vW J Na svitlobo dane od krajnske kmetijske družbe F srédo grudna 1848 List 49 Povabílo na naročbo Novic za prihodnje léto. Ob im létu nastopijo Novice svoj sedmi tečaj. Tedej povabimo svoje ljube Slovence jih imeti želijo. de nej jih zadnji ćas naroče do konca viga léta zaporedama dobivali ki tekociga mesca, de jih boj berž o začetka no \ boj ob novim letu nekoliko svoj nadpis premenile in se bojo imenovale Zakaj nek to? Zato' ? dragi prijatli, kér namen Novic je vsigdar bil bravcam zraven kme ti j ski h in rokodelskih podukov tudi sploh podučivne reči deliti, ktere segájo v omikanje in povzdigo slovenskiga naroda in za ktero so se Novice celi čas svojiga obstanja goreče poga njale. Kér pa so se nekteri, ki niso celi čas našiga popotovanja z nami hodili, nad poprejšnjim iménam Novic spodtikali, misleći, de kmeti jstvo in rokodelstvo sta njih edina predloga, smo za potrebno spoznali, na lice Novic obširniši imé postaviti. I H H HHHHMl mm JtVHNIflflMM i HIT se z novim obširnišim iménam čez in čez ne veže, in bomo tako vstrégli že večkrat ponovljenim željam mnogih bravcov, zraven tega pa tudi nekoliko prostora pridobili v vsakim listu. Kmetijstvo in rokodelstvo sta steber premožnosti naših slovenskih deželá, in bosta Zavoljo tega bomo o novim tečaji tudi opustili dozdanjo podobo nad nađpisam Novic 5 ostala in se še clo pomnožila v novim času—tedej bomo vedno potřebovali jasnih podukov v téh rečeh. Zraven tega pa bo omikanje osvobodeniga ljudstva naša nar imenitniši skerb, vkteri nas boj o, kakor dosihmal, nar slavniši domorodci blagovoljno podpirali, za kar jih tukej očitno prosimo Novi cas je prinesel tudi potřebnost novih vednost, torej Novice tudi ostale in bojo svojim bravcam vse oznanovale, cesar jim bo vediti potreba. v reči ne bojo za dezele zadevajo. Pomenke in sklepe deržavniga zbora bojo zvesto na znanje dajale, ki naše slovenske Za postavno svobodo se bojo vedno potegovale, pa tudi za to.skerbele, de se nam od ustavne vlade dodeljene pravice ne bojo svojoglavno kratile. Moćna samostalna Avstrija pod vladarstvam našiga dobriga ustavniga Cesarja ? ne dotakljivost naše katoljške vére, in varstvo naše narodnosti nam bojo tri zvezde, ktere nas bojo vodile v vsim našim djanji ! De iz tega izvira spo štovan je duhovnih in deželskih gosposk, vsak sam lahko previdi. Jezik bo po mogočosti čisto slovenski in lahko umeven. Doklad bomo dajali, kakor dosihmal, in dostikrat bomo mende po okoljšinah sedanjiga časa tudi primorani namesti navadne pol pôle Novic celo pólo bravcam podati. De so Novice v téh obljubah mož beseda, spričujejo dozdanji tečaji. Kmalo po novim letu mislimo bravcam brez plačíla prinesti po dobo eniga nar slavniših móž dan današnjiga časa — bana Jelačiča, kteriga vsak pravi Avstrijan v sercu nosí Cena Novic za celo léto po pošti je 2 gold, in 40 kraje, za pol léta pa i gold, in 20 kraje. ; zató kér je poštnína poskočila. Sicer pa veljajo, kakor dosihmal, po poslih prejemane za celo léto gold. ? tiskarnica gosp za pol léta pa 1 gold. Vse cesarske pošte prejemajo naročila; sicer pa tudi pisarnica c. k. kmetijske družbe in Blaznik a v Ljubljani in bukvarnica gosp Geigerja v Celji. Naročivne pisma © Ol pa morajo frank i rane biti in pismu se morata poverh še 2 krajcarja za prejemni list (Récépissé) priložiti, kér je cena Novic tako silno nizka, de nemoremo ne krajcarja zavreci. De ť> i si pač saj vsaka soseska en iztis Novic omislila, kér jih bo v novi soseskini napravi gotovo potřebovala! Duhovne in deželske gosposke so prijazno naprošene, soseskam potřebnost obširni šiga podučenja živo na serce položiti in jim Novice priporočiti. In takó sklenemo povabilo na Novice s serćnim vošilam , de bi nam vsim novo sreco přineslo! T prijatelski zvezi bojo léto novo kakor dosihmal, vsi nasi časopisi en namén pred očmí imeli: dusno in teles no osrečenje nasiga naroda. Vredništvo. Mmetje ne pozaliítc bratovšnje sv. Flori jana! Vaš prijatel, ljubi kmetje ! ki vas nikdar ni spod bodal ne k černi vojski (Landsturm) , -;r) ne k puntu vas pa vender danes kliče na noge! Na noge namrec, de se vsi, ki še niste v družbo sv. Florijana zapisani, podaste v mésto, zavorovat svoje pohištvo nesreće ognja ! Cesar so postavo dali, de boste prihodnjič odvezani desetine, tlake «•ospodarstvu lahko k večim premoženju pomazali. i. t. d. Po tem takim si boste pri pričinim » žu ira Pri vsim tém vam pa vender še beraška palica in nar pridniši zamore ob celo svoje premoženje pri ti ako ga kaka huda nesreća zadene. Ena nar hujših nesreč, ki nikdar ne spi, je o cr » • • inj Ozrite se le enmalo po svojim pohištvu, kako nevarno je i Koliko je leseniga in slamnatiga po kmetih, kako na tesnim stojé dostikrat poslopja, — kako silno malo se dimnikov vidi, — kako nečimerno se vi sami, vaša družina , vaši otroci fc lucjo obnašajo! In če je morebiti ravno v vasi liisi vse bolje preskerbljeno in varno, kaj vam pa to pomaga, če je pri vašim so sedu nar veći nevarnost? Ali vas ne more tudi vaš sosed na beraško palico pripraviti? O de bi tako ne! Nikar ne recite: ..gospod Bog me je že tako dolgo u Na Boga ali za- nearece obvaroval, me bo pa sc za naprej zaupati je lepó in dolžnost vsaciga kristjana, upanje ne sme prederznost biti, in pričakovati ne smemo, de bi Bog zavoljo nas zmirej čudeže delal. Pametni člověk naj si sam pomaga, kjer si pomagati zamore ? zató mu je dobrotljivi Bog pamet in pomočke dal. Tak pomoček, se nesreće ognja obvarovati, je a se kurancija ali bratovšina sv. Florijana, in zdej hoste zamogli lože v to družbo stopiti, ko bojo dese- tinske in tlačanske reči poravnane in vam po tem za naprej ne bo treba téh davkov odrajtovati. Ako boste sploh vsi to storili, de se boste zapisali v družbo sv. Florijana, vam bo tudi od te plati skerb HHHBMHHIIHMHHHHHHBHHMHHHH var- ognja varjete odvzéta, in ob enim, ko sebe škode jete tudi svojiga bližnjiga ravno te škode. Po tem še le bo enakost in pravo bratinstvo med nami kraljevalo , in boljši časi nam bojo zasijali ! Ne bodite tedej svojiga lastniga premoženja sov- ražniki ! V Trebižu, mesca listopada 1848. S. S. stosti soditi, to de mora poroštvo ali kavcijo dati, ktero sodbo odméri." Dobro bi bilo, ako bi kdo, ki takim rečém na tanjko hotel razložiti, kakošne nasledke bi take glas ve ? in enake pravice hudodelnikov za poštene in mirne der žavine (Staatsburger) utegnile imeti, ako se v po stavo sprej m ej o, de bi se ljudjé vedili vpréti, dokler je čas. Pa tudi ne ravno učenim se iz tiga odstavka razo déva, de bi bila za hudodelnika res svoboda, de ne re čemo potuha,za poštene ljudi pa kazin, in sužnost. ako se v postavo sprejme takó, kakor je. Ze dosihmal je po vsi deželi že od nekdaj v ti reči le en sam glas bil: dese namrec li u dob i ja ne kaz nu je, ali saj premalo in pr em eh ko kaznuje, ali de hudobneži se celo potuho dobijo, de se jim po ječah vse predobro godí i. t. d. Sploh znana reč je, de si pogostama hudodelniki v ječe nazaj želé , in de se je celo zgodilo, de je iz ječe izpušen nalaš zató precej kradel, de je vnovič za kar je nek tát iz L. rekel ubiti, de me za tega, koga pert bil. Ni davno m orani kej narediti ali pa pró; sej nimam kje biti. In res je bil koj po tem per dva tatova in potepuha sta se neki hiši okradel. Druga blizo D. proti nekómu hvalila, kakó de je zdaj flétno, kér je vse tako frej, de se namreč brez skerbi, ali brez strahú posebne kazni lahko krade. Od tatvine se pa sèmtertjè po deželi res sila veliko sliši, in ses silno pre- derznostjo godi. Neki potepuh je poštenimu člověku ki v z njim šel, nekoliko bolj na samotnim kraji brez strahu Je in sramožljivosti v očí rekel Kaj mi moreš, ako ti m o š n j o denarjev v z a m e m, in v li r i b b e ž i m ? Zdaj naj pa še take postave pridejo, de bo toliko opraviti , predin bi se směl hudobnež zapreti in kaznovati j de bi hitro pošteni člověk , kterimu je krivica storjena bolj kaznovan bil, kakor tat ali razbojnik: po tem že res pred hudobijo ne bo rinati ! Veči svoboda ko se bo h u d o b i i dala, v reći sužnost bodo pošteni der ž a- vini pahnjeni! Pošteni ljudjé so le ondi v resnici svobodni, kjer hudodelstvo potuhe nima, ampak se ojstro kaznuje. Bi kdo utegnil ugovarjati : Ako so za hudobije postave ojstre, se zamore večkrat zgoditi, de nedolžni terpeti mora. Pa ravno nasprot je resnica, zató, kér so po stave hudodelnikam premehké, ravno za tó nedolžni terpí, hudodelic pa potuho ima. Ako se je že dosihmal tolikrát slišalo: „Kaj bi tožil, ali naznanoval, jez imam po tem opraviti in opraviti, pa se mu se nic hudiga ne zgodi ; nazaj pride, me bo pa požgal" i. t. d.; kaj še Ie ako se bodo za hudodelstvo se veči perzanesljivosti .Slovenci« ali boste S tem zadovoljni? postavile! Koliko je opraviti, preden se hudobnežu ka- bo Posebno poslancam v prevdark. V 6 načerta za prihodnje postav se ber 5Î Nihče se ne smé zapreti, kakor z močjó sodniški ? z vzroki predvideniga ukaza; dru dodelstvu zalézen. ročno , ali zadnjič v 24 urah po vjetji podat če je bil na hu-Ukaz za zapéro se mora jetniku Vsak zin odméri, kér se besedi hudodelnika prevec, posteniga tožnika pa premalo verjáme, in večkrat hudodelnik brez vse kázni ostane, pravični pa terpí, akoravno so sodniki sami per sebi prepričani, de je krivičin , in to za tó, kér je postava prevoljna, sodnik pa se njene čerke kteri je od služabnikov očitniga arstva zapert bil se mora v 24 urah njegovi dostojni sodbi oddati i ali pa derzi. v v Ze večkrat sim slišal naredbe Francoskih casov pohvaliti, ko so bili tatovi in roparji hudo kaznovani, izpustiti Ce zoper v • obdolzeniga cloveka zive znamnja in bi bil člověk smél v periši denarje pred seboj brez kakiga težkiga hudodelstva ne govore, se mor v pi vsiga strahú nositi. Gotovo je napčni umčn omíke, ako kdo meni, ondi je domá omika in osvecenje kjer v *) Černo vojsko so imenovali naši kmetje ob francozovskih vojskah Landsturm. Práv dobro in národno imé. Vredništvo. se hudobija mehko kaznuje. Omika in osvečenja ste ondi veči, kjer je mànj hudobije ; mànj pa je bo, ako se ji serčno na pête stópa, in se ji ne pregleduje. Ako bi bilo poslancam in v takim kraj ploh postavotvorcam naklj ? kej časa Glejte dragi Slovenci. na deželi eti 61 ubog kako zaničevana je Slove nik z deržino ni nobeno uro ponoči premoženja in se posest- nija tudi pri prostim ljudstvu! ljenja svest ? to stav dal otovo bi zoper hudodelce ojstrej Ako bo obsojenje k smerti in telesii v • Slava, vedna slava tedej vsim , ki si prizadevajo po ka nj ego vi ga g buditi nase ljudstvo iz sicer truda poln , ali je vréden lobokiira sna ; cin je zin overženo, kakor j vecniga spomina. v 8. predloženo , po tem ze vnuki jim bodo hvalo vedili. Slava cr S Pozní vred ni kama rés tako rekoc ne ostane kej, pred cimur bi divja hudo- Novic in Slovenije, ki se tako krepko potegujeta bij kak posebin strah imela. Torej Slovenci, pr slite to, čez kar se bo na zboru govorilo in uterj V t prasajte umne moze za čt in po tem naročite svojim za narodnost naso. Slava slovenskimu družtvu , ki tako é modro in nježno vzdiguje našo mater Slovenijo. J. Kobe. poslancam kakó naj t reci govore in glasujejo Svobodoljub Povedauje od slovenskiga jezika. N Spisal V. Vodnik. (Dalje.) Domorodne reci verlim rodoljuban! v firevdark. i i i ii Ministerstvo velí, naj bi duhovniki tudi ponavljali z vodi in per poli ležijoča. Dolenci še dan današni v več otroci nauk, rekši, de bi ga učiteljem neprepušali, in to krajih pravijo Ljubljena, ne Ljubljana; de si lih V Gradisi se je to mésto začelo Ljuba ali Ljubljana imenovati, kér je na lepim in ljubim kraji, per je pràv ; veroznanstvo ni ko druge znanosti de bi ga člověk le iz glave vedil : treba Je i docim se um s ker je Ljubljana tudi pràv, od besede ljublj a m za ljubo , rad imam. ? to je: šanskimi resnicami rasvitljuje, mečiti in nagibati mlade Od Ijubiga prebivanja pride več imén, kakor po serca, po razlaganih resnicah tudi živeti. Pa kdo zamore stavim: Ljubel, Ljubno, Ljuben na Stajarskim to boljši storiti, ko za svoj poklic vneti duhovnik? Vpra- Ljubljin na Polskim , Ljubljinic v Silezii. sam pa , j če so le 3 duhovni na taki razvlaki, kot je Mesto Krajn je bilo od Rimcov imenovano Santu, pojde le kateket v spovednico, spraševat za veliko- ti kum; tukaj so knězi cele Krajne sedež iméli; zatorej nočno spoved, obhajat, ali pa med otroke v šolo? In ali so mu Krajnci s posebno zastopnostjo imé Krajn dali in je bilo terdno obzidano , tudi ob obéh visokih brego ? bo ves zmučen pri ucenji to dosegel storil ? Dajte nam kateketa î kar bi čil gotovo Vernem se nazaj na svoje vprašanji, ki zade vate vili Kokre in Save pred sovražnikam varno. Stari bukviški jezik ima veliko podobnost z na šolsko kurjavo in bukve. Staro deržavno poslopje se je sim krajnskim. Bukviški jezik se taisti imenuje poderlo , novo pa še sozidano ni; vender se ta dva za- , v ka- terim so bukve od nekdaj pisane. Cerke niso latinske, devka na poček izida prihodnjih ocllok ozir sol stva ampak ćirilske in glagolitske, to je, stare sloven odmakniti ne data: est enim periculum in mora. Po starih postávah so grajšaki za šole derva daj ali i ske. Te imajo podobo z greški m i. Tukaj v Ljubljani se najde več sort bukev tega bukviskiga jezika : so zdej pa, ko je zaveza med podložniki in grajšaki nehala, namrec masne bukve, sveto pismo,brevirji, be kratijo se ti te dolžnosti. Kdo bo v prihodnje to skerb sed i s a, pesme, druge pisanja in gramatike, prevzel? Nas kmet, ki sam derva kupovati mora, solske to je jezikov nauk, od kteriga » bomo drugikrat vec koristi pa ceniti ne vé , marveč dolžnost otroke pošiljati govorili, nase krajnsko pomankanje bogatili in po bukviskim v šolo spoznava kotlako, ne bo sam od sebe dčrv (lajati popravljali, kar smo se od stare korenine na stran zašli. hotel, ako ga imel nebo, ki bi mu veléval. Nekiga dne Popred moramo govoriti od navad in lastnost nek stopim v nezakurjeno stanico, kjer so otroci mokri in danjih Slovencov, de bomo pocasi pripravljeni zašto raztergani od zime z zobmí šklepetali, in poprasam : zakaj de šola zakurjena ni ? pa dobi m odgovor : de no-beden dčrv ne da. Dozdej so kresije revne otroke z nemškimi bukvami oskerbovale,kdo jim bo zdej, koje dolgo preganjana slovenšina na torn e pravice dobivši svoje mesto zasela, ta piti i kar se bode od njih jezika rêklo. (Dalje sledi.) i kih bukvić v slo^ hodnost rečeni poglavarj enski obleki dajal ? Ali bojo še v pri to po dolžnost overševali ? A v u i t i n Gruber^ nekdanji Ljubljanski škof. Mislim, de ni napčno, ravno zdej nekdanjiga Lju Avfiruština Gru slavniga gospoda Naj bi to brez odloge začeli. Re v • je huda mora ko se toliko od slovenskiga jezika i ki mladini v šoli dihati ne da O Vi VSl ki imate moc in oblast, dajte mladosti hrane po kteri hlepi; dajte ji pomočkov izobraziti se v maternim jeziku. To storivši bote jo potegnili iz sirovosti, divjosti in leno be; s tem ji bote po- 1 a j sali njeno naravsko življenje; bote izkojili narod, ki bo sebi in drugim v čast. Da borme je to storiti že zadnja doba, ako nečete de se ljudstvo ne bljanskiga škofa, berja opomniti se, govoriti sliši, de se ga ljudém v starejih létih in ptuj-c a m ni moč naučiti. Vse se da Čmu vse nepotrebno besedovanje ? storiti, ako je le prava volja, prava ljubezen v sercu. Očiten izgled razun množili druzih so nam pogrezne do dna po ptujim. v preziranje samiga sebe in v pohlepo milostlj n a j č a Ljublj a 1821 gosp Avguštin Grub ki so rojen D 'i* pi •vic bi • v fl ST* B znanosti našiga jezika v létu 1816 v a toliko naučili, de so v létu i na Gorenskim, v poznejih dveh in se z létih pa bolj pogostama v raznih cerkvah po ensko De smo ze v nemšino írloboko zabředli ne le v prid » mestih, ampak tudi v mesticih, nam jasno kaže sledeca prigodba : Ni zdavna kar se jeomožila hči nekiga kerč- Serčna ljub do naroda tište dežele , v kteri so živeli, je stari g na Nemškim roj poda marja na svoje šake v nekim mesticu blizi Hervaškiga. Na pir so bili pozvani, se vé de, vsi imenitni mestnjani. Svatje pridejo do cerkve spremljani od muzikantov. Vse je bilo vesélo. podbodla, de so se njegoviga jezika naučili. Nej boj ta cr pod vsim tistim lep izg led ki se v • nasipa jezika strašijo in mislijo. de se ira ni moć naučiti o 1 to Ko s mac In g lej ! vsa ta radost zgine naenkrat. Kdo je bil tega kriv? Duhovnik: Slovensko jih je ©govoril pred oltarjem! ,,Z nami govori po krajnsko, kakor s pauri, žalostili glasi iz M ma rt na pri EJťíi u ■■■■PM77 H se je na glas šepetalo. llisum teneatis Přetečeni četertik 23. dan listopada gré 3 in pol amici f IV Oj so bili 23. rožnika 1783 \ léta stara deklica nekiga kajžerja s svojim okoli 6 lét dne do dne vec vertnarjev prikazalo, ki so začeli starim bratcam in s sosedovim fantikam enake starosti za domačo evetlico skerbeti. Marsikter vihar je pa vunder se čez njo planil, marsikter sovražnik jo je hotel še poteptati— pa zastonj je bilo vse! Pod pastirskimu ognju na njivo k deklici, se oblačilce užgč — sačne na vés Preblizo o poska skerbela, de so se Popřed je dobile, zdaj dobo Odsihmalje nastopilo slovensko družtvo tretjo v kteri je odbor na svojo roko razširil na pa je to skerb v nemar pustila mén družtvinih postáv po potrebi sedanjiga časa tu oiYui u v iiuiiiai puoiua» uiuu. ui u/ii vjíiui jjuoici? jj\j l/^ja ^i/uaiiji^u vaoa j Že skorej dvé léti je učitelj Le o pol d Ivančnik, nadjajoči se, de boste danes poterdili, kar je odbor iz svojiga za šolske derva založil, zdej nemore več, v prid domovine začasno sam sklenil. Vse važniši dozdanje opravila slovenskiga dru kér se sam v revnim stanu znajde ? torej sole. Uka željni otroci hodijo opraševat, kdaj se bo šola za- žtva Vam bojo danes zvesto na znanje dane. De se čela? pa se jim nemore nič o tega ki otovo povedati. Kdo je odbor nine truda, ne protinstva bal, in de je bila njegova volja živa in goreča —zató Vam zastavini svojo vest. Če pa vsiga vunder nismo storili. kar bi Velki zíior slovesaslosa dru/iva v morebiti treba bilo, —in ce je marsiktero delo tudi kér lijiibljani 3®. li^íoimda. Práv veliko ljudi se je snidilo v zboru iz mno zih krajev in raznih stanov. Posebno veliko je bilo duhovnih gospodov iz dežele, pa tudi dokaj kmetov, solske mladosti in žensk, ki so gospode, na galerii se cio veliko pomanjkljivo ostalo, nam ne boste za zlo vzeli véste, de vsak začetek je težaven. Z veseljem bomo danes sprejeli Vaše opombe Vaše svete v prid naše mile domovine. Odkrito serčno govorite, prosimo 7 Vas j cesar želite. po z veseljem poslusale domorodne govore in pomcnke. Vodja je začel zbor s primernim n a g 1 I I » I V ram, kteriinu so sledili govori zastran druztvmîh odbornikov, potem še govori 4 udov. Odbor v r reci 1 L/vi M VVIM^I mill/ V ^ jJU l Vili KJ t/ ^ w ▼ • V7 Vi. M V/ JL nik gosp, Cigale, slavni vrednik Slovenije, je za pisnik (protokol) pisal. Pomenki so bili práv živi in serčni. Sklep, v kterim smo „slavo44 povzdignili presvitlimu C c s arj u, banu Jela č i č u, branitelju A v s trij e in Slovanov, sestricam dr uz bani sloven skini, verlim doniorodcam, vsim Slovanam in vsim dobrim Avstrijanam, je bil posebno vnet. Govore zbora bomo po versti svojim bravcam po , cele ali okrajšane, kakor jih imamo. Začnemo tedej z nagovorani predsednika, Dr. Bleiweisa ki je tále bil : je dete novih časov domače, kakor zvěsti prijatli se poineniino, kaj bo še storiti, in kako nej se storí. Vse se giblje, vse živí zdej po slovanskih de želali, povsod slovanska reč veselo klije ! Pa veliko delà nas še caka. Ktere opravila pa nej nam bodo zdej nar per ve, nar imenitniši? Dovolíte mi svoje misli v. tem predmetu razodeti, in jih Vam v prevdark ponuditi. Nar perva, nar silniši potreba je omikanje našiga pro s tig a ljudstva, in vsih oinikanih Slo vencov nar zvetejši skerb nej bo: pro s timu, dol go zanemarjenimu ljudstvu iz tmin nevedno sti na luč omikanosti pomagati. Tudi naroda otes je slavniga čina poslopje Serčno tesači tedaj, strežniki dvignite se Nase družtvo, drairi ni oj i f ------ -------^ _ 7 ——tý- ----- ktere so nam naš Cesar z ústavo dali. 5 V Bod s k i m léta rekli vitloba vsim na ili Cesar Ferdinand d dan trij itloba je bila ! tega Žile odpri globočine rudar, ozri se po zlatu, Jekla ne zabi o tem , cene junaške je znak. Scer pa izročimo vse Velikimu Mojstru višave ?** Ste slišali perviga slovenskiga pesnika besedo : sonce svobodě je i j a 1 o sonce nove sreće odani vsim. Zdej 5? Tudi naroda otes je slavniga čina poslopje!44 dej so dobile besede rajnciga Vodnika šexle pravi poinén—ne Napolj veljajo 7 Naše ljudstvo, kterimu čast in hvala gré de besede 7 našimu Ferdinand Ferdinand re Ilirija vstan ! Vstaja izdiha : si je v teku časov čisto pobožnost obranilo, je do briga serca in pa bistriga uma. De je pa v vednosti zaostalo, ni toliko ljudstvo krivo, kakor žalostni poprejšnji čas, ki mu je le malo pomočkov ponudil, de bise bilo v mnogih vednostih izurilo. V njegovim maternim jeziku se je le malo pisalo, nemškiga je Kdo kliče na erdinand te kliče, Cesar ! dan ? zika pa rev niso razumeli. Ali je tedej moglo 7 Ferdinand, naš mili drugači biti? Molitevne in pobožne bukve in pa pesmi: to je bilo skorej vse slovstvo poprejšnjih ča Spomlad svobodě je pognala mnogo mnogo cvet- sov. Bog nas obvari, de bi molitvene bukve zame in novo življenje je začelo kliti po celim Av- tovali, ktere so ljudstvu potrebne lie s trij an skim. i pa tudi ne. de i bi slavnih pesniških del po vrednosti ne cislali Ena teh spomladanjskih cvetlic je tudi naše slo- kiso prava omika sleherniga jezika, — ali to je vse vensko družtvo. Nježna cvetlica je bila ob roj- premalo za otes prostigaljudstva! Kmetijska krajn stvarica, goreče ska družba pod predsedništvam grofa Vuka Li h stvu, kakor vsaka šibka, mlada gih. Pa zdrava korenina cvetlice se je branila na s svoj i mi sprejeta od mnogih, — hudo tudi sovražena od dru- t en b erga, mnogo zasluženiga rodoljuba, rodoljubnimi udi je bila perva, ki se je v letu 1843 prot nim viharjem m v mnogih težavah krepko usmilila uboziga kmeta, de mu je začela i z d aj o življenje dognala do 6. roznika pod perutami njene mnogih koristnih bukev v maternim jeziku luč mnogih slovenske matere na Dunaji. G. rožnika se je ustanovilo, kar je poprej vednost prižigati. Pa v 5 létih se ne da popraviti kar je bilo sto in sto lét zamujeniga — in tako je zacasno (provizornoj bilo, in nova doba se je stopilo nase prosto ljudstvo v sedanjo novo dobo zacela, veselejší rast mlade cvetlice, kér se je od kakor okorno dete, ki pervikrat na noge stopi. Svo bodnost ? s©t - / > pa kako je veči njene biti bođncst mu je bila oznanjena del izmed ljudstva svobodnost razumel? „Zdej je vse preč, zdej je vse frej", se je slišalo krog Od kake drug zvéze z Nemčijo, razun te riti i ki je dozdej bila , se ne more tako dokler ni novo stanje Avstrije po ■h ^mH dolgo nič govo J V/ » «V * ^ ^ , J ^ » ^^ ? JV °1,WU1U 9 UVIY1V* Hl XIV, V WlUi'Jt, XT. V Oil IJU jJU O V OJ I pUtl in krog, in šuntarji in podpihovavci so imeli vernih , tudi novo stanje Nemčije po svoji poti ustanovljeno poslušavcov dovelj ! Hvala Bogú, de so naši kmetje se bo Avstrija po poti ? » ? ko jim, Nemčija pa tudi po svojim prebrisane glave in de svojih uses niso popolnama ustanovila, potem se bo vidilo, kako se bo razmera med mog la. V vsim bomo va zaperli podukam svojih duhovnih pastirjev in svoje tema deržavama napraviti dobromisleče gosposke, in de so poslušali opomine rovali prid in čast Avstrije in nikakor ne bomo terpeli časopisov, ki so jim odkritoserčno resnico razJagali. de bi se kaka ptuja deržava v naše notranje oprave vti 9 Tako jih je njih prirojeni razum in njih poštenje kala T boj vodila našiga n a nj a obvarovalo, de zapeljivcam niso vsiga verjeli in de jih razložili, kér brez resnice ni zaupanja, in bi so si lepo ime mirnih deželanov ohranili tudi ob času nevarnih prekucij. « (Konec sledi.) i eno smo zaupanja u more ministerstvo z derzavnim zboram edine poti iti Ali ste slisali, drag i k r e p k pa bod besedo ICaj se v derzavnim zboru godi Druga sej v Ki • v 7. li • V a deržavni ga zbora stopada je bila zavoljo dvéh reči silno imenitna. Pervič zató, kér je po hudim pričkanji većina poslancov za Je la in vili či la vse zapisnike tistiga derža^ novih ministrov? Ali vam ni vse po volji? Gotovo dè. Mi pa pravimo: „Slava takim možém, slava ministru S ta dj onu (nekdanjimu Teržaškimu poglavarju) ki nam je porok, de bo z močno roko vižal notranjo vlado po poti prave svobodě ! Bog daj, de bi vse po 9 sreči šio, in de bi kmalo to « J Avstrijo im zbora, ki se je v poslednjih 4 dnéh kozoperska z Du Kje ste zdej podpihova motnjavci, ki ste zmi najskim punt pččal Di pa ató 9 kér je v ti rej tulili, de nam bojo Cesar vse nazaj vzéli? Ali vas r • • sej pervi minister 9 kne Švarcenb to 9 P sih poslancov razglasil poglavitne vodila, po kterih se bojo novi ministri v vsih svojih djanjih ravnali. Skorej takó se splačuje punt! ki za Vas in za nas vse tako dobro od potegoval ali in kakiga druziga izvolili, Ravno taka derhal kot na Dunaji., ktera si prizadeva , mir svetá in postavnost deželá pokončati, je napravila 15. in 16. listopada puntvRimu takó de so sami Oče prijatlice kteriga ne véste: ali se bo serčno za \ Nikar ne kupite mačka v žaklj Slovenci! verjemíte Novíeam, ki so Vaše pi Gosp Doljak je Dunaj zapustil, zató kér papež v nevarnosti bili. Njih perviga ministra Rosita v puntu deržavni zbor ni nic opraviti imél in bi tudi so umorili. Po poslednjih novícah so oče papež vso de- ne bil sme i kej opraviti imeti. Zdej še le se je za želsko oblast iz rok dali, in zbežali iz Rima, odkodar cel post so se po morji na otok Malta podali, ki v srednozém- pogreševali zboř ? v kterim bi gosp. Doljaka těžko Dr. Bleiweis skim morji leží in je pod Anglezko oblastjo. — Jela čič in Vindišgréc sta še zmirej na Dunaji— vojska zoper Madžarone se sedej še ni začela. — Olomuški škof so prepovedali de poslanec Fis ter ne sme v Krome-rižu v nobeni cerkvi sv. maše brati. — Več poslancov je že stopilo iz zbora; na levi strani bo pa mogel še marsikteri odletéti, ki se je omadeževal v poslednjim Du-najskim puntu. — Sliši se, de posvetovanje ustave se ne bo veliko pred novim létaní začelo! Gosp. Dr. Kav- las ILjtifiljanski a lediša. » Z velikim veseljem smo šli v pondeljk v glediše kér nam je bila nova slovenska igra ..zmešnjava čez z m eš n javo" napovedana — /.-i--*-:—-----:--- jevoljni smo zapustili zalostniga serca in ne glediáe ! ígrami, S takimi nespodobnimi ktere še Nestrojevo klafanje stokrát prekosiio, se ne pomaga slovenski reci na noge, marveč jo pahne v brezdno nazaj. Glediše nej nam bo v veselih in žalost- čiču je zavoljo njegovih opravkov zbor dovolil, 4 tedne nih igrah učilniea življenja pa v tako učilnico ne po začetku zbora še v Ljubljani ostati. Od mnogih straní se dohtar ne grejo berž vKro- smemo nobeniga pošteniga člověka poslati ! slisi obzalovanje, de gosp je dopadla ta igra i meriž, kjer bi ravno zdej noben poslanec manjkati ne Smel, posebno tak ne, ki kej govoriti vé.— Gosp. Do 1- po oznanilu iz Kromeriža noče več po- Nekterim sto in sto pričijočih je pa v serce „živijo" vpiti taki 4 vpili, mogli zabolelo, ko so na koncu slisati komedii. Ce bomo takim rečém „živijo se i n iz Logatca njega. slanec biti; bo tedej nova volitev namesti Přetečeni petek je přišel en bataljon Hervatov v Ljubljano in sicer tišti, ki gaje bii general Rot Madžaronam izdal. Madžaroni so jih pa vender spustili, potem ko so jim vse or o ž je pobrali. Zdej bojo v Ljubljani novo orožje dobili in po tem na Laško šli. Kakošno laž pa neki debeloglavni šuntar po Ljubljani zdej od tega batal-jona trosi ? Pravi de je zató v Ljubljano přišel, de bo na Krajnskim armada pripravljena, če bi se kmetje začeli vstavljati, v deržavnim spaceni bo ta lepa beseda kmalo ob svoje poštenje prišla. Nam , kakó de je gosp. Kordež, ki je le to v glavo ne gre y ze marsiktero dobro gledisno kritiko pisal. ni koj spoznal de se taka komedija ne sme na gledišu prikazati. Poslednjič moramo še opomniti, de se kaka zmežnjava po svetu ne zatrosi niso clo v nobeni zavezi s takimi in enakimi komedjami, in de , če bi se imelo več tacih komedij pričakovati ? de igre slovenskiga družtva ? bi si mogli poprejšnjo cenzuro nazaj vošiti. Dr. B. Iz ledi slovenskiga pisanja zboru odločeno tarifo graj- od J. Fleišmana, založil in na prodaj ima Janez šinam plačevati. Ali niso taki ljudjé od zlodja ? Našim kmetam V se kaj vatje pa imajo brate se bojevati. taciga drugi v glavo ne pade ; juna ski Her Ti Giontini v Ljubljani, izgledi pisanja ( Vorschriften ) so v novim pra namen, kakor zoper svoje mirne vopisu z malimi in velkimi cerkami prav lično pisani, in zaslužijo vsim učenikam začetnih šol živo priporočeni lroliveam biti. Sedem izgledov v enim zvezku veljá S kraje. Dva \ Kanaljskim kantonu in Goriski okolici! najst zvezkov se dobi pa za 1 gold, in 12 kraje. (Védež.) Slišali smo, de boste 11. dan tega mesca vnovic Stran 1 V 3 IPopravIR poslanca za deržavni zbor volili $ kér je visoko spošto- berí: Bratje Her vani cr Doljak, po nespodnimu obnašanju nekterih vo livcov razzaljen, svoje poslanstvo prostovoljno nazaj položili. , ' Kér smo toliko od slavniga obnašanja g. Doljaka soglasnice kterikrarv mnogo, klik namesto krik i. t, d . versti sostavka so cerko l za v z l spreminjajo, p boda ali sloboda? li kakor tudi druffe m » namesto Današnjim Novíeam je pridjan drugi del knjižice: „Slovenski vertnár" z oziram na sadno razstavo v v Dunajskim zboru slišali, nas je ta žalostná novíca Ljubljani 1847. Na svitlo dala c. k. kmetijska družba silno omamila— pa upanje nas je spet oživilo, de boste v Ljubljani; in pa osma póla „Divice Orleanske." ar 91 i 111 nav 9 imenitiiiš* j r v i e a ♦ Naš presvitli Cesar Ferdinand so vladarsto avstrijanskiga cesarstva prostovoljno izro čili sinu svojiga Sirafa^ ki je pod iménam Franc «ío%eí Pervi v Olomuci nastopil tron ta nastop vsim ljudstvam avstrijanskiga cesar tega mesca našiga cesarstva in v patentu 2. dan stva s tem pristavkam slovesno na znanje dal, de bo od presvitliga Svojiga "strica^ Cesarja ' tv ^ÍV/ » vjuv/ ' ^niA/iij v ^ ^^ Mv yjvM. jn v^o v linuti J é otiita ^ vc^ai ja Ferdinanda nam zagotovljene svobodě in ustavne pravíce zvesto varoval in za osrečenje svojih ljudstev skerbel. — Naš novi Cesar Franc «Soief so v 19. létu svoje starostí. Presvitli Cesar Ferdinand so bili kakoi vsak vedno bolelini posebno * ivo.iiu * ^ I v* i JI i* Il v* KTiyj will - rv«*iwi t V/ - > CUUU I/UICIIIII, 111 |.M/»3>CmII poslednji časi so Jim veliko skerbi prizadjali in Njili zdravje še bolj podkopali, zatorej so pro stovoljno izrocili těžko butaro mlajšimu následníku, od kteriga spolnim in sercnim zaiipanjem pri cakujemo de nam ni mili kakoi nam Ferdinand Slava , Slava Jim ! Vrednik Jane Bleiweis. Natiskar in založnik Jožef v Ljubljani.