavljene zahteve legitimne in odraz zaskrbljenosti v posameznih okoljih. Sicer pa smo ob koncu tekoËe ?tevilke Na?ega stika zvedeli, da bo ekonomska ?tudija dr. Franca KriaaniËa sindikalistom podrobneje predstavljena v drugi polovici junija v podjetju Elektro Gorenjska. 7? AM SE BO ZAVRTEL DISTRIBUCIJSKI VRTILJAK? V okviru Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije bodo na komisiji za plaËe in v izvr?nem odboru konference elektrogospodarstva pripravili izhodi?Ëa za pogajanja o plaËah na podlagi Dogovora o politiki plaË za obdobje 2004 in 2005. Med vrsto sindikalnih dejavnosti pa so v tem trenutku najbolj vroËe priprave na ustanovitev Holdinga slovenske elektrodistribucije. Kak?no stali?Ëe so v prvi polovici junija glede predvidene reorganizacije distribucije zavzeli v vodstvu konference elektrogospodarstva? S ^ S ^ 24 Vpogovoru z Jurijem Avanom, predsednikom konference elektrogospodarstva, je beseda najprej tekla o uresničevanju novega Zakona o delovnih razmerjih, potem smo se dotaknili problematike plač v elektrogospodarstvu, nadaljevali z vročim Holdingom slovenske distribucije, na koncu pa smo pozornost namenih ključnemu vprašanju o trenutni socialni varnosti zaposlenih v elektrogospodarstvu. Skratka, v pogovoru smo se skušali dokopati do tistih silnic, ki v tem trenutku najbolj vplivajo na dinamično dogajanje na področju predvidene reorganizacije elektrodistribucije, s čimer je seveda tesno povezano vprašanje o ekonomskem in socialnem položaju zaposlenih. Novi Zakon o delovnih razmerjih, ki je zaËel veljati oktobra 2003, prina?a korenite spremembe na podroËju urejanja individualnih delovnih razmerij. Katere naloge ste v sindikatu uresniËili na tem podroËju? »V SDE Slovenije smo se na področju konference elektrogospodarstva takoj lotih usklajevanja podjetniških kolektivnih pogodb z novo delovno zakonodajo oziro- ma priprave in sprejema novih podjetniških pogodb v družbah, kjer jih do zdaj še niso imeli. Pri tem smo upoštevali posebnosti posameznih družb, tehnološke in delovne postopke ter obremenitev zaposlenih. Tako nam je uspelo zagotoviti nekatere skupne ravni pravic ter izhodišča posameznih dodatkov in izplačil. To je zahtevalo polno strokovno angažiranje, tako posameznih sindikatov energetskih družb kot tudi organov konference sindikata elektrogospodarstva. Trenutno so podjetniške kolektivne pogodbe podpisane v večini družb elektrogospodarstva, nekatere pa so v sklepni fazi.« Komisija za nadzor nad izvajanjem kolektivne pogodbe dejavnosti je pripravila analizo stanja na podroËju plaË v elektrogospodarstvu. Kaj kaaejo zbrani podatki? »Podatki o gibanju plač kažejo na to, da plače v elektrogospodarstvu ne dosegajo več ravni in razponov, ki so veljali v preteklosti. Dejstvo je, da se ekonomski položaj delavcev v dejavnosti poslabšuje, saj je čedalje večje število zaposlenih v elektrogospodarstvu, ki ne dosegajo republiškega povprečja plač. Zato smo v sindikatu dejavnosti ves čas poudarjali zahtevo po sprejetju razvojne strategije energetike in po zagotavljanju enake socialne varnosti vseh delavcev. Poleg tega so bili opazni poskusi lastnika, da bi uvrstil dejavnost elektrogospodarstva v področje negospodarske dejavnosti in s tem še poslabšal socialno varnost zaposlenih. Zdaj veljavni zakonski predpisi neposredno omejujejo v določenih javnih podjetjih izvajanje nekaterih pravic veljavne branžne kolektivne pogodbe na področju izplačila plač in nekaterih nadomestil. Zato smo na podlagi stavkovnih zahtev dobili zagotovilo od ministra za okolje, prostor in energijo, da elektrogospodarstvo po svoji dejavnosti ne sodi med negospodarske dejavnosti. Prizadevali si bomo poiskati rešitev, da bomo izvzeti iz spornih zakonskih določil.« S pomoËjo katerih organov oziroma komisij SDE Slovenije spremlja in ugotavlja stanje na podroËju plaË v elektrogospodarstvu? »Ko govorimo o spremljanju plač v elektrogospodarstvu, je treba vedeti, da to področje spremljata dve komisiji: prva je komisija za spremljanje in izvajanje podjetniške kolektivne pogodbe, ki je sestavljena iz dveh predstavnikov MOPA in dveh predstavnikov Konference elektrogospodarstva, druga pa je komisija za plače, ki deluje znotraj konference elektrogospodarstva in jo vodi gospa Mravljak iz TES-a. Prva komisija spremlja stanje na področju plač v elektrogospodarstvu za posamezno trimesečno obdobje na podlagi zbranih in obdelanih podatkov, ki jih posredujejo posamezne družbe. Namen komisije je ugotavljanje morebitnih kršitev branžne pogodbe in statistično spremljanje gibanja plač v sistemu in republiki. Naloga druge komisije pa je ugotavljanje določenih razmerij na področju plač v elektrogospodarstvu in primerjava z drugimi dejavnostmi v Republiki Sloveniji. Pri tem je treba nujno upoštevati posebne razmere v posameznih družbah elektrogospodarstva, saj imamo v sistemu različna izhodišča, različne delovne razmere, različne dodatke k plači in različne sistematizacije oziroma vrednotenja delovnih mest.« Eden od preizkusnih kamnov na podroËju delovanja SDE Slovenije so gotovo plaËe zaposlenih. Kako je zasnovana va?a temeljna plaËna politika v letu 2004, pa tudi v naslednjem letu? »Temeljna plačna politika SDE Slovenije in s tem konference sindikata elektrogospodarstva je, da skušamo zadržati dogovorjena razmerja med plačami v elektrogospodarstvu in plačami v Republiki Sloveniji. Zato bomo na komisiji za plače in izvršnem odboru konference elektrogospodarstva pripravili izhodišča za pogajanja o plačah na podlagi Dogovora o politiki plač za obdobje 2004 in 2005, saj se je stanje na področju usklajevanja plač bistveno spremenilo. Zato bo treba sprejeti aneks k kolektivni pogodbi za elektrogospodarstvo, ki bo določal način usklajevanja plač zaradi eskalacije na drugačnih temeljih. Kot določa dogovor, bo izhodišče za povečanje plač v sistemu tako, da bo upoštevana eskalacija v višini 3,2 odstotka na ravni povprečne plače v elektrogospodarstvu za december. Tako izračunana eskalacija oziroma povečanje bo v absolutnem znesku enako za vse zaposlene in prišteto k obstoječi plači posameznika. Poleg tega pa bomo v elektrogospodarstvu zahtevah tudi povečanje plač iz naslova uspešnosti dejavnosti elektrogospodarskih podjetij. Prvi učinek eskalacije oziroma povečanje je predvideno pri izplačilu avgustovske plače. Usklajevalni znesek se bo izplačeval, dokler ne bo vključen v novo kolektivno pogodbo dejavnosti.« ©e do nedavnega je bilo sli?ati, da so po tolikih letih ?e vedno odprti nekateri pro- blemi glede premalo izplaËanih plaË v elektrogospodarstvu. Je ta zgodba iz zaËetka devetdesetih let prej?njega stoletja zdaj vendarle konËana? »Res je, da so še vedno odprti stari grehi iz preteklosti oziroma nepravilnosti, ki so bile narejene med lastninjenjem distribucijskih podjetij. Konferenca sindikata elektrogospodarstva in sin- dikati posameznih družb so se dejavno vključili v postopke zu-najsodne poravnave za tiste delavce distribucijskih podjetij, ki so se odločili, da premalo izplačane plače vložijo v notranji odkup delnic, in so bih tako v neenakopravnem položaju do drugih zaposlenih, ki so se odločili, da svoj dolg izterjajo. Tako so bile uspešno končane akcije v podjetjih Elektro Ljubljana, Elektro Mari- Folo Miro Jakomin Jurij Avan, predsednik konference elektrogospodarstva pri SDE Slovenije: flKot pobudniki in zagovorniki Holdinga slovenske distribucije smo lastniku jasno postavili zahtevo, da aelimo biti dejavno vkljuËeni v proces ustanavljanja te druabe. Seveda pa s to opredelitvijo sindikat ne daje flbianco menice« ustanovitelju, da odloËa o strate?kih odloËitvah brez soglasja organov SDE Slovenije.« 25 26 bor in Elektro Gorenjska, kjer je bila dosežena poravnava, v drugih dveh distribucijskih podjetjih pa so zahteve še odprte in bo po zagotovilih predstavnikov sindikata družb prišlo do pričakovanega premika takoj, ko bo mogoče.« Energetski zakon med drugim prinaša velike spremembe tudi na področju organiziranosti in oskrbe z energijo. Kako se bodo odrazili tovrstni vplivi? »Spremembe energetskega zakona bodo prav gotovo imele velike dolgoročne spremembe in posledice na organiziranost in poslovanje posameznih elektrogospodarskih družb, pa tudi močan vpliv na socialno varnost vseh zaposlenih. Zato se je konferenca sindikata elektrogospodarstva v preteklosti precej angažirala, da bi skupno z vsemi partnerji poiskala možne modele in načine povezovanja družb glede na zahteve evropskih direktiv o odpiranju energetskega trga in predvidene privatizacije distribucijskih podjetjih.« Kaj želite doseči v okviru Holdinga slovenske distribucije? »Naša zahteva je, da se z ustreznim notranjim prestrukturiranjem, organiziranjem, transpa-rentnim delovanjem in sinergijo ekonomske učinkovitosti sistema zagotovi taka organiziranost, ki bo tudi v prihodnje zagotavljala vsem zaposlenim delovna mesta in ustrezno socialno varnost. Kot pobudniki in zagovorniki Holdinga slovenske distribucije smo lastniku jasno postavili zahtevo, da želimo biti dejavno vključeni v proces ustanavljanja te družbe. Seveda pa s to opredelitvijo sindikat ne daje »bianco menice« ustanovitelju, da odloča o strateških odločitvah brez predhodnega soglasja organov SDE Slovenije. Kot član projektne skupine HSD sem že opozoril na nekatere slabosti pri obveščanju in nastajanju strateških podlag študije, kar posledično povzroča med članstvom upravičeno zaskrbljenost in nezadovoljstvo.« V teoriji in praksi obstaja vrsta različnih načinov organiziranja podjetij oziro- ma družb. Za kateri model holdinga se zavzemate? Kako ste si zamislili temeljne integracijske povezave - vertikalno, horizontalno, kombinirano ali morda kako drugače? »Smotrna povezava distribucijskih družb v holding bi bila ta, da poveže vsa distribucijska podjetja v neko obliko, ki bo s svojimi pozitivnimi sinergijskimi učinki delovala tako v tehnološkem in ekonomskem smislu, kot tudi na področju zaposlenosti in novih delovnih mest. Pri tem je oblika holdinga pogojena z zahtevami evropskih direktiv, novega energetskega zakona, urada za varstvo konkurence in ne nazadnje tudi s političnimi odločitvami. Način organiziranosti distribucij v vertikalni ali horizontalni povezavi je stvar študije o ekonomski upravičenosti in strokovnih mnenj ter odločitev, ki pa mora zagotoviti, da distribucijska podjetja ohranijo svojo poslovno sposobnost in avtonomno dejavnost. Pri tem pa je sindikat kot partner v socialnem dialogu postavil zahtevo, da je ne glede na obliko nove organiziranost treba zagotoviti, da noben delavec ne bo izgubil delovnega mesta znotraj holdinga.« Dogajanje na področju ustanavljanja Holdinga slovenske distribucije je se vedno precej zavito v meglo skrivnosti. Kaj se po vaših informacijah trenutno dogaja na tem področju? Kako presojate stališče, ki so ga izrazili sindikati podjetij Elektro Primorska, Elektro Gorenjska, Elektro Maribor in Elektro Celje? »Res je, da je prav zaradi pomanjkanja uradnih informacij odprt prostor za razne dezinformacije in sinuacije o možnih scenarijih pri ustanavljanju novih hčerinskih družb. Tako presojam tudi reakcijo posameznih kolegov iz distribucije, ki so svoje pomisleke in nestrinjanja naslovih na MOPE in jih posredovali v objavo v dnevnem tisku. Postavljene zahteve so legitimne in so odraz zaskrbljenosti v posameznih okoljih. Trenutno smo uradno seznanjeni, da je v sklepni fazi izdelava študije o ekonomsko finančni upravičenosti kapitalskega povezovanja slovenskih podjetij za distribucijo električne energije ter ustanovitveni akti delniške družbe Holding slovenske elektrodi-stribucije. Študija bo po 15. juniju predstavljena tako projektni skupini in GIZ-u distribucije električne energije kot tudi SDE Slovenije - predstavnikom sindikatov distribucijskih družb. Na tej uradni predstavitvi bomo predstavili naša stališča in pripombe do posameznih rešitev ter postavili dodatne pogoje, ki bodo zagotavljali socialno varnost zaposlenih.« Kako osebno, na podlagi doslej zbranih informacij in podatkov, presojate ekonomsko studijo dr. Krizani-ča? »Menim, da študija ne daje eksplicitnih odgovorov na zastavljeno nalogo, saj je v njej preveč neznank, ki jih ni uspelo rešiti niti državam, ki so popolnoma odprle svoj trg z električno energijo. Študija tudi ne daje odgovora o načinu nakupa in trgovanja z električno energijo. V študiji je predvidena ustanovitev hčerinske družbe sistemskega operaterja (SODO), ki pa je zaradi nejasnosti zakonodaje na tem področju vsebinsko še v celoti odprta. Kako bodo poslovala dosedanja javna distribucijska podjetja in kakšna bo njihova vloga v prihodnosti, na to študija ne daje odgovora. V študiji ni zaslediti niti v enem stavku, kaj pomeni taka organiziranost za delovna mesta in zaposlene delavce. Res je, da nas avtorji študije korektno in argumentirano opozarjajo, naj ne hitimo z nejasno organiziranostjo predvsem pri ustanavljanju družbe sistemskega operaterja. Odločitev, da je treba popolno ločitev oskrbe od upravljavca omrežja izvesti »hitro« in pri tem »biti bolj papeški od papeža«, ima lahko hude negativne posledice.« Ste se v SDE Slovenije že opredelili, katera naj bi biLi najprimernejša oblika organiziranja Holdinga slovenske distribucije? »Vsa omenjena odprta vprašanja vnašajo dvom in vprašanja o pravi obliki organiziranja holdinga, zato se do njega še nismo oprede- lili na ravni organov konference sindikata elektrogospodarstva in predsedstva SDE Slovenije. Pričakujemo namreč še študijo ali analizo, ki bo odgovorila tudi na vprašanja, kaj te načrtovane organizacijske oblike pomenijo kratkoročno in dolgoročno za delavce, delovna mesta, socialno varnost zaposlenih itd. Naše zahteve do vlade gredo v smer, da bo mogoča obravnava in sprejem dokončne odločitve o obliki nove organiziranosti le po predhodnem uspešnem skupnem dogo- voru.« Kako pa je z vašim razmišljanjem o koncernu elektrogospodarstva? Je ta zamisel se aktualna? »Vsekakor. Dolgoročna usmeritev je, da moramo najprej izpeljati organiziranost na ravni Hol-dinga slovenske distribucije, na naslednji stopnji pa naj bi se HSD po vzoru tujih družb povezal s HSE in tako bi nastal koncem slovenskega elektrogospodarstva, ki bi bil gotovo pravi odgovor na konkurenco, ki je pred vrati na evropskem trgu. Vendar je za to potrebno daljše časovno obdobje. Zavedamo se, da bi bil napačni korak oziroma napačna odločitev tudi poslovno zelo nevarna. Zato smo pri sprejemanju novele energetskega zakona, ki je bil maja sprejet v državnem zboru, vložili amandma in uspelo nam je doseči, da se je rok za uvedbo sistemskega operaterja distribucijskega omrežja podaljšal s predvidenega 1. januarja 2005 na 1. julij 2007. To pa je čas, v katerem lahko v miru organiziramo najprej holding, zatem pa še hčerinsko družbo sistemskega operaterja.« Ste seznanjeni s stališči Gospodarskega interesnega združenja distribucije električne energije glede ustanavljanja Holdinga slovenske distribucije? »Za zdaj ne poznam nobenih uradnih stališč predstavnikov Gospodarskega interesnega združenja distribucije električne energije, saj sindikatu v času izdelave študije niso bila predstavljena. Pred leti smo predstavniki sindikatov distribucijskih podjetij organizirali nekaj skupnih delavnic s predsedniki podjetij, na katerih smo skušali izoblikovati neko skupno vsebino holdinga distribucije, a žal nismo našli skupnega jezika. GIZ distribucije je takrat sicer naročil posebno študijo, ki jo je izdelal dr. Tajnikar, vendar ni bila v družbah distribucijskih podjetij nikoli uradno sprejeta. Tako je tudi zdaj GIZ distribucije naročnik študije, ki jo je pripravil Ekonomski inštitut pravne fakultete v Ljubljani, ki pa je polna neznank in ne daje vseh ključnih odgovorov. Res pa je, da ne poznamo izhodišča in zahtev študije, ki jih je postavil naročnik.« Gonilna os prizadevanj SDE Slovenije se nenehno vrti okrog vprašanja socialne varnosti zaposlenih v elektrogospodarstvu in drugih panogah energetike. Kakšno je po vašem mnenju socialno stanje v elektrogospodarstvu? Zadovoljivo, nezadovoljivo, optimalno, porazno? »Sodim, da je trenutno socialna varnost delavcev v panogi zadovoljiva, kljub temu pa se ne smemo zadovoljiti s trenutnim stanjem. Razumljivo in človeško je, da si želimo na področju socialne varnosti doseči boljše razmere in smo do obstoječega stanja kritični. Vendar stanje v nekaterih drugih panogah kaže na to, da smo panoga, kjer je trenutna socialna varnost dokaj stabilna. Do zdaj smo bili kar uspešni pri uveljavljanju naših zahtev in v prizadevanjih, vendar nas to ne sme uspavati. Od rezultatov dejavnosti, ki jih ta trenutek vodimo na področju socialnega dialoga, bo prav gotovo odvisna tudi socialna varnost zaposlenih. Zavedati se moramo, da lahko le s podporo celotnega članstva dosežemo v dejavnostih, ki jih vodi SDE Slovenije, pozitivne rezultate v pogajanjih s predstavniki kapitala. Zato moramo tudi v prihodnje pri našem delu zagotoviti usklajenost in enotnost pri oblikovanju skupnih stališč ter tako zagotoviti uspešno delo. Kot predsednik konference sindikata elektrogospodarstva želim in upam, da nam bo to v celoti uspelo v prid celotnega našega članstva.« Miro Jakomin JE BELENE SPET V GRADNJI Bolgarija je v začetku maja napovedala, da bo ponovno začela graditi jedrsko elektrarno Belene, ki bo državi omogočila, da bo obdržala vlogo vodilne izvoznice električne energije na Balkanu. Prva dela so sicer stekla že pred petnajstimi leti, vendar je bilo treba gradnjo ustaviti, saj je državi zmanjkalo denarja, sedaj pa se je odločila, da bo vendarle nadaljevala, saj bo lahko le tako nadomestila manko, ki bo nastal na tem področju po zaprtju zastarelih jedrskih reaktorjev po vstopu v Evropsko unijo leta 2007. Nova elektrarna sodi med največje naložbe države v zadnjih dvajsetih letih, stala pa bo približno dve milijardi dolarjev. Vlada je že začela izbirati izvajalce del, saj bi rada čim prej začela graditi in s tem tudi čim prej - predvidoma že po letu 2010 - državi zagotovila vodilno mesto na balkanskem energetskem trgu. Reuters PRIPRAVE NA PRIVATIZACIJO PLINSKEGA PODJETJA Turško ministrstvo za energijo je pripravilo osnutek zakona, ki bo dovolil uvoz zemeljskega plina tudi zasebnim podjetjem. Zdaj ga namreč lahko uvaža le državno podjetje Botas, če pa bo zakon sprejet, bo moralo del svojih pogodb do leta 2009 predati zasebnikom. Tako v tujini kot tudi doma že vlada veliko zanimanje za sklenitev pogodb o uvozu v to državo, saj bi si lahko partnerji prek Turčije zagotovili dostop tudi do bolj oddaljenih trgov, denimo Egipta, Iraka ali Turkmenistana. Toda takšne težnje za zdaj državi zagotovo niso po volji, saj še sama ne ve, kako bi prodala zemeljski plin - količina uvoženega plina, ki temelji na pogodbah za letošnje leto, je namreč za kar tretjino presegla povpraševanje. www.platts.com ENERGETSKA PRIHODNOST V BIOMASI? Če bi biomaso ustrezno in učinkovito pro-movirali ter izrabljali, bi lahko z njo pridobili znaten delež električne energije, je prepričano nemško ministrstvo za okolje. Po raziskavi o energetskih potrebah v državi bi namreč lahko do leta 2030 uredili toliko proizvodnih enot, da bi s tem obnovljivim virom proizvedli 16 odstotkov električne energije, deset odstotkov toplote in 15 odstotkov goriva. Poleg tega bi lahko tako našli zaposlitev za skoraj dvesto tisoč ljudi in ne nazadnje izboljšali varovanje okolja, je ugotovila omenjena študija, ki želi vlado opozoriti na bolj učinkovito promoviranje Lr.me proizvodnje. www.energyforum.net 27 LGARIJA \.UWT\ uir RVI Z OKOLJSKIM CERTIFIKATOM V DISTRIBUCIJI Konec maja je podjetje Elektro Ljubljana kot prvo elektrodistribucijsko podjetje v Sloveniji prejelo certifikat za ravnanje z okoljem ISO 14001, ki ga je na slavnostni prireditvi v Ljubljani podelil Slovenski in?titut za kakovost (SiQ). Ob tej priloanosti so podpisali tudi prve pogodbe o odjemu tako imenovane zelene, do okolja prijazne elektriËne energije, pridobljene iz obnovljivih virov energije. To je eden od prednostnih strate?kih razvojnih programov Elektra Ljubljana, kot je v govoru poudaril predsednik uprave Vincenc Jan?a. V bistvu gre za dve temi, ki ju ne moremo in ne smemo loËevati. ^ 3L o> 28 Odmevnega sreËanja v srebrnem salonu Grand Hotela Union so se poleg predstavnikov Ministrstva za okolje, prostor in energijo, Mestne obËine Ljubljana, Gospodarske zbornice Slovenije, Slovenskega in?tituta za kakovost in Elektra Ljubljana udeleaili tudi ?tevilni gostje iz drugih elektrogospodarskih podjetij. Kot slavnostni govorniki so udeleaencem spregovorili mag. Janez KopaË, minister za okolje, prostor in energijo, Vincenc Jan?a, predsednik uprave Elektra Ljubljana, Igor Omerza, podaupan Mestne obËine Ljubljana in Igor Likar, direktor Slovenskega in?tituta za kakovost. Ker se Joako »uk, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije, sreËanja iz upraviËenih razlogov ni mogel udeleaiti, je svoje misli posredoval v pisni obliki. Med drugim je zapisal, da v GZS aelijo ?e bolj poudariti pomen uporabe obnovljivih virov energije in racionalnega ravnanja z vsemi vrstami energije. Menil je tudi, da si podjetje Elektro Ljubljana s pridobljenim okolj-skim certifikatom pridobiva splo?no zaupanje, poveËuje konku- renËnost in si tako ustvarja dolgoroËne perspektive. Slovenija ae vrsto let spodbuja OVE V govoru je mag. Janez KopaË, minister za okolje, prostor in energijo, izrazil veselje, ker se Elektro Ljubljana uvr?Ëa med tista podjetja, ki varstvo okolja uspe?no vkljuËujejo v svojo poslovno strategijo. Certifikat ISO 14001 kot neke vrste mednarodna okoljska izkaznica podjetja, dokazuje najmanj to, da so se vodstveni delavci seznanili z vplivi podjetja na okolje in sprejeli ukrepe za njihovo zmanj?anje. Podjetje Elektro Ljubljana je napravilo ?e korak veË, saj je ae desetletje eno od vodilnih slovenskih podjetij, ki varstvo okolja uspe?no vkljuËuje v svojo poslovno strategijo. Certifikat je tako ?e uradna potrditev veËletnih oko-ljevarstvenih prizadevanj Elektra Ljubljana v praksi. Glede razmer na ?ir?em energetskem podroËju pa je mag. KopaË poudaril, da v Sloveniji ae veË kakor deset let spodbujamo proizvodnjo elektriËne energije iz obnovljivih virov energije in soproizvo- dnje. Tako Slovenija skoraj eno tretjino elektriËne energije proizvede iz obnovljivih virov energije, preteani delea od tega odpade na velike hidroelektrarne, pribliano deset odstotkov (oziroma tri odstotke vse proizvodnje) se proizvede v malih hidroelektrarnah, nekaj tudi v elektrarnah na biomaso, proizvodnja elektriËne energije v sonËnih elektrarnah pa se pri nas nahaja ?e v povojih. Omejitve so v denarnicah in glavah Kot je znano, je v NEP-u zastavljen cilj, po katerem naj bi do leta 2010 proizvedli 33,6 odstotka elektriËne energije iz obnovljivih virov energije. Dana?nji delea je sicer nekoliko manj?i, vendar pa moramo zaradi nara?ËajoËe porabe bistveno poveËati proizvodnjo iz obnovljivih virov energije. Podobno velja tudi za elektriËno energijo iz soproizvodnje, kjer je cilj podvojitev deleaa elektriËne energije iz soproizvodnje. Sam NEP doloËa vrsto mehanizmov in ukrepov, ki bodo pripomogli k doseganju ciljev. Ko bomo dosegli delea obnovljivih virov energije, doloËen v NEP, bomo morali cilje poveËati in krog bo sklenjen. SËasoma pa naj bi nam uspelo pokriti vse potrebe po energiji izkljuËno iz obnovljivih virov. Sli?i se neverjetno, v resnici pa ni. »e vzamemo na primer sonËne elektrarne, ki so danes najbolj ?eksotiËne«, bi za pokritje celotnih potreb po elektriËni energiji v Sloveniji potrebovali ?le« nekaj deset kvadratnih kilometrov sonËnih elektrarn. TeoretiËni in tehniËni potenciali so. Svetovni tehniËni potencial vseh obnovljivih virov energije veË kot za desetkrat presega svetovno primarno porabo energije. Omejitve so samo v denarnicah in glavah. Res pa je, da bomo za pokrivanje veËjih deleaev potreb po elektriËni energiji iz obnovljivih virov energije morali poiskati nove mehanizme. Pri tem najbra ne bo ?lo brez dobre volje okoljsko osve?Ëenih odjemalcev, ki se bodo sami odloËili, kak?no energijo aelijo, je med drugim ?e poudaril minister KopaË. Poudarek na do okolja prijazni energiji Po podelitvi certifikata za ravnanje z okoljem ISO 14001 so na slavnostni prireditvi predstavili tudi program, imenovan Zelena energija. Elektro Ljubljana v okviru tega programa z minimalnimi posegi v okolje skrbi predvsem za spodbujanje pridobivanja elektriËne energije iz obnovljivih virov (lastnih MHE), sodeluje pri projektih, ki vkljuËujejo nove, do okolja prijazne tehnologije pridobivanja elektriËne energije, in podpira neodvisne proizvajalce elektriËne energije na njihovem oskrbovalnem obmoËju, ki zajema pribliano tretjino Slovenije. Kot je ob tem poudaril Vincenc Janša, predsednik uprave Elek-tra Ljubljana, je zelena energija namenjena tistim odjemalcem elektriËne energije, ki se zavedajo nevarnosti energetske potratnosti dana?njega sveta in aelijo skrb za prihodnje rodove vsaj delno vzeti tudi v svoje roke. Nato je spodbudnim besedam o programu Zelena energija sledilo tudi dejansko podpisovanje pogodb s prvimi odjemalci te, do okolja prijazne energije. Pogodbo sta kot fiziËni osebi prva podpisala minister KopaË in predsednik uprave Jan?a. In po kak?ni poti naprej? Po prejemu okoljevarstvenega certifikata letos v Elektru Ljubljana nadaljujejo prizadevanja za uvedbo sistema varstva in zdravja pri delu (OHSAS 18001), ae v naslednjem letu pa bodo predvidoma pripravili vlogo za priznanje Republike Slovenije za poslovno odliËnost. Miro Jakomin Po besedah mag. Janeza KopaËa, ministra za okolje, prostor in energijo, j e Elektro Ljubljana ae desetletje eno vodilnih slovenskih podjetij, ki varstvo okolja uspe?no vkljuËuje v svojo poslovno strategijo. Foto Miro Jakomin Okoljski certifikat ISO 14001, ki ga je Elektro Ljubljana prejelo kot prvo distribucijsko podjetje v Sloveniji, je okronal dolgoletna prizadevanja tega podje-tja na podroËju varstva okolja. Podjetje Elektro Ljubljana se kot največje javno podjetje za distribucijo električne energije v Sloveniji, ki zagotavlja strateško oskrbo z električno energijo odjemalcem na približno tretjini območja države, zaveda okoljskega in družbenega vidika svojega poslovanja. Čeprav distribucijski elektroenergetski sistem ne sodi med večje onesnaževalce okolja, so v Elektru Ljubljana ze izvedli številne dejavnosti za neopazno in prijazno vključitev svoje dejavnosti v okolje. Kot je poudaril predsednik uprave Vincenc Janša, skušajo v Elektru Ljubljana področje varovanja okolja usklajevati z razvojnimi usmeritvami podjetja, tako po vsebini kot stroških. 29 V T ELEKTROENERGETIKO MO»NEJE VPETI EKONOMIJO! Na področju ekonomskega optimiranja elektroenergetske infrastrukture zazidalnih kompleksov so ključne besede: elektrifikacija, elektroenergetska infrastruktura, nizkonapetostno omrežje, električna energija, ekonomičnost, naložba, prihodek, strošek, amortizacija, cena energije, kreditiranje projekta, sedanja vrednost projekta in interna stopnja donosnosti. To tematiko je v svoji diplomski nalogi podrobneje obdelal Drago Papler iz Elektra Gorenjska, jo maja uspešno zagovarjal na Visoki poslovno-tehniski soli v Novi Gorici in tako postal diplomirani gospodarski inženir. Med poglavitnimi vsebinskimi sklopi diplomske naloge z naslovom Ekonomsko op-timiranje elektroenergetske infrastrukture zazidalnih kompleksov so poleg predstavitve problema, predstavitve podjetja in zasnove projektne naloge ?e metodologija dela, zasnova tehnolo- Drago Papler (na levi Jani) v pogovoru s člani komisije po uspešnem zagovoru diplomske natoge na Visoki poslovno-tehniski šoli v Novi Gorici. Prof. dr. Franc Bizjak (desno) je Pa-plerja ves čas spodbujal na študijski poti in mu kot mentor dajal izredno strokovno in moralno pomoč. gije, ocena naloab, ocena uËinkov, ocena tveganja in negotovosti ter sklep in odloËitev. To delo je Drago Papler posvetil v zahvalo in spomin tragiËno preminulemu svaku in prijatelju doc. dr. Janezu Poklukarju, znanstvenemu raziskovalcu Ëebelarjenja in utemeljitelju sodobnega naËina Ëebelarjenja. Ta mu je s svojim zgledom dal spodbudo in moË pri nadaljnjem izobraaevanju na podroËju gospodarskega inaenir-stva. Hkrati se je Papler zahvalil vsem profesorjem za njihovo prizadevanje, ?e posebej mentorju prof. dr. Francu Bizjaku, podjetju Elektro Gorenjska, ki mu je omogoËilo ?tudij, mag. Matiju Nadiaarju za pomoË po strokovni in jezikovni plati, ne nazadnje pa tudi svoji druaini, ki mu je ves Ëas stala ob strani. Potrjena ekonomska upravičenost naložbe Kako se je Papler lotil pisanja diplomske naloge in kaj je z njo sku?al ugotoviti? Kot je sam pojasnil, je bistvo naloge prouËitev napajanja objektov z elektriËno energijo za zazidalni kompleks ter iskanje re?itev za elektrifikacijo z upo?tevanjem vseh tehniËnih elementov, pogojev in predpisov. V diplomskem delu je poiskal odgovor za ekonomsko optimalno re?itev elektroenergetske infrastrukture zazidalnih kom- Foto Miro Jakomin pleksov. Pri tem se je osredotočil na optimalno izvedbo konkretnega naselja z vsemi prednostmi in slabostmi ter ekonomsko primerjal naložbe gradnje. Ugotovitve so omogočile optimalno rešitev elektroenergetskih infrastruk-turnih sistemov z vidika gospodarskega inženirstva. Poglavitni cilji naloge so bili oblikovati pristop priprave projektov elektroenergetske infrastrukture s poudarkom na ekonomski učinkovitosti in ga uporabiti na področju gospodarskega inženirstva v praksi. Drugi cilji v konkretni nalogi so bili izbrati elektroenergetski sistem po ekonomskih kriterijih. Nato je Papler ovrednotil potrebno naložbo in izračunal prihodek, ki je sestavljen iz prihodka od omrežnine in dobavljene električne energije. Izračunal je stroške naložbe, stroške obratovanja, amortizacije, zavarovalnih premij in vračanja kredita. Zbrane podatke je porabil za izračun interne stopnje donosnosti in sedanje vrednosti projekta ter kazalnike gospodarnosti, donosnosti naložb in donosnosti prihodkov. Pri tem so končni rezultati potrdili, da je naložba ekonomsko upravičena. S tematiko iz omenjene diplomske naloge se je seznanil tudi dr. Franc Žlahtičiz Urada za energetiko pri Ministrstvu za okolje, prostor in energijo. Meni, da bo ekonomsko optimiranje elektroenergetske infrastrukture v prihodnje postalo še bolj aktualno in bo treba v to področje še močneje vpeti ekonomsko optimiranje. Izziv in priložnost za nadgradnjo znanja Drago Papler se je s pripravo, vodenjem, nadzorom in obračuni gradenj elektroenergetskih naprav v PE Kranj v okviru Elek-tra Gorenjska ukvarjal 20 let. Pred leti se je ob delu izobraževal na Višji strokovni šoli za energetiko (ICES), postal inženir elektroenergetike, zatem pa je študij nadaljeval na Visoki poslovno-te-hniški šoli v Novi Gorici. Okoliščine in motive, ki so botrovali njegovi odločitvi za nadaljnje izobraževanje, je sam takole pojasnil: »Z reorganizacijo podjetja na funkcionalnem principu sem leta 2001 prešel v tržni del prodaje električne energije upravičenim odjemalcem Elektra Gorenj- ska. Prav ta prehod in nove tendence pri odpiranju trga z električno energijo ter v podjetju ves čas procesno dodana naloga pokrivanja področja marketinga, publicistike in odnosov z javnostmi so me vodiU, da sem se kot inženir elektroenergetike odločil za nadaljnje izobraževanje. Po VI. stopnji izobrazbe sem razmišljal o študijski smeri, ki bi mi dala v elektrotehniški stroki nadgradnjo gospodarskih marketin-ških znanj. In ker sem hotel ostati inženir, sem se odločil za Visoko poslovno-tehniško šolo v Novi Gorici. V strokovnem študijskem programu Ekonomika in vodenje proizvodnih in tehnoloških sistemov sem videl možnost in priložnost, da svoje znanje izpopolnim v tehniški stroki z novim momentom gospodarskega inženirstva, ki razširja obzorje znanj s poslovnimi, ekonomskimi in mar-ketinškimi znanji ter pristopi. Med predavanji, študijem, izdelavo seminarskih nalog in pogovori s profesorji sem spoznal nove vidike znanj, ki sem jih poskušal vnašati ter preizkušati v praksi. Mislim, da je bila odločitev za študij profila diplomiranega gospodarskega inženirja prava. Čeprav je bila pot iz Kranja do Nove Gorice včasih dolga in naporna, se je splačalo vztrajati.« Ko je eden od članov komisije po uspešnem zagovoru diplomske naloge izrazil upanje, da bo Papler študij nadaljeval tudi na tretji stopnji, so se novemu diplomi- ranemu gospodarskemu inženirju oči kar zaiskrile. Pozneje nam je zaupal, da ta želja res obstaja, vendar je njena uresničitev močno odvisna od potreb in podpore v podjetju Elektro Gorenjska. Miro Jakomin Drago Papler je v diplomski nalogi Ekonomsko optimiranje elektroenergetske infrastrukture zazidalnih kompleksov predstavil podjetje Elektro Gorenjska in podal pregled gospodarskih dejavnosti. Bistvo naloge pa je napajanje objektov z električno energijo za zazidalni kompleks, iskanje rešitev za elektrifikacijo z upoštevanjem vseh tehničnih elementov, pogojev in predpisov. V bistvu gre za nadgradnjo tehnične rešitve, obdelane v diplomski nalogi Primerjalna analiza dveh tipov nizkonapetostnih razdelilnih omrežij na Višji strokovni soli za energetiko, in sicer z novimi predpisi in metodami gospodarskega inženirstva. 31 RENOVA RTP MELJE V POLNEM ZAMAHU V podjetju Elektro Maribor so lani uspe?no konËali I. etapo prenove RTP 110/10(20) kV Melje. Aprila letos so se lotili II. etape prenove, ki obsega gradnjo srednjenapetostnega stikali?Ëa s transformatorskimi boksi za TR1/2, prikljuËitev novih SN celic in energetskih transformatorjev moËi 40 MVA ter zgraditev komandnega dela postaje z vgradnjo sekundarne opreme. Kot zanimivost omenimo, da so delavci med izkopom z gradbeno mehanizacijo konec maja naleteli na bombo iz druge svetovne vojne, ki na sreËo ni eksplodirala. ^ 3L o> 32 Med I. etapo prenove RTP 110/10(20) kV Melje so zgradili novo zaprto 110 kV stikali-?Ëe v izvedbi HIS s prikljuËitvijo 110 kV vodnikov do obstojeËih energetskih transformatorjev TR I/II ter novo stikali?Ëe vkljuËili v EES Slovenije. Omenjena dela so konËali oktobra 2003 z notranjimi tehniËnimi pregledi in soËasnimi in?pekcijskimi pregledi. Kot je bilo ugotovljeno, so bila dela izvedena kakovostno in v skladu s projektno dokumentacijo ter pravilniki in standardi. Pripravljena so bila ustrezna obratovalna navodila, upravljalci pa so bili z njimi seznanjeni, kar je bil seveda pogoj za obratovanje pri izvajanju zagonskih in funkcionalnih preizkusov do tehniËnega pregleda celotnega objekta. Prenova bo poveËala zanesljivost oskrbe Kot je sredi junija povedal Boaidar GovediË, vodja gradnje zahtevnih objektov in vodja projekta RTP Melje, zdaj poteka 1. faza v okviru II. etape prenove. Po de-montaai primarne opreme v pro-stozraËnem stikali?Ëu 110 kV in poru?itvi, demontaai temeljev in jeklenih konstrukcij so zaËeli gradnjo stavbe stikali?Ëa 20 kV in temelja energetskih transforma- torjev. SoËasno potekajo dela na plo?Ëadi RTP (oporni zid, kanalizacija itd.). Izvedba gradbenih del poteka v skladu s predvidenim terminskim naËrtom. Tehnolo?ko bo gotovo najzahtevnej?a 2. faza del, pri kateri bodo dobavili in montirali nova energetska transformatorja 110/10-20 kV, 40 MVA, izvedli povezave 10 kV do obstojeËih transformatorskih celic in opravili ?e druga dela. V skladu s terminskim naËrtom naj bi letos konËali tudi 3. fazo prenove RTP Melje, ki obsega dokonËanje zgradbe stikali?Ëa 20 kV, postavitev komande ter dobavo primarne in sekundarne opreme. Leta 2005 je predvidena 4. faza, to je postopno vkljuËevanje srednjenapetostnih celic in preusmerjanje srednjenapetostnega razvoda v novo stikali?Ëe. Poleg tega je predvidena tudi III. etapa prenove RTP Melje, pri kateri bodo izvedli prehod dela srednjenapetostnega omreaja na 20 kV napetostni nivo. In kak?en je elektroenergetski pomen tega objekta? RTP 110/10 kV Melje je ena najstarej?ih razdelilnih transformatorskih postaj na oskrbovalnem obmoËju Elek-tra Maribor, ki je bila zgrajena leta 1949. Ta objekt pokriva pribliano 40 odstotkov odjema na obmoËju mesta Maribor, in to preteano industrijski del. Z uvedbo nove transformacije 110/10 (20) kV se bo poveËala zanesljivost oskrbe z elektriËno energijo in pokrilo predvideno poveËanje odjema. Zaradi investicije bodo odpadli tudi stro?ki vzdraevanja dotrajane obstojeËe opreme, ki bo nadome?Ëena z novo. Pri prenovi RTP 110/10(20) kV Melje sodelujejo projektant IBE, dobavitelji primarne opreme Elek-tronabava, SIEMENS, C&G, ETRA in ELEX, dobavitelji sekundarne opreme C&G in Iskra Sistemi, gradbeni izvajalec Gradiš Ptuj, Elektroservisi (montaža kablov 110 kV) ter Elektro Maribor (jeklene konstrukcije, elek-tromontažna dela). Prenova trenutno poteka v skladu s predvidenim terminskim načrtom. Bomba na sreËo ni eksplodirala Kot zanimivost omenimo, da so delavci konec maja na gradbišču RTP Melje med izkopom z gradbeno mehanizacijo naleteli na petstokilogramsko bombo iz 2. svetovne vojne, ki na srečo ni eksplodirala. Policisti so območje takoj ustrezno zavarovali, pirotehniki pa so nevarno najdbo še isti dan odstranili. Najdba ne preseneča, saj so zavezniška letala, kot je znano, v letih 1944 in 1945 zaradi nemške vojaške industrije opravila kar 29 bombnih napadov na Maribor in pri tem odvrgla preko 15 tisoč bomb, ki so poškodovale skoraj polovico mestnih zgradb in povzročile tudi Boaidar GovediË, vodja gradnje zahtevni objektov in vodja projekta RTP Melje v podjetju Elektro Maribor. Prenova RTP Melje poteka v treh etapah, razdeljenih po posameznih fazah Trenutno poteka 1. faza II etape, ki obsega gradnjo stavbe SN-stika-li?Ëa in druga dela. Foto arhiv Elektro Maribor Foto Miro Jakomin človeške žrtve. Strokovnjaki zatrjujejo, da približno 15 odstotkov teh bomb ni eksplodiralo, in prav na te večkrat naletijo gradbeni delavci. »Eksplozija te bombe bi vsekakor imela tragične posledice za delavce in prebivalce v bližini RTP Melje, na bližnjih objektih pa bi prišlo do požara ali celo rušenja. Elektro Maribor bi lahko za dalj časa ostal brez ključnega napajalnega objekta za napajanje osrednjega dela mesta Maribor, za katerega v tem trenutku ni alternative. Posledice bi bile toliko težje, ker smo del objekta, to je stikališče 110 kV, že obnovili. Sicer pa na gradbišču RTP Melje načrtujemo še nekatere izkope. Pred tem se bomo vsekakor posvetovali o morebitnih ukrepih, kot so ročni izkopi, predhodna detekcija trase in podobno,« je v zvezi z nevarno najdbo povedal Zvonko Mezga, direktor upravljalca distribucijskega omrežja Elektra Maribor. Miro Jakomin 33 .ODPISALI KAKOVOSTNO PODJETNI©KO POGODBO Po zelo trdih, veËmeseËnih pogajanjih so konec maja predstavniki delodajalcev in delojemalcev v Kranju podpisali kakovostno podjetni?ko kolektivno pogodbo za skupino Elektro Gorenjska, d. d., in Gorenjske elektrarne, d.o.o. S tem so zagotovili dobre temelje za socialno varnost zaposlenih in za izvedbo sistematizacije delovnih mest v podjetju Elektru Gorenjska. ^ 3L o> 34 Ena od posebnosti javnega distribucijskega podjetja Elektro Gorenjska je v tem, da v njem delujejo kar trije sindikati: prvi je Sindikat podjetja Elektro Gorenjska, ki deluje v okviru SDE Slovenije, drugi je Sindikat Elektra Gorenjska, ki deluje v okviru Sindikata elektrodistribucije Slovenije, tretji pa je Sindikat Gorenjskih elektrarn, ki prav tako deluje v okviru SDE Slovenije. Podjetni?ko kolektivno pogodbo so kot predstavniki delodajalcev podpisali Joae Knavs in mag. Andrej ©u?ter?iË (javno podjetje Elektro Gorenjska) ter mag. Drago ©tefe (hËerinsko podjetje Gorenjske elektrarne), kot predstavniki delojemalcev pa Leopold Zupan (SDE Slovenije - Sindikat podjetja Elektro Gorenjska), Milan Pristavnik (Sindikat elektrodistribucije Slovenije - Sindikat Elektra Gorenjska) ter Ludvik Kralj (SDE Slovenije - Sindikat Gorenjskih elektrarn). S to pogodbo so omenjene stranke doloËile pravice, obveznosti in odgovornosti delodajalcev in delavcev na podroËju delovnih razmerij, plaË, drugih osebnih prejemkov in povraËil stro?kov v zvezi z delom ter poloaaj sindikata v podjetju. Ker so socialni partnerji ae pri dosedanjem delu uveljavili uËinkovito sodelovanje in veliko socialno odgovornost, je priËako- vati, da se bo spodbudno in vzajemno delovanje nadaljevalo tudi v prihodnje. Prvi v elektrogospodarstvu V podjetju Elektro Gorenjska so prvo podjetni?ko kolektivno pogodbo v elektrogospodarstvu imeli ae konec januarja 1993. Podpisali so jo predsednik delavskega sveta Elektra Gorenjska in predsednika obeh sindikatov v Elektru Gorenjska. Njen osnutek je pripravila pogajalska skupina, v katero sta delavski svet in sindikata imenovala vsak po ?tiri Ëlane. S podjetni?ko pogodbo so uredili delovna razmerja, osebne dohodke ter sodelovanje podjetja in sindikata. Ker je oktobra 2003 zaËel veljati novi zakon o delovnih razmerjih, ki je prinesel velike spremembe na tem podroËju, se je tudi v elektrogospodarstvu pojavila potreba po usklajevanju podjetni?kih pogodb z novo zakonodajo oziroma po pripravi novih podjetni?kih pogodb. V drugih distribucijskih podjetjih so ae podpisali podjetni?ke kolektivne pogodbe, v Elektru Gorenjska, kje so bili pred veË kot desetimi leti na tem podroËju prvi, pa so tokrat ta dokument podpisali zadnji. Poglavitni razlog je v tem, da so morali socialni partnerji v pogajanja o ae obstojeËih podlagah vloaiti veË Ëasa in energije, kot v tistih podjetjih, kjer doslej ?e niso imeli podjetni?ke kolektivne pogodbe. Najbra je prav to odloËilno vplivalo, da so na trdih, a ustvarjalnih veËmeseËnih pogajanjih v Elektru Gorenjska pripravili kakovostno podjetni?ko kolektivno pogodbo. Zato bi lahko zapisali, da so zadnji verjetno spet postali prvi. Zanimivo je tudi, da so edino v tem podjetju zaËutili potrebo, da o tem dogodku seznanijo tudi elektrogospodarsko javnost. Miro Jakomin Skupina sodelavcev podjetja Elektro Gorenjska, ki so dejavno sodelovali pri pripravi podjetni?ke kolektivne pogodbe. Foto Miro Jakomin .OSTOPNI REMONTI VSEH BLOKOV TE-TOL V TE-TOL bodo leto?njo pomlad in poletje opravljali remonte vseh treh blokov, in sicer loËeno po kotlih in turboagregatih. Najprej sta bila na vrsti kotel in turboagregat tretjega bloka, potem turbo-agregat enke, ?e ta mesec pa bodo odprli turboagregat in kotel drugega bloka, ki bo stal do avgusta. Sredi avgusta bodo tudi popolnoma zaustavili ter-moelektrarno-toplarno. Kot je povedal Stane Menart, svetovalec tehniËnega direktorja TE-TOL, bo letos najdlje stal turboagregat prvega bloka, in sicer od srede maja do oktobra. V petih mesecih ga bodo re-vitalizirali in generatorju poveËali elektriËno moË z 32 na 42 MW. Stari generator bodo demontirali in ga odpeljali na zamenjavo paketa in navitja statorja v tovarno Rade KonËar. Zamenjali bodo tudi 40 MVA blok transformator, ki je na koncu aivljenjske dobe, z moËnej?im 50 MVA. ?Na turbini bomo zamenjali lopatice ?estega venca nizkega tlaka, mehanski turbinski regulator proti previsokim vrtljajem turbine in elektronski regulator za vodenje odjemno kondenzacijske turbine,« je o leto?njih remontnih delih povedal Stane Menart. Ves maj in nekaj dni junija je bil v remontu tretji blok, tako kotel kot turboagregat. Poleg rednih remontnih del so v sodelovanju z delavci mariborske Hidromonta-ae rekonstruirali hlajenje povratnih kanalov dimnih plinov. Po besedah Toneta Sajovca so do zdaj imeli previsoko vstopno temperaturo na mlinu, in so ga morali hladiti z neustreznim tehnolo?kim zrakom. Zdaj pa bodo izvedli tak sistem hlajenja, ki bo omogoËal odvajanje odveËne toplote v uparjalnik kotla. Ta dela so krojila dolaino leto?njega remonta tretjega 50 MW bloka. Pri tem so jim nekaj teaav povzroËale dobave jekla in dvig cen tej surovini na svetovnem trgu, ki jih je povzroËil razcvet kitajskega gospodarstva. Dobavni roki so se podalj?ali za teden dni. Na kotlu drugega bloka bodo izvedli enako rekonstrukcijo izgorevanja, kot so jo lani na prvem kotlu. Po enoletnem obratovanju se je lanska rekonstrukcija pokazala kot zelo dobra, predvsem zaradi bolj?ega zgorevanja in s tem povezanega zmanj?evanja du?ikovih oksidov, s Ëimer so dosegli zakonsko dovoljene omejitve za ta blok. Letos bodo to, 180 milijonov vredno rekon- strukcijo ponovili ?e na prvem kotlu. Avgustovsko popolno zaustavitev vseh treh blokov pa bodo izrabili za nujna vzdraevalna dela na skupnih napravah, to so predvsem tista elektro, strojna in gradbena dela, ki so pomembna za delovanje termoelektrarne toplarne kot celote. Ta je sicer projektirana tako, da njeni bloki lahko obratujejo tudi kriano: kotel enega bloka s turbino drugega. Za vse tri enote pa imajo skupen med drugim tudi dimnik. V njem bodo med leto?njo popolno zaustavitvijo sanirali termiËne diletacije. Minka Skubic Demontaža turboagregata tretjega bloka Foto Arhiv TE-TOL 35 LJUB REMONTU TROJKE TEŠ NAD NAČRTOVANIM Konec maja so delavci TE Šoštanja tri dni pred rokom končali enomesečni remont tretjega 75 MW bloka, ki je bil tako obsežnega remonta deležen po petih letih. Junija pa so zaceli remont 30 MW najstarejšega bloka TES, ki obratuje od leta 1956. Sočasno je TES za 70 odstotkov presegla majski proizvodni načrt. S S K* •» 36 a tretjem bloku, ki je v obratovanju od leta 1960 m in je v tem času obrato-^val skoraj 300.000 obratovalnih ur, je bil zadnji tako obsežen remont pred petimi leti. Od tedaj je obratoval okrog 30.000 obratovalnih ur. Letošnji majski remont so razdelili na več sklopov. »Na aktivnih delih obeh kotlov smo zaradi degradacije materiala zamenjali obe izstopni komori sveže pare. Na uparjalnikih kotlov smo prestavili mešalne komore iz sevalnega dela kotla na zunanjo stran in s tem odpravili dodatne sevalne obremenitve. Izvedli smo tudi popolno dimenzijsko kontrolo cevi kotla in za nadaljnje spremljanje obratovanja izrezali vzorčne cevi. Rezultati njihove analize bodo narekovali naše dodatne ukrepe na ocevju. Prav tako smo zamenjali vse poškodovane vodilne in fiksne konzole uparjalnika kotla in obnovili vse poškodovane obzi-dave v kurišču kotla ter v vseh kanalih povratnih dimnih plinov,« je o delu v obeh kotlih povedal mag. Jože Lenart, vodja sektorja tehnike in vzdrževanja. Pri pomožnih kotlovskih napravah so zamenjali vse obrabljene dele, opravili remont kurilnih sistemov, obnovili iznašalce žlin- dre, revidirali ventilatorje dovoda zgorevalnega zraka in vse ventilatorje odvoda dimnih plinov, opravili kontrolo tesnosti grelnika zraka, na elektro filtrih zamenjali sevalne elektrode na predči-ščenjih. Slednje so bile v zelo slabem stanju. V sklopu revizije turbine so razstavili celotno turbino, analizirali stanje ter opravili vse potrebne neporušne kontrole, ki bodo po besedah mag. Lenarta temelj za nadaljnje varno obratovanje turbine. Na njej so zamenjali tudi dotrajano ohišje hitrozapornih in regulirnih ventilov in grelno telo na pred-grelniku kondenzata. »Popolne revizije je bil deležen tudi generator in ob tem še vrsto kontrol in z njimi povezanih meritev, s katerimi bi odkrili vzroke občasnih vibracij, saj so bile vse dosedanje meritve in analize neuspešne,« je končal z naštevanjem najpomembnejših opravljenih del vodja sektorja tehnike in vzdrževanja. Poleg naštetih del so Tešovi delavci in vrsta zunanjih izvajalskih podjetij opravili tudi preglede vseh armatur, toplotnih izmenjevalcev, elektromotorjev in visokonapetostnih razdelitev. Obsežna dela so bila tudi dela pri kontrolah in nastavitvah zaščit na vseh večjih agregatih. »Remontna dela so potekala intenzivno, da pa je bila mogoča predčasna sinhronizacija bloka na omrežje, je bilo treba tudi maksimalno optimirati testiranja bloka po končanih delih in pred ponovnim zagonom naprav,« je še dodal mag. Lenart, ki je bil z mislimi in dejanji že pri remontu enke. Obseg del na tem najstarejšem bloku TES bo enak kot na trojki, le da je na tem bloku remont po treh letih. To prakso so Nadaljevanje na strani 45. Folo Minka Skubic mag. Jože Lenart Z DAJ NA VRSTI PRIKLJU»EVANJE EMU FinanËni ministri evroobmoËja so na zasedanju v zaËetku junija pregledali poroËilo o gospodarski, fiskalni in denarni politiki Slovenije, na podlagi katerega bodo oblikovali oceno o pripravljenosti draave za vstop v mehanizem menjalnih teËajev ERM II do konca leto?njega leta. Temu koraku bo leta 2007 sledila prikljuËitev Evropski monetarni uniji (EMU), torej uvedba skupne evropske valute. Zadnji korak integracije Slovenije v Evropsko unijo pomeni prav prevzem evra. Dosedanje Ëlanice so dobile ob uvedbi moanost odloga za nedoloËen Ëas, novinke pa te izbire niso veË imele, temveË so se k sprejemu evra obvezale ae med pogajanji. Toda ne vse v enakem tempu - hitri vstop v mehanizem menjalnih teËajev ERM II, katerega bistvo je doloËitev osrednjega menjalnega teËaja in doloËenega razpona, namreË naËrtujejo le ?tiri: Slovenija, Litva, Estonija in Ciper. Kot so se zavezale, se bodo v ERM II prebile v prihodnjih dveh letih, nato pa skladno z naËrti leta 2007 vstopile v evroo-bmoËje. Preostalih ?est novink bo evro uvedlo pozneje. Kako so finanËni ministri ocenili prikljuËevanje Slovenije EMU, za zdaj ?e ni znano, saj je potekal sestanek za zaprtimi vrati, pa tudi poroËilo, ki ga je pripravil gospodarsko-finanËno odbor - sestavljen iz predstavnikov EU, Evropske komisije in ECB - je bilo tajno. Na podlagi ugotovitev bodo pripravili oceno, Evropska komisija bo svoje mnenje povedala konec junija, oktobra pa bo to storila ?e ECB. ©ele potem bo EMU odloËila, ali so draave, ki jih je obravnavala, res pripravljene za vkljuËitev v ERM II in pozneje tudi za sprejetje evra. Ne glede na to, da bo treba na uradno mnenje ?e poËakati, je slovenski minister za finance Du?an Mramor prepriËan, da je Slovenija pripravljena na vstop. Kot je dejal, so osnovne znaËilnosti slovenskega gospodarstva majhnost in izredna odprtost, visoka stopnja integrira-nosti z gospodarstvom EU, podobna struktura, precej harmonizirani gospodarski cikli, najvi?ja stopnja realne konvergence med novimi Ëlanicami in ter celo vi?ja kakor na Portugalskem in v GrËiji. Dejal je ?e, da bo obdobje v EMR II precej tvegano, saj bo teËajna politika pod moËnim nadzorom drugih Ëlanic Unije. A kljub temu je ocenil, da je evroobmoËje za draavo optimalno valutno obmoËje, saj bo prineslo makroekonomsko stabilnost in razvoj, obenem ne bo veË teaav s plaËilno bilanco, deviznega tveganja in krize zunanjega dolga, zniaali pa se bodo tudi transakcijski stro?ki in realne obrestne mere. Pogoji za prikljuËitev EMU Priprave na uvedbo evra pomenijo predvsem izenaËevanje pogojev gospodarjenja in aivljenjske ravni ter trajno vzdraevanje javnofi-nanËne stabilnosti. Tako so draave ?e pred prevzemom skupne valute zavezane k vzdraevanju denarne plaËilnobilanËne stabilnosti - to je namreË obdobje, v katerem v okviru evropskega teËajnega mehanizma III izpostavijo svoje nacionalne valute preizku?nji trga. Tako morajo draave Evropske unije, ki se aelijo prikljuËiti evroobmoËju, izpolniti vrsto pogojev, glavni med njimi so: 1. uskladitev zakona o nacionalni centralni banki z zahtevami Maastrichtske pogodbe in Statuta Evropske centralne banke (ECB). To pomeni, da mora nacionalna centralna banka zagotoviti stabilnost cen, neodvisnost od nacionalnih organov in organov EU, izloËiti morebitne konflikte interesov in vzpostaviti popolno samostojnost pri razpolaganju s prihodki; 2. izpolnitev maastrichtskih (nominalnih) kon-vergenËnih kriterijev in najmanj dveletno delovanje v ERM II; 3. prevzem sistema koordinacije ekonomskih politik znotraj Evropske unije skupaj s Paktom stabilnost in rasti ter proceduro za odpravo preseanega primanjkljaja javnih financ; 4. popolno sprostitev kapitalskih pretokov in 5. vkljuËitev v Target ali poravnalni plaËilni sistem evropskega sistema centralnih bank. KonvergenËni proces Najpomembnej?i in hkrati tudi najbolj zahteven pogoj med navedenimi je vsekakor izpolnitev kriterijev, opredeljenih v Maastrichtski pogodbi. Ta proces je bolj znan kot konvergenËni proces, v katerem morajo draave paziti predvsem na dve komponenti, in sicer na realno in nominalno. Prva se nana?a na pribliaevanje povpreËni aivljenjski ravni v Evropski uniji, druga pa na vrsto finanËnih in gospodarskih zahtev. Draave, ki aelijo sprejeti evro, morajo tako poskrbeti za: - stabilnost cen, pri Ëemer stopnja inflacije ne sme presegati povpreËja treh draav Ëlanic EU z najniajo inflacijo za veË kot 1,5 odstotne toËke, - kriterij vi?in dolgoroËnih obrestnih mer, ki ne smejo presegati povpreËja treh draav Ëlanic z najniajo stopnjo inflacije za veË kakor dve odstotni toËki, - zdrave javne finance, kar pomeni, da proraËunski primanjkljaj ne sme presegati treh odstotkov bruto druabenega proizvoda (BDP), javni dolg pa ne sme presegati 60 odstotkov BDP oziroma se mora ustrezno zniaevati proti tej vrednosti in - stabilnost deviznih teËajev, po kateri morajo draave zagotoviti vsaj dveletno stabilnost teh teËajev, morebitna nihanja pa so lahko le znotraj dogovorjenega mehanizma deviznih teËajev. Na podlagi teh kriterijev so sprejele Ëlanice EU 37 38 Avstrija, Belgija, Finska, Francija, NemËija, Irska, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Portugalska in ©panija so se odloËile vstopiti v EMU ae ob uvedbi evra leta 1999, dve leti pozneje pa se jim je pridruaila ?e GrËija. O vstopu razmi?ljajo tudi na Danskem, ©vedskem in v Veliki Britaniji, vendar za zdaj podpora javnosti za ta korak ?e ni dovolj moËna. na zasedanju Amsterdamu junija 1997 ae omenjeni Pakt stabilnosti in rasti, s katerim so se zavezale k spo?tovanju srednjeroËnega proraËunskega cilja, k odpravljanju pretiranega primanjkljaja in ne nazadnje k temu, da ne bodo zahtevale oprostitve postopka v primeru previsokega primanjkljaja, razen Ëe bi se zna?le v hudi recesiji. Programi, ki jih pripravijo draave v okviru tega pakta, so vsako leto predmet presoje vseh Ëlanic in organov EU. Na podlagi tega lahko dobijo posamezne draave priporoËila, kako usmerjati politiko, da bo Ëim bolj sledila maastrictskim kriterijem za prevzem evra oziroma da bo po prevzemu skupne valute tudi obvladovala stabilnost javnih financ. Naloge Evropske centralne banke Za stabilnost evra skrbi Evropska centralna banka, ki deluje od leta 1999 in izvaja skupno monetarno politiko, neodvisno od navodil nacionalnih vlad ali drugih sluab. Draave Ëlanice imajo ?e zmeraj svoje nacionalne banke, ki pa ne izdajajo veË nacionalnega denarja, temveË sodelujejo njihovi guvernerji v upravljalskem svetu ECB. Centralne banke draav Ëlanic EMU kot tudi sama ECB sestavljajo tako imenovani Evrosistem, katerega pristojnost je odloËanje o enotni denarni politiki, njeno izvajanje in skrb za nemoteno delovanje plaËilnih sistemov. Vse Ëlanice Evrosistema, pa tudi centralne banke preostalih Ëlanic EU so vkljuËene v Evropski sistem centralnih bank (ESCB). Teaave s primanjkljaji Kot ae reËeno, so najtr?i oreh maastrichtski kriteriji - da jih je teako doseËi in vzdraevati, se je pokazalo zlasti v zadnjih letih, ko je svet pestila recesija. To je vidno med samimi Ëlanicami evroobmoËja, ki se nenehno borijo s previsokimi proraËunskimi primanjkljaji in posku?ajo draati inflacijo na vajetih. Ae nekaj let imata teaave s previsokim deficitom NemËija in Francija, nedavno pa je Komisija naslovila tako imenovano modro pismo tudi na Italijo, ki bo letos dosegla 3,2-odstotni primanjkljaj, Ëeprav je napovedovala, da ne bo presegel 2,2 odstotka BDP Modra pisma je Evropska komisija nedavno poslala ?e Nizozemski, ki je lani prav tako dosegla 3,2-odstotni deficit v proraËunu, obljublja pa ga tudi Veliki Britaniji. Te teaave pa dodatno poslab?ujejo podatki o javnem dolgu - v tem primeru je Italija celo v ospredju v Evropi, saj zna?a njen dolg 106 odstotka BDP. Podobno je Evropska komisija ae v prvih dneh po ?iritvi opozorila ?est novih Ëlanic, da je njihov proraËunski primanjkljaj previsok, saj v nekaterih primerih celo za veË odstotkov presega mejo treh odstotkov BDP, ki jo doloËa Pakt o stabilnosti in rasti. Slovenije v skupini opozorjenih ni, saj je lani njen primanjkljaj zna?al 1,8 odstotka BDP, letos naj bi bil za de-setinko odstotka niaji, prihodnje leto pa naj bi spet dosegel 1,8 odstotka. Kje je Slovenija? Slovenija torej izpolnjuje kriterij, povezan s proraËunskim primanjkljajem, prav tako je njen javni dolg niaji od dovoljenega, skrb zbujajoËa pa je rast inflacije. Maja je namreË zna?ala skoraj odstotek, kar pomeni, da so se cene v leto?njih prvih mesecih zvi?ale za 2,5 odstotka, v zadnjem letu pa za 3,8 odstotka. Glavni krivec za tolik?ni skok so bili predvsem draaji naftni derivati, a tudi sicer so svoje prispevale ?e druge podraaitve, predvsem prevoza ter obleke in obutve, kot so sporoËili iz draavnega statistiËnega urada. Minister Mramor je kljub preobratu v inflacijskem gibanju optimistiËno napovedal, da se bo rast cen do konca leta vendarle umestila znotraj maastrichtskega kriterija, ki zna?a pribliano 2,9 odstotka. Da bi ta cilj dosegli, bo treba v prihodnje voditi usklajeno denarno, fiskalno in dohodkovno politiko ter poveËati konkurenËnost na nekaterih podroËjih. In kako je z izpolnjevanjem drugih pogojev? Slovenija je po zagotovilih ministrstva za finance na pogajanjih na podroËju EMU v celoti sprejela evropski pravni red, brez prehodnih obdobij ali izjem. Med zakonodajo je kljuËnega pomena zakon o Banki Slovenije, po katerem je tej instituciji zagotovljena neodvisnost in onemogoËeno neposredno zadolaevanje draave pri njej. Tudi zakonodaja je urejena tako, da ne dopu?Ëa privilegiranega poloaaja financiranja draave. Vendar pa glede na to, da eden od maastrichtskih kriterijev zahteva udeleabo nacionalne valute v ERM II vsaj dve leti, zamenjave tolarja z evrom ne moremo priËakovati prej kot po preteku tega roka, draava pa si je zastavila cilj, da bo to storila najhitreje Ëez tri leta. Rezultati nedavnega zasedanja finanËnih ministrov EMU, na katerem je bila pod drobnogledom tudi Slovenija, za zdaj torej ?e niso znani. PoËakati bo treba do konca leta, da bo podana luË za prikljuËitev v ERM II, ?ele potem pa zaËne teËi tudi dveletni rok za prikljuËitev. Minister Mramor je optimistiËen, a vendarle ga pred vkljuËitvijo ?e Ëaka boj z inflacijo, ki se je maja po veË mesecih zniaevanja letne stopnje rasti cen aivljenjskih potreb?Ëin nehala niaati. Simona Bandur Povzeto po STA in Slovenija in Evropska unija -o pogajanjih in njihovih posledicah VIR IRI ENERGIJE POLITI»NO VPRA©ANJE 21. STOLETJA? Obnovljivi viri energije lahko bistveno pripomorejo k trajnostnemu razvoju, so se strinjali udeleaenci mednarodne konference o obnovljivih virih, ki je bila v zaËetku junija v Bonnu. Zato so posebno pozornost namenili razpravi o primernih ukrepih za nadaljnji razvoj te energije, cilje na tem podroËju pa so zapisali v skupni deklaraciji. Konference, ki je bila namenjena razpravi o pomenu obnovljivih virov energije, se je udeleail tudi slovenski minister za okolje, prostor in energijo Janez KopaË, in sicer posebnega dvodnevnega ministrskega zasedanja. Predstavniki draav so v tem delu govorili predvsem o politiki trga obnovljivih virov, finanËnih mehanizmih za spodbujanje tovrstne energije in krepitvi zmogljivosti, raziskav, tehnolo?kega razvoja in ustreznih institucij. V Sloveniji je to podroËje dobro urejeno, vsaj v primerjavi z drugimi novinkami v Uniji ter celo nekaterimi starimi Ëlanicami, zlasti pri programih spodbujanja uporabe obnovljivih virov, ki jih izvaja Agencija za uËinkovito rabo in obnovljive vire energije, in pri mehanizmih, doloËenih v nacionalnem energetskem programu, zato je dobil minister KopaË povabilo za sopredsedo-vanje na enem izmed omizij. Nasprotovanje ZDA in Savdske Arabije Ministri so se strinjali, da bo uporaba obnovljivih virov energije privedla do zmanj?anja emisij toplogrednih plinov v ozraËju, obenem pa predstavlja tak?en naËin pridobivanja tudi nove ekonomske moanosti in poveËuje energetsko stabilnost. Prav zato so sprejeli skupno deklaracijo, v kateri so med drugim zapisali, da lahko ti viri bistveno pripomorejo k trajnostnemu razvoju, ter poudarili dejstvo, da bo prav dostop do virov energije osrednje politiËno vpra?anje 21. stoletja. Kot so povedali na okoljskem ministrstvu, je deklaracija vendarle nekoliko ohlapna, saj so ji nasprotovale Zdruaene draave Amerike in Savdska Arabija, s Ëimer se tudi odraaajo politiËne razseanosti podroËja virov energije nasploh, a kljub temu poziva draave, naj poveËajo delea do okolja prijaznih virov v svoji proizvodnji energije. Dokument jim pravzaprav tudi postavlja jasen cilj, ki je precej ambiciozen. Po njem naj bi v prihodnjih letih kar milijarda ljudi pokrivala svoje energetske potrebe iz obnovljivih virov. Akcijski naËrt Deklaracija, ki je sicer le nadaljevanje dela, zaËrtanega na svetovnem vrhu o trajnostnem razvoju (v Johannesburgu), si je torej postavila visok cilj, zato so ministri sprejeli ?e skupni mednarodni akcijski naËrt, s katerim aelijo draave spodbuditi k izvajanju doloËil. V njem je predstavljenih 165 akcijskih naËrtov za posamezne draave, ki so sodelovale na konferenci, napotila pa se nana?ajo predvsem na spodbujanje obnovljivih virov in zagotavljanje njihove uporabe. Slovenija je v tem sklopu oblikovala in na konferenci tudi predloaila dva programa, in sicer naËrt poveËevanja deleaa alternativnih virov v primarni energetski bilanci draave in program spodbujanja uËinkovite rabe energije. Poleg navedenega naËrta so udeleaenci konference oblikovali ?e skupna priporoËila vladam, mednarodnim organizacijam in interesnim dejavnostim, kako naj se lotijo novih pristopov in politiËnih strategij ter kako naj doloËajo vloge in odgovornosti glavnih akterjev pri uvajanju teh virov energije. Vsebina deklaracije Naj navedemo ?e nekaj glavnih doloËil, zapisanih v tako imenovani bonnski deklaraciji o obnovljivih virih energije, med katere so udeleaenci uvrstili sonËno, vetrno, geotermalno in hidroenergijo ter energijo, pridobljeno z bio-maso in biogorivi. Ministri so ?e enkrat potrdili svoje zaveze, o katerih so se pogovarjali ae na sreËanjih v Riu de Janeiru leta 1992 in Johannesburgu leta 2002 ter s sprejetjem tako imenovane milenij-ske deklaracije Organizacije zdruaenih narodov leta 2000. Do leta 2015 naj bi namreË za polovico zmanj?ali delea ljudi, ki aivi v zelo veliki rev?Ëini, med drugim pa naj bi to dosegli z omogoËanjem dostopa do virov energije. Kot ae reËeno, naj bi tako dobila dostop do energije iz obnovljivih virov kar milijarda Zemljanov. Ministri se sicer zavedajo velikih razlik med posameznimi regijami in draavami, zato so se zavezali, da bodo oblikovali koherentne regu-lativne in politiËne okvire, ki bodo podpirali ?ele razvijajoËe se trge pri pridobivanju novih, do okolja prijaznih tehnologij. To pa obenem pomeni, da je treba odstraniti vse dosedanje ovire in vzpostaviti trg, ki bo deloval na podlagi tekmovanja in na katerega bo imel dostop tudi zasebni sektor. FinanËna podpora Po mnenju ministrov je mogoËe navedene cilje doseËi le pod pogojem, da bo zagotovljeno mednarodno sodelovanje tako na podroËju gradnje zmogljivosti kot tudi financiranja in kreditiranja ter ne nazadnje urejanja institucionalnega ogrodja. Predvsem finanËne ustanove, kot sta svetovna banka in regionalna banka za razvoj, naj bi raz?irile obseg naloab v obnovljive vire energije in energetsko uËinkovitost. Poleg tega bodo morale draave oblikovati ustre- 39 40 Nacionalni energetski program, ki ga je draavni zbor sprejel aprila letos, predvideva intenzivno rabo obnovljivih virov energije. S tem se odziva na zahtevna cilja, po katerih naj bi Slovenija do leta 2010 v primarni energiji dosegla 12-odstotni delea obnovljivih virov in 33,6-odstotni delea elektriËne energije iz teh virov glede na bruto porabljeno energijo. zne institucije, ki bodo tudi dejansko spodbujale razvoj tovrstne energije, toda zato je treba najprej poskrbeti za ozave?Ëanje in za to, da se bodo ljudje, ki imajo moË odloËanja v posameznih draavah, zavedali koristi, ki jih lahko prinese do okolja prijazna energija. Po drugi strani je treba o tem pouËiti tudi porabnike, spodbuditi razvoj trgovanja, marketinga in drugih spremljajoËih storitev ... Posebno toËko v deklaraciji so ministri namenili raziskovanju in razvoju tehnologij, ?e zlasti v razvitih draavah, kajpak s sodelovanjem tistih, ki se ?e razvijajo. Energetika in okolje sta neloËljiva Na koncu dokumenta so se podpisniki deklaracije iz 154 draav zavezali, da bodo sledili ciljem, zapisanim v akcijskem programu, in da bodo pripravili posebna poroËila o napredku, obenem pa so obljubili, da bodo v Bonnu vzpostavljen politiËni dialog v prihodnje ?e nadaljevali. Konferenca tako pomeni prvo uspe?no nadgradnjo omenjenega svetovnega vrha o trajno-stnem razvoju, in tudi to pot se je pokazalo, da se okoljska in energetska politika tesno prepletata ter tako loËeno praktiËno niti ne moreta obstajati, menijo na ministrstvu za okolje, prostor in energijo. Kakor so dodali, je Ëedalje bolj jasno tudi, da so zaradi grozeËih podnebnih sprememb veter, sonce, voda in les edina alternativa za re?itev civilizacije. V opisani bonnski deklaraciji so politiki torej ?e enkrat pokazali dobro voljo in se strinjali, da bo treba marsikaj spremeniti, da bomo obvarovali okolje in obenem zagotovili nemoteno oskrbo z energijo. A vendarle je dokument kljub ambicioznemu cilju zagotoviti dostop do okolju prijazne energije milijardi ljudi premalo konkreten in tudi to pot bolj ali manj na ravni zapisa dolgo znanih ugotovitev. Na ministrstvu za okolje pojasnjujejo, da je deklaracija ohlapna, ker sta ji nasprotovali ZDA in Savdska Arabija, s tem pa se je zopet pokazalo, da bodo dobra volja oziroma celo ukrepi veËine draav malo zalegli, Ëe ne bodo sodelovali kljuËni akterji. Simona Bandur Povzeto po STA, www.energetika.net in www.renewables2004.de Foto Dušan Jež Kae KSNE SO MOŽNOSTI NOVIH ČLANIC? Draave, ki so maja vstopile v Evropsko unijo, so v zadnjih petnajstih letih sicer izrazito napredovale pri reformiranju elektroenergetskega sektorja in prilagajanju evropskim standardom na tem podroËju, toda ?tevilne pomanjkljivosti ostajajo. Mnogih nekatere med njimi niti ne bodo mogle preseËi zaradi objektivnih ovir, kot so majhnost ali v primeru oskrbe s plinom odvisnost od enega samega oskrbovalca, M ugotavlja Martin Burdett na spletnih straneh www.platts.com. Kar osem nekdanjih komunističnih držav je v poldrugem desetletju doseglo skorajda čudežen napredek pri preoblikovanju energetskega sektorja, kot piše omenjeni avtor, saj so vso zakonodajo na tem področju prilagodile evropskim direktivam za električno energijo in plin. Izjemi sta le Estonija in Češka, ki sta zaprosili za prehodni obdobji pri sprejemanju izvirnih smernic. Tako bo prva odprla svoj trg z električno energijo šele leta 2006, druga pa si je obdobje za odprtje meja za komercialne ponudnike na trgu s plinom podaljšala do konca letošnjega leta. Evropsko komisijo čakajo še prošnje novih članic za prehodno obdobje pri uvajanju amandmajev k direktivam, ki bodo začeli veljati julija letos, nanašajo pa se predvsem na zahteve po dokončnem odpiranju plinskega trga do konca julija 2004 in trga z električno energijo do konca 2007. Toda dosežki novink so po mnenju Burdetta bolj ali manj le na papirju, saj v njih tekmovanje, kot si ga predstavlja stara Unija, niti ni mogoče. Številne države osrednje in vzhodne Evrope namreč nimajo možnosti zamenjati oskrbovalca, ker konkurentov preprosto ni ali pa ni glavnih pogojev za dostop do trga. Senca ruskega plina Najbolj zgovorne so razmere na področju oskrbe s plinom, saj je kar šest novih članic popolnoma odvisnih od uvoza, dve - Madžarska in Poljska - tako dobita iz tujine dve tretjini plini, ki ga potrebujeta, preostale štiri, med katere sodijo Estonija, Latvija, Litva in Slovanska, pa vsega. Kaže, da bo tako ostalo tudi v prihodnje. Vse te države so namreč popolnoma odvisne od le enega oskrbovalca, in sicer ruskega Gazpro-ma. Kot rečeno, imata nekoliko več manever-skega prostora Češka in Madžarska, poleg njiju pa še Poljska in Slovenija. Plin namreč uvažajo še iz Italije in Avstrije, zato je možnosti za izbiro in s tem razvoj konkurenčnega trga nekoliko več. A tudi v državah, kjer sicer obstajajo možnosti za tekmovanje na trgu s plinom, je to prav tako bolj ali manj onemogočeno, saj imajo operaterji nacionalnega omrežja dolgoročne pogodbe z Gazpromom, zato drugim oskrbovalcem niti ne morejo zagotoviti dostopa na trg. Takšen primer je Slovaška in njen operater Slovensky plynarensky priemysel (SPP), kot navaja avtor. Poleg tega kažejo izkušnje iz te države in še štirih (Estonije, Litve, Poljske in Slovenije), ki so leta 2002 odprle trg za velike odjemalce plina, da sedanji oskrbovalci vzdržujejo prevladujoč položaj, saj jih od takrat nobeden porabnik ni zamenjal. Takšen položaj je povsem preprosto pojasnil Vidmantas Jankauskas iz zveze regionalnih regulatorjev energetskega trga (ERRA): »Za večino držav je ovira predvsem dejstvo, da so premajhne, da bi lahko imele večje število sodelujočih na trgu, zaradi česar se ne more razviti tekmovanje.« Tudi ta strokovnjak je menil, da so razmere na plinskem trgu novink še toliko manj obetavne, ker so trdno vezane na oskrbovalca iz Rusije. Tako je, denimo, v baltskih državah, ki so bile v preteklosti del Sovjetske unije in tako še tesneje povezane s tamkajšnjim trgom, zlasti ker izhoda na tuje ni bilo. Po osamosvojitvi so to sicer poskušale storiti, toda za to še ni možnosti - države namreč niti nimajo povezav, ki bi jim zagotovile dostop do severne in zahodne Evrope. Tako šele zdaj načrtujejo gradnjo plinovodov, ki bodo tekli pod Baltskim morjem in jih povezali s Švedsko, Finsko in Norveško ter po kopnem z Nemčijo. S tem pa bodo dobile možnost za razvoj odprtega trga s plinom, kot ga predvidevajo direktive Evropske unije, tudi dejansko, ne le v zakonodaji. Noordpool za vzor Podobno imajo Baltske države nemalo težav pri uresničevanju zahtev trga z električno energijo. Kot meni Jankauskas, tudi tukaj tekmovanje ni mogoče, za primer pa navaja Litvo, kjer proizvaja poceni električno energijo dominanten proizvajalec v jedrski elektrarni, poleg njega pa (razen nekaj manjših proizvajalcev) konkurence ni in podobno je v sosednjih Estoniji in Latviji. Tudi tam prevladuje le eden oskrbovalec ter peščica majhnih ... Toda na tem področju je vendarle mogoče prej najti rešitev, kot na trgu s plinom, kjer je treba zgraditi še povezave. Kot meni omenjeni strokovnjak, bi bilo najbolje, da bi se države povezale v regionalne trge, vzporedne nordijskemu Nordpoolu, denimo. Takšni trgi bi bili po njegovem primerni še za druge države vzhodne in srednje Evrope, saj bi nadomestili manjko, ki ga posamezne dežele čutijo zaradi individualnih domačih proizvajalcev, obenem pa takšen koncept podpira tudi Bruselj. »Evropska komisija si je premislila. Zamisel Unije je bila sicer oblikovanje skupnega evropskega trga, toda kmalu je ugotovila, da tega ni mogoče izpeljati, saj je prek meja držav zaradi pomanjkanja ustreznih povezav mogoče tržiti le deset odstotkov električne energije,« je poja- 41 42 Nemško podjetje EnBW je napovedalo, da bo tožilo državo, saj meni, da je pripravljeni nacionalni program za trgovanje z emisijami nepravičen. Kot trdi, je dobilo veliko premalo dovolilnic za trgovanje za jedrsko elektrarno Obrig-heim, ki jo bo treba v skladu z vladnimi načrti kmalu zapreti, zato bo moralo izgubo tamkajšnje proizvodnje nadomestiti z uporabo fosilnih goriv. EnBW se je s pritožbo že obrnilo na Evropsko komisijo, ki ima možnost zavrniti državni načrt. Če ta pot ne bo uspešna, napoveduje (poleg tožbe doma) pot vse do evropskega sodišča. snil Jankauskas. Kot je dodal, Komisija zdaj vendarle spodbuja oblikovanje manj?ih regionalnih trgov, skandinavski trg pa postavlja za zgled. Zaostanek pri uvajanju obnovljivih virov Poleg teaav z vsesplo?nim odpiranjem trga z elektriËno energijo in plinom opisujejo na spletni strani www.platts.com tudi zaostanek novink na podroËju uvajanja obnovljivih virov energije. Kot menijo, morajo te draave petnaj-sterico dohiteti, za najbolj primerna vira, da bi to dosegle, pa Oliver Schaefer, svetovalec na Evropskem svetu za obnovljivo energijo, predlaga biomaso in veter. ?Evropska unija je postavila cilje za uvajanje alternativnih virov ae pred sedmimi leti, zato so imele takratne Ëlanice veË Ëasa za promocijo in ne nazadnje za sodelovanje v razpravah na to temo. Nove draave so se jim lahko le prikljuËile, zato morajo preprosto slediti zahtevam in dohiteti petnaj-sterico,« je pojasnil Schaefer. Biomasa bi bila po njegovem mnenju primeren vir predvsem za draave, kjer je veliko kmetijstva. Mednje sodi, na primer, Poljska, kjer je kar 22 odstotkov prebivalcev zaposlenih na podroËju agrikulture. Ta sektor bi tako dodobra razvil oskrbo energije z biomaso - tako za domaËe porabnike kot tudi za druge draave. ?Lu-ksemburg je, denimo, majhna draava, ki ne more proizvesti dovolj energije z biomaso. A je bogat in bi z lahkoto odkupil energijo iz Poljske,« je razloail Schaefer. MoËna tradicija kmetovanja omogoËa novinkam po njegovem mnenju poleg uvajanja omenjenega vira ?e izrabo vetrne energije, toda zavedanje o pomenu tega podroËja nasploh je v draavah ?e mnogo premajhno, da bi se kaj premaknilo. Za to nalaga deloma krivdo tudi Evropski uniji, ki ?e ni razvila enotne politike na podroËju biomase, ?e veË - kot trdi, ta obnovljivi vir celo zanemarja. ?Za razvoj biomase je treba oblikovati politiko, ki bo povezana s sorodnimi agrikul-turno politiko in naËrti za regionalni razvoj.« Tako je uvajanje tega vira bistveno pod priËakovanji, zaradi Ëesar bo imela marsikatera draava velike teaave, ker ji ne bo uspelo doseËi ciljev na tem podroËju. Ti so namreË postavljeni dokaj visoko - »ehi bi radi do leta 2010 dosegli osemodstotni delea obnovljivih virov v vsej proizvodnji elektriËne energije, skoraj polovico tega deleaa naj bi sestavljala biomasa, toda ta cilj bodo najbra teako dosegli v tako kratkem Ëasu. Schaefer je namreË poudaril, da mora draava ?e oblikovati ustrezno politiko uvajanja teh virov in poskrbeti za investicije. Pogled v Slovenijo Tudi Sloveniji namenja omenjena spletna stran v okviru ?iritve Unije pozornost, toda na podroËju trgovanja z emisijami. Bila je namreË edina med novinkami, ki je do konca aprila dosegla rok za pripravo osnutka nacionalnega programa za shemo trgovanja z emisijami. V prvi fazi, med letoma 2005 in 2007, namerava podjetjem zagotoviti dovoljenja za 26,3 milijona ton ogljikovega dioksida, kar je 97 odstotkov emisij, proizvedenih v letu 1999. Vsi proizvajalci, ki bodo na novo stopili na trg, bodo lahko na draabi kupili dovoljenja za rezervnih 200 tisoË ton ogljikovega dioksida. Slovenija je tako obveznosti na tem podroËju (vsaj kar zadeva sprejemanje naËrta) izpolnila, daleË za njo pa so tako druge novinke kot tudi same Ëlanice. Litva je po podatkih, objavljenih na omenjeni spletni strani, za malenkost zgre?ila rok, Latvija in Estonija pa sta v nasprotju s tem ?ele zaËeli pogajanja o osnutku. Prav tako svojih besedil Komisiji ?e niso poslali s Cipra, »e?ke, Madaarske, Malte, Poljske in Slova?ke. Kot reËeno, tudi v petnajsterici starih Ëlanic ni niË bolje - rok (31. marec) so namreË zamudile Belgija, Italija, Portugalska, Velika Britanija, Francija, GrËija in ©panija, najbolj pa zaostajajo zlasti zadnje tri. Kot poudarjajo predstavniki Evropske komisije, je Ëasa za oddajo nacionalnih naËrtov vse manj, saj je bil kot povsem zadnji rok postavljen konec leta 2004, kar pomeni, da lahko podjetja v doloËeni draavi toaijo vlado, ker ni izpolnila obveznosti, je pojasnil Peter Vis, uradnik pri Evropski komisiji. Slovenija je torej na podroËju izpolnjevanja okoljevarstvenih zahtev daleË pred drugimi novinkami, v nekaterih primerih celo pred starimi Ëlanicami. Draave srednje in vzhodne Evrope imajo po veËini namreË ?e dolgo pot pred sabo, da bodo ujele evropske standarde, vsaj na podroËju okolja, odpiranje skupnega elektroenergetskega trga pa je v nekaterih primerih celo vpra?ljivo, zato se kot re?itev ponuja oblikovanje regionalnih trgov. Simona Bandur Povzeto po www.platts.com Uvajanje strateških sprememb in znanje Znanje, ki ga organizacija pridobi z izobraaevanjem. in izku?njami, je malo vredno, Ëe ga ne zna v kljuËnih trenutkih tudi uporabiti. Tak?ne situacije obiËajno nastopijo, ko je treba uvajati spremembe, se prilagajati konkurenËnemu okolju in sprejeti nove zahteve trga. Zgovoren primer, kako je lahko znanje organizacije slabo izrabljeno, so izkušnje enega izmed računalniških podjetij, ki jih opisujejo avtorji knjige Managing knowledge. Podjetje je bilo v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja uspešno na trgu, saj je proizvajalo tehnično popolne in najhitrejše računalniške programe. Tako si je sicer ustvarilo dober ugled, toda ko so stranke hotele dodatna orodja ali povezave med programi, so jih zaposleni preprosto poskušali prepričati, da tega pravzaprav ne potrebujejo. Med tem se je industrija razvijala naprej in naenkrat je podjetje ostalo brez dobršnega dela kupcev, konkurenti pa so med tem to vrzel tudi izrabili ... Posledice so ga zadele šele v devetdesetih letih, ko se je zaradi izgub znašlo v hudih finančnih težavah, ki so ga privedle tako daleč, da je moralo odpustiti četrtino zaposlenih. V takšnih kritičnih situacijah mora organizacija temeljito spremeniti način delovanja in uvesti številne novosti, sicer bo šla njena pot še bolj strmo navzdol, toda pri tem se postavlja vprašanje, kaj storiti in kako, menijo avtorji omenjene knjige. Ko znanja le ni dovolj Podjetje se - podobno kot v opisanem primeru - nemalokrat znajde v situaciji, ki je popolnoma nova. Nič posebnega torej, toda težave se Foto Dušan Jež Tg pojavijo, ko za sprejemanje novosti oziroma uvajanje sprememb sploh nima ne znanja in ne izkušenj. Takrat je treba poiskati informacije in premagati nastale razmere, pred tem pa si je treba zastaviti tri preprosta vprašanja in odgovoriti nanje - 1. vedeti je namreč treba, česa ne vemo, vendar bi morali vedeti, 2. vedeti je treba, kje to znanje obstaja in 3. vedeti je treba, kako priti do njega. Da bi znali uprava in zaposleni najti te odgovore, morajo imeti pravšnje znanje, tako na področju vedenja kot tudi sposobnosti uresničevanja nalog, so prepričani avtorji knjige o upravljanju znanja. Kot dodajajo, se največkrat začnejo težave, ker so menedžerji prepričani, da sami najbolje vedo, kako se lotiti sprememb, in običajno svojo voljo tudi uveljavijo, saj vsaj načeloma uživajo v podjetju ugled in spoštovanje. Toda pri tem se lahko zgodi, da spregledajo katerega izmed prav tako pomenih vidikov sprememb - korporativne strategije namreč morajo upoštevati delo vseh sektorjev in morebitne posledice na vseh področjih dela. Komunikacija je vsekakor zelo pomemben del uspeha, poleg tega pa organizacija le tako izrabi znanje posameznikov in ne nazadnje organizacijsko znanje, ki ga je pridobila v letih obstoja. Uspeh ali neuspeh sta torej odvisna predvsem od sodelovanja med različnimi oddelki, toda le pod pogojem, da imajo zaposleni dostop do informacij in da jih tudi podobno interpretirajo. Izkušnje kažejo, da je to težko uresničiti, saj imamo vendarle opravka z ljudmi, različnimi željami, pričakovanji ter motivacijo. flLuknje« v znanju Znanje, ki je na voljo v organizaciji, je - kot smo ugotovili - razdrobljeno na različne segmente in zato tudi zelo kompleksno. Posamezniki, denimo, imajo neko znanje, ki je enkratno in osmišlja njihovo vsakdanje delo. Deloma ga sicer delijo s sodelavci, a vendarle imajo lastne poglede na delo in podjetje ter njegovo okolje. Vmes običajno nastanejo nekakšni otočki praznine, po navadi pa se nanašajo na to, kar organizacija ve, in na to, kar bi menedžer rad videl, da bi vedela. Zaradi tega prepada podjetje vedno znova išče nove informacije, s katerimi bi ga premostil, na tem mestu pa pride na vrsto menedžerjeva sposobnost vplivanja na zaposlene. Ce poenostavimo - bistvo uvajanja sprememb je torej odvisno od tega, kako uspešen bo vodja pri prenašanju informacij in oblikovanju nekega novega znanja ter kakšen bo odziv sodelavcev. V vsakem primeru se morajo zaposleni in uprava najti na skupni točki, sicer je uveljavljanje sprememb nesmiselno in neučinkovito. Poglejmo primer, ko je razkorak vendarle prevelik: menedžer želi na vsak način povečati prodajo podjetja in zato oblikuje tudi strategijo prodaje, toda kljub skrbnemu načrtovanju se njegovi cilji ne uresničujejo. Zaposleni se trudijo, sledijo navodilom, verjamejo v skupno vizijo, a rezultati so še naprej slabi ... Kot pojasnjujejo avtorji knjige, je jasno, da je v tem primeru težava v pomanjkljivem znanju zaposlenih na področju uresničevanja nalog. To pomeni, da zaloga organizacijskega znanja ne zajema veščin, ki bi bile nujne za izvajanje takšnih nalog, zato se je treba polnjenja luknje lotiti z iskanjem informacij in izobraževanjem, kar mora biti tudi sestavni del strategije sprememb. Vedenjske spremembe Poleg opisanih zapletov se lahko pojavijo pri uvajanju sprememb tudi druge težave, ki so bolj odvisne od motiviranosti posameznikov. Kot smo že poudarili, morajo biti zaposleni pripravljeni na spremembe v pogledu spreminjanja vedenja. Četudi vedo, kaj storiti, jim to bolj malo koristi, če niso dovolj motivirani za doseganje ciljev. Tudi v tem primeru so niti sprememb v rokah menedžerja, ki mora spodbujati zaposlene, dvigniti njihovo motivacijo in jih usmerjati k skupnemu cilju, kar pa ni mogoče brez dobrega odziva sodelavcev. Nemalokrat se zgodi, da niso pripravljeni sodelovati, saj se bojijo sprememb, velikokrat pa so odzivi slabi, ker niso pripravljeni sprejeti odgovornosti, če bi šlo kaj narobe. Poleg tega imajo pri takšnem izgovoru še zmeraj možnost, da po porazu rečejo, da so bili že prej skeptični ... Tovrstne negativne misli vsekakor slabo vplivajo na razpoloženje in delo v ekipi, zato mora vodja ustvariti »novo realnost«, kot pišejo avtorji, in ponuditi zaposlenim morebitne rešitve za primer, če projekt le ne bi uspel, s tem pa tudi nekoliko razprši pomisleke. S spreminjanjem vedenja menedžer torej preusmeri pozornost k izvajanju nalog. Dve glavni oviri pri uvajanju sprememb v organizaciji sta torej bodisi v določenem načinu vedenja zaposlenih bodisi v pomanjkanju znanja za izvajanje predvidenih nalog. Uprava mora te luknje zakrpati, sicer strategije sprememb ne bodo uspešne, pri tem pa vsekakor ne sme zanemariti znanja posameznikov in organizacijskega znanja ter ga kar se le da učinkovito uporabiti ali morebiti celo dopolniti oziroma spremeniti. Škarje in platno sta torej v njenih rokah, a vendarle ne brez pozitivnega odziva sodelavcev. Simona Bandur Povzeto po zborniku Managing Knowledge, pespectives on cooperation and competition (Uredila: Georg von Krogh in Johan Roos) Nadaljevanje s strani 36. zdaj tudi vpeljali v TES-u, saj so ugotovili, da je vse, kar je več kakor 20.000 obratovalnih ur med dvema remontoma, preveč. Ugotovljeno stanje turbine - ko jo bodo odprli - jim bo služilo kot podlaga za odločitev o morebitnem remontu še drugega bloka z enako močjo. Ce bo potreben remont tudi tega bloka, ga bodo izvedli jeseni. V nasprotnem primeru bodo imeli nekoliko več časa za priprave na remont četrtega bloka naslednje leto ob koncu poletja. Maja krepko nad naËrtom V TE Šoštanj smo se mudili dan po tem, ko so morali zaustaviti peti, največji blok zaradi nete-snosti kotla. Po besedah Branka Debeljaka, vodje sektorja obratovanja, odprava tovrstne napake traja navadno dva dneva in pol. Napake na šoštanjskih blokih niso prav pogoste in je obratovalna razpoložljivost vseh njihovih enot primerljiva z boljšimi termoelektrarnami po Evropi. Lani je imel peti blok tri okvare, četrti sedem, tretji dve in najstarejša dva bloka sta obratovala brez okvar. Pogostost okvar ni bil ra- Branko Debeljak zlog za zadnji remont tretjega bloka, temveč je petletno obratovanje brez generalnega zadnji čas, da se naprave natančno pregledajo. Lanski dobri proizvodni dosežki TE Šoštanja se nadaljujejo tudi v letošnje leto. Čeprav je bil letošnji začetek leta dokaj radodaren z dežjem in so bile hidrološke razmere za proizvodnjo elektrike iz hidroelektrarn dobre, kar je imelo za posledico manjšo proizvodnjo v TES, pa je maj pomenil preobrat. V tem mesecu so presegli načrtovano mesečno proizvodnjo za 70 odstotkov, kar pomeni, da so v petih mesecih presegli letošnji proizvodni načrt za to obdobje za 11 odstotkov. Ce so imeli lani težave z dobavami premoga in so imeli v tem času skoraj prazno deponijo, so letos le občasne težave s kakovostjo premoga, ker so rudarji trenutno na nekoliko slabšem odkopnem mestu. Količine - 570.000 ton - premoga na deponiji pa so ustrezne. V termoelektrarni, kjer vsak dan po-kurijo od 16 do 17.000 ton premoga, si želijo, da bi imeli čez zimo na deponiji 400.000 ton ligni- ta, čez poletje pa 300.000 ton. In kaj pomeni za naprave obratovanje nad načrti in s tem večja proizvodnja kWh? »Najraje imamo, da obratujemo s 70- do 100-odstotno močjo, pri takem obratovanju so izkoristki blokov optimalni in tudi stroški najugodnejši. Zaradi večje obremenjenosti naprav ni drugih večjih posledic, saj je enakomernejša obremenitev boljša za naprave kakor pa nihanje obtežbe od minimalne do maksimalne moči z visokimi gradienti. Na žalost pa naša dva največja bloka skrbita za sekundarno regulacijo in obratujeta skladno z navodili omrežnega regulatorja, to pa pomeni nihanje obtežbe od 45 do 100 MW moči,« je končal Debeljak. Povedal je še, da že razmišlja o remontu četrtega bloka naslednje leto, saj ga je treba do dneva natančno napovedati že leto dni prej, da lahko HSE pravočasno zagotovi manjkajoče količine električne energije. Se posebno to velja za tako veliko enoto, kot je šoštanjski četrti blok z 275 MW moči. Minka Skubic Varjenje metalnega kolektorja. Dvigovanje ohišja turbinskih ventilov. 45 V „ A ˇ DVEH LETIH »ISTILNA NAPRAVA TET V teh pomladno-poletnih mesecih je delovni utrip v TE Trbovlje na vrhuncu. Termoelektrarna sicer stoji zaradi remonta, vendar je zdaj v teh objektih najveË dela. Poleg tega so se dela pri postavitvi Ëistilne naprave odprla na vseh lokacijah na dvori?Ëu termoelektrarne. del sodi ru?itev nekaterih nepotrebnih objektov na stari lokaciji, prestavitev vodovodnih in elektriËnih instalacij ter izdelava temeljev za nosilno konstrukcijo Ëistilne naprave in podporo dimnih kanalov. Stare dimnovodne kanale smo poru?ili in sredi junija bo Hidromontaaa zaËela montaao novih. Ker dela na Ëistilni napravi potekajo soËasno z remontnimi deli, ko je sicer veliko zunanjih izvajalcev na objektu, je na elektarni?kem dvori?Ëu prava gneËa. Za zdaj naloaba, ki ^ S 46 Leto?nji redni remont so v Trbovljah naËrtovali za sredo julija, zaËeli pa so ga mesec dni prej. Med razlogi za prestavitev je mokra pomlad, ko je v reËnih koritih dovolj vode za proizvodnjo hi-droenergije, kar pa pomeni, da elektriËna energija, pridobljena v TET, cenovno ni konkurenËna. Poleg tega so uskladili remontna dela z deli na Ëistilni napravi in bodo v tem Ëasu opravili vsa tista dela, ki jih med obratovanjem ne morejo. Med te zagotovo sodi zamenjava dimnih kanalov, ki so bili doslej namenjeni odvodu dimnih plinov iz 125 MW enote v dimnik, s postavitvijo Ëistilne naprave pa bo njihova funkcija spremenjena. Dimne kanale jim je v kosih dobavil na dvori?Ëe TET trboveljski Rudis, ki je v konzorciju z RWE glavni dobavitelj opreme za Ëistilno naprave. PredraËunska vrednost te zna?a 15,2 milijona evrov, medtem ko bo celotna naloaba stala okrog 18 milijonov evrov. Kot zagotavlja direktor TET Marko Agrea, se bodo potrudili, da bodo cene zadraali na pogodbeni ravni. ?Pripravljalna in gradbena dela za novo Ëistilno napravo, ki bo stala med obstojeËimi elektrarni-?kimi objekti, smo zaËeli po prvomajskih praznikih. V sklop teh Folo Minka Skubic Na dvorišču TET je te dni pravo gradbišče. jo vodijo in nadzirajo naši delavci, poteka skladno s terminskimi načrti,« optimistično dodaja direktor Agrež, ki so ga razmere prisilile, da se je moral sam zakopati v projektno dokumentacijo in sam tudi natančno spremlja izvajanje projekta. Danes emitira TE Trbovlje v povprečju 10.000 miligramov žveplo-vega dioksida na normalni kubični meter in 125 miligramov prašnih delcev, po obratovanju čistilne naprave, ki naj bi začela poskusno obratovati sredi leta 2006, pa se bodo te količine znižale pod 850 miligramov žveplo-vega oksida in pod 50 miligramov prašnih delcev. Čistilna naprava bo delovala na podlagi mokrega kalcitnega postopka. Apnenec bodo vozili v Trbovlje iz Zagorja in Zidanega mostu. O tem, kje in kako bodo izkoriščali sadro, ki je stranski produkt pri čiščenju dimnih plinov, se v Trbovljah še dogovarjajo. Minka Škubic Elektrotehniki letos na Dolenjskem Letošnji gostitelj vsakoletnega strokovnega srečanja slovenskih elektrotehnikov, vključenih v Elektrotehniško zvezo Slovenije je bilo Elektrotehniško društvo Dolenjske. Program srečanja se je začel z obiskom v tovarni Revoz v Novem mestu, kjer smo si ogledali proizvodnjo priljubljenega Clia in tovarniško energetsko postajo. Nadaljevali smo v Metliki z ogledom Belokranjskega muzeja in Slovenskega gasilskega muzeja. Pot nas je dalje vodila v vasico Drašiče, tik ob hrvaški meji, kjer nas je pred vaško cerkvijo sprejel naš dolenjski kolega Andrej Sever v narodni noši, kot posebno prijetno presenečenje pa nas je pozdravila še slovenska vinska kraljica Vesna Bajuk. Po kratkem pevskem uvodu in ogledu obnovljene cerkvice smo v sosednji zidanici bili deležni prve vinske pokušine z obvezno belokranjsko pogačo. Degustacija njihovih vin je bila uvod v sklepni del tega dne, ko smo se preselili v sosednjo vas Radovico, kjer smo v gostišču Bajuk (domačija vinske kraljice) opravili še s strokovnim in slavnostnim delom srečanja. Elektrotehniška zveza Slovenije je za aktivno delo in zasluge podelila priznanja zaslužnim in častnim članom naše organizacije. Elektrotehniško društvo Ljubljana je dobilo posebno priznanje ob 50-letnici delovanja društva. Sprejel ga je predsednik društva Anton Avcin. Za dolgoletno uspešno strokovno in društveno delo pa je EZS imenovala za častne člane: prof. dr. Sava Leonardha, Romana Leskoška in prof. dr. Alojza Pavlina. Za zaslužne člane pa so dobili priznanja: iz ED Ljubljana Tatjana Hace, mag. Marjeta Limpel, Davida Puntar Rebersek in Cilka Trobec, iz ED Dolenjske Borut Česnik in Andrej Sever, iz ED Koper Tomaž Valenčak in iz ED Maribor Alojz Nekrep. Po podelitvi priznanj je sledilo predavanje Srečka Križ-manaz naslovom: »Vodenje energetskega sistema tovarne zdravil Krka Novo mesto«. Za prijeten zaključek prvega dne je sledila večerja z belokranjskimi dobrotami ob spremljavi kakovostne metliške črnine. Drugi dan srečanja je po pravilu turistično obarvan. Po zajtrku smo se popeljali po dolini obmejne reke Kolpe, kjer smo si v kraju Bilpa najprej ogledali 74 let staro kovačijo, kjer nam je kovač praktično prikazal kovanje s starim orodjem in kladivom »norcem« na vodni pogon. Zatem smo se odpeljali do gradu Kostel, ki ga obnavljajo in za javnost še ni odprt. Za konec smo po dolini Petra Klepca prispeli v obmejno vasico Osilnico, ki je med drugim najmanjša slovenska občina, v turističnem smislu pa se izredno lepo razvija. V gostilni Kovač smo si ob zaključnem kosilu nazdravili, se zahvalili organizatorjem za uspešno in prijetno druženje ter sprejeli povabilo na 22. srečanje prihodnje leto na Jesenicah. Mag. Gero Angleitner A7 v v MOSTAH ISCEJO POT DO MODREGA SOŽITJA VeËplastno razumevanje, ki vodi v modro soaitje med okoljem, gospodarstvom in prebivalci, pomeni podjetju Savske elektrarne Ljubljana temelj za celovito obnovo hidroelektrarne Moste, so v zaËetku junija na novinarski konferenci poudarili predstavniki SEL. Na sreËanju so podali strokovno utemeljene odgovore na kljuËna gospodarska, ekolo?ka in druga vpra?anja. Poglavitna ugotovitev je, da bi se z uresniËitvijo tega projekta na obmoËju med Savo Dolinko in Savo Bohinjko bistveno izbolj?ala kakovost aivljenja. Vendar pa konËne odloËitve, ki bi omogoËila celovito obnovo HE Moste, ta hip ?e ni. S S K* « 48 Glede dogajanja na tem področju najprej omenimo, da so v začetku junija blejski svetniki sprejeli novelo odloka o razglasitvi po-virij, močvirij in rastišč v občini Bled. S to potezo so mokrišče Berje umaknili s seznama naravnih spomenikov in tako omogočili sanacijo HE Moste. Tako so s tem sklepom odprli prostor za delno potopitev omenjenega mo-krišča v okviru obnove in dogra-dnje HE Moste. Temu so se takoj uprli naravovarstveniki in občinskemu svetu očitali nezakonitost postopka. Se več: Zagrozili so celo z ustavnim sporom, če bo sklep z objavo začel veljati. Dva tedna pozneje je župan Bleda Jože An-tonič zadržal izvajanje sklepa občinskega sveta o odpravi statusa naravnega spomenika mokrišču Berje. Kot so v zvezi s tem v javnosti že pojasnili predstavniki SEL, je bil postopek za sprejem omenjenega odloka zakonit. Glede odločitve o ponovnem glasovanju pa menijo, da je to pravica in pristojnost tako župana kot občinskega sveta, zato bodo njihovo odločitev spoštovali. Sicer pa dogajanje še dodatno otežuje zahteva predstavnikov Odbora za rešitev Save Dolinke za razpis lokal- nega refereferenduma o zaščiti mokrišča Berje. Na vse to predstavniki Savskih elektrarn Ljubljana odgovarjajo s strokovno utemeljenimi argumenti, ki narekujejo celovito obnovo HE Moste. Predvideno veËje izkori?Ëanje OVE Po besedah Draga Polaka, direktorja Savskih elektrarn Ljubljana, ki poslujejo v okviru HSE, je projekt sanacije in dogradnje HE Moste dejansko poseg v prostor. Vendar pa v SEL želijo ta projekt zaradi večplastnega razumevanja -modro sožitje med okoljem, gospodarstvom in prebivalci - nadgraditi in mu dati prvotne namene, ki so bili opredeljeni že v petdesetih letih prejšnjega stoletja. Ker je HE Moste edina akumulacijska elektrarna v Sloveniji, želijo ta obnovljivi vir energije tudi polno izrabiti, vendar le ob doslednem upoštevanju vseh okolje-varstvenih, vodnogospodarskih in drugih vidikov. Na dejstvo, da je HE Moste edina akumulacijska elektrarna v Sloveniji, ki v bistvu ponuja več možnosti, kakor jih je dejansko izrabljenih, opozarja tudi Anton Koselj, vodja proizvodne enote HE Moste. S tega vidika je pri novem projektu predvideno povečanje moči in proizvodnje, s čimer bi bili obnovljivi viri energije (OVE) izrabljeni do tiste stopnje, ki jo na tem področju dosegajo v drugih evropskih državah. Dejstvo je tudi, da je oprema v obstoječi HE Moste že povsem zastarela in dotrajana. Zato je iz omenjenih razlogov, prav tako pa tudi z okoljevarstvenih vidikov, nadvse potrebno, da se čim prej uresniči celovita obnova HE Moste. Glede okoljevarstvenih in naravno zaščitnih vidikov je Zoran StojiË, direktor podjetja Imos Gea-teh iz Ljubljane, med drugim povedal, da so na podlagi približno 40 strokovnih podlag analizirali 28 različnih vplivov glede sestavin okolja, kot so relief, infrastruktura, vidno polje, erozija itd. Vpliv se pojavi, ko posegajo v neko sestavino okolja, potem pa ta vpliv ovrednotijo po petstopenjski lestvici, ki jo metodološko sprejme strokovna skupina, in sicer v razponu od nesprejemljivega do sprejemljivega vpliva. Kot je zatrdil Stojič, pa nobeden od analiziranih vplivov ni dosegel vrednosti nesprejemljivega. Edini pogoj, ki se je v tem pogledu zastavljal, je bila zaščita mokrišča Berje. Glede tega je omenjena strokovna skupina v poročilu zapisala, da mora priti do ponovnega premisleka o vrednosti zaščite v Berju. Projekt sprejemljiv le z vgradnjo jezera Nadalje so predstavniki podjetja SEL pri predstavitvi projekta, ki so ga poimenovali Modro sožitje, povedali, da je obnova HE Moste zasnovana tako, da se bodo izboljšale okoljske razmere, tako v ožjem kot širšem območju elektrarne. Poleg tega se bo z obnovo povečala proizvodnja električne energije za veË kakor 65 odstotkov, kar bo zagotovilo veËjo energetsko samostojnost Slovenije na evropskem elektroenergetskem trgu. »e ne bi pri?lo do celovite obnove HE Moste, bi Slovenija, ?e posebej Gorenjska, izgubila pomemben vir energije, dolini Save pa bi grozila ekolo?ka katastrofa. Na podlagi 22 razliËic predlogov, ki so bili predstavljeni v zvezi z obnovo HE Moste, je avstrijsko podjetje Verbundplan, ki je izdelalo mednarodno recenzijo, ugotovilo, da je z vseh strokovnih vidikov projekt sprejemljiv le, Ëe vkljuËuje zgraditev izravnalnega jezera. Novo jezero je pomembno predvsem zaradi varovanja okolja, saj bo ?Ëitilo strugo Save pred nenaravnim nihanjem vode, ki nastaja zaradi obratovanja elektrarne, in bo s tem zaustavilo erozijo bregov. SEL je kot investitor projekta obnove HE Moste natanko prouËil kljuËna vpra?anja in dileme glede vpliva na okolje, ki so jih na obmoËju obnove izpostavili naravovarstveniki in lokalno prebivalstvo. Pokazalo se je, da megle, kot je bila doslej, ne bo veË, lehnjakotvorni izviri ne bodo potopljeni, ogroaene rastlinske vrste pa bodo kljub drugim rasti?Ëem prenesene z Berja na nove aivljenjske prostore v neposredni bliaini. V okviru obnove HE Moste je predvidena tudi sanacija odlagali?Ëa topilni?kih odpadkov, za katero je prevzel odgovornost Acroni z Jesenic. Za ureditev okolja na obmoËju obnove pa je pristojno Ministrstvo za okolje, prostor in energijo. Mokri?Ëe Berje, ki ga bo jeze- ro delno potopilo, je trenutno divje odlagali?Ëe odpadkov. Priloanost tudi za razvoj drugih dejavnosti Obnova HE Moste je poleg okolj-skega in energetskega vidika zanimiva tudi z gospodarsko-ra-zvojne plati. Z novim jezerom se bodo odprle nove priloanosti za razvoj turistiËnih in ?portnih dejavnosti, pa tudi obvodnih dejavnosti, kot so na primer pohodni?-tvo, taborjenje in podobno. Pri naËrtovanju razvoja na omenjenem obmoËju sta SEL in MOPE pripravljena na tesno sodelovanje z mejnimi obËinami Bled, Airovnica in Jesenice, ?portnimi in turistiËnimi dru?tvi ter podjetji, ki vidijo svoj interes na tem obmoËju. Sicer pa je projekt obnove HE Moste po besedah predstavnikov SEL pripravljen do podrobnosti, tako v okoljskem kot tudi v tehniËnem in gospodar-sko-razvojnem pogledu. Prav tako potekajo tudi usklajevanja z mejnimi obËinami glede koristi, ki jih bodo te imele od projekta obnove. Pri tem ima SEL namen tesno sodelovati z lokalno skupnostjo, saj je to edini naËin, da bi lahko obmoËje, na katerem bodo obnovili elektrarno, zaaivelo v pravem pomenu besede. Skratka, pri celoviti obnovi HE Moste ne gre zgolj za golo poveËevanje moËi in proizvodnje elektriËne energije v prostoru, temveË za vsestranski projekt, ki je povezan z ekololo?ko sanacijo samega obstojeËega akumulacijskega jezu, na obmoËju novega izravnalnega jezera pa so predvidene tudi turistiËne, ?portne in rekreacijske dejavnosti. Bistvo vsega je, da bi lahko le s celovito obnovo HE Moste na obmoËju med Savo Dolinko in Savo Bohinjko dosegli znatno veËjo kakovost aivljenja. Kot so v sklepnem delu poudarili na novinarski konferenci, je to v vitalnem interesu tako tistih, ki aelijo investirati v ta projekt, kot tudi tistih, ki aivijo na tem obmoËju. Miro Jakomin HE Moste, ki je bila zgrajena leta 1952 kot prva elektrarna na reki Savi, je edina hidroelektrarna v Sloveniji z veliko akumulacijo in hkrati najveËji elektroenergetski proizvodni objekt na Gorenjskem. Poleg napajanja porabnikov in vzdraevanja napetostnih razmer na Gorenjskem, hidroelektrarna pripomore k stabilnosti celotnega elektroenergetskega sistema Slovenije, saj omogoËa proizvodnjo energije, ki je nepogre?ljiva v Ëasu najveËje dnevne porabe in je v Sloveniji primanjkuje. Dejstvo pa je, da je stanje HE Moste zaradi dotrajanosti kritiËno in elektrarni grozi ustavitev. KonËna odloËitev o celoviti obnovi tega objekta trenutno ?e vedno visi v zraku. Na novinarski konferenci so projekt celovite obnove HE Moste izËrpno predstavili (z leve proti desni) Anton Ko-selj, vodja proizvodne enote HE Moste, Drago Polak, direktor podjetja Savske elektrarne Ljubljana, in Zoran StojiË, direktor podjetja Imos Geateh iz Ljubljane. 49 STANOVLJENA SLOVENSKA SEKCIJA EURELECTRICA V prostorih Gospodarske zbornice Slovenije v Ljubljani je v okviru Zdruaenja za energetiko 1. junija potekal ustanovni sestanek slovenske sekcije evropskega strokovnega zdruaenja Eurelectric. Za predsednika sekcije so predstavniki 16 ustanovnih Ëlanic soglasno izvolili direktorja Elesa mag.Veko-slava Koro?ca, za podpredsednika pa direktorja Savskih elektrarn Draga Polaka. skega elektrogospodarstva v Evropski uniji. Temeljno poslanstvo Eurelectrica je - po besedah mag. Vekoslava Koro?ca - predvsem v tem, da prispeva k razvoju in konkurenËnosti evropske elektroenergetske industrije in k promociji vloge elektriËne energije pri gospodarskem razvoju evropskih draav. Poleg tega pa ima tudi pomembno vlogo, da usklajuje mnenja in preko delovnih skupin, konferenc in seminarjev prispeva k oblikovanju enovitih stali?Ë elektroenergetske panoge, ki jih predstavniki Eurelectrica posredujejo evropskim instituci- I vodoma je dosedanje de-llo Elesa v okviru Eure-llectrica zbranim pred- U stavil mag. Vekoslav Koro?ec, ki je povedal, da je stanovska organizacija Eurelectric v sedanji organizacijski obliki nastala leta 1999 z zdruaitvijo strokovne organizacije Unipede in tedanjega Eurelectrica, in sicer z namenom, da na evropski ravni poveae vse predstavnike elektroenergetske industrije. Eles je potrebo po sodelovanju v strokovnih elektroenergetskih organizacijah zaznal ae pred tem in je kot prenosno podjetje in pozneje tudi nacionalni operater slovenskega elektroenergetskega sistema ves Ëas tvorno sodeloval v vseh strokovnih organizacijah in tudi pri delu Eurelectrica. Z reorganizacijo energetskega sektorja kot posledice odpiranja trga in glede na novo vlogo, ki jo je Eles s tem dobil, pa je nastala potreba po ustanovitvi nove nacionalne organizacije, ki bo v Eurelectricu zastopala vse ravni dejavnosti, od prenosa in distribucije do proizvodnje. Novoustanovljena slovenska sekcija naj bi tako v Eurelectricu zastopala interese celotne slovenske energetike in posredno preko njega tudi interese sloven- Foto Brane JanjiE jam in organom, ki sprejemajo podroËno zakonodajo. V nadaljevanju je delovanje Eurelectri-ca, njegove osrednje programske cilje in naËin sodelovanja krovne organizacije s Ëlanicami na nacionalni ravni zbranim podrobneje opisal tudi generalni sekretar te organizacije Paul Bulteel. Kot je poudaril, naj bi Eurelectric v prihodnje najveË pozornosti namenil nadaljnji liberalizaciji, poglobitvi in ?iritvi obstojeËega evropskega energetskega trga na vzhodnoevropske in draave mediteranskega bazena, pri Ëemer so med poglavitnimi smernicami tudi prizadevanja za trajnostni razvoj ob upo?tevanju okoljevar-stvenih zahtev. PomoËnik direktorja Elesa mag. Mirjam Tram-puž, ki je ae doslej dejavno sodeloval v delu posameznih Eurelec-tricovih delovnih skupin, pa je ob koncu predstavil ?e nekatere prednosti, ki jih tak?no Ëlanstvo prina?a. Pri tem je poudaril predvsem dostop do informacij in gradiva, ki ga za podroËje energetike pripravljajo v Evropski uniji, ter tudi vpogled v kljuËna gradiva sorodnih strokovnih organizacij, kot so denimo UCTE ali ETSO. Na ta naËin se lahko slovenski energetiki dejavno vkljuËijo v razprave ae v fazi nastajanja posameznih evropskih energetskih direktiv in vplivajo na njihovo oblikovanje oziroma se pravoËasno pripravijo na predvidene spremembe. KljuËna naloga slovenske sekcije v nekaj naslednjih mesecih pa naj bi po njegovih besedah bila priprava programa dela in finanËnega naËrta ter razdelitev zastopnikov po posameznih delovnih skupinah, ki jih je okrog trideset. Brane Janjic Predsednik slovenske sekcije Eurelectrica mag. Vekoslav Korošec je tudi clan najvišjega organa te organizacije, tako imenovane uprave direktorjev. Drugače pa v okviru Eurelectrica deluje pet glavnih komitejev s številnimi delovnimi skupinami, ki obravnavajo specifična vprašanja s področja oskrbe, razvoja, ekologije in upravljanja elektroenergetskega sektorja. llil'lMlhl SODELOVANJE PRI ZAGOTAVLJANJO 00 OKOLJA PRIJAZNE ENERGIJE Norveška je najpomembnejša partnerica Nemčije na področju oskrbe z električno energijo, je na nedavnem srečanju predstavnikov obeh držav dejal nemški minister za ekonomijo in delo Wolfgang Clement. Nemčija namreč izvozi iz te skandinavske države kar tretjino zemeljskega plina ter dvajset odstotkov nafte, kar je za dvakrat več kakor z Arabskega polotoka. Sodelovanje nameravata državi v prihodnje še okrepiti, saj je Norveška primerna partnerica tudi na področju oskrbe z električno energijo iz obnovljivih virov, saj pridobi velik d-BLBZ BLBktVtkB S htdvOBLBktTHVfHfWU- 1B SB poudaril Clement. www.energyforum.net NORVEŠKA NKL02BE V GRADNJO ČILSKE HIDROELEKTRARNE Norveška elektroenergetska investicijska družba Statkraft Nordfund Power Invest je prevzela polovičen delež v avstralsko-paci-fiškem projektu gradnje 155 MW hidroelektrarne v Cilu. Podjetje Pacific Hydro bo za svojo polovico elektrarne La Higuera na reki Tinguiririca v osrednjem delu države plačal 170 milijonov dolarjev, preostalo polovico pa bo pokril novi norveški partner. Hidroelektrarna, ki bo predvidoma začela delovati leta 2008, bo proizvedla 840 GWh električne energije na leto. Ko bodo končana dela, načrtuje norveška družba sodelovanje še pri gradnji druve hi-droelektrame na isti reki www.energyfo-rum.net EDF-OVA DVANAJSTA DRAŽBA Francosko elektroenergetsko podjetje Eletri-cite de France (EdF), ki je še zmeraj v večinski lasti države, je v začetku junija prodalo pravice za tri četrtine od 1,15 MW proizvodnih zmogljivosti. Sprva je na dražbi nameravalo ponuditi pravice za proizvodnjo 1,852 MW, vendar je po predvidevanju) udeležencev dražbe količino zmanjšalo zaradi visokih cen goriva na svetovnem trgu. Predstavniki podjetja odločitve niso želeli komentirati. Sicer pa je omenjena dražba od leta 2001 dvanajsta po vrsti in sodi v sklop dogovora EdF z Evropsko komisijo, po katerem mora v roku petih let prepustiti za 6000 MW proizvodnje električne energije in tako omogočiti drugim podjetjem dostop do francoskega trga. Na predzadnji dražbi, ki je bila marca letos, je podjetje prodalo pravice za proizvodnjo za 840 MW. www.energyforum.net 51 IASEDANJE MEDNARODNE SKUPINE CIGRE ZA DALJNOVODE Na sedežu Elesa v Ljubljani je 19. in 20. aprila potekalo dvodnevno zasedanje mednarodne studijske delovne skupine za nadzemne vode in daljno-vodne vodnike Cigre WGB2.12 (Electrical Aspects of Overhead Lines). Tokratno srečanje strokovnjakov s področja daljnovodne tehnike smo organizirali predstavniki Slovenije, ki ze več kakor dvanajst let neprekinjeno dejavno sodelujemo v tej studijski skupini, v sodelovanju s Sloko Cigre in Elesom kot glavnima sponzorjema tega srečanja. Vuvodnem pozdravnem nagovoru je direktor Elesa mag. Vekoslav Korošec navzoËim izrekel iskreno dobrodo?lico in jim zaaelel dobro poËutje v neodvisni Sloveniji, ki se s ponosom pona?a z dolgoletno tradicijo tudi na ener-getsko-prenosnem podroËju. Letos namreË mineva 30 let, odkar slovenski elektroenergetski sistem sinhrono deluje z zahodnoevropsko interkonekcijo UCTE (prej UCPTE) in hkrati tudi praznuje 80. obletnico prenosa elektriËne energije na veËje razdalje. Pred osemdesetimi leti, leta 1924, je namreË bil zgrajen in vkljuËen v obratovanje 77 kilometrov dolg dvosistemski 80 kV daljnovod od Fale do La?kega (pozneje, leta 1948, predelan na 110 kV), ki je za takratne razmere pomenil s tehniËnega vidika visoko razvojno stopnjo na podroËju prenosa elektriËne energije na veËje razdalje. S politiËnega stali?Ëa pa je Slovenija 1. maja 2004 vstopila kot enakopravna Ëlanica v Evropsko zvezo. Direktor Elesove GJS prenos elektriËne energije Saša Jamšek pa je navzoËim udeleaencem predstavil temeljne znaËilnosti slovenskega elektroenergetskega sistema z razvojnimi naËrti. UresniËitev teh programov bo omogoËala veËjo konkurenË- nost slovenskega energetskega potenciala na ?ir?em evropskem in svetovnem energetskem trgu. Širok krog udeležencev Tega mednarodnega strokovnega sreËanja strokovnjakov s podroË-ja daljnovodne tehnike se je udeleailo 20 strokovnjakov iz Anglije, Belgije, Brazilije, Finske, Francije, Hrva?ke, Italije, Japonske, Juane Afrike, Kanade, Madaarske, NemËije, Poljske, ©panije, ©vedske, ZDA in iz Slovenije. Manjkalo je le osem Ëlanov te Udeleženci so si z zanimanjem ogledali RTP Divača. Foto arhiv skupine, od teh dva iz Avstralije in eden iz Juane Koreje in Juane Afrike. Ta ?tudijska delovna skupina je ena od zelo dejavnih, ki v skoraj popolni sestavi nepretrgoma deluje od leta 1992. Sestaja se podobno kot vrsta drugih skupin v okviru matiËnega komiteja za nadzemne vode pari?ke Cigre dvakrat na leto -spomladi in jeseni. Jesenska zasedanja so obiËajno zdruaena z vsakoletnim zasedanjem matiËnega ?tudijskega komiteja za nadzemne vode oziroma z generalnim zasedanjem celotne Cigre, ki je vsako drugo leto konec avgusta. Letos bo to ae 40. jubilejno generalno zasedanje in bo potekalo od 29. avgusta do 3. septembra v Parizu. ©tudijsko delovno skupino za nadzemne vode in daljnovodne vodnike WGB2.12 je vse do leta 2000 vodil priznani strokovnjak iz juanoafri?kega Eskoma Rob Stephen. Bil je tudi navzoË na zasedanju v Ljubljani kot redni Ëlan te delovne skupine in hkrati kot predsednik matiËne- Foto Brane JanjiE ga ?tudijskega komiteja SCB2 Overhead Lines Cigre Paris. Zamenjal ga je dr. Dale Douglass iz ZDA, sicer svetovno znani strokovnjak s podroËja mehanskih in termiËnih problemov, ki se pojavljajo zlasti pri termiËnem preo-bremenjevanju daljnovodnih vodnikov in pri kablovodih. Veliko zanimivih obravnavanih dokumentov Na dnevnem redu je bila obravnava ?tevilnih delovnih gradiv, ki so bila predmet obravnave ae na zasedanju septembra lani v Edin-burghu na ©kotskem in jih je bilo treba tokrat dokonËno konËati pred publiciranjem v reviji Elec-tra oziroma pred leto?njim generalnim zasedanjem Cigre. Med ta gradiva sodi najnovej?a bro?ur-na izdaja dokumenta o vodnikih najnovej?ih tehnolo?kih izvedb za poveËanje prenosne moËi nadzemnih vodov (Conductors for the Uprating of Overhead Lines). Gre za problematiko, ki je v novej?em obdobju vse bolj v ospredju, in sicer zaradi nujnosti poveËevanja prenosnih moËi nadzemnih vodov ob vse ostrej?ih oko-ljevarstvenih zahtevah. To pa povzroËa vse teajo pridobitev novih tras in zgraditev novih prenosnih objektov. V tem gradivu je zajeta vrsta vodnikov, od klasiËnih do najnovej?ih tehnolo?kih izvedb, ki jih je mogoËe uporabiti ob ustrezni tehni?ko-ekonomski argumentaciji. Ta problematika je pravkar iz?la v okviru Cigre Paris, v obliki posebne bro?urne izdaje (publikacija ?t. 244, april 2004), v kraj?i obliki pa v najnovej?i izdaji revije Electra (publikacija ?t. 213, april 2004). V sklepni kontrolni fazi je bilo zelo ob?irno delovno gradivo o doloËevanju faktorja magnetnih izgub pri veËplastnih dvokovinskih vodnikih razliËnih tehnolo?kih izvedb (AC Resistance Brochure of TF-2), kjer so poleg matematiËnega modela doloËevanja magnetnih izgub v vodnikih podani tudi primerjalni laboratorijski rezultati meritev na izbranih tipih vodnikov. Pri tem je zanimiva odvisnost magnetnih izgub v vodniku od ?tevila plasti in od koraka pletenja, torej od tehnolo?ke izvedbe vodnika samega. To je bilo tudi dokazano z laboratorijskimi meritvami, opravljenimi v laboratorijih avstralskega CSI-RA, pod vodstvom priznanega strokovnjaka dr. V. T. Morgana, in v laboratorijih Veiki v Budimpe?ti. Tudi to gradivo bo v kratkem iz?lo v naslednjih publikacijah pari?ke Cigre. Poleg raznih metod doloËevanja povesov pri klasiËnih vodnikih in Svetovna elita tokrat v Elesu. 53 54 pri vodnikih novej?ih tehnolo?kih izvedb, problematike razle-dovanja (De-Icing) pri nadzemnih vodih in problematike dinamiËnih obremenitev pri veËsis-temskih daljnovodih ta ?tudijska delovna skupina obravnava tudi problematiko termiËnega obna?anja vodnikov in optiËnih vodnikov v stacionarnih in v ne-stacionarnih stanjih (kratkostiË-ne razmere). Ustrezno metodologijo za doloËevanje adiabatskega segrevanja vodnikov v nestacio-narnih pogojih je ta delovna skupina v preteklem nekajletnem obdobju ae predloaila, kar je bilo v veË delih tudi objavljeno v reviji Electra. Sedanje najnovej?e raziskave so osredotoËene na optiË-ne vodnike tipa OPGW, katerih uporaba je v zadnjem obdobju zajela velik obseg ne samo pri nas, temveË tudi po svetu. Pri tem se zasleduje kombinirani vpliv mehanskih obremenitev (problem lezenja) in termiËnega obremenjevanja le-teh, vkljuËno s prouËevanjem neposrednih udarov strele v vodnik OPGW, ki pri daljnovodih rabi hkrati kot za?Ëitna vrv pred atmosferskimi razelektritvami. Opazen domaËi prispevek V razpravi o termiËnih obremenitvah vodnikov in vodnikov OPGW v nestacionarnih pogojih ob kratkih stikih je dr. Franc Jakl predstavil na?, slovenski prispevek - Determining Coupled Problems for Current and Temperature Distribution with the Electromagnetic Field Analysis Tools over the Cross-Section of the Overhead Conductors - katerega avtorji so mag. Miro Aunec, dr. Igor TiËar in dr. Franc Jakl. V referatu je analiziran problem vpliva koanega uËinka na porazdelitev toka oziroma tokovne gostote po prerezu vodnika tipa Al/Je 490/65 in vodnika OPGW tipa Optoflex ASB 1.2.3s (Ay/ACS 151/29-15.3). Podan je matematiËni algoritem za doloËitev porazdelitve tokovne gostote po prerezu cevastega vodnika na podlagi Maxwellovih enaËb iz teorije elektromagnetnih polj z uporabo metode konËnih elementov in raËunalni?kega programa Ele-fand 2D. Na podlagi tega modela je bilo ugotovljeno ustrezno segrevanje z razvitjem algoritma doloËitve porazdelitve tokovne gostote z upo?tevanjem koanega uËinka na veËplastnem golem vodniku za nadzemne vode tipa Al/Je 490/65 in na optiËnem vodniku OPGW, ki sta na splo?no uporabljena prvi kot tipiziran fazni vodnik, drugi kot svetlovodni za?Ëitni vodnik v elektroenergetskem prenosnem omreaju Slovenije. Dobljeni rezultati pa so bili primerjani z na?imi laboratorijskimi raziskavami -raziskave dr. Franca Jakla - in z nekaterimi tujimi, kot na primer na podobnem vodniku tipa ?grackle«, ki se veliko uporablja v ameri?kem in kanadskem visokonapetostnem prenosnem sistemu - raziskave dr. V. T. Morgana iz raziskovalnega in?tituta CSIRO Sydney/ Avstralija in dr. J. S. Barretta ter dr. R D. Findlaya iz Kanade. Tak?ne raziskave so predvsem pomembne z vidika doloËitve termiËnih naprezanj znotraj posameznih slojev daljnovodnega vodnika oziroma vodnika OPGW ter drugih svetlovodnih vodnikov podobnih tehnolo?kih izvedb. Ogled naravnih lepot Slovenije V skladu z dosedanjo prakso in po nepisanem pravilu smo kot organizatorji tega sreËanja omogoËili vsem udeleaencem tudi ogled nekaterih na?ih naravnih zname- nitosti. V programu je bil ogled Postojnske jame, ki bo po zatrjevanju vseh navzoËih ostal v trajnem spominu, in Kobilarne Lipica, ki pa je bila aal zaradi pozne ure ae zaprta. Med tehni?kimi zanimivostmi pa smo pokazali tudi obnovljeno transformatorsko postajo v DivaËi z najnovej?o transformatorsko enoto 300 MVA, 400/110 kV in terensko meteorolo?ko postajo, ki skupno z drugimi meteorolo?kimi postajami v BeriËevem, Podlogu in Mariboru tvorijo glavni meteorolo?ki poligon za zajemanje meteorolo?kih podatkov, ki so potrebni za obratovalni monitoring termiËne obre-menljivosti nadzemnih vodov v prenosnem elektroenergetskem sistemu Slovenije. Ta veËletni projekt je trenutno v sklepni izvedbeni fazi in se bo lahko po dokonËni zgraditvi enakovredno primerjal z drugimi projekti, ki so bili v preteklem desetletnem obdobju zasnovani in obravnavani prav v okviru te mednarodne ?tudijske delovne skupine. Bilo nam je v posebno zadovoljstvo organizirati to sreËanje prav na na?ih tleh in s tem pokazati del na?ih naravnih lepot, hkrati pa omogoËiti medsebojno izmenjavo znanstvenih in strokovnih izku?enj na ?ir?em mednarodnem podroËju. Dr. Franc Jakl LIVI OZEMLJEVANJA NEVTRALNE TOČKE SREDNJENAPETOSTNIH OMREŽIJ Slovenski nacionalni komite Sloko Cired je 23. marca letos v Zdravilišču Dobrna organiziral drugo delavnico z naslovom Vpliv ozemljevanja nevtralne točke srednjenapetostnih omrežij na kakovost dobave električne energije. Delavnico na zelo zanimivo aktualno temo je pripravil organizacijski odbor v sestavi mag. Krešimir Bakič, Franc Leskovec, Srečko Mašera, Miloš Protič in mag. Zvonko Toros. Velika udeležba na delavnici z več kakor 90 slušatelji je pokazala, da je obravnavana tema v slovenskem prostoru zelo aktualna in da je zanimanje za že delujoče rešitve ozemljevanja srednjenapetostne mreže v drugih evropskih državah zelo veliko. V dopoldanskem delu so bile predstavljene izkušnje slovenskih strokovnjakov s področja ozemljevanja srednje-napetostnega omrežja. V sklepih, ki sta jih povzela Srečko Mašera iz Elektra Celje in Miloš Protič iz Elektra Primorska, slovenski elektrodistributerji ugotavljajo, da je v našem prostoru zdaj v uporabi ozemljevanje nevtralne točke preko maloohmskega upora. Nadgradnjo tega sistema pomenita prigrajevanje dušilk niz-koohmskemu uporu ter shunt stikalo. Slabosti sedanjega sistema naj bi bile tako odpravljene. Razvoj ozemljevanja nevtralne tome v Evropi V popoldanskem delu so bili predstavljeni prispevki mednarodno priznanih strokovnjakov iz obravnavanega področja. V Evropi se kaže razvoj ozemljevanja nevtralne točke v smeri reso-nančnega ozemljevanja z dvema različicama. Prva različica predvideva zvezno regulacijo toka zemeljskega stika z dušilko z zračno režo, druga pa stopenjsko regulacijo z izvedenimi odcepi reso-nančne dušilke. Pot do enotnega načina ozemljevanja nevtralne točke srednjenapetostnega omrežja »Namen delavnice je bil doseči enotno usmeritev slovenskih elek-trodistribucijskih podjetij pri reševanju problematike ozemljevanja nevtralne točke srednjenapetostnega omrežja. Pri prehodu na novi sistem ozemljevanja je treba upoštevati okolje v pogledu obstoječih zaščit in ozemljitvenih sistemov srednjenapetostne mreže kakor tudi zakonodaje s tega področja. Delno bodo te rezultate dale tudi študije, ki jih nekatera elektrodistribucijska podjetja že izdelujejo, druga pa jih še bodo. Glede na kompleksnost problema se bodo pojavljale vmesne rešitve, za katere ni nujno, da bodo tudi končne. Naloga distribucijskih podjetij je sprejeti enoten način ozemljevanja nevtralne točke srednjenapetostnega omrežja,« so sklenili strokovnjaki Sloko Cired. Strokovnjaki so povedali Mag. Zvonko Toroš, Elektro Primorska: »Strokovna delavnica je ena Vse foto Drago Papler Dejavnost slovenskih elek-trodistributer-jev je potrdila strokovna delavnica Sloko Cired v Zdravili?Ëu Dobrna na eno najbolj zanimivih tem: Vpliv ozemljevanja nevtralne toËke srednjenapeto-stnih omreaij na kakovost dobave elektriËne energije. 55 56 izmed oblik strokovnega izobraževanja pri Sloko Cired sekciji elektrotehnikov Slovenije. Druga delavnica z naslovom - Vpliv ozemljevanja nevtralne točke srednjenapetostnega omrežja na kakovost dobave električne energije - je poskus odgovora na danes zelo aktualno temo v distribuciji, to je kakovost električne energije v širšem pomenu. Usmerjenost distribucije k odjemalcem zahteva skrbno spremljanje kakovosti električne energije in nenehno izboljševanje. Zbrana je bila vsa domača strokovna javnost in predstavniki -strokovnjaki iz tujih držav. Domača strokovna javnost je zajela distribucijo, fakulteti za elektrotehniko in Elektroinštitut Milan Vidmar. V navedenem referatu z naslovom Kakovost električne energije danes in jutri sem se osredotočil na število prekinitev, ki jih zazna odjemalec na merilnem mestu. Na primeru podatkov Elektro Primorske so bile prikazane prekinitve zaradi načrtovanih del in prekinitve zaradi izpadov, ki skupaj tvorijo dolgotrajne prekinitve. Pomemben delež sestavljajo kratkotrajne prekinitve, kar 54 odstotkov. Prav te prekinitve so v neposredni povezavi s sistemom obratovanja srednjenapetostnega omrežja, kar je glavna tema delavnice. Prikazal sem, kako lahko uspešno zmanjšamo te kratkotrajne prekinitve s shunt odklopniki. Prekinitve, ki v 28 odstotkih nastajajo zaradi načrtovanih del in v 17 odstotkih zaradi okvar, je mogoče zmanjšati le deloma, potrebna pa bi bila Mag. Zvonko Toroš precejšnja denarna vlaganja. Kakovost električne energije je kompromis med vsemi akterji energetskega trga. Treba je uskladiti zahteve z denarnimi, prostorskimi in strokovnimi možnostmi. Za slovenske razmere je posebej zanimiva francoska izkušnja, zaradi podobnosti sistemov ozemljevanja srednjenapetostnega omrežja. Pomembno je opozoriti tudi na nekatere specifične pogoje, kot so: zelo velik izokeravnični nivo, velike dodatne obremenitve in pogoste naravne ujme. Navedeno neposredno vpliva na število in trajanje prekinitev električne napetosti.« Milan Vižintin, Elektro Celje: »Vsa 20 kV in večina 10 kV omrežij v Sloveniji so ozemljena v Sloveniji preko maloohmskega upora, ki omejuje tok enopolnega kratkega stika na 150 A. Za zanesljivejšo, varnejšo in kakovostnejšo dobavo električne energije ter za zaščito selektivnega obratovanja srednjenapetostnega omrežja smo v Elektru Celje v sodelovanju z Elektroinštitutom Milan Vidmar udejanili dve rešitvi. Prvi ukrep je shunt stikalo, s katerem smo skušali pri obstoječi ozemljitvi transformatorja preko maloohmskega upora vzdrževati obstoječi sistem, način obratovanja in zaščite ter s tem izboljšati kakovost dobavljene električne energije. Ta rešitev se je pokazala kot zelo dobra, kar so tudi dokazali rezultati študije in rezultati meritev v živo. Druga rešitev pa je bila Milan Vižintin omejevanje kapacitivnega toka zemeljskega stika z vgradnjo du-šilke na obstoječi upor za ozemljitev nevtralne točke transformatorja. Tudi ta se je pokazala kot zelo učinkovita, kar so tudi tu potrdili rezultati študije in meritev v živo. Elektro Celje je kot prvo slovensko elektrodistribu-cijsko podjetje na podlagi skupnih raziskav, ki smo jih opravili z Elektroinštitutom Milana Vidmarja, kot nosilec teh nalog v slovenski distribuciji obe rešitvi preizkusil v praksi. Shunt stikalo je bilo vgrajeno v RTP 110/20 kV in februarja 1999 vključeno v obratovanje. Vgradnja dušilke z iodcepi 50-100-150 A za omejevanje kapacitivne komponente ze-meljskostičnega toka v RTP 110/ 20 kV Krško je bila udejanjena oktobra 2001. Drugim distributerjem priporočamo za prvo rešitev vgradnjo shunt stikala, ker se je ta pokazala kot zelo učinkovita pri zelo zanesljivi in kakovostni dobavi električne energije. Ker pa je bila povezana s precejšnjimi denarnimi sredstvi, je ostala nekoliko odmaknjena in kljub učinkovitosti ni zaživela.« Rado Isakovic, EIMV: »Prikazal sem zgodovino raziskav ozemljevanja nevtralne točke srednjenapetostnega omrežja, ki traja od leta 1959. Pri sedanjem obratovanju ozemljitve nevtralne točke preko upora, to je indirektni nevtralni ozemljitvi, je v bistvu ozemljevanje transformatorja na srednjenapetostnem omrežju največji problem. Precej energije, znanja in raziskav Dr. Rafael Mihalic smo vložili v to, da smo te postaje s čim manjšimi stroški prilagodili na obstoječe obratovanje.« Stane Vižintin, EIMV: »V svojem referatu sem skušal prikazati, kakšen vpliv ima sprememba ozemljevanja nevtralne točke v srednjenapetostnem omrežju na prenapetosti in vse, kar je povezano s koordinacijo izolacije. Obravnava predvsem izolacijo že vgrajenih naprav in pre-napetostne odvodnike, ki so tudi povezani s koordinacijo izolacije. Ugotovitve so naslednje: izolacija naprav najverjetneje ustreza, ker ne pride do nobenih bistvenih sprememb glede prenapetosti. Prenapetostni odvodniki pa so zaradi daljšega časa trajanja zemeljskih stikov lahko preobremenjeni, vendar morajo vse te stvari potrditi neke širše raziskave.« Rudi Voncina, EIMV: »ZeleU smo pokazati, da se o načinu ozemljevanja srednjenapeto-stnih omrežij že od nekdaj razmišlja. Do sedanjega načina smo prišli s številnimi analizami, pogovori in preizkusi. Sistem smo v zadnjih letih precej posodobili in ga s tem občutno izboljšali. Prehoda na novi način ozemljevanja pa ne bodo ovirale le tehnične težave, temveč tudi in predvsem administrativne. Slednje zajemajo vse ustrezne akte zakonodajalca, dosledne prevode standardov in nazadnje izdelavo novih navodil o obratovanju. Koliko boljši bo novi način ozemljevanja - če bo seveda sprejet - pa se bo v praksi pokazalo v štirih do petih letih.« Mag. Drago Bokal, EIMV: »Moja tema je bila zanesljivost napajanja odjemalcev z električno energijo s stališča ozemljevanja nevtralne točke. Prikazal sem vrednosti kazalcev zanesljivosti za slovenski distribucijski elektroenergetski sistem, v katerih mejah se gibljejo, in ocenil, kaj pomeni sprememba načina ozemljevanja nevtralne točke za kratkotrajne izpade napajanja odjemalcev; to so izpadi do treh minut. Posamezni izpad na odjemalca smo stroškovno ovrednotili. Ugotovili smo, da je treba zanesljivost vedno kompleksno obravnavati, tako stroškovno kot tudi glede časa in trajanja izpadov - in za vsak posamezni primer poiskati ustrezno rešitev.« Dr. Rafael Mihalič, Fakulteta za elektrotehniko Ljubljana: »Moj referat je bil bolj preglednega značaja, poudariti sem želel predvsem vprašanja in nekatere možne rešitve pri zagotavljanju selektivnosti nadtokovne ze-meljskostične zaščite v distribucijskih elektroenergetskih omrežjih, zlasti pri nizkoohmski ozemljitvi omrežja. Kakih splošnih priporočil ni mogoče dati. S temi vprašanji se namreč ukvarja precej strokovnjakov - in če bi bila mogoča idealna rešitev, bi jo verjetno že našli. Treba je spremljati stanje tehnike in enostavno za vsak konkreten primer najti primerno rešitev in jo seveda tudi denarno ovrednotiti. Le tako bomo lahko prišli do najboljših rezultatov. Na Fakulteti za elektrotehniko se Rado Isakovic, Stane Vižintin, Rudi Voncina in mag. Drago Bokal ukvarjam s koordinacijo nadtokovne zaščite v industrijskih po-strojih, s koordinacijo zemeljsko-stične zaščite v industrijskih po-strojih, s simulacijo dinamike elektroenergetskih sistemov, ugotavljanja stabilnosti itd.« Dr. Jože Voršic, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Maribor: »Predstavil sem prehod motenj iz visokonapetostnega omrežja na srednjenapetostno in nizkonapetostno omrežje. Gre za kakovost električne energije pri zadnjih odjemalcih in problem, da imajo distribucijska podjetja pogodbo samo s končnim odjemalcem, niso pa kriva za motnje, ki nastajajo. Motnje včasih nastajajo v prenosnem omrežju in so potem ta razmerja še nedoločljiva. Imamo sicer Agencijo za energijo, toda kot smo lahko slišali, še niso dobili nobenega takšnega spora v reševanje. Naš pristop pa bi naj dokazoval, ah je motnja, ki se pojavi v nizkonapetostnem omrežju pri odjemalcu, posledica dogajanj v samem omrežju pri odjemalcih ah pa prihaja iz javnega omrežja. Ta problem bi bilo treba razčistiti in tudi pravno razrešiti, še preden bo prišlo do reševanja posameznega primera.« Ervin Seršen, Agencija za energijo RS: »Poudarek referata, ki smo ga pripravili na Agenciji za energijo, je bil povezati ceno za uporabo omrežja in ceno, ki se plačuje za omrežnino, s kakovostjo. Kakovost namreč delimo na komer- Dr. Jože Voršic 57 58 cialno kakovost, na zanesljivost napajanja in na kakovost napetosti. Pri tem je največji problem, da se na odprtih trgih po svetu pojavljajo veliki električni mrki. V tem pogledu tudi regulatorji v drugih državah iščejo svoje rešitve, predlagajo oziroma zahtevajo od podjetij določene ukrepe, in to nameravamo narediti tudi mi. V idejnih smernicah so ti ukrepi takšni, da bi pri komercialni kakovosti imeli dve vrsti ukrepov, eni bi bili takšni, da bi se samo javno pokazali, da bi lahko podjetja med sabo primerjali tudi nestrokovnjaki, druga vrsta pa je, da bi pri neizpolnjevanju določenih individualnih parametrov komercialne kakovosti dobili odjemalci odškodnino ali popust pri takih storitvah. Pri zanesljivosti pa bi bili ti ukrepi takšni, da bi posamezna podjetja povedala v svojih investicijah, za koliko bodo izboljšala svojo do-bavljivost oziroma koliko manj bo prekinitev napajanja, in to bi mi potem šteli kot upravičene stroške. Pri kakovosti napetosti je še veliko vprašanj, pojavljajo se fenomeni, kot so višji harmoniki, upadi napetosti itd. Tu gre za trinajst kriterijev. Vizija je časovno opredeljena, standarde bi določili do sredine letošnjega leta, nato bi jih poldrugo leto imeli poskusno v obdelavi, leta 2006 pa bi prešli v uradno zakonodajo.« Srečko Mešera, Elektro Celje: »Druga delavnica je bila sestavljena iz dveh delov, dopoldan smo več pozornosti namenili domačim izkušnjam, tako da so se Ervin Seršen predstavili distributerji, sledile so izkušnje EIMV ter izkušnje obeh fakultet in Agencije za energijo. V popoldanskem delu pa smo povabili tujce, ki so predstavili svoje izkušnje. V sklepih študij bodo opredeljene naše nadaljnje usmeritve. Kratkoročne rešitve bomo sprejemali v petih do desetih letih, dolgoročne pa čez deset let in več. Takrat bomo že tako veliki, da se bomo moraH zgledovati po naših sosedih, predvsem po zahodnoevropskih državah. Tam že imajo nekoliko drugače izvedeno ozemljevanje srednjenapetostne mreže, že nekaj časa poteka trgovanje z električno energijo in prav tako že nekaj časa na nekoliko drugačen način ugotavljajo kakovost dobave električne energije. Kratkoročno vemo, da ne bomo mogli postaviti sistema v neko drugo obliko, in zanesljivo se bomo še naprej lotevali na nadzemnih vodih rešitev z vgradnjo shunt stikal, v kabelski mreži pa bo po vsej verjetnosti treba pri-graditi kakšno dušilko z nizkoo-hmskim uporom. Sčasoma, ko bo ta tok že toliko narasel, se bo našla še kakšna kombinacija, takšna, kakršno zdaj uporabljajo tujci. Prigradili bomo kakšno dušilko z nizkoohmskim uporom, kakšno manjšo regulacijsko dušilko z nizkoohmskim uporom in menim, da bo to v študiji, ki bo zanesljivo sledila tej delavnici, bolj podrobno obdelano.« Franc Leskovec, Elektro Ljubljana: »Vsekakor bo treba uskladiti kakovost električne energije z zah- Srečko Mešera tevami predpisov zahtevnih odjemalcev in z ekonomskimi možnostmi celotnega sistema ter s ceno, ki jo bodo priznali odjemalci za prenos električne energije do teh odjemalcev. Pri uvajanju novega načina ozemljevanja nevtralne točke je treba upoštevati okolje, v katerem bi ga udejanili, in sicer obstoječo relejno zaščito in avtomatizacijo, smeri razvoja novih relejnih zaščit in avtomatizacije ter smeri razvoja srednjenapeto-stnega omrežja. Pri tem mislim predvsem na pospešeni prehod na kabliranje, ki se ga bomo lotili tudi pri nas, izvedbo ozemljitev in zaščite pred električnim udarom v transformatorskih postajah 20/04,4 kV in nizkonapetostnem omrežju. Prav tako je treba upoštevati tehnične normative in standarde. Naj poudarim, da še vedno veljajo tehnični normativi in standardi iz naše nekdanje skupne države. Na posvetovanju so strokovnjaki sicer podajali krivulje napetosti dotika, ki izhajajo na predpisih IEC in harmoniziranih standardov, čeprav zaradi kontinuitete starih zakonov še vedno veljajo nižje vrednosti na osnovi tehničnih predpisov nad 1000V V kratkem zato pričakujemo uskladitev zakonodaje tudi v našem elektroenergetskem sistemu. Prepričan sem, da je treba vse rešitve iskati študijsko, z idejnimi projekti. V Elektru Ljubljana že več kakor pol leta deluje posebna skupina, ki proučuje uvajanje novega sistema obratovanja nevtralne točke v objektih Elektra Ljubljana.« Drago Papler Franc Leskovec K* MM lllilllHiimiiilillil'lHM UL Maja je bilo na organiziranem dnevnem trgu elektriËne energije prodanih 20.363 MWh, kar je za 39 odstotkov veË v primerjavi z lanskim majem. Slovenski indeks SLOeX je v povpreËju maja zna?al 5.949 in je bil za dobrih 14 odstotkov niaji kot maja lani. Razen treh trgovalnih dni maja, ko je dnevna koliËina prodane elektriËne energije presegla 2.500 MWh, so se drugi trgovalni dnevi v povpreËju sklenili pri 441 MWh. PovpreËno relativno nizke prodane dnevne koliËine elektriËne energije so bile posledica majhnega povpra?evanja, na katerega so vplivale relativno nizke temperature maja oziroma manj?a uporaba klimatskih naprav in poslediËno manj?e potrebe po elektriËni energiji, saj so udeleaenci trgovanja veËino elektriËne energije ae kupili vnaprej na zaËetku leta na bilateralnem trgu. Rezultat majhnega povpra?evanja na slovenskem dnevnem trgu se odraaa tudi v cenah, ki so se maja povpreËno gibale za tri odstotke niaje od povpreËnih dnevnih cen Phelix Day Base na nem?kem trgu EEX. PRODANA ELEKTRONA ENERGIJA PO URAH V MAJU 2004 Borzen, organizator trga z elektriËno energy o, d. o. o., je maja na organiziranem trgu elek-triËne energije uvedel trgovanje z dvema novima standardiziranima produktoma - evrotra-pezno in evronoËno energijo -, s katerima poteka trgovanje po sprotnem naËinu trgovanja. Evrotrapezna energija je elektriËna energija v bloku ur od 8.00 do 20.00. EvronoËna energija je elektriËna energija v bloku ur od 00.00 do 8.00 in od 20.00 do 24.00. Predvsem z uvedbo evrotrapezne energije se je Borzen pribliaal trgovanju na drugih evropskih trgih elektriËne energije. Posli z novima produktoma so bili sklenjeni ae v prvem mesecu uvedbe produktov, Ëeprav v manj?ih koliËinah, kar je tudi posledica relativno majhnega povpra?evanja v tem obdobju. Skupna koliËina prodane pasovne energije se je konËala pri 16.224 MWh, trapezne energije 2.048 MWh, noËne energije 1.264 MWh, urne energije 95 MWh, evrotrapezne energije 612 MWh in evronoËne energije 120 MWh. DELEŽI TRGOVANJA S STRANDARDNIMI PRODUKTI V MAJU 2004 URNA ENERGIJA v MWh; 95; 0,47% NOČNA ENERGIJA v MWh; 1.264; 6,21% TRAPEZNA ENERGIJA v MWh; 2.048; 10,06% EU TRAPEZNA v MWh; 612; 3,01% EU NOČNA v MWh; 120; 0,59% PASOVNA ENERGIJA v MWh; 16.224; 79,67% wimvih/ 111 iM'li'lM Ul'llWllli Maja so udeleaenci trgovanja izredno veliko poslov sklenili s produktom noËne energije, ki je imela 6,21-odstotni delea oziroma maksimalni meseËni delea v letu 2004. V letu 2003 pa je zna?al delea trgovanja z noËno energijo komaj slab odstotek. Zanimiv je pregled prodane povpreËne urne elektriËne energije posa- | meznih produktov. Pasovne energije je bilo v J povpreËju v posamezni uri prodane 676 3 MWh, noËne energije 158 MWh v povpreËju v bloku ur od 1 do 6, 23 in 24, trapezne 128 MWh (v bloku ur od 7 do 22). Z drugimi standardiziranimi produkti se je trgovalo v manj?ih koliËinah: z evrotrapezno energijo 51 MWh na uro, evronoËno energijo 10 MWh na uro in z urnimi produkti v povpreËju komaj 4 MWh na uro. PovpreËna meseËna cena pasovne energije je zna?ala 6.103 SIT/MWh, trapezne energije 7.857 SIT/MWh, noËne energije 4.234 SIT/MWh, evrotrapezne energije 8.467 SIT/MWh in evronoËne energije 6.300 SIT/MWh. SKUPNI PROMET NA DNEVNEM TRGU V VREDNOSTI SLOeX V MAJU 2004 M ¦ ¦ ¦ ¦ ¦ I ¦ ¦ ¦ I ¦ - - ¦ !¦-¦¦¦¦ fS&f&S/f&ff/Mfffffffff/fff/ 59 k^KRB ZARADI TRŽNE MOČI PONUDNIKOV ELEKTRIKE Je bila deregulacija z vidika reševanja problematike, povezane s tržno močjo podjetij, uspešna ali neuspešna? Odgovor je odvisen od tega, ali nanj poskušamo odgovoriti z vidika prevladujoče neokla-sične ekonomije ali z vidika institucionalne ekonomije. Razlika med tema dvema pristopoma se ne nanaša le na prepoznavanje problemov, kot so na primer izkoriščanje trzne moči ali upoštevanje socialnih dejavnikov, ampak tudi na obseg in naravo regulacije. 58 Lo 60 Vsvojem bistvu poskuša prevladujoča neoklasič-na ekonomija dokazati, da bodo na konkurenčnih trgih - potem ko bo odstranjena javna regulacija in zagotovljen odprt dostop konkurentom - viri razdeljeni učinkovito, javna podjetja pa bodo v svojih panogah lahko obdržala tržno moč. Trg naj bi bil torej po neoklasični teoriji tudi v primeru tržne moči podjetij učinkovit. Tržna moč se lahko odraža tudi kot zmožnost, da podjetje zadrži proizvodnjo na enaki ravni in dvigne cene nad konkurenčno tržno ceno, vendar neoklasiki trdijo, da naj bi ta potencialna možnost zlorabe hitro izginila. To naj bi se zgodilo zaradi naraščajoče razpoložljivosti informacij, novih tehnologij in dostopa do boljših dobavnih možnosti. Glede na dejanski razvoj dogodkov na elektro trgih v EU, ki vprašanje tržne moči čedalje bolj zaostruje, smo lahko skeptični do teh napovedi. Institucionalna ekonomija se osredotoča na tržni neuspeh in tržno moč, saj sta to osrednja dejavnika, ki zahtevata posredovanja države in regulacijo. Tržna moč je opredeljena kot dinamičen proces, ko podjetje izrablja svoje prednosti, ki jih ima na področju cen, tržne strukture in političnih strategij. Ce podjetje svoj položaj spretno izrabi, po- tem si lahko na ta način pridobi dominantni položaj, ki pa ima pogosto za posledico (neupravičeni) dobiček. Kaj pravi konkurenčne zakonodaja Ce si pogledamo konkurenčno zakonodajo v Sloveniji, ki je pomembna tudi za trg električne energije, lahko najdemo naslednje zakone: Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence, Zakon o varstvu konkurence, Zakon o varstvu potrošnikov in Zakon o dostopu do informacij javnega značaja. Področje zlorabe prevladujočega položaja podjetja ureja v Sloveniji Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK). Omenjeni zakon v 10. členu opredeljuje prevladujoči položaj podjetja kot položaj, ko podjetje glede določenega blaga ali določene storitve nima konkurentov aH ima na trgu le nepomembno konkurenco ali ima v primerjavi s konkurenti občutno boljši položaj glede na tržni delež, možnosti financiranja, možnosti za nakup in prodajo ali glede na dejstva, ki druga podjetja ovirajo pri vstopu na trg. Glede na ZPOmK ima podjetje prevladujoč položaj na trgu tudi v primeru, če je njegov delež prodaje ali nakupa blaga ali storitve v Sloveniji večji od 40 odstotkov. V primeru dveh podjetji ali več podjetij, imajo le-ta prevladujoč položaj na trgu, če med njimi ni pomembnejše konkurence in je njihov skupni delež prodaje aH nakupa blaga ali storitve v Republiki Sloveniji večji od 60 odstotkov. Podjetje ima na trgu prevladujoč položaj v primeru, če ima takšno ekonomsko moč, da se lahko obnaša dokaj neodvisno glede na svoje konkurente, kupce, dobavitelje in ne nazadnje tudi glede na končnega porabnika. To mu omogoča, da oblikuje ceno svojega proizvoda oziroma storitve nad raven cene konkurenčnih podjetij. Prevladujoč položaj mu omogoča tudi, da omejuje proizvodnjo, konkurenco, napredek in podobno. Prevladujoč položaj podjetja vedno izhaja iz primerjave s položajem določenega podjetja oziroma podjetij na konkretnem trgu. Zato je določitev prevladujočega položaja zelo zahtevna. V konkretnem primeru je treba najprej določiti upoš-tevni trg, nato pa šele ugotoviti morebitni prevladujoči položaj podjetja na tem trgu. Treba je poudariti, da sam prevladujoč položaj ni prepovedan, prepovedano je izkoriščanje prevladujočega položaja. Vendar ob branju zakonodaje in razmišljanju o realnosti slovenskega elektroenergetskega trga lahko pridemo vsaj do ugotovitve, da je to področje zelo aktualno tudi za Slovenijo. Problematike trzne moči v elektroenergetski panogi Na splošno obstaja nekaj okoliščin, ki zbujajo skrbi na področju tržne moči na posameznih trgih. Tako se tržna moč lahko pojavlja in odraža v naslednjih področjih: /. Pogodbe, povezave in tajni dogovori med horizontalnimi konku- renti: na odprtem trgu lahko prihaja do strateškega obnašanja in nelojalne konkurence. Horizontalni konkurenti si namreč krepijo tržno moč s sklepanjem skupnih pogodb, medsebojnimi povezavami ali s tajnimi dogovori. Nekaj primerov: dogovor dobaviteljev, da si ne bodo konkurirali za določen segment kupcev, kartel-no določanje cene in podobno. Na zaprtem trgu takšni dogovori niso bili tako pogosti, na odprtem pa so vse bolj. 2. Enostransko obnašanje podjetij: problematiko tržne moči v elektroenergetski panogi ustvarjajo tudi enostranske poteze podjetij, katerih temeljni namen je preprečiti vstop novega konkurenta na trg in s tem zaščititi svojo dolgoročno sposobnost za zviševanje cen nad konkurenčno raven. Primer takega obnašanja so na primer omejevanje dostopa do omrežja, diskriminacija novih konkurentov in podobno. 3. Vsiljevanja pravil prakse: do zmanjšanja konkurenčnosti prihaja tudi v primerih, ko tržna moč omogoča enemu podjetju, da enostransko vsiljuje »pravila prakse« (»rules of practice«). Zato je čedalje bolj pomembno ocenjevanje pravičnosti in učinkovitosti pravil, ki jih morajo upoštevati na primer upravljavci prenosnega omrežja, pri čemer je poudarek na transparentnosti, nediskriminatornosti in podobno. V svetu se je dogajalo, da so lahko dominantni udeleženci na trgu namreč zaradi svoje moči aH povezav vplivali na odločitve upravljavcev prenosnega omrežja, kar ima lahko za posledico diskriminacijo, posebej manjših in novih udeležencev, ter s tem omejevanje konkurence. 4. Združitve in pripojitve: horizontalna tržna moč postane osrednjega pomena v primeru združitev in pripojitev, saj imajo tako združena podjetja lahko veliko tržno moč. Tržna moč izhaja predvsem iz predlagane pripojitve sredstev (ali podobnih transakcij) na zadevnem trgu. Ugotavljanje prihodnjih posledic združevanja več podjetij na trgu pa je izjemno težavno. Slovenija in tržna moč Procesi združevanj in koncentracij elektroenergetske panoge so opazni tudi v Sloveniji in imajo 90% 80% >N 70% -S 6o% |5 50% = 40% ** 30% 20% 10% K1 K2 K3 odločilen vpliv na delovanje trga. Po eni strani je koncentracija potrebna in ima številne pozitivne posledice. Ugotavljati in preprečevati pa je treba tudi negativne posledice z vidika izrabljanja prevladujočega položaja. Kljub nekaterim negativnim tendencam in razvoju dogodkov na slovenskem elektroenergetskem trgu pa smo pravzaprav lahko zadovoljni, da so podjetja s prevladujočim položajem v državnem lastništvu. Ce bi bila v zasebnih rokah, domačih ali tujih lastnikov, bi bilo to vprašanje še bistveno bolj zaostreno. Država mora v končni fazi le upoštevati tudi makroekonomske vidike odločitev na področju elektroenergetike, saj le-te lahko vplivajo tako na panogo samo, kot tudi na številne druge vidike (gospodarska rast, inflacija, mednarodna konkurenčnost Slovenije itd). Zasebni lastniki pa na trgu delujejo z namenom maksimizacije dobička. Do zdaj najpomembnejši dogodek na tem področju pomeni združitev nekaterih najbolj pomembnih slovenskih proizvajalcev električne energije v Holding slovenske elektrarne - HSE. V zadnjem času pa lahko beremo, da naj bi se s povezovanjem slovenskih distribucijskih podjetij združile nekatere skupne funkcije, ki bi ustvarile sinergijo v celotnem elektrodistribucijskem sistemu. Skupne funkcije se kažejo pri upravljanju, trženju in skupni nabavi, skupnem načrtovanju in strategiji razvoja, skupnih standardih vzdrževanja, skupni pripravi strateških študij ter pri ustanovitvi dodatnih dejavnosti. Tržni deleži posameznih elektroenergetskih podjetij v Sloveniji so visoki. Na proizvodnem trgu dominira podjetje Holding Slovenske elektrarne, d.o.o., ki ima po predvidevanjih za 2004 okrog 64-odstotni delež v slovenski pro- izvodnji električne energije (ob upoštevanju, da samo 50 odstotkov proizvodnje iz NEK ostane v Sloveniji). Skupaj še z drugima največjima slovenskima proizvajalcema električne energije pa ima okrog 96-odstotni tržni delež. Na področju distribucije električne energije trenutno še obstaja pet distributerjev, vendar se utegne glede na informacije iz medijev položaj tudi spremeniti. Z uporabo podatkov iz leta 2002 smo izračunali, kakšen naj bi bil delež združenih distribucij (če pride do takšne ureditve). Z vidika ponudbe bi imele združene distribucije okrog 75-odstotni tržni delež na trgu na drobno v Sloveniji. Leta 2004 bi bil agregiran delež združenih distribucijskih podjetij sicer nekaj nižji, saj HSE neposredno oskrbuje nekatere, predvsem velike slovenske porabnike, ki so v preteklosti bili oskrbovani s strani distribucije. Sklepna misel Pričakujemo lahko, da se bodo vprašanja, ki zadevajo tržno moč (in zaskrbljenost v zvezi z njo), v prihodnjih letih zaostrovala. Spremljanje delovanja trga in morebitno dokazovanje izrabljanja prevladujočega položaja, je zahtevna, a nujna naloga. Slovenija kot izjemno majhen trg za zdaj nima realnih možnosti, da vzpostavi dejansko učinkovit trg z električno energijo, kjer to vprašanje ne bi bilo relevantno. Z odpravo »ozkih grl« na čezmej-nih prenosnih zmogljivostih bodo možnosti za učinkovito delovanje trga sicer boljše. Rešitve so predvsem v dobrem delovanju regulatorja, v previdni privatizaciji, v gradnji čezmejnih prenosnih zmogljivosti in novih proizvodnih zmogljivosti ter podpori vstopa novih konkurentov na trg. mag. Klemen Podjed Grafi: trž-ni 7eleLi, enem (KI), dvfh (K2) in treh (K3) največjih proizvajalcev na trgu električne energije po inštalirani moči. Vir.-Eles 61 EJASNOST PLAČEVANJA NADOMESTILA ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA Nadomestilo za uporabo stavbnega zemlji?Ëa je dajatev, ki je bila v sedanji obliki uvedena z Zakonom o stavbnih zemlji?Ëih iz leta 1984 (v nadaljevanju: ZSZ), ki v delu, ki ureja nadomestilo za uporabo stavbnih zemlji?Ë, ?e vedno velja, to podroËje pa poleg navedenega zakona ureja ?e Zakon o graditvi objektov (v nadaljevanju: ZGO) v prehodnih in konËnih doloËilih. Smisel te dajatve, ki pripada občini, na katere območju stavbno zemljišče leži, sedaj, ko se je pravica uporabe z Zakonom o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini v večini primerov preoblikovala v lastninsko pravico, ni prav jasen. Nadomestilo naj bi namreč lastnik oziroma uporabnik zemljišča plačeval za uporabo stavbnega komunalno opremljenega zemljišča, torej zemljišča, ki je opremljeno s komunalnimi in drugimi objekti in napravami oziroma obstaja možnost uporabe takih objektov, za kar pa je, vsaj pri zazidanem stavbnem zemljišču, že plačal občini komunalni prispevek. Ni nujno, da je nek objekt priključen na določeno infrastrukturno omrežje, kot je denimo elektroenergetsko distribucijsko omrežje, zadošča že samo to, da obstaja možnost priključitve na omrežje, zato se nadomestilo plačuje tako od zazidanih kot tudi od nezazidanih stavbnih zemljišč. Pri določanju višine nadomestila se upošteva zlasti: - opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami in možnost priključitve za te objekte in naprave: - lega in namembnost ter smotrno izkoriščanje stavbnega zemljišča S § s 5* 62 - izjemne ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka v gospodarskih dejavnostih. Tudi elektrodistribucijska podjetja smo vsa leta plačevala nadomestilo za uporabo tistih stavbnih zemljišč s poslovnimi stavbami, na katerih smo imela pravico do uporabe in od uveljavitve Zakona o gospodarskih javnih službah oziroma Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini naprej lastninsko pravico. V letih 1999 in 2000 pa smo presenečeni ugotovili, da nam je bil za nekatere občine odmerjen nenavadno visok znesek nadomestila, in sicer za več kakor desetkrat več kot prejšnja leta. Podobno so ugotavljali v Elesu, Telekomu in Geoplinu. Kot se je pokazalo, so nekatere občine, zlasti na območju Štajerske in Gorenjske, na podlagi svojih spremenjenih ali novih odlokov o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča nadomestilo zaračunale tudi od zemljišč, po katerih potekajo omrežja gospodarske javne infrastrukture, elektrodistribucij-skim podjetjem torej od zemljišč, na katerih se nahajajo objekti, naprave in omrežje za distribucijo električne energije. Ta površina pa je seveda precejšnja, temu ustrezno pa tudi zneski nadomestila. Pozitivne odločitve ustavnega sodišča Na takšne odločbe, ki jih je izdala pristojna davčna uprava, smo se pritožili. Po našem mnenju takšna ureditev, ki je določala plačevanje nadomestila tudi za objekte gospodarske javne infrastrukture, ni bila v skladu z ZSZ, saj pri zemljiščih, na katerih so objekti, naprave in omrežje za distribucijo električne energije, ne gre za poslovne površine, kot jih določa ZSZ. Ker pa so upravni organi pri svojih odločitvah dolžni spoštovati poleg zakonskih tudi podzakonske predpise, se je postavilo vprašanje, ali bo pritožbeni organ upošteval zgolj zakon ali pa tudi nezakonite občinske odloke. Zato smo se odločili, da pred Ustavnim sodiščem RS sprožimo postopek za oceno ustavnosti spornih občinskih odlokov. Pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti sta Elektro Gorenjska, d. d., in Elektro Maribor, d. d., vložila leta 2002. Ustavno sodišče RS je z odločbama št. U-I-257/02-33 in št. U-I-259/02-14, obe z dne 20. maja 2004, ki sta bili objavljeni v Ur. 1. RS št. 62/04, odločilo v korist Folo Dušan Jež elektrodistribucijskih podjetij in še veljavne odloke1 v izpodbijanem delu razveljavilo ter pri tem upoštevalo argumente, ki smo jih navedli v naših pobudah. V obrazložitvi je Ustavno sodišče med drugim navedlo, da imajo zemljišča, na katerih je energetska infrastruktura, posebno naravo, ki jo terja pomen tega omrežja. Ta infrastruktura zagotavlja dostopnost električne energije. ZSZ iz leta 1984 upošteva opremljenost stavnih zemljišč s to infrastrukturo in lokalne skupnosti vrednotijo zemljišča med drugim tudi glede na njihovo opremljenost z električnim omrežjem. Takšno vrednotenje stavbnih zemljišč vpliva na višino odmerjenega nadomestila tako, da uporabniki stavbnih zemljišča že v okviru nadomestila plačajo njihovo opremljenost s to infrastrukturo. Torej so nekatere lokalne skupnosti neutemeljeno opredelile zemljišča, na katerih so objekti, naprave in omrežje za prenos in distribucijo električne energije, kot poslovne površine, namenjene poslovni dejavnosti. Glede na novi ZGO, ki je povsem izrecno določil, da se nadomestilo ne plačuje od zemljišč, na katerih stojijo objekti gospodarske javne infrastrukture, so nekatere občine svoje odloke že pred izdajo odločbe Ustavnega sodišča RS same spremenile in jih uskladile z veljavno zakonodajo, pri tem pa pokazale tudi pripravljenost, da z naše strani preveč plačane zneske nadomestila vrnejo2. Čeprav se zakonska ureditev zdaj na prvi pogled zdi povsem nesporna, pa pri odmerjanju nadomestila še vedno prihaja do spornih situacij. K rešitvi zadev naj bi pripomogel projekt vrisa objektov, naprav in omrežij v kataster, dokončno pa naj bi problematiko glede obdavčitve nepremičnin uredil novi zakon, ki se že nekaj let pripravlja. Jasna Leve, Elektro Gorenjska, d. d. 1 V Močenih primerih pa tudi odloke, ki so bili v času sprejema odločitve že spremenjeni oz. niso več veljali, to pa tedaj, ko je imel pobudnik za to pravni interes, zelo splošno povedano, če odločbe o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča še niso bile pravnomočne. * Z odločbami zaračunano nadomestilo je bil namreč zavezanec dolžan plačati, Čeprav se je zoper njih pritožil, saj je pritožba zoper tako odločbo nesuspenzivno pravno sredstvo - ne zadrži izvršitve odločbe. 63 JUNIJA NOVI PREJEMNIKI CERTIFIKATOV O NACIONALNI USPOSOBLJENOSTI Postopek preverjanja in potrjevanja nacionalne poklicne usposobljenosti je v zaËetku junija uspe?no prestalo novih 55 kandidatov, prihodnjih prejemnikov certifikatov o nacionalni poklicni kvalifikaciji za programa stikalniËar v elektroenergetiki in dispeËer v centru vodenja. .^ » « 3 K* GA Kot smo v Na?em stiku ob?irneje ae poroËali pozimi, je Izobraaevalni cen-L.ter elektrogospodarstva Slovenije (ICES), skladno z Zakonom o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah, lani pridobil koncesijo za preverjanje in potrjevanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij za navedena programa. S to odloËbo mu je Ministrstvo RS za delo, druaino in socialne zadeve, pristojno za nacionalne poklicne kvalifikacije, priznalo, da izpolnjuje pogoje za izvajanje postopkov ugotavljanja in potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij, ter izdalo sklep o vpisu v register poobla?Ëenih izvajalcev navedenih postopkov. Na tej podlagi je ICES v sodelovanju z draavnim izpitnim centrom tudi tokrat, ae drugiË v zadnjem obdobju, izvedel postopek preverjanja in potrjevanja za vsako od obeh navedenih poklicnih kvalifikacij. Skozi ta zahtevni postopek, ki je bil ae marca javno razpisan in objavljen v Delu in Na?em stiku, je moralo v obliki neposrednega ugotavljanja in potrjevanja nacionalne poklicne usposobljenosti tudi 55 kandidatov. Slednji so prej v okviru programa uprav-ljalci elektroenergetskih naprav najprej sodelovali in leta 2003 oziroma v zaËetku leta 2004 kot udeleaenci na podlagi vseh opravljenih obveznosti konËali usposabljanje za stikalniËarje v elektroenergetiki oziroma dispe-Ëerje v centrih vodenja. Njihovo poklicno usposobljenost je presodila komisija presojevalcev nacionalnih poklicnih kvalifikacij v sestavi dr. Pavel Omahen, predsednik, ter Ëlana mag. Anton Lusko-vec in Dominik Boajak. Komisija je bila sestavljena na predlog ICES-a, imenoval pa jo je draavni izpitni center. Pregledala je pripravljeno dokumentacijo kandidatov in po strogih merilih strokovno ocenila njihova dokazila. Svoje delo je opravila odgovorno in v skladu s postavljenimi standardi. Ob tem kaae omeniti, da so tudi v drugi izvedeni presoji nacionalne poklicne usposobljenosti po decembru leta 2003, ko je le-to uspe?no prestalo prvih 76 takratnih kandidatov in zatem prejemnikov certifikatov o nacionalni poklicni usposobljenosti, zdaj vsi prijavljeni kandidati -njihovo ?tevilo zna?a 55 - enako uspe?no prestali tokratno presojo. Na predlog svetovalca za interne in nacionalne poklicne kvalifikacije Mateja Strahovnika so bili v tokratni izbor kandidatov za vkljuËitev v postopek izvedbe ugotavljanja in potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij ob zaposlenih v elektroenergetskih podjetjih izbrani tudi udeleaenci iz drugih, industrijskih podjetij, katerih dejavnost se bolj ali manj nana?a na elektroenergetiko. NajveË prejemnikov certifikatov tokratne presoje je tako zaposlenih v podjetjih, kot so Petrol Energetika Ravne, Paloma Sladkogorska, Elektro-Sloveni-ja, Dravske elektrarne Maribor, za njimi pa po ?tevilu usposobljenih le malo zaostajajo tudi druga Vsem 55-im kandidatom, ki so postopek ugotavljanja in potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij uspe?no prestali, so certifikate o nacionalni poklicni usposobljenosti stikalniËar v elektroenergetiki in dispeËer v centru vodenja vroËili na priloanostni slavnostni podelitvi, ki je bila v ta namen organizirana konec junija na Dravskih elektrarnah Maribor. podjetja, katerih zaposleni se prav tako usposabljajo po ICES-ovili programih za upravljalce elektroenergetskih naprav, pa njihovi zaposleni navedenih certifikatov v tokratni presoji ne bodo prejeli v tolikšnem številu. Med njimi smemo ob vseh preostalih elektroenergetskih podjetjih poudariti zlasti Eto iz Cer-kna, ruško TDR Metalurgijo, v zadnjem času pa tudi druge, kot so žalski Juteks, Feniks in Novem, celjski Elektrosignal in še številne manjše, na tem mestu neomenjene. Čedalje večje število podjetij, vključenih v pridobitev nacionalnih poklicnih kvalifikacij, kar je zlasti spodbudno, pri tem pomeni, da so se nacionalne poklicne kvalifikacije in z njimi potreba po mednarodno primerljivi in konkurenčni usposobljenosti v elektroenergetski dejavnosti uspele čvrsto zakoreniniti v panogi, ter da certifikat o nacionalni poklicni usposobljenosti kot javna listina z mednarodno veljavo dobiva čedalje večjo vrednost in veljavo tudi v širšem, z elektroenergetsko dejavnostjo bolj ali manj povezanem slovenskem gospodarskem prostoru. Skladno z maja sprejetimi dopolnitvami Energetskega zakona, ki nacionalnim poklicnim kvalifikacijam z vstavljenimi določili tudi dejansko neposredno odmerjajo ključno mesto v usposabljanju za opravljanje energetske dejavnosti, pa je pričakovati, da bo v prihodnje število tako prejemnikov certifikatov za poklicni kvalifikaciji stikalničar v elektroenergetiki in dispečer v centru vodenja kot tudi število nanovo razvitih poklicnih kvalifikacij na drugih področjih elektroenergetske dejavnosti in same energetske panoge še naraslo. Matej Strahovnik Peter van Engelshoven Številne prijatelje na Nizozemskem in po svetu je v teh dneh dosegla žalostna vest, da je januarja 2004 sredi dela odšel naš dober znanec, sodelavec, pa tudi iskren prijatelj, Peter van Engelshoven. Sodelavci ICES-a, pa tudi izobraževalci iz vse Slovenije smo se z njim pobližje spoznali zlasti v času reforme slovenskega poklicnega in strokovnega izobraževanja, ko je v letih 1996-1998 pogosteje prihajal v Slovenijo kot svetovalec in predvsem kot trener izobraževalcev. Bil je vrhunski strokovnjak, odličen pedagog-andragog ter praktik in pionir na področju inženirskega izobraževanja v srednji Evropi, Aziji in Afriki ter dejaven na številnih strokovnih področjih, predvsem pa dober in naklonjen prijatelj ICES-a v času, ko smo se morali na področju šolstva pred številnimi dokazovati, da smo »štromarji« kot izobraževalci vsaj enakovredni dotedanjim šolnikom. Petrove številne in dragocene izkušnje so nam prišle zelo prav pri razvijanju pred tem v ICES-u ustanovljenega višješolskega strokovnega programa elektroenergetike in prav Fontiys University iz Eindhovna, kateri je pripadal vse od njene ustanovitve, je bila ustanova, ki nam je s svojimi koristnimi nasveti omogočila uspešno ovrednotenje dotedanjega poskusnega izobraževanja v okviru programa Phare ter podprla naša prizadevanja po še boljšem lastnem izobraževanju v slovenskem prostoru. Prav Peter van Engelshoven je bil tisti, ki je s svojimi predlogi omogočil in podprl snovanje ICES-a v smeri modularnega načina izobraževanja, še v obdobju pred razvijanjem nacionalnemu izobraževalnemu sistemu komplementarnega sistema nacionalnih poklicnih kvalifikacij. Prav on je bil tisti, ki nam je brez zadržkov omogočil vstop v nam dotlej neznana področja učinkovitih pristopov v izobraževanju, ki so jih v Fontiys Univertity v tem obdobju razvijali. Tudi miselni koncepti kombiniranega izobraževanja na daljavo, v katerem se tradicionalni načini izobraževanja prepletajo s samostojnim učenjem in izobraževanjem na daljavo, so vsaj v osnovi rezultat njegovih intenzivnih, več desetletnih inovativnih prizadevanj, da izobraževanje tehniških strok približa ljudem na njim prijazen, dostopen in razumljiv način. Federico Flueckiger, predsednik IGIP-a, mednarodnega združenja za inženirsko izobraževanje, je prilagodljivost Petra van Engelshovna v iskanju novega in še boljšega označil za izjemno. Peter se je znal približati slehernemu kot človek in kot strokovnjak. Kot takšnega, neomajnega in neomejenega ga bodo v našem spominu morda še najbolje ohranile besede, ki jih je kot vodja številnih projektov po svetu pogosto izrekal: »Ce nečesa ne moreš storiti na način, kot bi bilo treba, potem to stori na način, ki je mogoč.« Ob njegovem odhodu dobi stavek, da ta svet postane tako prazen že, če v njem zmanjka le ena sama oseba, nov in predvsem globlji pomen. O smiselnosti življenja in njegovi polnosti, ki jo je Peter izžareval, pa tudi uspel prenesti na nas. Matej Strahovnik 65 ILEKTRIFIKACIJA BLEDA Razvoj turizma in potrebe prebivalstva na Bledu so zahtevali, da posveti luË po blejskih hi?ah, cestah in hotelih. Na Bledu so 31. avgusta 1902 prviË razpravljali o napeljavi elektrike in menili, da bi jo pridobivali skupaj za Bled, Radovljico in Begunje. Kranjska industrijska druaba - KID, predhodnica jeseni?ke aelezarne, je ae pred veË kakor sto leti spoznala, da brez zelo potrebne energije ne more biti jekla. Prvo elektrarno z izmeniËnim trifaznim sinhron-skim generatorjem je KID postavila na reki Savi, kjer si je pridobila vodne pravice od takratnih oblasti leta 1899. Za drugo elektrarno je KID zaËasno ae dobljene vodne pravice na reki Radov-ni odstopila upravi avstrijskih aeleznic, ki je leta 1903 zgradila HE Vintgar. ElektriËno energijo so namreË potrebovali pri gradnji aelezni?kega karavan?kega predora Hru?ica-Podroaca. Ko je bil leta 1906 predor konËan in odprt za promet, je Kranjska industrijska druaba 16. novembra 1906 po dogovoru za 150.000 kron odkupila HE Vintgar. Leta 1936 je bila elektrarna posodobljena. Zamenjani so bili generatorji in tekaËi turbin in obnovljena stikalna plo?Ëa. Turbine je posodabljalo avstrijsko podjetje Voight. Elektrarna obratuje ae sto let. HE Gorje, 1906 Kranjska industrijska druaba je na opu?Ëenih aelezarskih obratih v Radovni leta 1906 zgradila HE Gorje. Gradbeni naËrti zanjo so nastali 23. julija 1905 pri celov?kem podjetju Madile & Comp. Ganzov naËrt za turbine pa ima datum 2. maj 1905. Za takratne Ëase so bile naprave v HE Gorje sodobnej?e od vintgarskih.1 Ra-dovna je zajezena sto metrov nad stavbo HE. Zaprt betonski kanal, dolg 686 metrov, vodi do vo-dostana nad elektrarno. Od tu je name?Ëen tlaËni cevovod. V elektrarni sta vgrajena dva agregata s turbinama po 260 KM, ki sta neposredno spojena z generatorjema po 300 kVA, 500 V. Proizvedena elektriËna energija se najprej transformira prek avto-transformatorja z moËjo 630 kVA na napetost 0,4 k V, nato pa prek transformatorja z moËjo 1000 kVA na napetost 10 kV in se prena?a po osem kilometrov dolgem daljnovodu 10 kV prek Meaakle do aelezarne na Jesenicah. Koncesijo za HE Gorje je izdalo okrajno glavarstvo v Radovljici, 20. oktobra 1906. Odsek za napeljavo elektrike, 1907 Drugega junija 1907 so na Bledu imenovali posebni odsek za napeljavo elektrike, ki ga je vodil dr. Adolf Stengel. Leta 1908 so zaprosili za posojilo v vi?ini tisoË kron, kar je bilo verjetno namenjeno izdelavi naËrtov, ne pa za samo napravo ali napeljavo, saj je bil znesek daleË preskromen. Iz posameznih obËinskih zapiskov in razprav je razbrati, da ni bilo enotnih naËrtov in pogledov, kako izvsti elektrifikacijo Bleda. V obËinskih zapiskih je ohranjeno, da je v imenu neke mednarodne elektro druabe gospod »op iz Most predloail projekt pod imenom Zavr?nica. Ta naj bi imel veliko prednost za Bled pred drugimi projekti. Na Bledu so 21. avgusta 1908 na seji razpravljali o projektu Zavr?nica in ga odobrili, vendar pod pogojem, da bi bil izdelan do julija 1909. Vseeno pa so bili na takratni blejski obËini previdni, saj je prevladovalo mnenje, da naj bi dali prednost jezerskemu in Aumerjevemu projektu. Aumerjev naËrt, ki je stal okrog 70 do 80.000 kron, je predvideval moË 185 KS in pogon na eno turbino. NaËrt sicer ?e ni bil izpopolnjen, vendar naj bi to uredili na Okrajnem glavarstvu. Na seji 6. septembra 1909 so menili, da je treba s tem poËakati, saj bo verjetno ta vpra?anja re?evala deaelna vlada. Vpra?anje se je re?evalo poËasi, saj so bili 1. julija 1910 na obËini mnenja, da naj deaelna vlada odloËi, ali bo ta naËrt izpeljan ali ne, ker bo sicer obËina izvedla svoj naËrt. Elektrika je bila zaradi turizma vse bolj nujna, ker je ae trpel njegov razvoj. Zato so za re?evanje najpomembnej?ih komunalnih problemov poslali v letu 1910 delegacije na deaelno vlado v Ljubljano, da bi posredovali zaradi elektrike, vodovoda in regulacijskega naËrta. Za napeljavo elektrike na Bledu si je prizadeval Janez KunËiË, posestnik iz Mlinega ?t. 30. Pri tedanjem zelo znanem podjetju Siemens v Berlinu je naroËil poseben projekt za postavitev elektrarne ob Mlinskem potoku v ?Zazerju« na Bledu. Mlinski potok, po katerem se izliva voda iz Blejskega jezera v Savo Bohinjko, ima namreË precej?en padec - 31,1 metra na dolaini okrog 800 metrov dolgega potoka. Za izkoriščanje tega padca naj bi postavili jez pri tamkajšnji tovarni pohištva gospoda Zoisa, ki je bila v razvalinah. Tu bi preklopih vodo k projektirani napravi, ki naj bi služila tudi za vodni rezervoar za vodno akumulacijo s precejšnjo vodno količino v času pomanjkanja vode. Pri padcu 38,1 metra in količini vode 600 htrov na sekundo bi na eni turbini dobili največjo moč 175 KS. Centrala naj bi bila postavljena na Mhnem. Turbina naj bi bila izdelana po sistemu Francis s spiralnim oklepom in hidravlično napravo za reguliranje hitrosti take turbine. Dobili bi moč 5.200 watov. Za napeljavo toka v bližini bi postavili poseben transformator, visoka napetost pa bi bila potem speljana po vsem Bledu, za kar bi bilo potrebnih 12 transformatorjev. Ta naprava bi zadoščala za potrebe Bleda in tudi vso javno razsvetljavo. Podpora deželnega odbora Kranjske elektrifikaciji, 1908 Ze v prvih letih 20. stoletja se je elektrifikacija na Gorenjskem širše zastavila. Tako kot v vseh deželah tedanje Avstrije so se tudi na Kranjskem pojavih obsežni elektrifikacijski načrti. Deželna vlada se je vse bolj zanimala za elektrifikacijo, še posebno ko je o njej začela razmišljati Železniška uprava leta 1905, tovrstne načrte pa podpirati tudi avstrijska vlada. Tik pred prvo svetovno vojno je takratni deželni odbor spoznal, da bi bila elektrifikacija kranjske dežele izredno pomembna za gospodarsko osamosvojitev Slovencev. Javna elektrifikacija ima korenine davnega leta 1908, ko je v Kranjskem deželnem zboru dr. Evgen Lampe2 (nekdanji blejski kaplan), politik Slovenske ljudske stranke, prevzel referat za melioracije ter začel razmišljati, kako bi mogla dežela izrabljati sile svojih rek za proizvodnjo električne energije. Vodne sile na Kranjskem še niso bile raziskane, zato je deželni odbor leta 1909 naročil kataster vode, da bi lahko začel s poučevanjem izrabljanja vodne energije. Ta naj bi bila potrebna za elektrifikacijo Gorenjske, saj sta Dežel- Foto Drago Papler ni odbor in avstrijsko železniško ministrstvo načrtovala elektrifikacijo železnice v tem predelu. Petega julija 1911 se je deželni odbor za Kranjsko odločil nakupiti vse vodne pravice na levem savskem pritoku, na Završnici, in se obenem tudi odločil na njej zgraditi svojo prvo elektrarno. Zaprosil je za podelitev koncesije za izrabo vodnih sil Završnice za proizvodnjo električne energije. Kranjske deželne elektrarne so se lotile za tisti čas zahtevne gradnje prve HE Završnica. S prvimi gradbenimi deli so začeli avgusta 1911. »Glede Završnice se je omenila koncesija inženirja Jakoba To-bella že v poročilu seje z dne 28. oktobra 1910. leta. Ker je vodna moč Završnice ena najjačjih na Gorenjskem, ni smel deželni odbor biti vnemaren za nje pridobitev ter je pregovoril inženirja To-bella, da je proti odškodnini odstopil od svoje koncesije. Istočasne obravnave s posestniki gonilnih naprav in zemljiškimi lastniki ob Završnici so tudi imeli ugoden uspeh, in na ta način je deželni odbor mogel v smislu sklepa deželnega zbora 28. oktobra 1910, v začetku julija 1911. leta odrediti silotvorno napravo na Završnici,« je zapisal poročevalec dr. Lampe in podpisal deželni glavar dr. Sušteršič v Poročilu deželnega odbora o pripravah za ustanovitev deželnih hidroelektričnih naprav.3 Ob gradnji Završnice so si svoja interesna področja razdelili deželna vlada in železnica za karavanški predor ter jeseniška železarna. Slednja je obdržala vodne pravice na Radovni in Vintgarju, na Savi pa jih je odstopila deželni vladi. Potem, ko so izdelali poskusni rov, dela ne bi bilo smotrno ustaviti, zato so se pozimi 1911/1912 lotili vrtanja rova in ga 31. marca 1912 uspešno prebili. Z deli je bilo treba hiteti, saj so z minerji sklenili pogodbo o nižjih cenah dela. Takih cen pozneje ne bi mogli doseči, za pomlad 1912 je bila namreč načrtovana gradnja belokranjske železnice in raznih železniških predorov. Drago Papler 1 AlešSoklič: Sto let elektroenergetike v železarni Jesenice, Elektrotehniški vestnik 63(2): 112-121, 1996 2 Drago Papler: Dr. Evgen Lampe in Dušan Sernec, utemeljitelja ustanovitve Kranjskih deželnih elektrarn pred 90 leti - elektrobio-grafije, Naš stik št. 3, 31. 3 2003, str. 52 -53 3 ARS, spis Deželni odbor kranjski št 16.647, z dne 13. 7. 1912: Poročilo deželnega odbora o pripravah za ustanovitev deželnih hidroekktrihih naprav Od vodosta-na do stavbe stoletne HE VinWar poteka tlacii cevovod, posnetek iz leta 1986. 67 ORTRETI IN TIHOŽITJA DR. ANTONA DOLENCA V galeriji Elektra Gorenjska je bila 18. maja 2004 odprta razstava človeških likov slikarja dr. Antona Dolenca, člana Kultumo-umetniškega društva Kliničnega centra in Medicinske fakultete dr. Lojza Kraigherja. S S 3L 68 Vsvojem poklicu je kot redni univerzitetni profesor, doktor medicinskih znanosti in predstojnik institutov za patologijo in sodno medicino Medicinske fakultete v Ljubljani ter kot avtor številnih strokovnih knjig in člankov dosegel vrh možnega poklicnega uresničevanja. Potreba po umetniškem ustvarjanju ga je spremljala iz otroških let, ko je opazoval očeta - rezbarja in podobarja. S svojimi prepoznavnimi deli je v slovenski upodabljajoči kulturi navzoč že pet desetletij, v katerih je imel več kakor sto samostojnih in skupinskih razstav. Slikar dr. Anton Dolenc je predstavil likovna dela, kjer prevladujejo človeški liki z različno socialno tematiko. V pokrajini je največ kraških motivov z značilno monumentalnostjo s Krasa, Istre in otoka Krka. V zadnjem času namenja svojo upodabljajočo pozornost portretom ženskih obrazov in tihožitjem s cvetjem. V zadnjem desetletju je iz sivoze-lenega obdobja prešel na žive barve, ki izžarevajo barvitost slik. V nastajanju je kolekcija na temo Slovenski Alkatranz. Dr. Zvonka Zupanič-Slavec iz Inštituta za zgodovino medicine in predsednica Kulturno-umetni-škega društva Kliničnega centra in Medicinske fakultete dr. Lojza Kraigherja je predstavila zanimivo poklicno in umetniško ustvarjalno delovanje razstavljalca. »Amaterizem, bodisi glasbeni in likovni bodisi gledališki, je vedno ustvarjalen. Dr. Anton Dolenc je izjemen zdravnik in slikar, ki ima svoje mesto v Zvezi društev slovenskih likovnih umetnikov. Priznanje, ki so mu ga izkazali s članstvom, je staro več kakor tri desetletja. Prav vesel sem, da v tem trenutku gostimo svetovljana, kajti danes odpiramo v naši Galeriji Elektra prvo razstavo potem, ko smo 1. maja s polnimi jadri zapluli v veter Evropske unije. Medicinska znanost, slikarstvo in električni daljnovodi že doslej niso poznali nobenih meja in preko državnih meja jih vodi nek nevidni duh znanstvenika, umetnika ali električne energije. Slovenska energija napenja svoja jadra v vse smeri. Hočemo se strokovno in organizacijsko približati Evropi, postali smo člani skupnega trga električne energije, ki odpira veliko novih možnosti. Glavni cilj odpiranja skupnih trgov in varne oskrbe je v prvi vrsti zniževanje stroškov in vključevanje energetske učinkovitosti. Ze pred vstopom v Evropsko unijo smo bili del evropske kulture in umetnosti. Zdaj, po odpravi državnih meja in z vstopom v našo novo državo, pa tudi tako, da pretok električne energije za umetnost in kulturo nima meja. Umetnost sestavlja človek. Končno smo prišli do trenutka, ko sta slovenska kultura in umetnost del Evrope. In narobe, da sta evrops- ka kultura in umetnost del Slovenije,« je v govoru ob razstavi dejal član uprave Elektra Gorenjska mag. Andrej Šusteršič. V kulturnem programu je vezno besedo povzela mag. Mateja Na-dižar, umetniško druženje pa je z igranjem na flavto popestrila Lina Gantar iz Glasbene šole Kranj. Drago Papler Folo Drago Papler Portreti ženskih likov in tihožitje s cvetjem je zadnja usmeritev likovnem ustvarjanja slikarja dr. Antona Dolenca, ki razstavlja v Galeriji Elektra Gorenjska. AZSTAVA VIKTORJA ©ESTA V Ëetrtek, 27. maja, zveËer so v avli upravne zgradbe Elektra Celje pripravili zanimivo kulturno prireditev. Predsednik uprave Peter PetroviË je po kratkem kulturnem programu odprl razstavo slik akademskega slikarja Viktorja ©esta. Viktor ©est se je rodil 2. aprila 1956 v Ljubljani. Izobraaeval se je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je leta 1981 diplomiral pri profesorju Kiarju Me?ku. Po diplomi se je iz Kamnika, kjer je dotlej aivel, preselil v Maribor in se zaposlil pri Zaloabi Obzorja kot tehniËni in likovni urednik. Prelomnica v njegovem umetni?kem ustvarjanju pomeni leto 1984, ko se je odloËil posvetiti samo slikanju. V tem Ëasu je imel veË samostojnih razstav doma in v tujini. Razstava prikazuje slikarja kot odliËnega portretista, ki na podlagi umetni?ke upodobitve oseb, s pou- darkom na njihovi individualnosti, zmore portretirancu nadeti njegov notranji izraz. Ena od znaËilnosti njegovega slikarstva so spro?Ëene linije, ki dajejo vtis spontanosti, kar je ?e izraziteje, ko se ukvarja z vsakdanjimi prizori. Tudi v teh ima osrednje mesto portret, ki ostaja najbolj prepoznaven za njegova likovna dela. Pri njegovih delih ugotovimo, da je eden tistih avtorjev, ki jim je uspelo zasnovati lasten prepoznaven slog, in tudi zato lahko pri njem govorimo o doloËeni stopnji kakovosti, ki je s tem doseae- Danica Mirnik Folo Rade Kneževič Slikar pred enim svojih del SreËanje Elektra Celje letos v Kostanjevici Leto je naokoli in leto?nji dan elektrogospodarstva so v petek, 4. junija, delavci Elektra Celje, d. d., izrabili za druaabno sreËanje delavcev kolektiva. Leto?nje sreËanje je v izjemno dobri organizaciji, med prijaznimi gostitelji in z bogatim programom potekalo v podnoaju Gorjancev, v dolenjskih Benetkah - Kostanjevici na Krki. Po uvodnem pozdravu predstavnika gostitelja in predsednika uprave se je sreËanje zaËelo z zanimivimi ogledi turistiËnih zanimivosti Kostanjevice - od starega mestnega jedra, kra?ke jame, nekdanjega cistercijanskega samostana z galerijo Boaidarja Jakca s stalnimi zbirkami, pletersko zbirko evropskih mojstrov, Formo vivo, Ëolnarjenjem, ?portnim tekmovanjem v malem nogometu - in se v veËernih urah konËalo v prijetnem tovari-?kem ozraËju, ob kozarËku, kroaniku, plesu ter izmenjavi novic o delu s terena. Za zavzeto delo pri organizaciji in izvedbi sreËanja si leto?nji gostitelji - sindikat in sodelavci z obmoËja Kr?ko - zasluaijo vso pohvalo. Kljub slabemu vremenu se je sreËanja udeleailo veliko delavcev, kar dokazuje, da tovrstna druaenja povezujejo zaposlene in porajajo zadovoljstvo. Prav slednje pa je najveËji motiv za dobro nadaljnje delo. Danica Mirnik na. N • J_ 1AJB0LJSI ŠPORTNIKI TEŠ Zadnjo majsko soboto je bilo v Trbovljah tradicionalno sportno-druzabno srečanje zaposlenih v slovenskih termoelektrarnah in NE Krško.Tokrat je bila na vrsti za organizacijo tekmovanj v 12 športnih panogah s 470 udeleženci TE Trbovlje. Organizatorji so svoje delo v zadovoljstvo vseh zelo dobro opravili. S ^ ^ S 70 Vreme tisto sobotno jutro je bilo v Trbovljah tako kot vso pozna pomlad: sveže, oblačno, skoraj deževno, kar je presenetilo zlasti športnike iz TE-TOL, ki so si kot tekmovalne uniforme omislili kratke hlače, pa ga ni bilo junaka, ki bi bil tisto jutro v njih. Ni pa vreme presenetilo Marka Agreža, direktorja TE Trbovlje, ki je v pozdravnem nagovoru ob trboveljskem plavalnem bazenu športnikom iz TES, TE-TOL, TEB, NEK in TET dejal, da je vreme za srčne. Svoje srce je pokazal kmalu zatem v bazenu, ko je plaval na 50 metrov prosto, športni disciplini, ki so jo uvrstili na seznam letošnjih športnih iger na pobudo organizatorja. Direktor TET je bil v mladosti, v obdobju bratov Petrič, državni repre-zentant v plavanju. Na tokratnih igrah je bil v kategoriji moških nad 39 let najhitrejši in bil v štafeti 4 krat 50 metrov z ekipo iz TET drugi, takoj za tekmovalci iz NE Krško, ki so imeli v svojih vrstah več mlajših tekmovalcev. So pa zato v finalni, pravi pol-profesionalni nogometni igri premagali nogometaši TET kolege iz NEK po streljanju enajstmetrovk, kar zgovorno priča o izenačenosti obeh ekip. Trbovljski nogometaši so imeli v svojih vrstah tudi Aleša Gerčar-ja, organizacijskega vodjo letošnjih iger. Kot rekreativni igralec nogometa je označil nogometni turnir kot kakovosten, saj je v vseh ekipah igrala vrsta nogometašev, ki sicer igrajo po različnih nogometnih ligah. Aleš Gerčar in njegovi pomočniki - vodje 12 panog - so bili na športno soboto dobro zaposleni. Največ težav jim je povzročil edini poškodovanec iger, vodja košarkarskega turnirja in član domače ekipe, ki si je že takoj zjutraj pri ogrevanju pretrgal tetivo. Sicer pa so tekmovanja v odbojki, košarki, plavanju, šahu, kegljanju, malem nogometu, balinanju, namiznem tenisu, tenisu, pikadu, streljanju in ribolovu potekala po igriščih Rudarja, šolskih telovadnicah, mestnem plavalnem bazenu, strelišču in balinišču nad mestom, vse v Trbovljah. Izjema je bil le ribolova, na katerega se je bilo treba podati na Brestaniško jezero. V njem je Nenad Boršičiz NEK ulovil najtežjo ribo, 1900 gramov težkega krapa. Športne igre termašev sofinancirajo vse udeležene družbe. Letos je bil ta prispevek 700 tolarjev na zaposlenega, ostale stroške pokrije sindikat gostiteljice ob pomoči vodstva elektrarne. Trboveljsko je pri tem pokazalo svojo širokogrudnost, saj vedo, da je to še edina priložnost, da se slovenski proizvajalci električne energije srečajo. Omeniti kaže, da so se iger udeležili ali pa si jih ogledali tudi vsi direktorji termoelektrarn in vrsta njihovih pomočnikov. Direktor TET Marko Agrež podpira zamisel, da bi igre prerasle v igre vseh proizvajalcev, tako hi-dro, termo kot NEK. Prepričan je, da je slovenska elektroenergetika to sposobna izpeljati. Predračun za letošnje igre je bil najprej tri milijone tolarjev, ko pa so povečali obseg tekmovanj, se je povečal na 4,5 milijona, z vštetim družabnim srečanjem ob koncu tekmovanj v Delavskem domu, kjer so podelili pokale najboljšim. Rezultati: Sah: 1. TES, 2. NEK, 3. TE-TOL, 4. TET: Namizni tenis, moški: 1. TET, 2. NEK, 3. TEB, 4. TES, 5. TE-TOL; Namizni tenis, ženske: 1. TES, 2. TET, 3. NEK; Ribolov: 1. TES, 2. TEB, 3. NEK, 4. TET, 5. TE-TOL; Nogomet: 1. TET I, 2. NEK, 3. TES, 4. TET II, 5. TEB, 6. TE-TOL; Kegljanje, ženske: 1. TES, 2. TE-TOL, 3. TET, 4. NEK; Kegljanje, moški: 1. TET, 2. TES, 3. TE-TOL, 4. NEK; Košarka: 1. NEK, 2. TES, 3. TE-TOL, 4. TET, 5. TEB; Balinanje: 1. TET, 2. TE-TOL; Plavanje: 1. NEK, 2. TET, 3. TES, 4. TE-TOL, Plavanje posamezno, moški do 39 let: 1. Matej Božovič, NEK; 2. Kristjan Mustar, NEK; 3. Avbelj Miroslav,TET; Plavanje posamezno, moški nad 39 let: 1. Marko Agrež, TET; 2. Uroš Prislan, TES; 3. Anton Urankar, TET; Pikado, ženske: 1. TEB, 2. TES, 3. TET, 4. NEK, 5. TE-TOL; Pikado, moški: 1. TET, 2. TE-TOL, 3. TEB, 4. TES; Streljanje, ženske: 1. TE-TOL, 2. TET; Streljanje, moški: 1. TET, 2. NEK, 3. TE-TOL, 4. TES; Tenis, ženske: 1. TES, 2. TEB, 3. TET; Tenis, moški: 1. TES, 2. TEB, 3. NEK, 4. TET, 5. TE-TOL; Odbojka, moški: 1. TES, 2. NEK, 3. TE-TOL, 4. TET. Skupna razvrstitev: 1. TES 59 točk, TET 52 točk, 3. NEK 45 točk, TE-TOL 30 točk in TEB 26 točk. Minka Skubic ^Pmfiy^-*.8* Foto Minka Skubic Letos prvič tudi pla- vanje na igrah ter- masev. Naslednje leto ponovno elektro igre Vrsto športnih bojev si je med drugimi gosti ogledal tudi Franc Dolar, predsednik sindikata energetike. Dolar meni, da športne igre delavci v energetiki potrebujejo zaradi druženja in pretoka informacij tudi na ravni posameznikov. Zaveda se, da odkar družbe same pokrivajo stroške organizacije iger, ni več športnih iger celotne panoge. Sindikat ne organizira več elektro iger, pa bi jih lahko. » Vzrok za to vidim v nekakem strahu, ki se je naselil v nas, češ da je energetika pod okriljem države, skoraj porabnik proračuna in da za taka srečanja ni denarja. Hkrati pa vidimo, da organizirajo tovrstna srečanja panoge, ki jim gre bistveno slabše kakor energetiki,« je povedal predsednik SDE. Na vprašanje, kdaj pa vendarle te igre bodo, je predsednik našega največjega sindikata odgovoril, da je bila dana pobuda zanje na predsedstvu. Sam si bo prizadeval, da bi te igre čim prej ponovno oživele. »Zdaj bo šel predlog na ekonomski odbor, da bodo o njem razpravljali sindikati po vseh družbah, in upam, da bo dobil podporo. Sindikat naj bi zbral bistvena sredstva za organizacijo prireditve,« je napovedal Dolar. Obljubil je, da bodo letne elektro igre že naslednje leto, saj je bil tudi tokrat v Trbovljah ponovno navdušen nad delavci, športniki termoelektrarn in NEK, ki se znajo poleg dobro opravljenega dela tudi sprostiti v vrsti športnih disciplin. Najprej bi organizirali letne igre z nekaj disciplinami in potem še zimske. Ko bo dobil predlog za elektro igre podporo na predsedstvu, bo ustanovljena komisija za rekreativno dejavnost, ki bo izdelala predlog organizacije in izvedbe iger. Anketa Po vseh družbah posluh za sport Magda Jančar, članica zmagovalne ekipe strelk iz TE-TOL: »Nazadnje sem streljala kot dijakinja pred 20 leti, in danes sem bila presenečena sama nad sabo. Doslej sem vedno tekmovala v pikadu. Letos smo pristale na zadnjem mestu, kar nas je spodbudilo, da bomo to sekcijo organizirale v podjetju. Prav preko pikada sem spoznala vrsto kolegic iz drugih termoelektrarn, njihove delovne razmere in šport. Vse pohvale gredo organizatorjem za dobro izpeljane letošnje igre.« Maty Božovič, najhitrejši plavalec iger iz NEK: »Skoda, da ni bilo plavanje kot športna panoga uvrščeno na naše igre že prej, še posebej zato, ker so po vseh mestih, kjer so termoelektrarne in kjer se organizirajo igre, tudi plavalni bazeni. Pred tokratnimi igrami posebnih skupnih priprav nismo imeli, plavali smo vsak po svojih zmožnostih na domačem bazenu pri Celulozi. Sam sem trener v plavalnem klubu in mi plavalne kondicije ne manjka.« Urošjavorič, član zmagovalne ekipe strelcev TET: »Moji kolegi iz ekipe so bili zavzeti strelci v mladih letih, zdaj dejavno streljam le še sam. Za igre smo se pripravljali mesec dni, vendar nismo pričakovali, da bomo zmagah, saj so bile tudi druge ekipe zelo dobre. Lani smo bih tretji. Veseli smo, da je v elektrarni posluh za šport in tovrstne igre, ki med drugim pomenijo tudi spoznavanje kolegov in športnikov iz drugih elektrarn.« Lojzka Rihterič, članica zmagovalne ekipe kegljačic iz TEŠ: »Odkar so igre termoelektrarn, tekmujemo na njih in vedno smo najboljše. Poleg TES imamo kegljišče in na njem enkrat na teden treniramo. Glede na to, da imamo kegljišče, bi lahko kak tovrstni turnir organizirali tudi čez leto. Včasih smo se večkrat srečevale z ekipo iz Radenske. Organizacija letošnjih iger je bila dobra, kar je že tradicija za naše igre. Vsi se potrudimo. Pogrešam pa igre celotnega elektrogospodarstva, ki smo se jih včasih z veseljem udeleževali.« 71 N DESETIH IGRAH ZMAGALI MARIBORČANI, GOSTITELJI DRUGI Volenti nil impossible, pravi latinski rek. Kdo hoče, mu ni nič nemogoče; kdor hoče, zmore. S to športno poslanico je predsednik organizacijskega odbora 10. jubilejnih letnih športnih iger elektro-distribucijskih podjetij Slovenije in član uprave Elektra Gorenjska, d. d., mag. Andrej Sušteršič zaželel 450 športnikom dobre nastope. Letošnje srečanje športnikov slovenske elektrodi-stribucije je postalo zgodovinsko. Prvi bomo na Gorenjskem organizirali športne igre, v času, ko se je Slovenija 1. maja priključila k Evropski uniji. Zato je vsak v športnem duhu pokazal, kaj hoče in zmore, saj so bile olimpijske igre že v antičnem času povezane s telesno in duhovno dejavnostjo. Športna srečanja niso pomenila samo merjenja moči. Bil je lep in prijeten dan in priložnost za srečanje zaposlenih, da so si okrepili vezi in prijateljstvo. Igre EDS so potekale 29. maja v organizaciji Elektra Gorenjska, in sicer v dvanajstih disciplinah ekipno, v štirih panogah pa tudi posamično, na lokacijah v novi Športni dvorani in športnem parku v Šenčurju, na strelišču v Hu-jah, na kegljišču v Inteksu, na teniških igriščih v Šenčurju in Visokem, kolesarski progi na Trstre-niku ter na notranjem dvorišču poslovnih objektov Elektra Gorenjska na Primskovem, kjer je potekala paradna disciplina elek-trodistributerjev - plezanje na drog. Sklepno prizorišče je skozi igrano in s scenskimi elementi izvirno domačo elektrikarsko predstavo oživelo v sprehodu skozi čas pred 40-imi leti. Oživel je spomin na pretekle čase predvsem starejših članov kolektivov z udarniškim direktorjem in partijskim tovarišem, ki je iz ozadja nadzoroval vse, da je bilo v duhu režima. Veliko smeha in zanimivih situacij so izzvali igralci BB Teatra iz Kranja v vlogah: varnostnika 1 (Janez Cankar), varnostnika 2 (Iztok Stular), povezovalca (Vito Rožej), prodajalke 1 (Tina Oman), prodajalke 2 (Spela Sodnik), delavca 1 (Andrej Janež), delavca 2 (Dare Bešter), direktorja (Bojan Pretnar), partijskega sekretarja (Bojan Bešter) in pionirk (Gea Bešter, Anja Bešter). Vozniki motorjev in avtomobila so bili iz kluba Društvo Mo-pet tour Zalog pod Krvavcem. Tehnične službe so izpeljale tekmovanje do potankosti natančno, računalniška obdelava podatkov in izdaja prvih številk Biltena 3 sta bili več kakor hitri. Gorenjci so se spet izkazali kot odlični organizatorji. Po šestih letih so se športniki, gostje in sponzorji srečali na istem sklepnem prizorišču, ki pa je v tem času popolnoma spremenilo svojo podobo, saj je na mestu delavnic zdaj stala nova poslovna stavba družbe, ki je združila vse skupne dejavnosti iz štirih na eni lokaciji. Razglasitev rezultatov je potrdila, da so spet najboljši Mariborčani, športna sreča pa je bila najbolj naklonjena gostiteljem Kranjčanom, ki so za eno točko premagali v skupni uvrstitvi Elektro Ljubljano, četrti so bili Celjani in peti Novogoričani. Slednji so bili najhitrejši v tipični električarski disciplini - plezanju na drog - in si prislužili praktične nagrade Siemensovih telefonov. Dobila sta jih tudi najstarejša udeleženka iger kegljalka Alojzija Bajde iz Elektra Ljubljana in najstarejši udeleženec šahist Ma-rio Ručna iz Elektra Primorska. Razdeljeni so bili kompleti medalj in pokali za posamezne discipline. Predsednik uprave Elektra Gorenjska Jože Knavs in član uprave Elektra Gorenjska mag. Andrej Sušteršič sta se v imenu organizatorjev in družbe zahvalila Ludvigu Sotošku, članu uprave Elektra Ljubljana, za vso podporo ob ponovnem oživljanju športnih srečanj slovenskih elek-trodistributerjev ter mu podarila grafiko. Za hrano je skrbela Hiša kulinarike Jezeršek, za poskočne zvoke za zabavo pa ansambel Štajerskih 7. Simbolično predajo zastave EDS so Gorenjci predali organizatorju zimskih športnih iger EDS, Elektru Maribor. Na svidenje na Pohorju 2005! Drago Papler Rezultati: Balinanje: 1. Elektro Gorenjska, 2. Elektro Ljubljana, 3. Elektro Primorska, 4. Elektro Celje, 5. Elektro Maribor: Kegljanje, ženske ekipno: 1. Elektro Maribor (443 kegljev), 2. Elektro Celje (439 kegljev), 3. Elektro Gorenjska (427 kegljev), 4. Elektro Ljubljana (416 kegljev), 5. Elektro Primorska (351 kegljev): Kegljanje, ženske posamično: 1. Alojzija Bajde, Elektro Ljubljana (245 kegljev), 2. Dragica Kelc, Elektro Maribor (225 kegljev), 3. Marjana Stijelja, Elektro Celje (222 kegljev): Kegljanje, moški ekipno: 1. Elektro Maribor (2007 kegljev), 2. Elektro Gorenjska (1998 kegljev), 3. Elektro Ljubljana (1963 kegljev), 4. Elektro Celje (1936 Foto Drago Papier kegljev), 5. Elektro Primorska (1899 kegljev): Kegljanje, moški posamično: 1. Boris Mušič, Elektro Gorenjska (557 kegljev), 2. Andrej Merkelj, Elektro Primorska (542 kegljev), 3. Jaka Pavlin, Elektro Ljubljana (516 kegljev): Kolesarjenje, ženske ekipno: 1. Elektro Gorenjska, 2. Elektro Ljubljana, 3., Elektro Celje, 4. Elektro Primorska: Kolesarjenje, ženske posamično: 1. Erika Juvan, Elektro Celje, 2. Olga Pšenica, Elektro Gorenjska, 3. Agata Stular, Elektro Gorenjska: Kolesarjenje, moški ekipno: 1. Elektro Primorska, 2. Elektro Celje, 3. Elektro Gorenjska, 4. Elektro Maribor, 5. Elektro Ljubljana: Kolesarjenje, moški ekipno: 1. Aleš Krapež, Elektro Primorska, 2. Andrej Verbič Elektro Celje, 3. Zoran Sorli, Elektro Primorska: Košarka: 1. Elektro Celje, 2. Elektro Maribor, 3. Elektro Ljubljana, 4. Elektro Primorska, 5. Elektro Gorenjska: Kros, ženske ekipno: 1. Elektro Celje, 2. Elektro Maribor, 3. Elektro Ljubljan, 4. Elektro Primorska, 5. Elektro Gorenjska: Kros, ženske posamično: 1. Erika Juvan, Elektro Celje, 2. Andreja Ulbin, Elektro Maribor, 3. Polona Rahne, Elektro Ljubljana: Kros, moški ekipno: 1. Elektro Maribor, 2. Elektro Ljubljana, 3. Elektro Gorenjska, 4. Elektro Primorska, 5. Elektro Celje: Kros, moški posamično: 1. Beno Piškur, Elektro Ljubljana, 2. Valter Hvalka, Elektro Primorska, 3. Tomaž Orešič, Elektro Maribor: Nogomet:!. Elektro Ljubljana, 2. Elektro Maribor, 3. Elektro Celje, 4. Elektro Primorska, 5. Elektro Gorenjska: Namizni tenis, ženske: 1. Elektro Ljubljana, 2. Elektro Gorenjska, 3. Elektro Celje, 4. Elektro Maribor, 5. Elektro Primorska: Namizni tenis, moški: 1. Elektro Maribor, 2. Elektro Primorska, 2. Elektro Ljubljana, 4. Elektro Gorenjska, 5. Elektro Celje: Odbojka, ženske: 1. Elektro Celje, 2. Elektro Primorska, 3. Elektro Gorenjska, 4. Elektro Maribor, 5. Elektro Ljubljana: Odbojka, moški' 1. Elektro Maribor, 2. Elektro Gorenjska, 3. Elektro Primorska, 4. Elektro Celje, 5. Elektro Ljubljana: Plezanje na drog: 1. Elektro Primorska 8:08:34, 2. Elektro Maribor 8:15:64, 3. Elektro Ljubljana 8:46:39, 4. Elektro Celje 11:26:02, 5. Elektro Gorenjska 12:40:48: Streljanje, ženske: 1. Elektro Maribor (329 krogov), 2. Elektro Gorenjska (286 krogov), 3. Elektro Celje (262 krogov), 4. Elektro Ljubljana (254 krogov), 5. Elektro Primorska (223 krogov): Streljanje, ženske posamezno: 1. Milica Urlaub, Elektro Maribor (167 krogov), 2. Brigita Trglav-čnik, Elektro Mraibor (162 krogov), 3. Mateja Mirt, Elektro Maribor: Streljanje, moški' 1. Elektro Maribor (1055 krogov), 2. Elektro Ljubljana (980 krogov), 3. Elektro Gorenjska (969 krogov), 4., Elektro Celje (948 krogov), 5. Elektro Primorska (924 krogov): Streljanje, moški posamično: 1. Mitja Valenčak, Elektro Maribor (371 krogov), 2. Valter Osanič, Elektro Mraibor (345 krogov), 3. Miran Novak, Elektro Ljubljana (340 krogov): Sah: 1. Elektro Ljubljana, 2. Elektro Maribor, 3. Elektro Gorenjska, 4. Elektro Celje, 5. Elektro Primorska: Tenis, ženske: 1. Elektro Maribor, 2. Elektro Gorenjska, 3. Elektro Ljubljana, 4. Elektro Celje, 5. Elektro Primorska: Tenis, moški: 1. Elektro Gorenjska, 2. Elektro Celje, 3., Elektro Maribor, 4. Elektro Ljubljana, 5. Elektro Primorska: Končna skupna ekipna uvrstitev: L Elektro Maribor (70 točk), 2. Elektro Gorenjska (59 točk), 3. Elektro Ljubljana (58 točk), 4. Elektro Celje (55 točk), 5. Elektro Primorska (42 točk): Tekmovalci moškega krosa pred startom v športnem parku Šenčur. 73 J_ 1A DNEVU ELESA KLJUB POPOLDANSKI PLOHI VESELO V dosedanji zgodovini podjetja zaposleni v Elektro-Sloveniji dneve podjetja pomnijo kot izredno ekstremne, pa ne po dogajanju, temveč predvsem po vremenu, saj je tedaj ali peklensko vroče ali pa hudo naliva. 5* 7A Vpreteklosti, ko je bil zaščitni znak dneva Elesa dež, se je celo že govorilo, da v hidroelektrarnah na tisti dan načrtujejo rekordno proizvodnjo, nekaj zadnjih let pa je bil dan Elesa zaznamovan predvsem s hudo vročino, ki jo je občasno prekinila kakšna vročinska ploha. In letos ni bilo nič drugače. Enajstega junija, ko so se Elesovci zbrali na snežnem stadionu pod Pohorjem, sicer ni bilo hude vročine, se je pa zato okrog šestnajste ure pošteno ulilo. Ker pa tudi tokrat dobre volje ni manjkalo, vreme ni bistveno vplivalo na celodnevno razpoloženje, še več, če naliv ne bi ogrožal instrumentov, bi bili najbolj zagreti plesalci pripravljeni zaplesati tudi na dežju. Sicer pa je pred družabnejšim delom srečanja udeležence pozdravil direktor mag. Vekoslav Korošec, ki se je vsem zaposlenim še posebej zahvalil za prizadevno delo v minulem letu, ki ga je Eles končal z zelo dobrimi poslovnimi rezultati. Tradicionalno so bile najzaslužnejšim podeljene tudi zlate plakete in pohvale. Letošnja dobitnika najvišjega priznanja, zlate plakete sta bila Drago Lepši-na in Ivan Celarc, pohvale za dosedanje delo pa so romale v roke Anuše Vodičar, Marije Dežman, Matjaža Lazarja, Bojana Krevlja, Tomaža Sajevica, Antona Koširja, Petra Galeta, Roberta Semeta, Petra Rapuca in Bojana Mencina. Kot je bilo povedano v utemeljitvi, si je Drago Lepšina zlato plaketo zaslužil za uspešno strokovno delo pri vodenju Elektropre-nosa Maribor in sploh v dejavnosti prenosa električne energije, kjer je s svojimi predlogi prispeval k številnim tehničnim izboljšavam in k uresničitvi mnogih pomembnih projektov. Med drugim Foto Brane JanjiE Letošnji nagrajenci za doseda-nie uspešno in strokovno delo v Elesu. Adrenalinskemu parku se kljub prvotnim pomislekom ni bilo mogoËe povsem upreti. gre omeniti obnovo stikali?Ë in uvedbo sistema daljinskega vodenja RTP-jev in posebej distribui-ranega sistema v RTP Maribor, prenovo vrste daljnovodnih polj v stikali?Ëih na obmoËju elektro-prenosa Maribor, sanacijo energetskih transformatorjev ter aktualno obnovo RTP KidriËevo. Prav tako pa se je izkazal tudi z izjemno profesionalnim odnosom do vseh partnerjev in odjemalcev ter pripravljenostjo pomagati vsakemu sodelavcu. Ivan Celarc zadnjih dvajset let opravlja delo podroËnega operaterja v obmoËnem centru vodenja BeriËevo, pri Ëemer svoje bogate delovne izku?nje nesebiËno prena?a na mlaj?e sodelavce. S svojim strokovnim delom in korektnim odnosom do sodelavcev je pomembno prispeval k vodenju prenosnega elektroenergetskega omreaja Slovenije ter ustvarjanju pozitivne podobe Elesa pri operativnem osebju drugih elektroenergetskih podjetij, s katerimi vsak dan sodeluje pri opravljanju svojih nalog. Pri svojih sodelavcih pa ni priljubljen samo zaradi vestnega in zanesljivo opravljenega dela, temveË tudi zaradi izjemnih kulinariËnih ve?Ëin. Zmaga v roke Dravskih elektrarn V organizaciji Športnega društva Soških elektrarn je bilo 11. junija v Novi Gorici izvedeno 14. poslovno-športno srečanje delavcev Dravskih, Savskih in Soških elektrarn. Športna tekmovanja so potekala v naslednjih disciplinah: kegljanje, namizni tenis, tenis, streljanje, pikado in mali nogomet. Vzdušje na tekmovanju je bilo »borbeno«, vsak tekmovalec ali tekmovalka pa si je skušala skupno z ekipo priigrati čim boljši rezultat. Za tekmovalke in tekmovalce so bila tekmovanja se posebno naporna, saj je bilo v Novi Gorici ta dan zelo vroče. V skupnem vrstem redu so se najbolje odrezali tekmovalci in tekmovalke Dravskih elektrarn, drugi so bili tekmovalci in tekmovalke iz Savskih elektrarn, tretji pa tekmovalci in tekmovalke Soških elektrarn. V malem nogometu so bili najboljši dravčani, drugi so bili sočani, tretji pa savčani. V kegljanju so dosegli najboljši rezultat tekmovalci in tekmovalke iz Savkih elektrarn, tekmovalci in tekmovalke iz Dravskih elektrarn so bili drugi, tretji pa so bili tekmovalci in tekmovalke Soških elektrarn. Najboljši tekmovalec v kegljanju je bil Miran Krelj iz Savskih elektrarn s 374 podrtimi keglji, najboljša tekmovalka pa Jožica Stopfer s 151 podrtimi keglji, prav tako iz Savskih elektrarn. Tudi v namiznem tenisu so zmagale Savske elektrarne, druge so bile Soške elektrarne, tretje pa Dravske elektrarne. Na teniških igriščih so slavili dravčani, drugi so bili savčani, tretji pa sočani. V streljanju so bile najboljše tekmovalke iz Dravskih elektrarn, druge so bile tekmovalke iz Soških elektrarn, tretje pa iz Savskih elektrarn. In da ne bo doma kreganja, kdo je boljši, so v disciplini streljanje dosegli popolnoma enak vrstni red tudi moški tekmovalci.V pikadu so bile najboljše tekmovalke Dravskih elektrarn, druga je bila ekipa Savskih elektrarn, tretja pa ekipa Soških elektrarn. Vsem tekmovalkam in tekmovalcem čestitamo za dosežene rezultate in za sodelovanje na tekmovanju. Jadranka Luznik 75 .ARIBOR»ANI TOKRAT K SEVERNIM SOSEDOM Kako popestriti delovanje društva upokojencev DEM, smo se spraševali člani upravnega odbora in se odločili, da bomo o tem naredili anketo. Vprašalnik smo skupaj z vabilom za lanski jesenski občni zbor posredovali 170 članom. Prejeli smo 45 izpolnjenih anketnih listov. Želja večine je bila popestritev izletniške dejavnosti, med izleti pa naštet tudi izlet na črpalno elektrarno Malta v sosednji Avstriji. Tako smo se 3. junija tudi odpravili na omenjeno pot pod vodstvom našega člana Jožeta Praperja in ob pomoči Zvoneta Serdonerja. ^ S « 76 Iz Maribora smo se odpeljali okrog ?este ure zjutraj in na poti po dravski dolini pobrali ?e preostale prijavljene potnike, tako da je bil avtobus na koncu poln. Potem smo skupaj nadaljevali pot do mejnega prehoda ViË, kjer smo opazili prvo razliko po na?em vstopu v EU, saj so bili avstrijski in na?i mejni organi zdruano v enem prostoru in se niso veË gledali preko nevtralnega ozemeljskega pasu. Med potjo proti Celovcu, Spittalu in Reissecku smo se ustavili ?e v eni od avtocestnih restavracij v Voel-kermarktu, kjer smo popili dobro, a cenovno moËno zasoljeno kavico, in se nato odpeljali naprej. V Reisseck smo prispeli hkrati s predsednikom sindikata DEM Ervinom Kosom, soorgani-zatorjem na?ega izleta, in si najprej ogledali elektrarno, ki je bila v tem Ëasu sicer v mirovanju, ter nato pot nadaljevali ?e proti jezu Kolnbreinspere. Naj navedem nekaj zanimivih podatkov o Ërpalni hidroelektarrni Malta: ?Nadzorni svet ODK je marca 1971 sklenil zgraditi sklop elektrarn Malta in ?e isto leto so zaËeli z gradbenimi deli na zgornji in glavni stopnji, leta 1974 pa ?e na spodnji stopnji. Skupna moË vseh treh stopenj naj bi po prvot- nih naËrtih bila 891 MW, s predvideno letno proizvodnjo 890 tisoË MWh, kar pomeni, da je bila Malta tedaj najveËja hidroelektrarna v Avstriji, pa tudi med najveËjimi visokotlaËnimi obrati v Evropi. Zgornja stopnja Galo-enbichl je zaËela z obratovanjem leta 1977 in 1978, glavna stopnja Rottau in spodnja stopnja Moel-bruecke pa leta 1976 in 77. Pregrada Kolnbreinsperre je tretja najveËja na svetu, pri polni zajezitvi na koti 1.900 metrov pa vsebuje kar 200 milijonov kubiËnih metrov vode. ©irina pregrade je 41 metrov, ?irina pregradne krone 8 metrov in dolaina 620 metrov, vanjo pa je bilo vgrajenih kar milijon 600 tisoË kubiËnih metrov betona. V sistemu obstajata ?e manj?i pregradi Wastlbue-ralm na koti 1.704 metrov s prostornino 4,4 milijona in Goesskar s prostornino 1,8 milijona kubiËnih metrov vode. Kot zanimivost naj ?e omenim, da sta za spremembo elektrarne iz obratovalnega v Ërpalni poloaaj potrebni le slabi dve minuti. DrugaËe pa je za zanimivo in izËrpno razlago ves Ëas voanje skrbel na? vodnik Jože Proper, tako da nas ni motilo niti slabo vreme, ki nas je po prihodu na jez, kamor smo se pripeljali skozi pet izkopanih predorov v aivo skalo, priËakalo z deajem in temperaturo komaj stopnja Celzija. ©e bolj toplo pa je bilo v gorski restavraciji, kjer smo si lahko ogledali tudi nadvse zanimivo razstavo mineralov, izkopanih v Visokih Turah. Kupili smo ?e kak?en spominek in se potem odpravili v dolino in proti domu, kjer so nas priËakali sonËni aarki ob koncu tega prijetno preaivetega dne. V imenu izletnikov ?e enkrat hvala organizatorjem in odliËnemu vodniku. Jana Jelen PODJETJA: PREMALO POZORNOSTI VARSTVU OKOLJA Večina podjetij vidi varstvo okolja kot odvečno finančno breme, ne pa kot prispevek k zmanjšanju stroškov proizvodnje in k večanju konkurenčnosti, ulavni razlog za uvajanje ukrepov za zaščito okolja so tako še zmeraj zakoni in predpisi, ki jih sprejema država, ne pa lastni interes podjetij, je na tiskovni konferenci, ki je bita v začetku junija, poudaril Mirko Lešnjak iz svetovalnega podjetja Liveo. Omenjeno podjetje izvaja H1 Cista proizvodnja, ki sodi med prostovoljne programe gospodarstva, katerega cilj je povečati učinkovitost proizvodnje in zmanjšati negativne vplive na okolje in ljudi. Projekt dopolnjuje obstoječe sisteme ravnanja z okoljem, vendar daje večji poudarek izrabi surovin in energije ter ustvarjanju prihrankov. Podjetja, ki so sodelovala v njem - potekal je od septembra do junija -, so vanj vložila skoraj 655 milijonov tolarjev ter z njimi prihranila 183 milijone tolarjev, kar pomeni, da se bodo naložbe povrnite v treh letih. Zmanjševanje onesnaževanja okolja so zagotovila predvsem s tehnološkimi spremembami, dobrim gospodarjenjem in posodabljanjem opreme. A kljub konkretnim rezultatom in kljub novemu zakonu o varstvu okolja pripravljavci projekta vendarle niso zadovoljni, saj menijo, da namenjajo podjetja preprečevanju onesnaževanja okolja premalo pozornosti, saj še zmeraj nimajo zbranih podatkov o stanju okolja v njihovi proizvodnji, poleg tega pa ekoloških težav ne poskušajo preprečevati, temveč jih rešujejo šele, ko nastanejo. STA DOLENTSKE TOPLICE ŠMARJEŠKE TOPLICE ZDRAVILIŠČE STRUNTAN HOTELI OTOČEC HOTEL KRKA l[«KRKH.ZDRAVILIŠČk v Zaposleni v ELEKTRO gospodarstvu in oaji druainski Ëlani. Za POLETNE PO»ITNICE vam priznavamo dodatni 10% popust na ae posebno ugodne ponudbe. Za uveljavljanje popusta potrebujete potrdilo o zaposlitvi in folder s ponudbo. Dobrodo?li v Krkinih iZdravili?Ëih! •k POLETNE POČITNICE V KRKINIH ZDRAVILIŠČIH ZDRAVILIŠČE DOLENJSKE TOPLICE ZELENE DRUŽINSKE POČITNICE (od 24. junij - 31.avgust 2004) Bogata vsebina: 5 ali 7 polpenzionov, kopanje v bazenih s termalno vodo v hotelu in kopanje v Wellness centru Balnea ter vsak dan Aqua Fit, 1 x vstop v Oazo - center savn v Wellness centru Balnea, pregled pri zdravniku,...in ?e veliko drugih aktivnosti! 5 dni 7 dni Hotel Vital ali Kristal**** 54.800 71.350 Informacije in rezervacije: tel. 07 39 19 400, 39 19 500 booking.dolenjske@krka-zdravilisca.si ZDRAVILIŠČE ŠMARJEŠKE TOPLICE ZELENE DRUŽINSKE POČITNICE (od 24. junija do 31. avgusta 2004) Bogata vsebina: 5 ali 7 polpenzionov,kopanje v notranjih in zunanjih termalnih bazenih, vodna aerobika, dnevno eno brezplaËno storitev iz nove ponudbe Vitarium ©port (Tai chi, Kardiokros, PACE, Nord walking),...in ?e veliko veË! 5 dni 7 dni Hotel Krka**** 54.000 70.320 Hotel ©marjeta**** 59.800 77.840 Informacije in rezervacije: tel. 07 38 43 500, 38 43 400, booking.smarjeske@krka-zdravilisca.si www.krka-zdravilisca.si ZDRAVILIŠČE STRUNJAN MODRE DRUŽINSKE POČITNICE (od 4.julija do 11. septembra 2004) 5 ali 7 polpenzionov, kopanje v bazenih z ogrevano morsko vodo, 1-krat dnevno uporaba savn (finska, tur?ka, infrardeËa), jutranja skupinska telovadba v bazenu,....... 5 dni 7 dni Hotel Svoboda**** 79.000 110.600 Vile*** 63.500 88.900 Hotel Laguna*** 60.000 84.000 Informacije in rezervacije: Zdravili?Ëe Strunjan: tel. 05 676 41 00 booking.strunjan@krka-zdravilisca.si HOTELI OTOCEC -DOOM aktivne POČITNICE Program vključuje: (od 24. junija do 31. avgusta 2004) Polpenzioni, neomejeno kopanje v termalnih bazenih v ©marje?kih Toplicah (4 km), neomejeno kopanje v Laguni v wellness centru Balnea v Dolenjskih Toplicah, neomejena uporaba saven, masaanega bazena in fitnesa v teni?kem centru OtoËec, sprejem na gradu OtoËec z grajsko gospodiËno ali grofom ter poku?ina cviËka in belokranjske pogaËe (petek ali sobota), bogat animacijski program za odrasle in otroke (?portna tekmovanja, izleti, druaabne igre...),...... Sezona B: 24.6.-31.07.2004 Sezona C: 01.08.-31.08.2004 2 dni 3 dni 4 dni 5 dni 6 dni Hotel ©port**** 20.286 (B) 27.386 (B) 34.486 (B) 40.572 (B) 48.686 (B) 22.050 (C) 29.767 (C) 37.485 (C) 44.100 (C) 52.920 (C) Bungalovi*** 16.317 (B) 22.028 (B) 27.738 (B) 32.634 (B) 39.160 (B) Moteli** 17.640 (C) 23.814 (C) 29.988 (C) 35.280 (C) 42.336 (C) 13.230 (B) 17.860 (B) 22.491 (B) 26.460 (B) 31.752 (B) 14.553 (C) 19.647 (C) 24.740 (C) 29.106 (C) 34.927 (C) Informacije in rezervacije: tel. 07 30 75 700, 30 75 701 www.krka-zdravilisca.si booking.otocec@krka-zdravilisca.si Cene so v SIT in veljajo na osebo v dvoposteljni sobi. TuristiËna taksa in zavarovanje nista vkljuËena v ceno. Popusti za otroke: otroci do 4. leta brezplaËno, od 4. do 12. leta imajo 50% popust, Ëe spijo v sobi z dvema odraslima osebama in 20% popust, Ëe bivajo v svoji sobi. DoplaËila za enoposteljne sobe in polne penzione. v v PUŠČANJE KAJENJA IN VZDRŽEVANJE TELESNE TEZE Zlasti v zadnjem mesecu se je ob mednarodnem dnevu brez tobaka veliko razprav vrtelo okrog cigaret. ©tevilo kadilcev se sicer zmanj?uje, a vendarle so posledice te razvade ?e zmeraj grozeËe, Ëetudi le malokaterega kadilca zares zmotijo. Eden izmed najbolj pogostih izgovorov, zakaj ne bi nehali kaditi, je strah, da bi se zredili. • ^ ?U ^ S 78 Rezultati nekaterih znanstvenih raziskav resda kažejo, da so se nekateri, ko so nehali kaditi, zredili, vendar je mogoče pridobivanje kilogramov preprečiti aH pa vsaj uspešno brzdati, so prepričani pri zdravstveni organizaciji Cindi Slovenija. Pri tem navajajo nekaj najbolj običajnih okoliščin, ki lahko zapeljejo v skušnjavo, obenem pa tudi predlogov, kako se z njo spopasti in jo premagati. Jesti je treba poËasi Številni kadilci pojedo svoj obrok zelo hitro, saj vedo, da bodo lahko tako čim prej prižgali cigareto. Tako takšno navado obdržijo tudi potem, ko se odločijo nehati, vendar jim ostane čas še za dodatno porcijo ali pa zamenjajo cigareto s sladico. Zaradi tega zauži-jejo tudi precej več kalorij kakor prej. Na omenjeni organizaciji v takih primerih predlagajo, da si osebe, ki želijo opustiti kajenje, skrbno odmerijo obroke in se že vnaprej odpovedo morebitnim skušnjavam. Obenem se morajo pripraviti do tega, da bodo jedli počasi -hrano naj režejo na manjše koščke, med žvečenjem naj odložijo pribor, pogosto naj srknejo poži-rek hladne vode ... Cilj je torej, da pojedo zadnji in samo to, kar je na krožniku. Najbolje je, da se po jedi takoj vstanejo od mize in se zaposlijo ter odženejo misli na cigareto, poleg tega naj zamenjajo visoko kalorične sladice z nizko kaloričnimi, še najbolj učinkovito pa je, da si po kosilu takoj umijejo zobe in s tem končajo obrok, so nepopustljivi pri Cindi. Mnogi kadilci imajo še eno težavo - nenehno si želijo, da bi imeli nekaj v ustih, takšna razvada pa običajno vodi v grizljanje, pogosto slaščic. V tem primeru pri omenjeni organizaciji svetujejo, da imajo pri sebi žvečilni gumi brez sladkorja ali mentolov bonbon, oslajen z umetnim sladilom. Tudi roke si je treba zaposliti, vendar ne s hrano, temveč s kakšnim drugim opravilom, hobi-jem, reševanjem križank ... Kadilci, ki se želijo rešiti razvade, naj cigarete zamenjajo s hrano, ki vsebuje malo kalorij - s svežo surovo zelenjavo, na primer s surovim korenčkom, sladkimi feferoni, narezano papriko, rezinami paradižnika ali kumaricami. Zeljo po grizljanju potešijo tudi krekerji, bobi palčke, preste, pokovka brez maščobe ter žitni izdelki, ki ne vsebujejo sladkorja ali maščob, a kljub temu tega ni priporočljivo pojesti preveč. A tudi sicer naj bodo obroki načrtovani, zato na omenjeni or- ganizaciji svetujejo celo, da kadilci del obroka preložijo na pozneje in ga pojedo za malico. Ce je želja po hrani prevelika, je najbolje, da začnejo delati kaj drugega in s tem nadzorujejo željo po hrani, ko še niso zelo lačni. ProË s sku?njavami Največje skušnjave za kadilce so zagotovo majhni obredi, ki so do nedavnega sodili h kajenju, denimo, kofetkanje, zabave, srečanja s prijatelji na pijači in podobno. Takim dogodkom se je vsaj takoj po prenehanju kajenja najbolje izogniti in se odpraviti na sprehod ali se zaposliti s kakšno drugo dejavnostjo, pozneje pa je treba okoliščine, ki vodijo v skušnjave, preoblikovati. Med odmori, ki so bili prej namenjeni kajenju, lahko spijejo kakšen sok ali jogurt, pojedo sadež, predlagajo na Cindi. Obenem poudarjajo, naj se novopečeni nekadilci izogibajo alkoholu, saj bo po nekaj kozarčkih trden sklep kaj kmalu močno omajan. Poleg tega pa bodo s tem zaužili tudi bistveno več kalorij, kot bi jih, če bi si privoščili šibkejšo pijačo. Seznam skušnjav ali mogočih rešitev je zagotovo še mnogo daljši, zato mora vsak kadilec sam pri sebi presoditi, kako bo krotil željo po hrani, ko bo odložil cigareto. Pomembno je le, da strah pred odvečnimi kilogrami ni razlog za to, da s kajenjem ne bi nehali, saj se da to težavo vendarle premagati. Simona Bandur Povzeto po brošuri Cindi Slovenija i\DJA Čeprav je že junij, se sneg po gorah se kar drži. V visokogorju je torej se zahtevno, bolj kot severna pobočja so za turo primerne južne strani gora. Ker spremenljivo vreme ne dovoli celodnevne ture, se le »za polovično bero« odpravim v zeleno dolino. Ustavim se v dolini Kamniške Bistrice pri odcepu za stransko dolino Kamniške Bele. Pot je markirana in ji ni težko slediti. Sveže listje v krošnjah dreves, ki ga pred kratkim še ni bilo, mi zakriva razgled. Čeprav je dolina zaprta z vseli strani, vseeno iz ozadja tu in tam pokukajo redki beli vrhovi. Ko prečna lovska stezica tretjič prekriža pot, krenem kar desno po njej. V vijugali vodi pod strmo pobočje, kjer najdem skromen odcep v desno. Ta pripelje na odprto travnato pobočje, iz katerega šega ostra špica. To je tako imenovana Ladja, naravna znamenitost doline. Sem nad krošnjami dreves, zato je razgled »iz-boren« - bi rekli včasih. Globoko spodaj buči slap Orglice, na desni je sedlo Presedljaj, kjer poteka pot proti Korošici, dobro vidni skalnati štrcelj pod njim je Kranjski Dedec, eden od štirih Kamniških Dedcev (drugi so še Lučki Dedec, Dedec v Košutni in Kamniški Dedec), desno je zloglasni Rzenik, znan po svoji krušljivi in zelo zahtevni steni, naravnost pred mano pa je dolinica, ki mimo Skoka vodi na Korošico, desno nad njo je plezalski vrh Vežica, levo pa greben Zeleniških špic z že omenjenim Kamniškim Dedcem (od tu torej vidimo kar dva Dedca, pa še Lučki je blizu!). V pobočju pod Kamniškim Dedcem je skrita Kamniška jama. Odpravim se naprej. Lovska stezica me pripelje v idiličen travna-to-ruševnat svet pod steno Rzeni-ka. Nad mano vijugajo zanimivi skalni skladi, ponekod so vidni rumeni odlomi, na melišču pod steno pa je precej sveže raztre-ščenega skalovja. V zatrepu male krnice zavijem desno na travnati rob v redkem gozdu, imenovan Mravljincev rob. Spet se odkrije pogled na dolino, tokrat je kot gledanja nekoliko drugačen, višina je približno 1100 metrov. Poti naprej ni oziroma je težka. Pravijo, da so nekoč od tu domačini pristopali na greben, to je na rob planote nad planino Dol, na spodnjem robu Velike planine. Lahko da, vendar je pot zelo zahtevna in zapletena. Poteka skozi Grdi graben, najbolj izrazito grapo v zahodnem delu Rzenika. Nekoč sem jo s svojimi alpinističnimi prijatelji že premagal. Od tu smo alpinistične »štirice«, potem pa se grapa razširi, obrne v levo in položi. Po njej smo po snežiščih brez posebnih težav prišli na rob. Lepa in ne ravno lahka tura, težko pa si predstavljam domačine, ki so v kakih coklah tu gori iskali zablodele ovce ali iskali prehode. Po isti poti se vrnem na markirano pot, ki vodi po sredi doline, in po njej sestopim vse do slapa Orglice (malo je le treba paziti, da ne zgrešimo odcepa v desno). Prav pod slap je treba malce po-plezati. Ob strugi se odpravim nazaj. Tu včasih taborijo, vidni so ostanki tabornega prostora. Stezica vodi v gozd, kjer so ostanki partizanske bolnišnice in spomenik. Spominja na ameriškega padalca, ki je med drugo vojno tu umrl. Spustim se do struge, na drugi strani pa spet ujamem markirano pot. Tudi moja »pot« je za danes končana. Vladimir Habjan Foto Zoran GaboroviË po gamsjih stečinah prečili čez izpostavljeni rob vse do začetka grape. Prvih 200 višinskih metrov grape prekinja več strmih skokov, kjer težave sežejo tudi do 79 JERKQ NOVAK VRSTA MEŠANE SOLATE NAVOR PREGOVOR NASA PESNICA (MAJDA) RENU USEDLINA V POČASNI REK! N02ZA OBREZOVANJE VIN. TRTE ZAVOJ, PAKET AZIJSKA DRŽAVA risba ZNAK ZA DECIMALNO VEJICO KRAJ PRI CELJU PEVEC JORGENS ZELO VISOK ZVOK PREPROST ČOLN DUET LETALO, AVION PREBIVA LEC AONIJE PEVKA VILER RAHEL PREMIK ZRAKA RIMSKI CENZOR, APPIUS TV ZASLON VISOKO OBUVALO OMAKA IZ DROBNO SESEKLJ. MESA CHARLES TRENET DELAVEC V OPEKARNI 2ITNE LUSKINE STEFAN HUMAR ORODJE S ČELJUSTMA IRONIČEN PISATELJ ČOPASTA KOKOS KEN. NAROD. PARK KONEC ŠAHOVSKE IGRE HITER LOVSKI PES AVSTRO-OGRSKI NOVEC OBER MATERIJA PISATELJICA SlROVNIK AM. FILM. IGRALEC IN PLESALEC (FRED) MESTO V UKRAJINI BIVALIŠČE UMRLIH, NAVJE MARKO ELSNER LANTAN LIDIJA OSTERC SELEN SL. REŽISER IN HUMORIST (BORIS) ETNOMU-ZIKOLOG VODUSEK JAPON. REŽISER KUROSAVA PRIPRAVA ZA BOJEVANJE Ko te placujejoy dobiš maln za veliko dei ko plačuje dal velik za malo del Nino Brumen