Ul* 18«. 615 Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane. Kos LXIV. — Izdan in razposlan dne 31. decembra 1872. 1 1 - L-.iJL'.fi-’-L"---------------------------■------------------------- 1 ■ , ' 'J,11-- X •M1" . 1 ■WWWP L7L Ukaz ministra za trgovino od 19. decembra 1872, I k . er*m se zvršujbč red za mere in uteži od 23. julija 1871 (Drž. zak. od leta 1872 št. 16) razglašata meroizkusni red in tarifa o pristojbinah za preskušavanje mer. Kii.,. y zv'«l»o postave od 23. julija 1871 (Drž. zak. od leta 1872, štev. 16) dajeta se tu °'zkusni red, katerega je c. kr. prvomerska komisija ustanovila, in tarifa o pristojbinah Preskii8avanje mer in uteži vsem na znanje s tem pristavkom, da prideta v moč počevši lle> katerega bosta razglašena. Banhans s. r. kt, Meroizkusni red awinam in deželam avstrijsko-ogerske monarhije, zastopanim v v državnem zboru. «H'tev ro, e,la *a more in uteži od 23. julije 1871, po c. kr. prvomerski komisiji izdan dne 19. decembra 1872. p Prvi oddelek. l^si»H ukazi o novih merah in utežih, katere sc bodo od 1. januarja 1876 v javnem a,,J' e,lbio rabile in ki se bodo že od I. januarja 1873 počevši k preskusu pripu-!lrülr; "anirec o teni, iz česa naj bodo narejene, kakšno podobo, kakšno oznamentlo in h sv°jstvo naj imajo, in tako tudi o mejah, ki morajo, kar se tièe pogreškov, ™eroizkusuim uradom, preskušavajočim te mere in uteži, biti neprestopne. I. Dolgostne mere. §- 1- Dopuščene mere in njih oy.nanienîlo. Poskusu sc pripuščajo mere teh le dolžin, namreč : 20 metrov, OnK,m’ ’ 114 5 metrov, 4 metrov, 2 metrov, 1 metra, 0,5 metra ali 5 decimetrov ali 50 centimetrov, 0,2 metra ali 2 decimetra ali 20 centimetrov. Te mere se morajo s polnim tukaj povedanim imenom oznamenjati. Pri dveh zadnji merah zgornje vrste sme se poljubno katero si bodi ondi naštetih oznameml izbrati. §. 2. Dolgostne mere, iz česa so, kakšno podobo imajo in kako so narejene. Vse k preskusu dopuščene mere morajo biti iz dovolj trdne robe, kakor je zeJe^’ med (mesink), pakfon, les, slonokost i. t. (vendar ne iz ribje kosti) in v takšni podobi tako narejene, da jim dolgost, ako jih rabimo, ne more omahovati ali izpreminjati sv tiste meje, katere se v trgovanji ne smejo prestopiti. Po tem takem naj se pripuščajo k preskusu: 1. Pa lica ste mere dočrtne (idoče do neke črte in ne do konca), ali pa ploskokonco (idoče do ploskih koncev), katere so delane iz dovoljno trde robe in iz celega s prerezom o velikim, da se ne vpogibljejo. 2. Zložljive mere; zveza posameznih členov, katerih dolgost bodi nekoliki del dolgoS cele mere, mora biti trdno in trpežno narejena. Drugo velja za metre (metrovnike), s katerimi se krojno ali lakotno blago meri ; h smejo imeti členov ter morajo biti samo na centimetre razdeljeni. 3. Trakaste mere iz kovinske (metalne) ploče ali plehovine. Vse lesene ploskokončne mere morajo biti na svojih končnih ploskvah okovane. Smejo se preskušavati in š te m pl j a ti konjske mere po dva metra dolge iz gosto kolikor je mogoče malo razteznih, 20 milimetrov širokih trakov. Trak mora biti s kjer se mera začenja, prišit k 8 centimetrov dolgi in 3 centimetre široki progi iz ^ (mesingastega) plelia, katera se ob merjenji konju pod kopito deva ter je na obeh (,z straneh viličasto izrezana, da se trak lahko na-njo namota. Na traku je prvi meter razdeljen na decimetre, drugi na centimetre. Mere takšne, kakor je gori rečeno da morajo biti, smejo se preskušavati tudi h'^ kadar so deli drugih merilnih orodij, samo če so tako sestavljene, da je moči na njih »> izkusna dela po prepisih navodila (instrukeije) opraviti. ^ Ako ima katere koli vrste mera poleg meterske še kako drugo razdelilo na sebi» pripušča se k preskusu in štempljanju. §. 3. l’resku* in dopuščeni odstop dolg-oslnili mer. * (olgOsb Meroizkusni urad naj preskušavajoč dolgostne mere gleda, kolika jim je cela 11 o (| in tako tudi, kako so razdeljene, in samo takrat naj jih štemplja, ako primera s Pra'|yr (z normalem) pokaže, da jim razloček cele dolgosti ne presega tu niže pod ti) ust»110' nih mej, in da imajo tako razdelilo na sebi, kakor sc tu niže pod h) zahteva. 'V 0 d s t o p v celi dolgosti skup sme k večjemu biti: 1. Pri tenkih (natančnih, preciznih) paličastih merah iz kovine (metala): milimetra kadar so dolge 1 meter..................................0,1 „ „ „ 0,5 metra in 0,2 metra .... 0,05 2. Pri navadnih paličastih merah iz kovine, ali od 0,5 metra doli, tudi iz trdega lesa, slonokosti i. t. d. : milimetra kadar so dolge 2 metra................................ .... 0,75 „ „ „ 1 meter...................................0,5 „ „ „ 0,5 in 0,2 metra.............................0,25 3. Pri lesenih paličastih merah: milimetre ako so dolge 5 metrov in 4 metre........................3,0 „ „ „ 2 metra...................................1,5 „ „ „ 1 meter in 0,5 metra.........................0,75 4. Pri metrih za krojno hlago, iz kovine ali lesa, razdeljenih samo na centimetre..............................1,0 5. Pri trakastih merah iz kovinskega pleha: kadar imajo dolgost 20 metrov.........3,5 „ 10 metrov...........................2,25 „ 5 metrov............1,75 2 metrov..........................1,25 „ „ » 1 metra ....................0,75 6. Pri konjski meri 2 metra dolgi..................................3,0 Pri ploskončnih merah, ki spadajo pod 2, 3 in 4, dopušča se samo ta odstop v celi dolgosti do gori določenih mej, da sme mera biti za toliko predolga a ne prekratka. ^ Razdelilo mora hiti kolikor je mogoče enolično; delilne črte torej ne smejo znatno odstopati od tistega mesta, katero jim gre z ozirom na odstop cele dolgosti dotične mere in na to, koliko je vsaka oddaljena od njene začetne točke. Tanji napotek je v navodilu. §. 4. Stempljanje. . Mera se potrjuje z meroizkusnim štempljem, kateri se udari na-njo tik obeh koncev Na enem konci pristavi se tudi tekoča letnica. Mil, i*>r’ *cscn>ll merah z okovanimi konci naj se »tempelj deva na les tik okovov; na pro-•esenih merah od 2 do 5 metrov dolgosti sc štcmplji vžigajo. *‘r‘ trakastih merah iz kovinske ploče udarjata se »tempelj in letnica na dva plosk -11 aeta (ščcnca), stoječa eden poleg drugega ali za drugim, s katerima mora hiti koviu-' trak pri začetku mere zanetan med dva konca plchaste proge, oklepajoče trak. Mere, ki nosijo eno razdelilo na več ploskvih, treba na vsaki delilni ploskvi štempljati. Unke mere dobivajo se drug »tempelj v podobi zvezde s šest trak mi. 9f Vi Vi vi n a vi II. Posodne mere za tekočine. §• S. Dopuščene mere za tekočine in njih oznamemlo. Tekočinske mere za javno trgovanje pripuščajo se k preskusu in štempljanju s®1"0 r teh le količinah, namreč po: 20 litrov 10 „ 6 „ 2 litra 1 liter V2 ali 0,8 litra V4 » 0,2 „ Vs litra, Vi6 » V32 « 0,1 litra, 0.03 „ 0,05 „ 0,01 „ Oznamemlo hodi razgovetno (očitno) in naj se mere neločno drži ter naj kaže, kolik« jednic ali drobcev litra ima ona v sebi, s pristavljeno besedo Liter ali črko L. Pri div c' enega litra naj se za decimalne dele jemljo decimalni drobci (delini), pri polovičavanj' navadni drobci. Pri merah iz kovine se oznamemlo naudarja ali vtiskuje, pri lesenih s vžiga. §• 6. Iz česa naj liodo narejene. Trgovanju namenjene mere do 2 litrov navzgor lahko se narejajo iz cina (kositarj J belega pleha ali železnega pleha, ki je stiskan in pocinjen. Pleh mora biti dosti debe močan; pocinjati se sme samo s čistim činom. Večje mere, držeče po 5, 10 in 20 litrov, naj se delajo iz lesa. §• 7. Vodo I» a. Mere (cimenti), držeče po 2 litra in 1 liter in ma nje, dobljene po polovičenji do ^ litra v niz, naj se delajo v podobi valja (cilindra), katerega visokost je enaka dvojni dog premera. Po le-tem se za obinerc (dimenzije) teh mer podajo sledeče veljave ali v milimetrih. rred«01 »ti Veličin* Izračunjcni vrednosti mere premera visokosti 2 L. 108,4""" 216,7°"" 1 L. 86,0 172,1 V* L. 68,3 136,5 V* L. 84,2 108,4 Vs L. 43,0 86,0 Vi6 L. 34,1 68,3 V32 L. 27,1 54,2 o.oi Mere po decimalnem delilu v niz gredoče po 0,2, 0,1, 0,05, 0,02 in vsebine, morajo se, da se ne bodo lahko pomotno jemale za bližnje jim mere, polovičanji, narejati v podobi prisekanih koželjev ali čitnjev (kegljev), pri katerih iinil dobiva»6 liil' j*renier tisto vrednost, katera bi se dobila pri valjasti podobi po uvetu : visokost enaka dvoj-u Premeru, dolnji premer pa iznaša 4/s gornjega. P° tem takem so obme,! teli mer ti le: Izračunjeni premer Velikost mere zgoraj zdolaj Izračunjena visokost 0,2 L. 50,3"" 67,1"™ 73,4"™ 0,1 L. 39,9 53,2 58,3 0,05 L. 31,7 42,3 46,3 0,02 L. 23,4 31,1 34,1 0,01 L. 18,5 24,7 27,0 ^a kode ložje izlivati, naj se vse tekočinske mere narejajo tako, da pride lice ali a površina tekočine niže od gornjega roba. Tn * me(j j. eJ naj se mere delajo z večjimi visokostmi, nego so gori povedane, tako da bode lajvee 'n gornjim robom pri plehovib cimentih po 2, 1 in 0,5 L. najmanj 6 in največ ^ milimetrov, pri manjših plehovib cimentih in vseh iz cina narejenih najmanj 4 in ^ milimetrov praznine. nil, ’ ^ *)0<*e lozje narejati te mere, smejo jim premeri nekoliko odstopati od gori poveda-in p^ra<^uajenih veljav, ali ta odstop pri merah po 2 L. do 0,5 L. ne sme čez 2 milimetra manjših čez 1 milimeter več ali manj iznesti. ter Se^esen.e mere tekočinam po 5, 10 in 20 litrov so dožnice (posode iz dog sestavljene), narejajo v teh le obmerih, izračunjenih na milimetre, namreč : Premer Velikost mere zgoraj zdolaj Navpična globokost 5 L. 214°"" 190""° 214mm 10 L. 270 240 270 20 L. 340 302 340 p globočin men smej° ** milimetrov iznad ali izpod tu povedane vrednosti iti. Navpične Vanja p6 80 *a^° izračunjene, da bode, kadar se posoda prav napolni, zaradi 1 ožjega izli-' Ce ^kocini blizo za */4 cele globokosti nižje od gornjega roba. Pij Daj tekov,V tekočinskih merah začrta v to postavljeni meroizkusni uradnik višino, doklej kama) ?'.Ua 8eSa PO pravičnem držanji posode, ter jo zaznamuje z dvema znamkama (mar-pri n, ’ ,se deneta ena ravno proti drugi po premeru gredočem od ročaja. Te marke so (zob0vj 1 'z Clna 'n plelia iz cinovih kapelj (čepki) a pri lesenih merah iz zobastih klinov §. 8. Naprava in tlruge posebnosti. Nz dno ent' einasti naj bodo iz čistega cina (kositarja) liti, — za kar cinar daje odgovor kodo m .ar.'vV8i sinovo probo in svoje ime, — od zunaj in znotraj gladko ostrugani, in da ° vis l (i’*81’ morajo na gornjem in dolnjem robu imeti 4 do 6 milimetrov debelo in eno-° nabuhlino in z ročem opravljeni biti. (Pod. 1, tabla 1). Udarja y1'1 nt'_ iz belega pleha (Pod. 2, tabla I) imajo tudi ročaj (držalo), na katerega se b"r,'J niojstersko znamenje ter se na zgornjem in dolnjem robu podkrepljajo z obro- čem iz belega pleha, ki je tako privaljen (prilotan), da ostane od boka ali stene zgornj'J® zdolaj ineroma 2 do 3 milimetrov debela proga nepokrita, ki se potem čez obroč zavih31 z njim trdno skup zakleplje. Ti obroči naj bodo pri cimentili po 2 litra in 1 liter 20 oZI roma 13 milimetrov in pri cimentu po */2 in V* idea 10 milimetrov, pri še manjših 8 m' metrov široki. Dna naj bodo ravna; ona morajo ležati vsporedno (paralelno) z ravnino gornjeß3.!" dolnjega kraja in ne smejo pri merah iz belega pleha biti zgolj vlotani koluti (krozm J” temuč morajo imeti kvišku zavihan kraj. Dno bodi blizo 2 milimetra višje nad ravnino d J nega roba. Lesene mere po 5, 10 in 20 litrov vsebine (Pod. 3, tabla I) naj se narejajo iz ^ stovih 13 do 15 milimetrov debelih dog. Pri meri po 10 in po 20 litrov napravita dveh nasprotnih dog, kateri sta izmed drugih za kakih 15 milimetrov na notranjo str»" napuščeni, dve držali, ki iznad gornjega roba za kakih 125 milimetrov kvišku držita. po 5 litrov imeva samo eno držalo. Tist kos od dog, ki štrli' izpod dolnje ploskve (pod-otorni obod, otore) ne bodi čez 25 do 30 milimetrov dolg. Te mere so nabite železnimi 25 milimetrov širokimi obroči in to dve manjši z dve*113’ a mera po 20 litrov s tremi takimi obroči. En obroč naj se da prav zdolaj. Obe meri po 10 in 20 litrov vsebine se delita na dele po 5 litrov, in vsakemu ‘ primerni stan tekočinskega lica se zaznamuje z dvema diametralno nasprotnima .. (Pod. 4, tabla I), ki se zabijeta v debelejši držalni dogi. Za tega delj sc mora ' debelina teh dveh dog že nekoliko izpod najnižjega zoba začenjati. §• s. Preskus in meja dopuščenega pogreška ali odstopa. osO^i Meroizkusni uradnik sam zaznamuje visokost, do katere mora tekočini lice v P ^ segati, da dobode pravično vsebino ali držanje; pri tem naj, izpolnjujoč propise v na'° dane, odstop od dolžne vsebine ne bode večji nego: pri merah iz kovine (metala) po 2 L. in 1 L. največ */*00 dolžne vsebine „ „ 0,5 „ do 0,2 „ „ 1/200 « » N » 99 , » » */8 » » 0,01 „ „ VtOO 99 n » lesa „ 20 „ „ 5 „ „ '/zoo 99 99 §. io. Preskušavapje sodov. . seji0 Sodi k preskusu pripuščeni morajo biti trdno narejeni. Prostorna vsebina s postopkom, ukazanim v navodilu do */300 držanja določi in na čepnem dnu vžge« 1,1 sodih po 300 litrov in več z okroglim številom celih litrov, a pri manjših z okrogl|,n lom litrovih desetin. Sodi za pivo ali ol morajo biti posmoljcni, sicer sc ne pripuščajo k preskusu- Ako kdo zahteva, sme sc pozvedeti tudi tara (teža praznega soda, snevši z njc^‘^ga|' ohkladne obroče, ako bi jih imel), ter izražena v kilogramih in desetinah kilogri,nia ’ na čepnem dnu v podobi T . . .K. §• 11. Stempljanje. plel, ^.r' c'nast>h cimentlli se deva s tempelj tikoma pod krajem na vnanjem obočji, a pri astih na dve plosko izobokani, 5 milimetrov ena od druge oddaljeni in 8 milimetrov pr^enieru imajoči kaplji (očesce ali zrnce) iz cina, ki se na vnanji steni tikoma pod obroč Sneta na tisti strani, ki je odspredaj, kadar je držalo v levo obrneno. ®eP6 ^d' *eSCn‘^ mera*1 za tekočine vžiga se štempelj na vnanjo steno, pri sodih pa na III. Posodne mere za suho blago. §. 12. Dopuščene inere in njihovo oznnmemlo. *1°stili^VnemU *r£ovanj" namenjene mere se preskušavajo in štempljajo samo v teh le veli— količinah, namreč po : t/2 litra ali 0,5 litra, 4A » 0,2 t/8 » 0,1 Vic » 0,05 j î hektoliter (samo za merjenje ogljija), U ali 0,5 hektolitra, A hektolitra, 20 litrov, 10 5 : 2 litra, 1 liter, sit,e ^7jaan>enilo bodi pri treh večjih merah: 1 H., 0,5 H. ali II. in */* H., — ali se poveva1 ' ,Ce*a *)esct^a Hektoliter vzeti, — in pri manjših merah od 20 litrov doli: gori vžig., a àvila s pristavljeno črko L. ali besedo Liter. To oznamenilo se na lesenih merah ’ 11,1 |dehastih naudarja ali vtiskuje. §. 13. Iz cono ho nnrejene. iz tr(|f *VnemU trgovanju namenjene mere od 50 litrov doli do 5 litrov naj bodo narejene *esn> a manjše od */2 litra doli iz belega s čistim činom počrnjenega pleha ali iz >r pleby^a ln P°cinjenega železnega pleha. Meri po 2 litra in 1 liter lahko sta iz lesa al. dob,.11 a ogljij» po 1 hektoliter vsebine, da bode kolikor koli mogoče lahka, dela se ° Posušenega mehkega lesa. §. 14. V o «1 o I» n. v8e 'Ni |,()(| lllere te vrste (razen mer decimalnega delila po: 0,2, 0,1, 0,05 L.) morajo 'Hlii |j|i°,<) valja, kateremu je višina emka premeru. Gori imenovane mere po decimalnem "'h k0»e|!1 n#j a e zaradi tega, kar je v §. 7 rečeno, delajo v podobi pričeljenih ali priseka-Nol,; 1 ^hi-glj(iv), pri katerih ima gornji premer tisto vrednost, katera bi se pri valjasti po u vetu : visokost enaka dvojnemu premeru, in dolnji premer iznaša ^/4 Po tem takem so obmeri različnih mer, izraženi v milimetrih, ti le: Velikost mere Premer in visokost Velikost mere Premer in visoko«1 1 H. 503,1""" 2 L. 136,6 0,5 H. 399,3 1 L. 108,4 1/4«. 316,9 '/z L. 86,0 20 L. 294,2 ‘AL. 68,3 10 L. 233,5 'A L. 54,2 5 L. 185,4 Vi6 L. 43,0 Za mere dobljene po decimalnem delil ti litra : Premer Velikost mere zgoraj zdolaj Visokost 0,2 63,4°"" 79,2°"° 49,9°"° 0,1 50,3 62,9 39,6 0,05 39,9 49,9 31,4 Da bode ložje te mere narejati, smejo jim premeri biti nekoliko večji ali pa man^ nego je gori izracunjeno, in sicer pri lesenih merah po 1 hektoliter vsebine k večjem11 10 milimetrov, pri drugih od */2 H. doli za 5 milimetrov, pri plehastih za 2 miltmet1"8 ne več. §. 15. IV » p p a v a. Lesene žitne mere po 0,5 H. do 1 L. naj se po niže danih propisih narejajo iz posušenega trdega lesa. ako mogoče, iz hrastovine in naj bodo dožnice znotraj valjas ' ali treba da ostanejo kar se da blizo gori povedanih obmerov. Debelina dog in dolžina otôr (pod-otornega oboda) naj znese: Debelost dog Pri merah po na zgornjem kraji Dolgost ot(5r ‘A «. 12°"" 20""° ‘A H. in 20 L. 11 ) 10 L. in 5 L. 10 f 12»>M 2 L. in 1 L. 8 ) Dna naj bodo ravna na notranji in vnanji ploskvi. Doge morajo na vsakem stiku z železnimi žeblji (neti), katerih ploščasta glava 1 12 milimetrov v premeru, na gornjem obroči pritrjene biti tako, da bode žebljev8 g > znotraj. (Pod. ii, 6, 7, tabl. I.) Takisto treba pri meri po pol hektolitra (pri P°*oV.111 štiri doge na otorah tako zvezati z vnanjim spodnjim obročem, da bodo štiri žeblji z 1 ^ vred, ki sta na konečh šine po dnu potegnene, ležali v kotili pravilnega šesterokotja ('0 Pri merah od •/» « doli so samo po tri doge s svojimi otorami na dolnje*11 0 tako pritrjene, da trije žeblji v kotih enakobočnega trikotja leže. Dno mere po pol hektolitra naj sc od zunaj (Pod. 7) kakor drži premer, i» naV^e]o stike dog, iz katerih je dno, poveže z 2!) milimetrov široko in najmanj 1 milimeter * ^ železno šino, ki je poleg dog, katerih otôr se zavita v kotu zdržema oprijema, poteg»a"a gornjega roba posode, kjer se zbije s pravokotno nizdoli pregnenima koncema *c*e/‘!H.-nlljc sodi čez odprtino prepete prečnice, in to z žeblji (neti), enačim! onim, ki služijo za gornjemu in dolnjemu obroču. Šina ta naj se ravno vdela v doge ter je na dnu z osmem,, vsaki strani štiremi enoliko narazno stoječimi žeblji, katerih ploščasta glava ima 8 mili— v premeru, tako pribita, da so znotraj iz lesa štrleče špice teh žebljev okoli Cez odprtino ali ustje pol-hektolitra je napeta železna prečnica, kateri gornja ploskev a Popolnoma v ravnini gornjega kraja dog ležati. Nareja se prečnica iz pol-okrogle Cei katere prerez je polokrog polomera 10 milimetrov dolgega. Da ta prečnica ostane v svoji pravšni legi, veže jo z dnom železen okrogel drog ali 0 (Pod. 6), ki ima 12 milimetrov v premeru. Za tega del j mora prečnica biti na sredi rtana ter z gornjim koncem tega droga, kateri je 10 milimetrov na dolgo za 2 mili— ra 'zpiljen, tako zanetana, da bode drog stal navpično na ravnini prečnice. Spodnji konec droga železnega je tudi za 2 milimetra s pilo stanjšan in to v taki dol-> da se ta odstavek trdno nasadi v železno ploščo od 25 milimetrov premera in 4 mili-v ^ debeline, vdelano v notranjo ravnino dna, po tem ko se je pretaknila skozi luknjo J osco in dno prevrtano ter se je prečnica spravila v pravšni položaj. Železni drog, kateri luk n Se ^ez zunanjo ravnino dna za kakih 6 milimetrov štrli', porine se skoz primerno Zflet ° železne, 4 milimetre debele in 25 milimetrov v kvadratu mereče plošče, ter se trdno a 8 sino čez dno prepeto. |. Železni obroči, s katerimi so mere okovane, naj bodo pri pol-hcktolitru in četrt-hekto-j 11 (cetrlniku) in lako tudi pri meri po 20 litrov najmanj lVž» pri manjših merah najmanj že, "»eter debeli in drug na drugega dejana konca vsakega obroča naj bosta z dvema triko znetana, da bode pri pol-hektolitru kakih 40, pri manjših merah 35 do 25 'Petrov eden od drugega stal. 1 ^ večjih merah do 5 litrov so ti obroči 25 milimetrov in pri meri po 2 litra in ^ 20 milimetrov široki. o|,r ► e P° Va H., t/4 tt in 20 L. vsebine naj imajo po tri, vse druge samo po dva Hinj A da bodo zgornji in doljnji kraji gornjega in doljnjega obroča ležali prav v rav- z8ornjega in doljnjega roba od dog. p . .. v . dva .- merab po pol in četrt hektolitra bode tretji obroč, ki oklepa sredino posode, imel sta n „k e8a doljnjega obroča, s katerim mora na obeh straneh biti zvezana z ndtom skoz hiet^^ 8redočim. Tudi ide skozi sredino dna žebelj, kateremu 25 milimetrov v premeru piSilno'1 ^;|vaje znotraj, v tem ko mu je drugi konec s šino isto tako zanetan, kakor je gori 8alo. Za spodnji konec šine. V drugem je ta mera tako narejena, kakor se je prej „ohMera za ogljije po 1 hektoliter vsebine nareja se, kakor je bilo že v §. 13 rečeno, '° Posušenega mehkega lesa, da hode ložja. Doge so na zgornjem kraji po 22 mili- metrov široke. Kar se tiče obročev in pribijanja dog k trem obročem, in tako tudi dve držal, velja na tanko vse to, kar pri pol-hektolitru brez prečnice, samo da mora dno in,e dve šini nagneni k stikom pod kotom od 45°. Da bi se kolikor se da ubranilo, da se oto|e prehitro ne ogulijo in otolčejo, mora se na njih notranji ploskvi še en železen 1 V*®1' meter debel obroč napeti in na osem enoliko oddaljenih mestčh z neti z unanjim obrotie,n otornjakom zbiti. , O napravi plehastih posodnih mer za suhe stvari od 1 litra nizdol velja brez pre membe, kar se v §. 8 veleva za mere tekočinam narejene iz enakega blaga. §. 16. Kazi (š(riliavniki). Vse žitne mere so razalne mere. V to služeča razala (razi) naj bodo iz dobro p0®11 šenega lesa narejena v podobi primerno močnega, ostrorobatega in ravnega linirja (ravm z ravno spodnjo ploskvijo, katera ne sme biti okovana. Kaže delati jih v teh obmerih: K meram po Dolgost Visokost Širokost dolnje ploskve Va H. 550m"' 90mm 1 Qmm '/4 H. do 10 L. 400 80 8 5 L. in 2 L. 250 50 6 manjšim 150 30 4 §- 17. l'reskus iu meja dopuščenega pogreška ali odstopa. Žitne mere naj se preskušavajo po tem, kakor ukazuje navodilo, in mera se snie,fa^ tedaj štempljati, kadar primerjanje s pravilom (normalom) izkaže, da nje vsebina nij manjša od dolžne vsebine (t. j. kakor ima biti) in če je večja, — da ne za več nego: pri merah po: 0,5 H. iz lesa za Vioo dolžne vsebine •/4 H. do 1 L. „ „ „ V200 „ „ 2 L. in 1 L. iz kovine „ V*00 » » */2 L. do 0,2 L. „ „ „ */200 n n Vs D. do 0,05 L. „ „ ,, */ion » » Mera za ogljjje po 1 H. vsebine se dovoljno preskuša, če se ji premer in >,s0 , z metrom izmeri. Štempljati se sme mera samo tedaj, kadar se ta obmera od svojih 17,1 \r njenih veljav (§. 14) ne razlikujeta za več nego 10 milimetrov, in če vsebina mere, » se izračuni po najdenih obmerih, od dolžne vsebine nij večja nego za 1 odstotek najvet" §. 18. 8 1 e m p 1 j a n j c. Lesene posodne mere se štempljajo tako: na vnanji steni in na vnanji ploskvi m< štempelj vžge, na treh enoliko vsaksebi stoječih mestčh gornjega roba pa se 1‘lehaste mere se tako štempljavajo, kakor je v §. 11 pisano za mere tekočinam narfj iz pleha. IV. Uteži. §• 19. Dopuščene uteži (kvihti) in njili oznamenilo. fer , y iavnem trgovanji se pripuščajo k preskusu in štemplju samo uteži teh le velikosti °bodo oznamenilo poleg stoječe , namreč : -— Dopuščene uteži Oznamenilo pri tenki uteži pri trgovski uteži I S ©° 20 K. 20 K. s " 10 K. 10 K. .{“'“grama .... 500 Ji°gram 2gg mov sl" 50 dekagramov 5 K. 2 K. 5 K. 2 K. 1 K. 500 G. 1 K. 50 Dk. 100 ” » 20 „ 200 G. 20 Dk. 50 " - 10 „ 100 G. 10 Dk. 20 " » 5 „ 50 G. 5 Dk. 10 " n 2 dekagrama 20 G. 2 Dk. S * » 1 dekagram 10 G. 1 Dk. , » . . f Brama So 8ram 2o Cenberamov ali 6 decigramov 5 G. 2 G. 1 G-50 C. ali 0,5 G. 5 G. 2 G. 1 G. 10 ” » 2 decigrama 20 C. „ 0,2 G. S " » 1 decigram 10 C. „ 0,1 G. , ®en‘'grama . . Meram žJ igrsmov . . . t !grama • -''gram 5 C. „ 0,05 G. 2 0. „ 0,02 G. 1 C. „ 0,01 G. 5 M. 2 M. 1 M. %li>o 86 preskuša vati in štempljati take uteži, katere se rabijo za decimalne in cente-t°liko Va^e Ibr naznanjajo svojo pravo težo, v oklepajih pa še desetkrat, oziroma stokrat Pri «k«v, 1V) 'z medi (mesinka) in podobnih kovin se oznamenilo udarja na gornjo plo-OVl g u*ez' iz železne litine pa se vliva in sicer pri trgovskih utežih po 20, 10 in 5 K. la ob0v’ H) na Sornj° ploskev z vglobljenimi, pri vseh drugih utežih iz litega železja z ■zhukncnimi (vzvišanimi) številkami in črkami. §• 20. Kolia. iz katere se «lelajo. ^'kor me<*.'v(ine8inka), brona (bronze), pakfona in drugih kovinskih zmesi, katere so, kater(i trdote in okisljivosti, imenovanim kovinam podobne, smejo se delati uteži ei)i!ga 1 *eze» iz litega železa pa uteži do 0,5 kilograma a ne ložje. Za drobitve ali dele blinii, llld smejo se poleg gori imenovanih zmesi rabiti še platina, srebro, aluminijuin in •lum-hronza. §. 21. 1‘oiloha ali oblika. (](eyv. . a) Trgovske uteži. ejajo 'Z Sa železa po 20, 10 in 5 kilogramov so take, kakor kaže Pod. 8, tabl. II. n,lJ se malo koželjaste (konične) tako, da ima gornji premer 0,95 dolnjega, in , 116* višina je blizo enaka doljnjemu premeru. Te uteži imajo krožeč (rink) kolobarnega prei e* _a in gornja ploskev je oblike, kakor je viditi iz podobe, da se krožeč lahko položi, >» u*e/' ’ kadar jih kdo rabi, ena na drugo devajo. Ako se vzame primerna (specifična) težkota litega železa — 7,1 , in pri poved«11^ obmerih krožca (rinka), katerih treba kar je mogoče na tanko držati se, bodo te uteži >m take le obmere, izražene v milimetrih, namreč: Cela visokost............................................. Visokost do ravnine, na kateri stoji' mali koželj Visokost malega koželja in polokroznega nastavka Premer spodnje ploskve.................................... „ najzgornje ploskve.................................. Premer izrezanega koželja, zdolaj......................... » n n zgoraj..................... „ malega koželja, zdolaj.............................. » a zgoraj. Notranji premer babice.................................... Debelina babice ......................................... Širina „ ....................................... Notranji premer krožca ali rinka.......................... Debelina krožca........................................... 20 K. 10 K. 160,0 126,9 133,3 105,8 26,7 21,1 160,0 126,9 152,0 120,6 62,7 49,7 76,0 60,3 44,0 34,9 30,7 24,3 16,0 13,0 6,0 5,0 16,0 13,0 58,0 46,0 12,0 10,0 8 K. 100.7 83.9 16,8 100.7 95.7 39,5 47.9 27.7 19,3 10,0 4.0 10,0 36,0 8.0 Iste uteži po 20, 10 in 5 K. iz medi ali podobnih zmesi narejene, imajo podobo 7 (cilindra) bodi z butkom (jabelkom) bodi s nepregibnim ločujem ali obločcem (“° tabl. II.), katerega (valja) visokost ima približevalno H/l0 svojega premera. Uteži po 2, 1 in 0,5 K. imajo brez razločka, naj bodo iz česar koli, podobo z butkom, ter jim je premer enak visokosti (Pod. 10, tabl. II). Uteži po 200 gramov do 1 grama imajo podobo kolutov (krožnikov) z butkom• meri, katerih se je prildižema držati, vidijo se iz podob (tabl. II.) Vkladne uteži (z oklopkom in vkladki) se ne pripuščajo k preskusu in štempljanJu' - ob' b) Tenke (precizne) uteži. Tenke uteži katere bodi količine do 1 G. in iz česar koli narejene dobodo ^ prisekanih koželjev z manjšo spodnjo ploskvijo (labl. Ill), katerih robi so nekoliko ^ ^ Ijeni. Uteži po 20, 10 in 5 K. imajo butek ali nepregiben locenj (oblok), uteži ° do 1 G. pa butek. Obmeri, katerih seje približevalno držati, so ti le: Pri utežih po 20 K. do 0,5 K. doljnji premer — 0,85 gornjega, višina — srednjemu premeri 200 G. do 5 G. doljnji premer — 0,8 gornjega, višina — polovici srednjega p 2 G. in 1 G. doljnji premer — 0,8 gornjega, višina — */* srednjega premen Deli grama imajo obliko pravokotnih plehastih ploščic z vzvihanim krajem. rei» er8' §• 22. Druge posebnosti. \ Iz medi in podobnih kovin narejene uteži, po tein uteži iz litega železa z butkom y° z locnjem ali butkom vred biti iz celega (masivno) vlite; take uteži, katerim bi se (z vijakom ali šravfom pritrjeni) odviti dali, niso dopuščene. Pr* uteži h iz litega železa po 20, 10 in 5 K. mora krožeč (rink) biti varjen in babica, tero se vdeva, (oziroma obločec pri tenkih utežih iz litega železa) vlita brez vmesnega «tva iz druge robe, kakor je svinec i. t. Babica ne sme štrleti iznad gornje utežne P*o$kve. 78e ^eži po 20 K. do 0,3 K., naj bodo narejene iz cesar koli, morajo imeti na svoji ^ Ploskvi okroglo opravilno (uravnovalno) luknjo, ki drži v votlino, kamor se deva upra-° (opravilna roba). Za opravilo pa naj se rabijo železni, svinčeni ali kositerni šprihi Urna> šreteljni). ^ ^ar se tiče tega, kolika bodi ta votlina ali jama, to naj se sirova utež iz litega železa — . Se pozneje dopolni s opravilom — vliva tako, da bode bistveno enake velikosti, kakor celega narejena polnotežna utež, vendar pa nekoliko ložja, za toliko namreč: utež po 20 K. največ za 200 G. najmanj za 80 G. r> 99 ' 10 K. 99 99 175 G. » 99 70 G. 99 99 5 K. 99 99 150 G. 99 99 60 G. 99 99 2 K. 99 99 100 G. n 99 40 G. r> 99 1 K. 99 99 80 G. 99 99 30 G. n 99 0,5 K. 99 99 60 G. 99 99 25 G. ., ^r' medenih utežih, ki se že pri izdelovanji približema pravične napravijo, bode bolj Jh"a votlina zadosti. "tež ^r* oî^zih iz litega železa mora luknja biti nad votlino nekoliko ožja nego na vrhnji Zatoi''- *>*°S*remer upravilne luknje naj pri utežih po 20, 10 in 8 K. znese 12 milimetrov, pri po 2, 1 in 0,5 K. pa 8 milimetrov. »tei uaj se naredi iz bakra (kufru) ali medi (mesinka) ter se mora tako zabiti, da mu nPeljska ploskev kolikor je mogoče pade v utežno ploskev. Sil ,^e*' po 200 G. in manjše naj se s tem uravnujejo, da se na spodnji ploskvi odstru- N° *°Iikor treba. "a L. ^8a*ta ^ preskusu pripuščena utež mora imeti čisto in povsod gladko zgornjo ploskev, Žeb). Cr' n'j videti ni luknjic ali jamic, ako bi te bile tudi s čim zadelane, niti va-njo zabitih zna,Jev- Medenim in iz podobnih kovin narejenim utežim mora se tudi na spodnji ploskvi '> 'la so bile na strugarski klopi obdelovane. (D ! težim iz litega železa mora črnilo biti vžgano, a ni j dosti, da bi se samo s čopičem y nZeli»om) namazale. '"ki -^e dopuščajo se take uteži, katere so vlite s krajem ven molečim (otorastim) ali 'zstrugane. §• 23. Preskus in meja dopuščenega pogreška. Vsaka utež naj se preskusi, kakor ukazuje navodilo, in še le tedaj naj se potici s štempljem, kadar ji je razloček od pravila k večjemu za tu niže stoječe količine " ,n sicer sme trgovinska utež samo za toliko težja biti a ne ložja —, namreč : Dopuščeni odstop ali razloček a) pri b) pri Količina uteži. tenki uteži. trgovski uteži. 20 K. 1500 M. 3000 M. 10 „ 900 „ 1800 „ 5 « 450 „ 900 „ 2 „ 225 „ 450 „ 1 „ 150 „ 300 „ 500 G. 90 „ 180 „ 200 , 40 „ 80 „ 100 „ 25 „ 50 „ 50 „ 20 „ 40 „ 20 „ 10 „ 20 „ 10 „ 8 „ 16 „ 5 „ 5 „ 10 „ 2 „ 3 „ 6 „ 1 » 2 * 4 » 50 C. 1 » 20 „ 1 » 10 „ 1 „ Tenke uteži po 5 C. do 1 M. naj se vsaka posebej kolikor koli mogoče na tanko pravljajo ter se za vsake 4 kose skup, ki naredč najbližjo višjo jednico, dopušča odstop VlOO dolžne težkote te jednice (t. j. tiste težkote, katero je ta jednica dolžna imeti)- §. 24. StempljanJ e. Uteži s preskusnim zatikom dobivajo štempelj na površini tega zatika in če so >? ali podobnih kovin, še tudi na spodnji ploskvi; iz celega narejene uteži medene, krona^ (bronzene) i. t. d. pa na ploskvi, katera je, če utež pravilno postaviš, od zgoraj, >n se spodnji ploskvi; uteži v podobi plehastih ploščic se štempljavajo na gornji ploskvi. Tenke uteži dobivajo na gornji ploskvi še drug štempelj v podobi zvezde 8 trakmi. Drugi oddelek. Propisi o merilnih orodjih, katera se preskušavajo in štempljajo. I. Vage (tehtnice, vdsi). §.25. Ilopuiécnc vage wploli. K preskusu naj se pripuščajo samo take vrste vag, pri katerih sta razum in porok za to, da imajo namenom javnega trgovanja potrebno občutljivost, pravien0 nosilnost in nepremenljivost. Torej se dopuščajo samo vage z vodom (s polugo), katere ustrezajo sploh tem le UVetom (pogojam) : a) Vsaka dopuščena vaga mora, naj se dene na-»jo breme ali ne dene, imeti stojno lego ravnotežja, v katero se vsegdar zopet povrne, ko jo zganeš in zavrtiš. Iznimek velja 8amo za vage s kembeljnom (§. 28) ki nimajo točke brezbremenega stanja Vse vrtilne osi, in njih šiške (teči) morajo biti jeklene, kolikor je mogoče čisto in gladko delane in tako ukaljene, da se jih dobra pila ne prime; šiške naj se samo z najskrajnimi ostricami dotikajo vrtilnih osi' ter tako da, kadar se vaga pregiblje, ne bode prav nobenega zadevanja, zapinjanja ali drgnenja. c) Vse vrtilne osi morajo biti trdno in nepremenljivo zvezane z dotičnimi vodi in tudi d°volj dolge, da morejo vsegdar s svojimi šiškami popolnoma, kolikoršne so, ostati v dotiki. Ne dopuščajo se take vage, pri katerih ne tiče osi v vodih, ampak njih šiške. 'O posamezni deli vage naj bodo tako trdni in močni, da jim nij znati premene v podobi tudi kadar se največje dopuščeno breme na vago dene. ^ Vsaka vaga naj ima vajvečje breme ali obtežilo, za katero je namenjena, na prav očit-nem mestu v kilogramih izraženo. Vage izpod 1 K. nosilnosti smejo biti tudi brez *ega zaznamenila. §. 26. Vrste dopuščenih naprav. tiar •^a podstavi prej razloženih splošnih določil pripuščajo se k preskusu vage z vodom eJene po teh različnih načinih: ^ enukoramene vage ; ) raznoramene vage s premenljivo primero vodovih ram (vage s kembeljnom ali rimske, bvezmeni) ; ^ Vage z mostom (mostovnice) ; ^ zg°rnjosklednice (ki imajo skledice zgoraj nad prečko) ali stajalnice. h) ^°d a) naštete enakoramene vage, razen slabih branjevskih vag, in tako tudi pod Host, en.,ene vage s kembeljnom pripuščajo se k preskusu za vsako večjo ali manjšo nosil-X; s*edeči paragrafi določujejo meje nosilnosti, med katerimi so branjevske in drugo-P°d c) in d) v misel vzete vage k preskusu dopuščene. a teU*9 stoji' navpik na ravnini skozi gredeljnično podolžno os in jezičkova srednjico polo'/-6" ter je nekoliko nad črto končni osi stikajočo a nikakor ne pod njo ; g) končni osi morata biti vsporedni s srednjo, in obesila za skledice (zdele, *or'*a)^ njih morajo se popolnoma prosto gibali brez vsacega trenja ali zaviranja ob stran Pri vagab za navadno trgovanje je dopuščeno, narejati krajni osi v podobi cev, ki so z gredeljnico vred iz enega kosa delani in katerih notranji kraj Je k višku obrnen, priostren, ležeč v ravnini s srednjo osjo vsporedni; h) šiški za srednjo os (luknji od Škarij ali precepa) morata — ko se vaga prosto ziblje ležati v eni in isti višini (horizontalni ravnini). Vage, ki jim šiške za srednjo os niso v prosto visečih Škarjah, temuc na nem stebriči, morajo biti tako napravljene, da je gotovo znati, kdaj stojf JeZ' navpično v ravnotežji. i) slabe branjevske vage (Hök 1er wagen), katere so v javnem trgovanji sarn° , 2 K. enostranske obtežbe in samo za v a ga nje reči malega trga dopuščene, mora *a’ jih narcja, označiti s tem, da na eno ramo znamenje H. W. udari. §• 28. H. Vuge # kciiilicljiium (rimske, na šlriler). .„jjfll) K preskusu sc pripuščajo edino take vage s kembeijnom, ki same ob sebi ravno obstajajo, in katerim so lestvice razdeljene na kilograme in na dopuščene dele ah ( jj enega kilograma. Te vage morajo zraven splošnih uvetov, kijih postavlja H. 25, us še tem le zahtevam: a) Vse osi morajo si biti vsporedne in k gredeljnični podolžni osi navpične; h) luknji od Škarij, v kateri se deva vrtilna os, morata — ko se vaga pr< ležati v enaki višini; to isto velja za luknji obcsllu za breme; °) srednja črta jezička, katerega dolgost naj znaša konci (vsaj) dvojno dolgost krajše rodove rame, mora stati navpik na gredeljnični podolžni osi in nje podaljšek iti skozi °stri rob vrtilne osi; širokost jezička in Škarij bodi enaka; V Premična utež (kemhelj, bèt, tekmi) naj ima podobo krogle ter visi na vliti, na notra-nJO stran priostreni kljuki iz kovanega železa, ali pa bodi neločljivo zvezana z oklop-kom, ki se po daljši gredeljnični rami sem ter tje premikuje, in ta oklopek naj ima roarko, da bode mogoče utež gotovo postavljati na lestvične zareze in razločno z lest— '■ce citati, koliko kaj vaga; e) vsakolika teža kembeljna in z njim zvezane kljuke ali oklopka z obesil o m vred mora znesti celo število kilogramov (brez drobcev) in to število naj bode s pristavljeno črko K- vdarjeno ali vrezano na kljuki, oziroma na oklopku; ft kadar ima daljša vodova rama dve lestvici, i. t. eno za manjša in drugo za večja bre-n,cna, mora najvišje breme, katero je moči na prvi lestvici izvagati, enako biti najmanjšemu bremenu, katero se da na drugi lestvici vagati ; S) ako je pri rimski vagi tudi skledica, v katero se devajo stvari, da se izvagajo, mora à tipna teža skledice in verig, na katerih visi, babic in obesila biti takšna, da se gre-ddjnica ustavi v vodoravni legi, kadar se kembelj dene na lestvično z 0 zaznamovano Zi|rezo, in sicer mora vaga tako izravnati se brez porabe kakih izravnfl ali dopolnil, katera se je ne drže (kakor so žica, kosi kake kovine i. t.); ^ delilne zareze na lestvici n orajo druga od druge enoliko in sicer ne manj nego 3 milimetre vsaksebi (na razno) biti, ter tiste zareze, katerih naraznost je primerna Dckemu (po velikosti vage različnemu) številu celih kilogramov, naj bodo zaznamovane z razločno izraženimi številkami, ki se dado dobro citati, in s pristavljeno črko K.; ft Posebne naznambe največjega dopuščenega bremena na gredeljnici pri teh vagah za to n,J potreba, ker že same lestvice kažejo, do katere teže jih je moči rabiti. §• 29. €• Vage z mostom (mostovnice). file8ç^ ,l£e 1 mostom, katere se bodo pripuščale k preskusu, morajo biti ali decimalne l;|o'h l "H cenlezimalne (stolovne), to se pravi, utež in breme mora biti ali v primeri **!' Po 1 : 100; nobena druga primera nij dopuščena. h M* azcn splošnih zahtev, ki jih našteva §. 25, mora vsaka vaga z mostom, da bode pri- a » ustrezati še tem le uvetom : u) \. ,a8fa mora kazati vsegdar eno in isto težo, naj sc breme dene na katero koli mesto ^ njenega mosta ; °na mora imeti napravo, iz katere je vodoravno (horizontalno) stanje mosta razvidno; ®ra 'Uleti larovalnico (tarirnico) t. j. napravo, s katero je moči težo mosta, nosilnih ,. °v ■» potezalnikov izravnati tako, da gredeljnični jeziček, kadar vaga nij obtežena, 1'1 jc prav obstane ; d) v , |n vuga z mostom mora na očitnem mestu ime tistega, kateri jo je naredil, primero 8 «težjo in bremenom (1 : 10 ali 1 : 100) in zadnjič po §. 25 največje obtežilo, v utero je nameiyena, na takšen način naznanjati, da je moči resnico te naznambe e Ul, Rte,n|>ljem potrditi in ohranili; e) na vsaki vagi te vrste bodi napravljeno zapiralo, s katero je moči vago zapreti, kad»r se ne rabi. Pri tem naj ji most počiva najmanj na dveh v podobi malih kozeljeV (kegljev) narejenih podpiralnikih. f) Vaga mostovnica po svojem drugem svojstvu dopuščena, katera pa namesto skled'66 za pokladanje uteži ima napravo za vaganje s premično utežjo in lestvico, ali p^ee skledice še z lestvico in kembeljnom opravljeno šino za izravnovanje manjših razločke' teže, sme se pripustiti k preskusu, ako je ta naredba taka, kakoršne morajo po §• ", meroizkusnega reda biti lestvice rimskih va g, in če se kembelj ne da snemati ter Je vijak, s katerim bi bil kembelj pritrjen, ž njim samim neodločno zvezan. Izmed zdanjih načinov, po katerih se delajo vage z mostom, pripuščajo se k preskus" za zdaj samo mostovnice pod temi le imeni znane, namreč: 1. Strasburška decimalna in centezimalna mostovnica, 2. Schönneinanova mostovnica, 3. Semberova decimalna in prenosna centezimalna mostovnica, 4. po Sagnier-u narejena centezimalna mostovnica s premično utežjo. Ali je katero drugače narejeno mostovnico pripustiti, to razločuje za vsak slučaj P°se bej c. kr. prvomerska komisija. Prenosne mostovnice, katerih največja nosilnost je izpod 20 kilogramov, ne prip»sc8J° se k preskusu. Velike trdno stoječe vage z mostom morejo se še le ko so popolnoma postavljen® 118 mestu, na katerem bodo stale, podvreči preskusu in štempljanju po meroizkusnem uradu. § 30. D. Vage zgornjeskledične ali slajalnlee. K preskusu se pripuščajo samo take zgornjosklcdnice, pri katerih je težno kazalo 1,6 zavisno od mest, katera utež in breme na skledicah zavzemata, katere imajo, naj se jim utež in breme postavita kakor koli, popolnoma svojo Pr0S*° gihnost in še tudi v §. 31 zahtevano občutljivost, pri katerih iz majhnih pogreškov v postavljenji ne izvira tolika nepravšnost v dolo"" ^ teže, da bi prestopala mejo v §. 31 ustanovljeno, in katerih največja nosilnost u'j 1 kilograma. JdlS" Pri katerih načinih narejene vage se bodo z ozirom na prej omenjene uvete k pre dopuščale, to določi c. kr. prvomerska komisija za vsak slučaj posebej. §• 31. Preskus in meje dopuščenega pogreška ali odstopa. Kadar se preskušuje vaga, treba ji po načinih meroizkusnim uradom zapovedan'*1 { iskati pravičnost, občutljivost in nosilnost ter naj se vzame, da se vag" $č štempljati, kadar pogrešek v pravičnosti dosega k večjemu mejo občutljivosti, kflte' ^ za-njo hoče, in kadar vaga, obtežena z največjim dopuščenim bremenom, pokaže "e l# cen omah z utežno doklado, ki ne sme bili večja nego : Utetee doklada j primeri k enostranskemu odtekli». 1. Pri tenkih vagah, in sicer največje enostranske nosilnosti: °d 5 K. in čez....................................................................... isèos » 250 G. do izpod 5 K............................................................ swö » 20 G. „ „ 250 G....................................................... zsoo » manj nego 20 G................................................................... iobo 2. Pri vagah za navadno trgovanje in to: P*i enakoramenih vagah z gredeljnico in zgornjo-skledičnih največje enako-stranske nosilnosti : od 5 K. in čez................................................................ lot» „ manj nego 5 K............................................................ 2000 ) pri vagah s kembeljnom ali rimskih.................................................. räs °) pri vagah z mostom................................................................. sooo 3- Pri slabih branjevskih vagah....................................................... »so §. 32. Ntempljanje. . kn a ko v amen e vage se tako štempljavajo, da dobivajo na eni rami meroizkusni po, PeU, na drugi letnico. Pri tenkih ali natančnih vagah je vrhi tega pristaviti pod ali orla zvezdo šestotrako. le - *>r' va8ah 8 kembeljnom naj se štempljajo gredeljnica na prvi in poslednji zarezi njenih e’ potem kljuka, oziroma oklopek in obesilo premične teže ali tekuna. Pri mostovnicah se udari štempelj na vodovo ramo držečo uteži in se vrhi tega vžge še Popravnih mestih njihovega mosta in nosilnih stebričev, v, Ako ima mostovniea premično utež in lestvico, naj se ji le-ti šteinpljata kakor pri 11 8 kembeljnom. ^ak Va”c z8ornjosklednice bodo, kakor se jim bolj prilegajo, veljali propisi ali za l^kr l?aicn'ce ’*'1* za mostovnice dani. Gredeljnicam iz litega železa morajo biti vdejani 6,11 a*i medeni zatiki, na katere se udari štempelj. II. Alkoholometri (vinskocvetni gostomeri.) §. 33. Dopuščen* orodjn. K v pro Poskus» in štempljanju se pripuščajo samo taki stekleni alkoholometri, kateri kažejo ^°rn,nskih odstotkih (Volumspercenten), koliko alkohola ali vinskega cveta (vinske .'ma katera tekočina pri pravilni toplini (normalni temperaturi) od 12° R. v sebi, in gojj 1 -Ie vtaljen toplomer (thermometer), čegar posoda za živo srebro, ločena od samega 0ra v katero se ne potopi izpod svoje najnižje delilne črte, z dovoljno stalnostjo tako Va^’ da mu vretence po konci stoji. — Vretence mora biti popolnoma ravno. §• 38. Knkšne naj bodo lestvice. * Cukromerova lestvica ne sme obsegati manj nego 24 stopinj počenši od 0; ona mora, bü(f;o,l najnižje do najvišje zareze, biti najmanj 130 milimetrov dolga, in vsaka stopinja Se "n petine razdeljena. trenil Iestvici naj stoji narejalčevo ime in stanovališče, teža orodju v centigi amili in ozna-j0|.®: »Cukromer za težne odstotke pri -+- 14° R. — Citaj od zgoraj ^itr' *• *es*v'ca bodi tako vri n ena v cevko, da ji delilne črte sloje navpično na vretenu. I^tv^ se k notranji steni vretenca z ribjim klejem (vizjim mehurjem) in mesto najvišje t|le Zareze treba na vretenu enkrat za vselej rahlo z diamantom začrtati. •bon ?oplomcrova lestvica, katero treba po 'Ičaumuru naredili od 0 do 25 stopinj in oznu-ti,t !’ (^a Je po Réanmuru, naj stoji na levi strani toplomerove cevke v črni barvi gori do (u e||'nc zareze, katera se vjema s 14. stopinjo nad lediščem; ta zareza bodi rodeče zalil j ' 'n "a desno stran toplomerove cevke podaljšana. Ona velja za ničlo popravni lestvici, 0 z rodečimi črtami in številkami na tej strani narejena. bele SV lobodo tej popravni lestvici delilne črte, ki jih je pod in nad to ničlo potegniti, » Medek med 14. in 4. stopinjo R. na štiri, in presledek med 14. in 24. stopinjo had o enab'b delov razdeliti ; delilne zareze pod 0 naj se zaznamujejo z 1, 2, 3, 4, a one iltzz^- 2, 3 i. t. d. do 6. Na lestvici bodi opomnjeno, da le-fa rodeča števila pomenijo N odstotke in da jih nad 0 treba temu, kar kaže cukromerova lestvica, prištevati, P*1 odštevati. §• 39. l*i'CNkuN iu meje dopuščenega pogreška. »arrio !r' l,reskušavanji naj sedela, kakor uči navodilo, in stempl jati se sme tako orodje e H. §. 47. Poekusna utež. Za poskusne uteži se preskušavajo in štempljajo uteži v gramih po I 00, 40, 20, 1®' 4, 2, 1, 0,4 in 0,2, ki veljajo petstote«no svoje prave teže; na svoji zgornji ploskvi in’8!0’ kolikoršna je katera, oznamenilo : 50 K., 20 K., 10 K., 5 K., 2 K., 1 K., 0,5 K., 0,2 0,1 K. Na spodnji ploskvi, razen dveh najmanjših iz teh uteži, naj se udari primera M- Te uteži je narejati iz medi ali enakšne zmesi v podobi koluta (krožnika) zapov edam za trgovinsko utež, to da z okroglim butkom, samo dve uteži po 0,4 in utež po 0,2 imajo podobo plehastih ploščic z robom kvišku vzvihanim. Ta vkladek naj se prilega skrinjici; v skrinjici je ob enem mala vazica, ki ji posk*191 hektoliter služi za eno skledico, in razalo (šfrihavnik). §. 48. Preskus in meje dopuščenega pogreška ali odstopa. Poskusne mere in uteži naj se preskušavajo po propisih, ki jih navodilo daje . posodne mere, oziroma uteži, ter ne smejo za več — nego je tu niže postavljeno stopati od pravila (normala), naj že bodo večje ali manjše od njega: Pri poskusni meri..................................žoo dolžne vsebine. Pri poskusni uteži po............................. 100 6. . n n n n............................................40 G. . 20 G. 10 G. 4 G. 2 G. I G. 50 M. 35 M. 20 M. 16 M. 10 M. 6 M. 4 M. Kosa po 0,4 G. in kos po 0,2 G. naj se vsaka posebej kolikor je mogoče na 8 napravita ter ne sme odstop teh treh uteži skup 4 M. presegati. nk» §. 49. N t e ni p I j a n j e. Poskusna mera se štempljava na vnanji oblini pod obročem in na zgornjem r0^u treh mestih enako "narazno ; a poskusne uteži tako, kakor veleva H. 24. o» VI. Merilni okvirji (opiate) za drva. §. 30. Kakšni naj bodo merilni okvirji. . • |eseD' Za odmero drv na drobno prodajanih pripuščajo se k preskusu in štempljanJ okvirji teh le veličin in ohmerov: Ohmom Velikost sli količina Visokost Dolgost 4 kvadratne metre 2" 2™ 2 kvadratna metra 1 2 1 kvadratni meter i Obmere Velikost ali količina Visokost Dolgost 0,5 kvadratnega metra....................... 625”” 800°"" 0.2 , „ ...................... 400 500 0,1 „ „ ....... 250 400 ^ Oznamenflo (4 M., 2 M., 1 M., 0.5 M., 0,2 M., 0,1 M.) naj se vžiga na takem mestu, ero Je vidi ti, kadar je okvir napolnjen. §. 51. Kako naj bodo narejeni. štirje oplatniki naj se na konceh križem zvežejo s cepi ali zobmi ter je to zvezo na em °glu do voljno pritrditi z 2 okljukoma iz kovanega železa, ki se vdelata v les. §. 52. Preska» in meja dopuščenega pogreška. ite ^bhina se jim preskušuje s tem, da se notranja dolgost in visokost izmeri. ter se sme j mPeU samo tedaj udariti, kadar razloček od obmerov prepisanih v §. 50 pri oplatah po ' P° 2 in 1 kvadratni meter 10 milimetrov in pri manjših 5 milimetrov ne presega. §• 53. Stempljanje. štempelj se vžiga na zvezah posameznih oplatnikov. Tretji oddelek. Pravila (normali). §. 54. _ Vrste pravil ali normalov. * ravila so : Pravila za vsakdanjo rabo, s katerimi se mere in uteži, namenjene trgovanju. Poskuša vajo. ’ *>r' gl e d n a pravila, katera služijo v popravo prejšnjih pravil pri meroizkusnih Uradovih. lil, r>, , v Ila vn a pravila, po katerih se prigledna pravila vzdržavajo, da so vsegdar pravična. orJ- ^r. prvomerska komisija zaklada s temi pravili meroizkusne urade in nadzorne L Pravila v vsakdanjo rabo. §. 55. Splošna določila. V *8aL|8a^ mcro'zlrU in poslednji decimeter na milimetre. Ena trakasta mera iz jekla 5 metrov dolga, razdeljena na decimetre. Odstop teh pravil od priglednih pravil sme znesti največ * v §. 3 pod 1) in 5) Pove danega, pri preskušavanji trgovskih mer še dopuščenega odstopa ali razločka. §• 57. Pravila v rabo za mere tekočin. Ena oprema mer, t. j. po ena mera od S litrov nizdoli do A litra in od 0,2 do 0,0* litra po delih v §. S povedanih. Pravilo za 5 litrov je narejeno iz trdovarjenega in prekova nega bakrenega pleha v podobi prisekanega koželja, ki mu je zgornji premer I 00 miünie trov dolg, in katerega višina je enaka dvojnemu premeru od srede. Pravila po 2 liti’8 1 liter vsebine, kakor tudi dalje polovičanega litra delajo se iz poležanih medenih trob(ceVI/' a pravila decimalnih delov litra od 0,2 E. nizdolu iz poležanih bakrenih troh, z vvarjeninl dnom, v podobi valja, ki mn je višina enaka dvojnemu premeru; z debelejšim, raVll° ohrušenim robom, z dotičnimi ravnobrušenimi steklenimi ploščami ali šipami; ali: oprema steklenic (merilnih tikov) z ozkim valjastim grlom v enakih stopinjah a delih; vsaka taka steklenica nosi hlizo sredi grla znamko (marko), ki kaže doklej sez® h®e’ če se prav natoči, in nad in pod njo naznambo najveejega po H. 9 dopuščenega pogre kakor tudi vsebine. Odstop teh pravil od dotičnih priglednih pravil ali, — če so se ugotovila s tem, je zvagala voda, s katero so do pravične vsebine napolnjena, — od dolžne vsebine ne^ pri pravilu za 5 litrov ni» presegati, a pri pravilih od 2 litrov nizdoli sme k večjemu » P H. 9 dopuščenega najveejega pogreška znesti. §■ 58. Pravila v rabo za powodne mere suhega blaga. Oprema posodnih mer od 4 H. do 1 L. po delih v H. 12 povedanih; večje od 4 ^ ^ 5 L. iz trdovarjenega kovanega bakrenega pleha, manjše po 2 litra in 1 liter iz P°^Z^U-bakrenih troh, v podobi valja, kateremu je višina enaka premeru, z debelejšim ravno " Šen im robom. Ta pravila ne smejo od dotičnih priglednih pravil, ali; — če so sc ugotovila z težo vode, s katero so bila napolnjena, — od dolžne vsebine odstopati za več neg0 vsebine. V preskus manjših posodnih mer od 0,5 L. nizdoli služijo porabim pravila za tfk°cl ske mere. §. 59. Pravila v rabo za uteži. u) Za trgovinsko utež. s®e k^° Cna U*CZ "à ^0 K. do 1 miligrama, katerih odstop od doticnih priglednih pravil večjemu ! po §. 23 pri preskusu trgovinskih uteži še dopuščenega pogreška znesti. b) Za tenko utež. S|i) ena utež od 20 K. do 1 miligrama, katerih odstop od doticnih priglednih pravil vecjemu I po §. 23 pri preskusu natančnih uteži še dopuščenega pogreška znesti. 0 ^eroizkusnim uradom, ki ne bodo za preskušavanje tenkih uteži v polnem obsežji 1 . temuč so namenjeni edino za preskušavanje mediciualnih uteži, bode dovolj da aJ° uteži od 200 gramov nizdoli. v ^ Vsaki pod a) in b) imenovanih utežnih oprem spada ena oprema pogrešnih uteži toku ; vsaka izmed teh uteži ima, kolikor ji veličina dopušča, oznumemlo utežno, , . nJa Po §. 23 dopuščeni razloček ter ne sme sama imeti večjega pogreška, nego je jP||rneri k nje pravi težkoti po §. 23 za trgovinsko, oziroma tenko utež dopuščeno. 1 uteži gredoče pogrešne uteži imajo zvezdo s šest trakmi. lit» ^.rilv'*a v ri,bo za trgovinsko in tudi za tenko utež narejajo se od 20 K. do 1 K. iz M ZC*CZa’ ,nan.iša od 500 G. do 1 G. pa iz medi. Pravila za trgovinsko utež imajo po- 0(| 2 'alia z butkom. ki mu pri u težili po 20, 10 in 5 K. višina znese 14 premera, pri utežih V8e|i ‘ doli do 1 G. pa je premeru enaka ; pravila za tenko utež so malo koželjasta. Pri ,dvit.t,,h utežih do uteži po pet gramov s to vred da se butek zaradi uravnave ali upravitve II. Prigledna pravila. §• 60. Splošna določila. y ra|)^8ab uieroizkusni urad mora imeli potrebna prigledna pravila, s katerimi si pravila 8ploh° S*UZe^a vzdržava, da so pravična. Ta pravila se narejajo po naslednjih propisih, *,°iiiis"^OVOre^ V cna*i' podobi kakor pravila za rabo ter dobivajo štempelj c. kr. prvomerske v prj^e’ ^teremu sta pridodana po dva zvezdna štemplja. Ona se nekatera posamič, druga meru’| Crne 8kupine sestavljena vdevajo v zaprte toke. na katerem se nahaja ščitek z ozna-°m »Controlnormale“ (prigledno pravilo) in povedbo vsebine. 1° y,^!20^ organi so dolžni vzdržavati prigledna pravila, da bodo vsegdar pravična, in Za Uieroizkusne urade svojega okraja. §. 61. l*rigledno pravilo za dolgostne mere. i^t' ter (nietrovnik) in to dočrtnik iz medi, razdeljen skozi in skozi na centimetre, a Poslednji decimeter na milimetre. stwP od dolžne dolgosti ne sme ne sme presegati 0,02 milimetra. §. 62. Prigledna pravila za mere tekočin. Ena oprema, I. j. po ena mera od 2 litrov nizdoli do à litra in od 0,2 do 0,01 iz poležanih medenih troh z vvarjenim dnom in debelejšim, obrušenim robom, ter doticn"111 ravnobrušenimi steklenimi ploščami. Odstop teh pravil od dolžne vsebine sme znesti največ 1 v §. 57 za dotična porabo« pravila se dopuščenega pogreška. §. 63. Prigledna pravila za posodne mere suhemu blagu. Oprema mer od ! H. do o L. iz trdo varjenega kovanega bakrenega pleha z debelfj1 gladko obrušenim krajem in dotičnimi steklenimi ploščami. Za prigled manjših rabnih pravil služijo v §. 62 našteta prigledna pravila. ^ ^ Vsebina posarnnih mer ne sme od dolžne vsebine za več nego i v §. 58 pri dohcD rabnih pravilih še dopuščenega pogreška odstopati. §. 64. Prigledna pravila za uteži. Ena oprema uteži po 10, 10, 5, 2, 1 K., ki naj se za meroizkusne urade, kateri 8 v polnem obsežji opravljeni za preskušavanje tenkih uteži, narejajo iz medi, za druge f9 litega železa z medenim zatikom; 10 uteži v gramih, namreč po 500, 200, 100, 80. 10, 5, 2, 1,16. iz pozlačene medi; 10 uteži v miligramih po 500, 200, 100, 50. 20, 10, 5. 2, 1, 1 M. iz platine- J Teža posameznih uteži ne sme od dolžne teže odstopati za več nego i v §. dotična rabna pravila tenkih uteži še dopuščenega pogreška. IIL Glavna pravila. §. 65. Splošna določila. Da se prigledna pravila, dana meroizkusnim uradom, vsegdar pravična vzdržč. *)0 v to postavljeni nadzorni organi imeli niže našteta glavna pravila. ^ O načinu, kako naj bodo narejena, in o tem, da naj se hranijo v posebnih 1 . veljajo tista določila, kakor za prigledna pravila (§. 60). Ta pravila niso štempljana, b' j imajo številko in poverilne liste, v katerih je povedano, koliko vsak" posebej odstop«* dolžne količine. je Pri nobenem takem pravilu ne sme biti večji odstop od dolžne količine neg0 dopuščen za dotično prigledno pravilo. H je C. kr. prvomerska komisija preskušava v daljših razdobjih glavna pravila, 8 vsegdar pravična ali niso. §. 66. Glavno pravilo za dolgostno mero. • ter °* Meter dočrtnik iz medi, skozi in skozi razdeljen na centimetre, » prvi deenn6 milimetre. §. 67. Glavna pravila za poaodne mere. . Mere °d 2 litrov doli do à litra in od 0.2 do 0,01 litra od vsake po ena iz potezanih e«ih trob z debelejšim, obrušenim robom in vvarjenim dnom, po oblikah, kakoršnih so ‘d Plavila za mere tekočin, z «lotie nimi steklenimi ploščami. • Olavna pravila za posodne mere suhemu blagu se ne delajo, ker se bodo velika pr.-na pravila ugotovljala s tem, da se zvaga voda, kolikor je držč, a za manjša lehko Uz'j|J glavna pravila tekočinskih mer. §. 68. Glavna pravila za uteži. , Uteži od 10 K. do 1 6 iz pozlačene medi in od 500 M. do 1 M. iz platine po raz-* i 64 povedani. Četrti oddelek. potrebščine, s katerimi so opravljeni meroizknsni uradovi in nadzorni organi. I. Vage ali tehtnice, priročna in pravilna orodja ali priprave. §. 69. Vage meroizkusnih uradov. 'sak meroizkusni urad mora biti založen s potrebnimi euakoramenimi v agami dovoljne . ^tljivosti, da more preskušavati uteži, in sicer za preskušavanje tenkih uteži s pete-1 v»gami, a* namenjene za naslednje uteii in kaiejo razločen omab pri obtelilu od za doklado od Lh 20 K. do nad 2 K 20 K. 600 M. 5 K. 180 M. J* 2 K. „ „ 200 G. 2 K. 90 M. 500 G. 36 M. » 200 G. „ • 20 G. 200 G. 16 M. 50 G. 8 M. 20 G. „ „ 2 G. 20 G. 4 M. 5 G. 2 M. 5 G. in manj 5 G. 2 M. 1 G. 0.8 M. j pnbi 1 Pre8hus trgovinskih uteži so zadosti vage št. 1 —4, pri čemer se vaga št. 4 št. ra uteži po 2 io 1 G. ; za preskus medici na In ih uteži so zadosti vage 5. §. 70. Vage nadzornih organov. Kvi,H°rni organi meroizkusnih uradov morajo zaradi primerjanja priglednih z glavnimi je petero vag iste nosilnosti, kakor je povedano v §. 69, katerih občutljivost pa a’*J petkrat tolika, kakor se ondi določa. §• 71. Priročne priprave in orodja. Meroizkusni uradovi morajo za tista meroizkustvena opravila, s katerimi se oni bavij0' biti opravljeni s tistimi pripravami (aparati) in priroki ali pripomočki ki so potrebni za zvse vanje v navodilih povedanih meroizkustvenih del, in ti priroki morajo biti takšni, kak,,r Ie zapovedano; sem spadajo : Za preskus dolgostnih mer: lupa (povekševalnik), veliki kolomer (cirk)je), žel okljuk i. t. ,1 Za preskus tekočinskih mer: plošča vodoravno postavljena, stavna mera, kapnice(bir« ali pogreškokazne steklenice, začrtniki (dleta) i. t. d. Za preskus posodnih mer suhega blaga : grotlo za preskitšavanje s prosom ali oge (repico), razalniki, pogreškovne steklenice i. t. d. .J Za preskus uteži: ta,ovalne (tarirne) uteži, pincete in vilice za prijemanje prig*6 ° pravil i. t. d. Za preskus vag ali tehtnic : stala, privesne uteži i. t. d. §. 72. Pravilne priprave ali orodja. i • tuL-šot' Naprave, katere služijo namesto prat il ali normalo v, naj se nacejajo tako m " kakor navodila tanje določujejo, in meroizkusoi uradovi jih smejo samo tedaj rabiti. 1 je c. kr. prvomerska komisija ali v to postavljeni nadzorni organ preskusil in našel, dobre. Sem spada jo zlasti : Naprave za merjenje večjih množin kake tekočine s kubiciranitni posodami ; ^ ^ naprave, pri katerih se s porabo decimalne vage določuje vsebina sodov po tezi kolikor je drže; preskuševalne priprave za plinomere. V vseh tistih slučajih, kjer se potrebujejo preračunski razkazki ali tabele, n. P‘- ^ se določuje vsebina posodnih mer ali sodov po teži vode, ki jo drže, treba rabiti katere c. kr. prvomerska komisija na svetlo da. §. 73. Pravilna orodja za alkoholomelre, cukromere in dotične toplomere* Za preskušavanje alkoholometrov, saharometrov in dotičnih toplomerov sinejo se ^ samo od c. kr. prvomerske komisije prejeta pravilna orodja. Ta orodja imajo pravi vico razdeljeno po četrtinah stopinje. Vsak imroizkusni urad, kateremu je to del" 1 mora imeti po eno porabno in eno prigledno pravilo. 11. Štemplji (belegi) in pečati. §* 74. Občno «tempeljsko znamenje. Za občno štempeljsko znamenje je določen državni orel. §■ 75. Ntempelj c. kr. prvomerske komisije. . Štempelj c. kr. prvomerske komisije kaže na obeli straneh poleg državnega °r^a.sSio0 s šest Irak mi in, a ko velikost dopušča, opis : k. k. Normal A ichu ngs-t’"111 (c. kr. prvomerska komisija). §• 76. Vsak nadzorni organ dohode svoje redovno število, ter ima v štemplji v levo od držav-orla svoje redovno število, v desno pa zvezdo šestolrako. §• 77. Vsak meroizkusni urad ima v štemplji v levo od državnega orla število nadzornega •j na, pod katerim je, a v desno od njega redovno število, katero mu je v okraji tega z°rnega o blast va odkazano. §. 78. Razglas »tempeljskih znamenj. L lir. prvomerska komisija razglasi kazalo vseh meroizkusnih uradov ter pove, kateri Pel] bode imel vsak izmed njih. §. 79. Pečati in barven! štemplji. P * * V • ecati in večji barveni štemplji nadzornih organov in meroizkusnih uradov dobodo k'°n povedanih znamenj še opis, ki naznanja njihovo ime in kraj. §. 80. Potrebni štemplji. ik ^ei'°izkusni uradov! morajo, vsak po svojem področji. za posamezna meroizkustvena vloženi hiti s temi le štemplji : ilL Î' Oetvero ostrih štempljev 8 do 2 milimetrov dolgega premera. za dolgostne mere ie]jnj "e 1,1 trdega lesa, bakrene in medene zatike, uteži iz drugih kovin razen železa, gre-Pa s e îkhtnicne, plinomere. izmed katerih imajo večji polno orna menilo (§. 77), najmanj! "î^no štcmpeljsko znamenje (§. 74). %;, ,^n ia,n'easto (vhokneno) vrezan štempelj 6 milimetrov dolgega premera s polnim 2 "in, ki se naudarja na kositarne kaplje. Vi»*- *>va ®templja premera 15 in 8 milimetrov dolgega, s polnim oznamenilom, za na-' nil lesene stvari. Trije štemplji po 70, 50 in 25 milimetrov, s polnim oznamenilom, za vžiganje. b 8l*h štempelj od 0 do 8 milimetrov s polnim oznamenilom za papirnate lestvice. Tnje štemplji od 4, 3, 2 milimetrov, ki udarjajo zvezdo s šest trakmi. Vvc opremi številnih štempljev z vejico vred za naudarjanje. ‘ °t'ri opreme številnih štempljev z vejico za vžiganje. ll) stemplji za drobca */a >>> V*- Vke rUti ostri štemplji z letnico ki so ji številke (cifre) po 5, 2 in 1 milimeter 1 1 > P . . y ni) L .Jn Ja|ničasto vdolben štempelj z letnico, ki 80 ji številke po 2 milimetra visoke, i2°vlv.r,le ka|)|ie- . |z ^8falni štemplji za letnico. I '-'Kalni štemplji za črke : K., L., II., T. in znamenje: Nr. (št.), izmed teh je ' v°jne velikosti. Peti oddelek. Opravila meroizknsnih uradov. §• 81. Preskus in štempljanje novih predmetov. Vsak meroizkusni urad mora za javno trgovanje namenjene nove predmete, ki n’u . prinesö na preskus in štempljanje, — ako spada pod njegovo področje preskušavati jih če so sploh takšni, da jih je po določilih tega meroizkusnega reda moči sprejeti, propisih tega meroizkusnega reda preskusiti, so li prav narejeni in pravični, ne vprašaje p® njihovem izviru, od kod so, ter naj po tem oštemplja samo tiste, ki ne kažejo večjega ° stopa od pravila nego je še dopuščeno. §• 82. Kako ravnati s predmeti, kateri se najdejo da niso pravični. Predmete, o katerih se pri preskušavanji najde, da se ne morejo štempljati, treba ega dela skupaj, t. j. preskuševanja in štempljanja dotičnega predmeta. štemiji^j Pàojhine pod B naj se jemljd v tistih slučajih, kjer seje predmet samo preskušaval a ne veêjj nn<*’ Pr’ tokih novih ali na vnovični preskus prinesenih predmetih, na katerih se je našel ogrešek ali razloček nego je dopuščen, ki so se tedaj neštempljani nazaj dali. precej £ Prist°jbina se tedaj ne plačuje, kadar se kateri predmet brez daljega preskusa o pravičnosti Z!"rne za to, ker nij, kakoršen mora po propisu hiti glede robe, oznamenila in druge napr rave. dotičn^j "teroizkustvena dela zunaj urada, — naj se opravijo po službene m ukazu ali na prošnjo °v> zaračuni meroizkusni uradnik poleg pristojbin gredočih po tarifi še : '3 ri*Jete po dolgosti časa potrošenega pri opravilu s potjo tja in nazaj na pol dne (5 ur in 2 gl.. manj) ^ Pri daljem času na vsak dan ... 4 cj t !, d>b prizadene okoljnostim primerna odprava tja in nazaj ; za prevožnjo pri opravilu potrebnega orodja in za potrebno pomoč pri delu. prepira razločuje nadzorno oblastvo dotičnega meroizkusnega urada, koliko gre z* troske v račun postavili. Predmet A. B. . za Preskus kus bre, m stempljanjej F,templjanja krajcarjev i. Dolgostne mere. (Št. 1—U v §. 3 meroizkusnega reda ) 1. !> Pabčasle mere iz k ivin.................................................................. Î ,laV“čunit'8 j ° P1"* teli merah za vsakih slo ali ne polnih sto delilnih črt «loh-j1' Pridaste mere iz kovine ali od 0'5 metra nizdoli, tudi iz trdega lesa, n°k°sti i, t. d.: po 2 metra.................................................................» . . . », 1 meter.............................................................................. P>liČast ” " 0 » metra in 0 2 metra i K mere lesene, dolge po !>, 4 in 2 metra T rali ('"elrovi od žoV'«re 'z ko>inske plehovine ali ploče : o , L o." "velruv za vsakih S metrov . . ' *t°"jsk« ov i" 1 metra............................... mer n „ po 1 meter in 0 3 metra niki) za krojno blago 1 Mere L 30 15 15 30 15 10 10 6 3 20 15 10 15 7 5 5 8 1 10 7 8 Predmet A. ta preskus in štempljanje B. ta preskus bret štemplje”J II. Bere tekočin. Mere po 20 litrov........................................................... . . 10 „ ................................................................ . . 5............................................................. 2 litra....................................................... » 1 Uter ..................................................... vsaka manjša mera........................................................... Ul. Sodi. Za sod držeč do 50 litrov .................................................. „ „ „ čez 50 litrov do 150 litrov...................... Pri sodih držečih čez 150 litrov zaračuni se za vsakih 10 litrov . pri čemer se ostanek izpod 10 litrov šteje za polnih 1(1 litrov Za iznajdbo in naudarjanje tare............................................. IV. Posodne mere za suho blago. Mere po 50 litrov........................................................... „ „ 25 in 20 litrov............................................. . » 10 litrov .................................................. . . 5............................................................. „ 2 litra.................................................... „ „ I liter . ................................................ vsaka manjša mera........................................................... Mere po 1 hektoliter (za oglje)............................................. Razi (ratals, štrihavniki).................................................. v. Uteii. s) Trgovinska utei. 20 kilogramov.................................................................. 10 in 5 kilogramov............................................................. 2 kilograma in 1 kilogram.................................................... 50, 20, 10 in 5 dekagramov..................................................... ta vsako manjo utež ........................................................... h) Tenke (natančne, precizne) uteži. 20 kilogramov.................................................................. 10 in 5 kilogramov............................................................. 2 kilograma in 1 kilogram ................................................... 500, 200, 100 in 50 gramov..................................................... za vsako manjo utež............................................................ Opominja. Pri vseh utežih znižajo se pristojbine predelka A za 20 odstotkov, kadar kdo po 100 kosov ali ved od ene in iste teže ob enem k preskusu prinese; a postavki predelka B ostanejo v takih slučajih nepre-menjeni. krajcarjev 40 24 14 10 6 4 10 15 1 25 60 30 20 14 10 6 4 30 5 20 10 « 4 a 30 16 10 6 4 30 15 10 1 5 3 2 15 a 10 s 3 a i »5 8 » 3 a Predmet VI. V a g e. h) Enakoramenice tgredeljnico ta trgovanje. Pri hajvvcji enostranski nosilnosti od 500 in izpod 500 gramov .... čez 500 gramov do 5 kilogramov ............................... n 5 kilogramov do 20 kilogramov........................... » 20 . „50 „.................................................................. -V 50 „ n 100 ............................. , sakih 50 kilogramov čez, povišek od............................. posebno preskusbo dveh skledic k vagam do 20 kilogramov nosilnosti čez (o........................................................... b) Enakoramenice zgredeljnico kot tenke vage. " oajvečji enostranski nosilnost! od 500 gramov in manjši....... čez 500 gramov do 5 kilogramov .............................. - 5 kilogramov do 20 kilogramov........ „ • 20 „ „50 ................... Preskusbo skledic kakor pod a). c) Branjevske vage d) Zgornjoskledične vage ali stojal nice. Vakrat toliko kolikor pod n). Pri e) Vage rimske ali s kembeljnom (brezineni). največji nosilnosti do 5 kilogramov............................... Cez 5 kilogramov do 20 kilogramov................................ ”*> . „50 ....................... „ v » 50 . „ 100 „ ........................ aakih 100 kilogramov več, povišek od ............................ f) Strasburške mostovnice. h,! največji nosilnosti od 20 kilogramov............... 0 "aiveči» Krt n*Jveč.|e . „ 50 . 250 . 500 „ 750 " . 1.000 zdelaj Višina ■••••' Premer ïg”ra-> zdelaj Višina . - - ' ' 130.5 139,8 Testet, Vsi obmeri (iz^erl)‘^eîli v milimetrih. Primerna (specif.) te*«“4' ' = 7,1, medi = 8.4. i Sloveniaeh ) 'm. — Locnji in butki kakor pri trgovinski uteži. 10 G.