f*osasitmn* številka strnu# 2Ü v.
104» številk*.
Marfiboxv đs© 30* decembra 1913*
» i	/	\
.....--■<■ "0 /
X#4i> t^O'V
Lretnik X.»
ìter@tai®a Mates — K12-—
e—
3'~ 1*20
JivMsrfl&i ——
I5>__
,___......_t St®vllke
3» SSatoasleir. —
PR«HSa«8MMHM
Sjsaerall ®S
se računa}® cd 6redne, večkratnih ó — popust
„Straža“ tehifs deljek In pe&fe
Rokopisi ts m
>teapr«mitftivo’ Maribor 6. — TliKiMi ii. 1«.
fTSeod^c^
osvobojeni I
Prekmurski
Novo leto 1919.
Veselo novo leto! Ta glas se danes razlega od ust do ust po širni naši domovini. Tudi mi kličemo vsem svojim naročnikom, vsem svojim sotrudnikom : Veselo novo leto! Še nikdar se nam pri tem voščilu niso tako šilila prsa in srce, kakor letos, kajti ko izre kamo to voščilo, nas navdaja prepričanje, da bode novo leto res veselo in srečno. Kako bi tudi naj ne bilo ! Imamo svojo domovino, lepo, veliko, svobodno! In v njej smo mi svobodni državljani, ne več teptani, ne več zaničevani. Od egejskega morja do izvira bistre Soče in Drave, od visokih sedmograških gora pa do sinje Adrije, vse to je sedaj naša domovina! Da, srce se nam širi pri misli, da nam ne bcdé gospodoval tujec, da nam ne bode tujec dajal in vsiljeval svojih zakonov, da se ne bode več norčeval iz naših slovenskih Šeg in navad, ampak da smo sedaj na svoji zemlji tni gospodarjih dn zđružeri smo z svo imi brati, združeni s Srbi in Hrvati! oe vidimo vse naše najsrčnejše nade „„„v, ideale, za katere so se borili naši praočeti, za katere so nas navduševali na i pesniki, in odstranjene so vse naprave naših sovražnikov, s katerimi so nas hoteli zasužnjiti. Ni več mej med posameznimi deli enega in istega ®aroda, e ien skupen narod zopet prebiva v vseh krajih naše širne in mile domovine. Popravljen je zgodovinski greh. ki so nam ga povzročili kruti Nemci, pred več kakor tisoč leti, ko so našo že takrat veliko domovino s pomočjo divjih Madžarov uničili in jo razdelili na veliko malih kosov, da bi ne postali nikdar več močni Da, Nemci, s pomočjo divjih Madžarov ste uničili Veliko Moravsko,
h kateri so pripadale tudi naše dežele, uničili ste krščansko kulturo, ki sta nam jo prinesla
sv. Ciril io Metod, uničili ste pozneje tudi veliko državo češkega kralja Otokarja II. s pomočjo Madžarov ste Itoteli tudi enkrat za vse lej uničiti jugoslovanske narode, toda glej! usoda, katero ste namenili nam, zadela je vas same. Tisočletni tlačitelji Slovanov Nemci in Madžari, ležite na tleh, po njih tlačeni slovanski narodi pa se dvigajo osvobojeni in slavni kakor še nikdar poprej! Da, prsa in srce se nam širi, ko vam kličemo to pot veselo novo leto!
Naše veselje pa ne srne biti ogenj, ki hitro pogori in pusti za seboj le nekaj pepela. Danes, pri vstopu v novo leto, si vsi slovesno obljubimo, da hočemo z neumornim in smotrenim delom pokazati, da smo vredni velikega časa, v katerem živimo. Stopajo n^m na spomin be sede, ki jih je nesmrtni dr. Krek zapustil kot oporoko slovenskemu in celemu jugoslovan skemu narodu :
Vi vsi, ki ste seme izkrvavelega naroda, mi slite le eno: kako boste združeni vse svoje moči, vse svoje zmožnosti, vso svojo ljubezen in vse svoje srce posvečali baši jugoslovanski državi, za njen procvit, kulturo in blagostanje!
In poznamo mi naš narod, dobro vemo, da mu je svi ta oporoka našega velikega Jugoslovana. Zato se nam Širijo prsa in srce, ko pošiljamo ob novem letu v našo lepo domovino vsem, ki so dobrega srca naš novoletni pozdrav:
Srečno in veselo novo leto!
Slov# dir, Hor#šcii ©d mejnih Slovencev.
Pretekli petek popoldne se je ministrski pod-
predsednik dr, Korošec poslovil od Maribora in obmejnih Slovencev. Slovo na kolodvoru je bilo prisrčno in iskreno Ministrski podprodjedaik so je pripeljal v družbi generala Maistra, dr. VerstovSeka in dr Hohnjeca na kolodvor, kje* ga je čakalo več sto mariborskih in okoliških Slovencev, zastopniki uradov in častniški zbor. Občinstvo je prirejalo dr. Korošcu prisrčne ovacije Miniätrski podpredsednik se je prijazno pogovarjal s posamezniki
P/ed odhodom vlaka se je dr. Korošec poslovil od vrhovnega poveljnika obmejne armade, generala Maistra s temi ia besedami:
»Vam se possbno zahvaljujem za Vaše požrtvovalno delo, ki ste ga imeli ob osvoboditvi naše domovine Čestitam Vam, ker ste edini, ki je imel toliko lepih ia vižnih uspehov, in Va3 pros;mo5 da tudi nadalje zasUvbate vse svoje moči za bodočnost in svobodo naše mile jugoslovanske domovine! Hvala, Bog Vas živi ia Bog daj srečo'«
Nata je dr. Korošec po bratski objel gene-ala in oba sta se iskreno trikrat poljubila Navzoči so bili ginjeni ob tem prizgru mnogim. tolsto ril? solze v oči. — Kmalu po pol B uri je posebai vlak odoeljal našega voditelja v spremstva dr VerstavSeča in poslanca Pišeka proti Ljubljani, odkoder bo čez nekaj dai odpotoval v Belgrad. Ko se je začel vlak pomikati, je občinstvo neprestano klicalo »Živijo dr, Korošec«. Še le. ko nam je vlak izginil izpred oči, je vsklicanje prenehalo.
Primorski Slovenci ne obupal*
Ko se je v petek na glavnem kolodvoru slavljal dr. Korošec pri svojem odnodu v Ljubijau od ljudske množice, je stopil k min. podpredsedniku goriški Slovenec, četovodja, ‘ in ga js prosil, naj se on zavzame za goriške ia primorske Slovence, da ne bodo prišli pod krute Lahe Dr Ko rošec je obljubil, da bo vlada v Belgrado storila vse, da ne izgubimo ne ene vasice naše lepe primorske zemlje. Naši delegati na mirovni konferenci bodo možje, bi bodo imeli ne samo upliv
Stara im©aa postaj ob progi Špiljo -Radgona,
1.	P o .s t a j a 1 i š č e S c h w a r z a. Generalštabu» karta ima zaznamovano tudi Črneti, slovenski okoličani desno od Mure pa imenujejo kraj Črniš in e. Pri tem iz praltičaih ozirov lahko tudi ostane, dasi se zgodovinsko in jezikoslovno da stvar drugače razlagati, a na tem mesto se ne spuščamo v take raziskave, omenimo le, da se že I. 1058 imenuje potok Svmafaa in po potoku je dobila ime naselba.
2,	Weitersfeld. V zgodovinskih virih so zaznamovane naslednje oblike: 1278 Weyfratsvelde in Weitrasueld, 1318 Weilrachsuelde, 134-2 zopet Weitrasuelde. Oblika Weiters se javlja Še le od 15. stoletja, ečividno po metatezi tra — ter, ker je prvotni pomen postal nejasen. Mogoče so razne kombinacije za izvor tega imena. Z ozirom na to, da je naselim po listinah izpričana že v IB, sto letju, smemo sklepati, da je zelo stara, da je torej nastala še takrat, ko je bilo Mursko polje .doli cd Gradca še popolnima slovensko, torej je prvotno ime slovensko in sicer je najbližja beseda vitra vrbova Šiba za pletenje košev. Ime je pač pcpol-noma odgovarjalo značaju kraja, svet je bil po-rastel z vrbovim šibjem. Na to spominja tudi oko lišno ime, Lepo polje krog Weitersfelda se je namreč imenovalo Trnovo, iz česar so Nemci na pravili Dörnfeld. Stari ljudje so še rabili ime Tr
novo, sedaj je več ali manj pozabljeno. Zgodovinsko je tedaj opravičeno, da se da Weitersfelda prvotno staro ime Vitrin]« ali pa okolišao ime Trnovo. Kjer je danes ravno polje, so naši očaki nekdaj krčili trnje in pa vrbovo šibje.
3.	G m u r e k —- bo že moral ohraniti svoje ime, dasi je spakedraoka iz nemškega zu Mareek pa je že vdomačena in je od gradu prešla na trg.
4.	Gosdorf Marsikdo je že ugibal, odkod to ime, ker prvi del Gos pač ne kaže nemškega lica. Nekateri spravljajo ime v zvezo z g03jo, torej Gosinja vas, drugi z gozdom. Nekoč sem se vozil tod z znanim gospodom, ki dobro pozna dotično okolico, ter me je opcsoriJ, da je tod ne navadno veliko kosov, torej bi se utegnila vas prvotno imenovati Kosovo ali slično V davnih časih je namreč, kakor cela Štajerska, tudi ta ravan bila celo slovenska. * Vendar so se kraji levo od Maro ponemčili precej zgodaj. Razlog je bil ta, ker so ti kraji neznansko trpeli vsled madžarskih napadov; zlasti v dolgotrajnih bojih med cesarjem Friderikom in kraljem Matjažem v .15. stoletju je bilo Mursko polje od Vildona do Radgone popolnoma uničeno in ljudstvo poklano ali pregnano. Starejše naselbine so torej prvotno brezpogojno imele slovensko ime. Pri določevanja prvotnega imena se ne smemo toliko ozirati na zunanjo sličnost, kako ime zveni, marveč na zgodovinske oblike, kakor se nam javljajo v starih listinah.
; L. 1286 se Gosdorf imenuje Goslichend rf, 1. 1308 Goztischen, 1 1820 Gozdischen, 1. 1382
QjtsuäCienuori, i. 1384 Gocscnicaeaiori, i. lÒóì g.jpst Gozzdischend orf. Slavka st in zd nam kaže, da imena ne smemo izvaiati od gosi ali kosa, marveč °d gozda ali gošče. Vas se je Dtsgnila kdaj imenovati Gozdišče, t. j. kraj, kjer se je izkrčil gozd in j® potem nastalo selo, kakor strnišče, kjer je bila 8*ra Mesto šče izgovarja Slovenec pogosto«!» še n- pf- Strniše mesto strnišče, tako je umljiva nemška oblika Gozztischen-. Brez vsakega umetnega njsija se torej v slovenščini kraj in postaja Gosdorf lahko imenuje G o z d i š C e.
5 Postajališče Weixelbaum. To ime je v listinah izpričano prvič Sete 1. 1331, ko se imenu e Weichselpawn, I 1415 Weyxdbaum, ko je vas štela 3 hiš, 1 1443 se pa imenuje tukaj plemiški dvorec We xelbawm. Vas ima dosledno vedno le nemško im?, vendar iz tega nikakor ne sledi, da je prebwaisi.ro že v začetka b io nemško. Na Gornjem, Sre lojem ia Spodnjem štajerskem in celo na Kranjskem se v 14, in 15. stol. imenuie cela vrsta krajev z im snom Weixol, veadar so kraji bid in so še dandanes s oveaski ter imajo poleg nemškega tudi slovensko ime, n. pr. Višaja gora na Kranjskem, Višnja vaj v celjskem sodnem okraju. Pri našem Weixelbanmu je mogoče, da je naselbina nastala nekoliko pozneje, ali je morda bil tu prvotno ie dvor kakega plemiča, ki m je dsl nemško ime. Analogno s Črešajevci in Č eija vec od črešaja bi se Weixelbaum lahko imenoval V šajevci — Višnjevac ali tudi Višaja. Pridrži se pa naj tati nemško imo, ker je zgodovinsko opra-
?
^ L~L—
Ib
temveč tedi vse zmožnosti, da bodo pridobili materi Jugoslaviji d a? a j sleherno slovensko vasico. V Belgredu je vse javno mnenje in vse simpatije članov skopce vlade na sirani primorskih Jugo Slovanov Gotovo tudi je, da bodo Francozi, Angleži in Amerikanci glede vprašanja Trsta, Gorice. Pule in drugega primorskega ozemlja čuvali interese Jugoslovanov.
\ / Prekmurje oteto!
Vesele vesti prihajajo iz krajev, kjer prebi vajo ogrski Slovenci, Naše jugoslovanske čete so zavzele že vse ozemlje med Muro in Dravo, kjer prebivajo ogrski Slovenci.
Dne 24 dec, so naše čete zavzele trdnjavico Čakovec (Czakaturnija). Od tam so pomnožene s srbskimi oddelki in jugoslovanskimi mornarji pro dirale na vshod, na severovzhod in na sever ter 30 v malo dneh zavzele celo Medjinaurje do izliva Mure v Dravo, En naš oddelek je dne 27. dec, prekoračil celo Muro pri Razkrižju in je zasedel aa ogrski strani nekaj vasi. Ogri so se takoj zbrali in so po vročem boju potisnili, naše nazaj Čez Muro. Ogri so bili v veliki premoči napram naši četi, ki je štela samo 15 mož. Naši so se nad Ogri maščevali in so napadalce drugi dan skoro vse zajeli.
Iz Medjimurja so naši prodirali zadnje dni preteklega tedna v Prekmurje in so v petek zju traj, dne 27. decembra zavzeli Lendavo, ki je najvažnejše središče Prekmurja, nadalje 28 dec. Belotioce in druge važnejše trge in kraje. Stotnik Jurišič je v soboto, dne 28. dec. s četo mornar jev zavzel drugo večje mesto Soboto (Mura Szom bat) in je včeraj, dne 29. dec, odkarakal dalje proti severu. Zasedenje Medj morja in Prekmurja „ se vrši večinoma brez večjih bojev. Ogrsko vojaštvo je po večini zbežalo dalje proti vzhodu.
Našim četam je prišlo v roke mnogo dragocenega plena. Dobili smo več topov in strojnih pušk. V Lendavi so naši odvzeli Ogrom nad 6000 pušk in so debili v roke za 36.000 K srebrnega denarja. Velike so tudi zaloge živil, ki so prišle našim v roke. Ogri niso mogli spraviti ne številne živine in ne drugih dragocenosti na ogrski strani. Naš sunek v te kraje je bil precizno in naglo izveden, da Ogri niso mogli misliti na drugo, nego da zbežijo z golim življenjem.
Ljudstvo sprejema in pozdravlja jugoslovansko vojaštvo kot svoje rešitelje in jim gre povsod na roko. Generala Maistra so prosili prekmurski Slovenci, naj pošlje na Prekmurje slovenske uči’ telje in uradnike.
Ljudstvo prekmursko, veren in nepopačen slovenski rod vzklika in joka veselja, đa je oteto stoletnih verig ogrskega suženjstva, Prebivalstvo hiti od vseh v kraje, kjer je vojaštvo nastanjeno, po gošča vojake in poljublja častnikom v globokem spoštovanju in hvaležnosti, plašče. ¥ cerkvah pa se vršijo zahvalne službe božje.
t) Položaj na Koroškem, Nemška grozodejstva y Št, Pavlu,
Koroški Nemci so prelomili dano besedo. ' Na željo in prošnjo njihovega škofa Hefterja je Narodna vlada v Ljubljani odločila* naj o božičnih
■.......... .....■..............
praznikih na Koroškem počiva orožje in z njimi vsa vojaška podvzetja. Nemci pa so na svoj stari lažnjiri in goljufivi način prelomili svojo besedo. V božičnih praznikih bo se pripravljali okoli Sv. Pavla v Labudski dolini. NemSki kmetje so se pod vodstvom civilno oblečenih nemško-avstrijskih častnikov oboroževaii in zbirali. Ko se jih je dovolj zbralo in so tudi od raznih kraje? v Labodski dolini dobili pomoč, so napadli Št, Pavel, Vnel se je boj, ki je trajal več ur. Jugoslovanska posadka,, broječa 74 Srbov, je streljala s strojnicami dokler ji ai zmanjkalo municije Nemški veliki premoči se je posrečilo zavzeti St. Pavel, Ujeli so nadporočnika Jarka in poročnika JStosiča ter ju napol naga- tirali po trgu, da jih odpeljejo v Ce lovec. Tja so tudi tirali vso srbsko posadko Prej pa so srbskim častnikom in vojakom pokradli vse,
!kar so imeli. Nemška drnbai je divjala kakor zbesnela. Vdrl! so v samostan ter odpeljali nemške menihe. Napadli in zaprli so slovenskega župa» a Zorka ter ga odvedli proti Celovca. Aretirali so tudi postaj en ačelnika Korošca in davkarja ter ju psovali in zasramovali. Nemška druhal je tudi zasramovala slovenski postni uradnici Podržaj in Dimic, Druhal je vpila:	»Mi nimamo nobenega
cesarja, nobene oblasti, mm s® ne more zgoditi ničesar!« Z naj večjo težavo se je postajenačelniku in poštnima uradnicama posrečilo dospeti v Lju bljano.
Iz Labudske doline so nemške čete napadle Sp Dravograd, toda naši slovenski vojaki so Nemce porazili in nagnali nazaj. Takšna zlodej-st?a se zdaj golijo na Koroškem Kdaj bo Na-radno vlada v Ljubljani storila svojo dolžnost ?
Radikalizem m boljševizem«
Radikalizem je sedaj geslo na Nemškem. Politična usoda Nemčije je v rokah socialne demo-j kracije. V Monakovem vlada socialist Eisner, v Berolinu je vladal socialist Ebert. Zapravo nikdar ni vladal, ker so ga vlekli včasi naprej, včasi nazaj radikalci in komunisti pod vodstvom Lieb-knechta. Eberta in dragim večinskim socialistom radikalni socialisti ne morejo nikdar odpustiti, da so večinski socialni demokratje 4. avgusta 1914 segli nekdanjemu nemškemu cesarja Viljema v roke, mu obljubili svojo strankarsko pomoč v vojni ter tudi vedno glasovali za vojne kredite. Liebknechtovci upravičeno predbaci vajo večinski socialistični stranki, da je vojne, njenega izbruha, njenega dolgega trajanja in končno njenega poloma ravno tako sokriva, kakor vse drage nemške stranke. Če je sedaj z železno metlo treba pomesti vse krivce vojne in njenih težkih nasledkov, je tudi treba, tako sodijo Liebknechtovci, pomesti z večinsko socialno demokracijo pod vodstvom Ebeita - SJieidemanna. Tudi neodvisni socialist Haase ne najde več milosti v radikalnih očeh, ker se je zvezal z večinovci v sedanjo vlado. Za Liebknechtom stojijo razjarjeni vojaki, zlasti mornarji, Spopadi med vojaštvom večiaovcev in med radikal»o socialidičnim vojaštvom so v Berolinu na dnevnem redu. Kje bo končna zmaga, ni dvomili, Nekateri listi le vedo poročati, da je vlada Ebertova strmoglavljena ter da je Liebknecht prevzel vladno moč. Tako bi torej na Nemškem bila oporavljena radikalno-sociali stična in komu nistična vlada, sorodna ruskim boljševikom, To
pa pomenja zavlačenje mirovnega sklepa. Entente» namreč noče z boljševiki in komunisti sklepati miru, ker jih ne smatra za postavne zastopnike celega naroda Tako socialistična zmeda na Ruskem in Nemškem upliva na mednarodni svetovni položaj ter ovira sklep miru.
Ruski boljševiki nemškim socialistom na pomoč.
Preko Stockholma se poroča, da boljševiki z naj večjo nag ico prodirajo v Kuroasko, Belo Rusijo ia Ukrajino. Vojska Trockega baje namerava priti do nemške meje, da pomaga nemškim radikalnim socialistom in privede revolucijo do take zmage, kakor m si jo boljleviki priborili na Ruskem.
Sioyemci! Jugoslovani!
Dne 19, nov. 1918 je padel v Mariboru slovenski dragonec, Franc Vauhnik kot žrtev svoje ljubezni do jugoslovanske domovine. Naša dolžnost, je, da tej prvi naši žrtvi v svobodni jugoslovanski-domovini postavimo dostojen nagrobni spomenik.. Zato se obrača podpisani N3 na slovensko javnost s pozivom, naj omogoči s prispevki da se izkažemo žrtvi za našo svobodno domovino, hvaležne. Darovi se naj pošiljajo NS v Maribora (blagajnik prof. dr. Kovačič). — Narodni svet za Štajersko.
Politične vesti
Regent Aleksander nadškofu dr. Ante Bauerja.
Regent Aleksander je poaial zagrebškemu nadškofu dr. Ante Bauerju sledečo brzojavko :	»Zahva-
ljujem se na prisrčnem pozdravu, ki ste mi ga poslali v svojem in v imenu Vaše duhovščine. Boj našega naroda za svobodo in ujedinjenje je najtesnejši zvezi z globokim krščanskim verskim čustvom. Načela Kristusovega nauka so idealizi rala naš narod v najtežjih dneh in v najglobljem trpljenju in mu podelila nezmagljivo odpo rno moč. Naši junaki so se vrgli v bojni vihar ne le za zlato svobodo, marveč tudi za znamenje križa. Prosim Vas, gospod nadškof, da sporočite Vaši duhovščini mojo kraljevo naklonjenost in moj pozdrav z gorečo željo, da bo Vaša duhovščina u-čitelj in pojasnite!) našemu ljudstvu, kakor tudi v j prepričanju, da bo v naši državi Hrvatov, Srbov, in Slovencev verska enakopravnost popolnoma zagotovljena«
Preosnova slovenske vlade. Narodna vlada v Ljubljani je sedaj ako je sestavljena skupna vlada v Belgrad», odstopila. Sestavlja se nova vlada v kateri pa ne bodo zastopani ta le poverjeništva: za finance, za deželno obrano, za promet. Te re-sorte je prevzela skupna vlada v Belgrado td^Rastor Mahnert zaprt. Mariborska državna policija je včeraj po natančni Mini -preiskavi aretirala v njegovem stanovanja lutrovskega pastorja Maimerta. Proti njemu se je nabralo radi znanih hujskanj toliko obtožlinega materijala, da ga je .policija obdržala v zapora, ter ga izročila sodišču,
Socialdemokraški shod. Dne 29. dec, se je vršilo v mariborskem Nar. domu ustanovno zboro-
vičeno in ker ima kraj sedaj nemško prebivalstvo. L. 1910 je priznal tu le edsn prebivalec slo venski jezik kot občevalni ; gotovo je v vasi še več Slovencev, a jih nemško-avstrijski sistem ni pustil na dan.
6 Pur k la. Tudi pri navadnih potniki!} to ime vzbuja pozornost; sliši se marsikak dovtipen poskus ljudske etimologije. Končnica zveni čisto slovensko, a zgodovinska oblika tega imena govori za nemški izv^r in pomen. Znana nam je žalibog le ena historična oblika tega imena Iz 1. 1443, ko se kraj imenuje (Nieder) Purkchlehen. Purch-lehen se imenuje 1. 1338 tudi neki kraj v Aniški dolini in 1. 1463 Purklehen blizu Kraubata (ime od hrvaškega plemena) pri Ljubnem (Leoben). Pork-je seveda mesto Barg- in torej pomeni graščinsko zemljišče, ki ga je graščina razkosala in razdelila med kmete. Sicer so bila vsa zemljišča v fevdalni dobi več ali manj graščinska, toda ta naselbina « legne biti precej pozna in tako so prvi prebivalci bili na »graščinskem« (Burglehen,) dočim so drogi prebivali v že zaokroženih vaseh — na kmetskih (rustikalnih) posestvih.
Slovenski izvor imena Purkla pa ni izključen. Skozi dvojno vas — Gornjo in Spodnjo Parilo — teče potok, imenovan Snlzbach ali Gleichenberger-bach. Beseda Snlz, v stari visokonemščini snize pomeni slatino, ki prvotno znači slano vodo, la-
tinski salsugo, aqua salsa, Salzwasser. Znana je, da v Gleičbenberga Izvira precej močna slatina, ki seveda tudi ? potoka pomešana z navadno vodo odteka preti Mari. Radi. ogijičae kisline slatinski vrelci kipe, čemur ljudje pravijo: voda ss burka ali burklja. Burki j a je torej potok, v katerem se voda radi uhajajoče ogljičn® kisline »burka«, delajo se mehurji, k! jim v Savinjski dolini še dandanes pravijo burki, po potoku pa je dobila ime vas. Ko bi imeli na razpolago še drage historične oblike za ime te vasi in pa dokazov, da je naselbina zelo stara, bi ta razloga brezdvomno »držala«, sedaj ji pa pripisujemo le možaost. ¥ nikakšni zvezi pa ni Purkla z borklo ali burklami, s katerim! imajo ženske v kuhinji opraviti. Slednje je v zvezi z latinskim forcute ' vilice. Iz Purkla torej k večjemu lahko postane Burklja, a ne kuhinjska!
7.	Halbenrein, uradni krajevni repertori} ima tudi slovensko ime Obrajna. Že 1. 1244 se omenja grad (castrum) Haldenrein, 1. 1258 se imenuje kraj Haldenrayn, enako se imenuje Se 1. 1459 in 1465, Halben- pa se imenuje prvič Ì, 1318, potem 1362 in 1426. Morda se je prvotno glasilo Halden-. Beseda balde kot pridevnik pomeni v stari nemščini nagnjen, kot samostalnik die Halde pa: Bergabhang. A tudi halben ne moti zmiala, če se vzame kot prvotna oblika. ¥ stari
nemščini pomeni Halbe ne samo polovico, marveč stran In pridevnik halben» stranski. Rain v stari nemščini rein pa pomeni obmejno višino in poljsko mejo. Od tod ime Rane, Rala in Ran, se neštetokrat ponavlja in sicer tudi v čisto slovenskih krajih za slovensko Pobrežje, Obrež, Brežice itd. A tudi slovenska beseda raj ima sličen pomen ter je menda z nemškim Rain vred indoevropskega izvora. Raj pomeni kraj onstran meje, potem drugi svet (prim. rajni), to besedo imamo tudi v samostalnika kraj.
Na podiš gi tega je opravičeno že običajno ime Obrajna, ki ni le spakedranka nemškega imena, marveč se da tudi iz stališča slovenskega jezika razložiti Ne dopuščajo pa zgodovinske oblike spravljati ime v zvezo z besedo obrana. Obrajnska naselbina je zelo stara, ker je v bližini vse polno prazgodovinskih gomil. Zatorej je prvotno ime bilo pač slovensko.	Dr. F. K.
H koncu še majhna prošnja. Rojaki v obmejnih krajih naj skrbno zasledujejo domača imena ponemčenih krajev, ki se še dobe med ljudstvom, in jih naj sporočajo Zgodovinskemu društva v Maribor, ki bo zbiralo tako gradivo. Sporočajo naj se seveda le taka imena, ki jih resnično rabi ljudstvo.
vanje krajevne organizacije jagosl. socialdemokra Ske stranke. Navzoči so bili pristaši vseh marib. strank. Pred-edoval je urednik Ferdo Leskovar.
Govorit je sodrug Kopač iz Trsta. Med drugimi se je oglasil k besedi tudi nemški socialdemokrat in obč svetnik Supanz, ki je izrazil posebno začude nje, kako se more v Mariboru ustanavljati kaka nenemška organizacija, ko smatra on Maribor vendar kot .»strittiges Gebiet« Snpaoza so se sicer posmehovali, a toliko moške volje vendar nihče ni imel, da bi' Supanza, ki je plačan priganjač nem-škonacionai! ih veiikašev in milijonarjev, postavili na biado" Izvolil se je številni odbor, ki ima nalogo, 'tršTi.J^dej Mariboru močno krajevno jugoslovansko soeiaiuemokraško organizacijo.
V	petih dnevih se je naočil srbski. Ko sem srečal sedemnajstletnega fanta, ga vprašam, ali bi se hotel učiti brati in pisati s cirilico. Rekel je, da bi se rad učil Dal sem mu 16 besed, v katerih so vse črke. Tretji dan mi pove, da že zna. Dal sem mu besede pisane z velikimi črkami. Šesti dan sem dobil od fanta dolgo pismo pisano s cirilico, v katerem je bil eden edini pogrešek. Mladina naprej !
Sv. Oče za naše vojne vjetnike v Sibiriji. Sv.
Oče, kateremu je znan žalostni položaj naših voj nik vjetnikov nekdanje Avstro Ogrske v Rusiji in zlasti v Sibiriji, je njim v prid uprizoril veliko potezno akcijo. Vatikanski državni podtajnik Cer retti je prejel od papeža nalog, da ob priliki sestanka z Wilsonom v imène človečanstva opozori pred .ednika na veliko bedo naših vojnih vjetnikov, nahajajačik se v Sibiriji, kojih število znaša 800 000. V istem smislu bi naj belgijski kardinal Mercier in londonski kardinal Bourne vplivala na katoliški cerkvi naklonjene kroge Francije in An glije. V Združenih državah Severne Amerike je po vzorcu družb sv. Vincencija že ustanovljeno združenje mladih katoliških mož, ki bi naj prinesli preko Japonske pomoč sibirskim vjetnikom. Papež Benedikt je po kardinala Gibbonsa izrekel tem mladim požrtvovalnim Amerikancem svoje posebno priznanj© in izpođbudo. Pod oficijelno zaščito Amerike bodo na Japonsko naglo odposlani zdravniki, zdravila, živila in obleka.
Srbi ne dajo našim netnčurjem miru. Odkar je proglašeno oj edmjenje naše domovi ne, si naši n» bogì nèmShrjr grozno brusijo jezike ob Srbih, kra Iju Petru in regenta Aleksandru. To je najboljše znamenje, da je to v naše dobro. Ako bi bili naši Nemci in nemčurji s tem zadovoljni, bi bilo go tovo slabo za nas. To mora odpreti oči celo na šim »republikancem«, če niso dosedaj uvideli, da je bilo edino ujedinjenje naša rešitev. In čadno! Cel olikan svet:	Francozi, Angleži,. Amerikanci,
vsi cenijo in spoštujejo Srbe. Le naši Nemci ne. Treba jih bode prijeti pošteno za predolge jezike, potem pa bo mir.
V	Lipnici zelo odurno in prostaško postopajo s slovenskimi ljudmi, ki potojejo proti severu. Nekega slovenskega častnika naše radgonske posadke so nemški vojaki in častniki pred dnevi grdo napadli v vlaku radi njegovega slovenskega znaka. Davili so ga in mu grozili z bodalom in revol verjem. Rešil ga je nek treznejši nemški častnik. Svetujemo našim l udem, da kolikor mogoče malo potojejo proti Gradcu. Nemške surovine so danes hujše cd divjih Aziatov!
Mariborski magistrat in delitev moke. Ta teden se je moka v Mariboru delila zelo krivično. Slovenci do petka v mariborski šparkasi niso dobili nič. V pondeljek se jim je reklo, da dobijo v petek. Ko v petek pridejo, jim pravi neki. zagrizen hujskač v prodajami: »Morgen, Samstag bekommen Sie windisches Mehl und windiscbes Brot«, t. j, jutri, soboto dobite slovensko moko io slovenski kruh. Nemške stranke so pa dobile vse te dni mcko. Kakšna bo sobotna »slovenska« raoka, smo zelo radovedni; najbrž bo zelo črna in slaba, Nemcem pa se je dala nemška »bela« moka Kdaj bo žs vendar enkrat konec nemške predrznosti in nemških krivic!? Ali Jugoslavija ne bo kmalu za Čela Ščititi Slovencev pred Nemci in nemškutarji?! Proč s krivičniki na magistratu in v njegovih pro dajalnah! Sodrgo in kačjo zalego je treba takoj razgnati. Slovenec mora biti gospodar v Jugoslaviji, pa tudi v Mariboru, potem bedo mariborski Slovenci jedli slovensko moko in slovenski kruh, Nemci pa naj jedo svoj »nemški« kruh, ki ga »nimajo« ! Ako bodo naši Nemci enkrat začeli jesti svoj »nemški« kruh, potem jim bodo upadli trebuhi in izginila bo s trebohi tudi predrznost in ošabnost. Kajti za nemško oholost ni boljšega zdravila kakor »nemški kruh«, ki ga jedo Nemci po Nemški Avstriji. Takega kruha privoščimo mariborskim Nemcem in jim svetujemo, naj se za-naprej našega slovenskega kruha, ki ga dobivajo
i iz slovenske okolice, pridao ogibljejo in ga pustijo
1^ nam S'ovencem iu našim otrokom.
V Špilju so sedaj nastavljeni sami slovenski
železniški uradniki.
Poriv brez odmeva. »Grazer Tagblatt« od due 25 dec. pozivlje mariborske volilce, naj se že sedaj začnejo prav resno pripravljati na bližajoče se državnozborske volitve v Namško Avstriio, češ, Mar. bor bo prav goto vo pripadal k nemško avstrij • ski ijudovladi. Pravočasao bi naj maribirski Nem ci pram Sijevali o osebi, ki bi bita najsposobnejša za državnega poslanca. Mariborski Nemci so pa že zaceli polagoma uvidevati, da se nemške sanja ne bodo nikdar uresoičile in imenujejo poziv iz Gradca »Ela Schlag ins Wissar1«
Nemško Avstrijo še vedno srbi hrbet. Ni še do bila dosti batin v svetovni vojni, še vedio izziva in hujska. Po nemških I s ih se je pred teinom širila vest da bodo Železničarji v Jugoslaviji začeli. štrajkati. To ja kajpada bila želj » nemških na* cionalcev in tudi vlada Nemške Avstrije. Nemška vlada je to svojo želio podprla z denarjem Rasla-, la je namreč štrajkovskemu odboru v Mariboru —
100.000	K. To je brezprimerna nemška drznost.
_____ .	"" m
«.Vf »-Xi:tv{MSMMiA:.'»/vi'Wun-sm-: 1WW BWM'lllllllMirMMBWWMMMMHPMB———MMB—MWmmjMBPMMM—MMMHWMPH—WM—BUPMEM»
Tedenske aovice.
Wilson Toma! Woodrow je imel svoj rojstni dan v soboto, dne 28. decembra, svoj god pa dne 29. decembra. Star je 62 let. Ves svet ga slavi kot največjega in najmogočnejšega moža na svetu, On nam je pripomogel do konca vojne, on je pa tudi prijatelj — Jugoslovanov, Bog ga živi ia o-hrani!
Osebna vest. Okrajni glavar dr. Lajnšic je i-menovan za vladnega tajnika,
Umrl je petek Franc Lajnšic, trgovec iu hišni posestnik v Malja. Pokojaik je bil brat okrajnega glavarja dr. Lajnšica iu fupuika Lajašica pri Sv. Martinu. Rajnemu svetila večna luč! Sorodnikom naše sožalje!
Razpis nadučiteljskega mesta v Slov, Bistrici. Štirirazredna dešea ljuiska šola, II. krajevni razjed, slovenski učni jezik, katoliški verouk. Pravilno opremljene prošnje je vposlati krajnemu šolskemu avetu Slovenska Bistrica (okolica) do 81. prosinca 1919, Pod istimi pogoji je do 31. ja nuarja razpisano mesto nadučiteljice na tamošnji šsirirazredni dekliški ljudski šoli.
Na gimnaziji v Ptuja je vzprejetih v 1. slov. razred 32 učencev. Ker se pouk začn8 še is po novem letu in ker so nekateri starši prepozno izvedeli za vzprejemni izpit, zato se naznanja vssm prizadetim, da sa učenci vzprejsmajo ša do 3. januarja 1919. — F. Vajda, ravn.	,
filili Junaški gimnazijec. V južnem delu Prekmurja živahno delu,e osmošolec ljubljanske gimnazije g. Godina. On je bil tisti, ki je s četo 15 mož pre- j koračil pri Razkrižju Muro in je zasedel nekaj o-grskih vasi. Njegovega očeta so Ogri vjeii, Mladi Godina pa ni miroval, Z zvijačo se mu je posrečilo, da ie vjel 60 Ogrov, jim odvzel plan in svojega vjetega očeta.
Kdor si je kaj prilastil. Dodatno k našemu ! razglasu z dne 19, novembra 1918 opozarjamo, da nam je došlo že mnogo ovadb zopsr osebe, I ki so si prilastile večjo ali manjšo količino blaga I bivše avstro ogrske lastnine. Prehodno gospodarski j orad v Ljubljani, Turjaški trg št, 1 ima nalog, vse to de mobilizacijsko blago zbrati in zavarovati ter | organizirati pravično razdelbo blaga — najsibo j potom trgovcev ali pa po direktni oddaji obrt- | Bikom, kakor tudi dragim posameznikom po po- j trebi Opozarja se tedaj še enkrat vse one, ki \ imajo kaj demobilizacijskega blaga v svoji posesti, j da nemodoma, najkasneje pa da 31. XII. 1918 | naznanijo ta blago, kakor tudi kraj, kjer ga hra Bij o, prehodno gospodarskemu uradu. Kdor tèga ne stori, nastopalo se bo proti njemu z vso strogostjo in s takojžnjo uvedbo kazenskega postopka. Kdor pa pravočasno naznani tako biago, temu se dovoli, da proti primerni ceni isto obdrži, ako dokaže, da jo rabi. Zgodili so se tudi slučaji, da se je tako blago kupovalo od v to neupravičenih elementov. Vse take kupčije so neveljavne in se bo proti prodajalcem in kupcem najstrožje postopalo. V najboljšem slučaju bo moral, če je kopnina prešla v državno blagajno in to izkaže, vplačati diferenco do prave vrednosti kupljenega predmeta. — Poverjenik za javna dela ia obrt : Ing. V. Remec 1. r.
Nekaj za aaše zdravnike. Prijatelj nam piše: Zdravniki niso bili ob nastopu nove bolezni, španske gripe, popolno na jasnem glede njenega bistva. Neki priprosti mrliški ogledalec je ta zagoneten gordijski vozel kar presekal ni dvoje, pu-
stivši eno polovico za moške, drugo pa za žen -ske. V občini B, kjer ravno on opravlja svoj žalosten, a potreben posel, in kjer je ta epidemična morilka posebno hudo gospodarila, zapišaje kot vzrok smrti pri moških: »špaac«, pri ženskah pa: »Španca«. Ge je že patent vzel na svojo originalno znajdbo ni znano.
Slovenski zdravniki se vabijo za pristop k društvu zdravnikov na Slov. Štajerskem (tuli oni g. zdravniki, ki niso b li navzoči pri zborovanja dne 22. graina v »Narodnem domu« v Criiu). Naj javijo 3voj pristop in ob enem vpjlljejo letno članarino 5 K g. dr Antoau Schwab, d.str zdravnik v Grija.
Vojaki in nvaltdi Bivše mariborsko okrajno in domjbransko dopolnilno poveljstvo ter črno-vojuiško okrajno poveljstvo št. 23 se je združilo ia posluje od sedaj naprej pod naslovom »Vojno dopolnilno poveljstvo SHS v Mariboru«, in sicer v domobranski vojašniči v prostorih bivšega okrajnega Srnovojniškega poveljstva. — V ta uni 3e sprejmejo invalidi slovenske narodnosti, ki so vešč slovenščine v jeziku ia pisavi. Za službo v pisarni je treba prositi pismeno ali osebno.
Vozni red za Maribor. Iz Maribora proti Gradcu vozijo ti le osebni vlaki: 523 zjutraj, 1 10 popoldne, 6 39 ia 3 33 zvečer. Proti Ljubljani: 812 zjutraj; 4 30 iu 7 33 zvečer. Proti Sp. Dravograda 3 29 popoldne. Proti Ptaja (do Središča) 9 46 dopoldne ia 6 55 zvečer. Proti Špilju in Ljutomeru: 553 zjutraj in 1 10 popoldne. Iz špilja v Ljutomer: 7 32 zjutraj in 2 02 popoldne. Iz Ljutomera v Špilje: 10 18 predpoldne la 5 31 po poldne, — V Maribor privozijo ti-Ie vlaki: Iz Gradca: 7 33 zjutraj, 9 52 dopoldne, 12 23 opoldne, 946 zvečer. Iz Špilja: 9 04 zvečer. Iz Ljub Ijane: 4 46 zjutraj, 11 09 dopoldne in 7 41 zvečer. Iz Koroške: 9 04 dopoldne. Iz Središča iu Ptuja: 653 zjutraj ia 5'42 zvečer.
Silvestrov večer Mariboru. Dramatično društvo priredi po štirih letih letos prvič zopet v veliki dvorani Narodnrga doma Silvestrov večer s petjem in godbo, Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vstopnina K 6.—, za člane K 3.—, Za izvršujoče člane prosto. Predprodaja v pondeljek ia torek v trgo vini Weixl in v Cirilovi tiskarni.
Slovensko poštno uradništvo išče v Maribora nujno meblirauih sob. Slovensko stranke prosimo, da odstopijo za došle slovenske uradnike ia uradnice vsaj začasno sobe, dokler ne najdejo stalnih stanovanj. Stvar je važna ne le iz zasebnih, ampak tudi iz javnih ozirov, ker se nas tujerodci prav nič ne vesele, da smo tukaj. Naslova od požrtvovalnih obitelji ia cene sob prosimo prijaviti v našem upravništvu.
Jugoslovanska himna »Lepa naša domovina" je
izšla v zalogi Katoliške bukvarne v Ljubljani, prirejena za mešan zbor in sicer za cerkveno porabo. Prva kitica je nespremenjena, drugo kitico je pa posebej za ta namen zlaži! Silvin Sarienko. Cena 1 izvoda 40 v.
Društvo zdravnikov na Slov. Štajerskem. Ni zborovanja društva zdravnikov na Slov. štajerskem dne 22, dec. v Celju se ja izvolil sledeči odbor: predsednik: dr. Anton Schwab, d [striktni zdravnik v Celju; podpredsednik: dr, Bergmanu, distriktai .zdravnik v Žalcu; tajnik: dr. Novak, polk. zdravnik celjskega pešpolka; blagajnik: dr. Cervenka, di striktni zdravnik na Polzeli; odbornika: dr. Rake*, distriktai zdravnik v Šmarju pri Jelšah, in dr. Klasmc, distriktai zdravnik na Pragerskem. — Društvo se je ustanovilo samo začasno, dealer S3 zdravniške zviave potom narodne vlade v Ljubljani ne uredijo. Ob enem se je toplo priporočal članom takojšnji pristop k društva zdravnikov aa Kranjskem.
NaroJai davek. Posojilnica Maribor v imenu narodnega odseka v Maribora 50.000 K; J. Tušafc, trgovec ia posestnik. Sv. Anton v Slov. gor., 500 K; v Ljubnem v Savinjski dolini nabrano ob priliki praznovanja ujedinjenja države SHS 312 K; Jože Lorber, Št. Pater pri Maribora, 200 K; Posojilnica na Žili 103' K; Hranilnica ia posojilnica Svečina 100 K; Hranilnica ia posojilnica Žiče 100 K; Hranilnica in posojilnica Št. Lovrenc na Dravskem polju 100 K; Florijan Rak, Spodnje Gorče, 100 K; Anton Lorber, župan, Jaraniaa, 100 Anton Starnberger, župan, Sv. Barbara v Halozah, nabral na neki gostiji 50 70 K; Hranilnica in posojilnica Sv. Kunigunda 50 K; učiteljstvo iz Pristave 50 K; na gostiji Iv. Trofenik in Lize Cijn-kar v Sv. Tomažu se je nabralo 32 K; Hranilnica in posojilnica Šmartno na Pohorja 20 K; A. Pintar, Slov. Bistrica, 20 K; Edvard Janžek, župnik, Rimske Toplice, 20 K; Jožef Skrbinšek v Seven pri Konjicah 5 K. — Prisrčna hvala! Posnemajte!
^ i. tino,
Cankarjev spomenik. V Ljubljani se je sestavil ocbor za postavitev Cankarjevega spomenika. ICaj je bil pokojni Ivan Cankar slovenskemu narodu, bo pokazala prihodnjost, ko se bo izkazalo, da je izguba, ki jo je povzročila njegov* smrt slovanski kuitun, nenadomestljiva. Zato je dolžnost vsakega Sloveni a da prispeva z njegovim razmeram primernim prispevkom za ta spomenik.
NS za okrožje Sp, Dravograd je došla na vpo-slano udat osino izjavo prestolonasledniku regenta Aleksandru iz B ograda sledeča brzojavna zahva la:	»Narodnemu sveta, Verdnik, Meža ob Dravi.
Hvala za pozdrave! Cela domovina si je edina v tem, da pripade slavni Korotan k edinstveni dr žavi SHS — Aleksander «
Dr. Ludovik Kramberger se je nastanil v St Lenartu v Slov. gor. kct zdravnik in ordinira v hiši prejšnjega zdravnika dr. Zirngasta.
Zaprli so danes ravnatelja Sediatscheka, ker je hujskal na mariborskem kolodvoru proti Jugoslaviji io generalu Maistru,
Orlovski tečaj. V Ljubljani se priredi orlovski teCaj, ki bo trajal od 13. do 18. januarja 1919, Orli povabljeni!
Čehi prodirajo proti jugu. Čeh oslovski bodo te dni zasedli mesto Požan (Piessburg), odkoder nameravajo zasesti še več ozemlja južno od Pcžuna v smeri proti Jugoslaviji.
Cenjenim naročnikom! Novo leto se bliža ; treba bo zopet plačati list. Ker je zveza z Dunajem zdaj silno slaba in že n. pr. od poštne hranilnice celih 14 dni nismo dobili robenih položnic, zato letos ne bomo priložili položnic za pošiljat e v naročnine. Položnice potrebujejo v sedanjih razmerah mnogokrat cele 3 tedne, predno pridejo v naše roke; medtem pa se naročniki hudujejo na nas, dasiravno nismo nič krivi. Letos torej si kupite denarno nakaznico in nam po nji pošljite naročnino. Nakaznico morate dobro izpolniti. Natančno napišite ob robu svoj naslov; to je* ime, kraj prebivanja in pošto, da ne bode zmot. Denar pošljite na naslov : List Straža v Mariboru, Obenem napišite tudi poleg svojega imena, ali ste	ali HOH Baročnik, ker nam s tem
silno olajšate delo in preprečite zmote pri pošiljanju lista. Ker se nam okoli novega leta >lo silno kupiči, zato prav uljudno prosinac »njene naročnike, da nam začnejo naroè ino takoj zdaj pošiljati, da ne pride ov novem letu vse naenkrat, kar bi ne bilo mogoče gladko opraviti. Straža stane za celo leto K 12*—, za pol leta K 6*—, za četrt leta K 3*—, za me3ec K 1*20 Samo pon-deljkova Straža se zanaprej ne more več naročiti.
Plin zopet dobimo. Kskor izvemo iz verodo stojnega vira, bo dobila mariborska plinarna kmalu dovolj premoga. Oskrbelo ga ji je okrajno glavarstvo.
Kaj je z gnilim mesom? Po Mariboru se go vori, da je klavniškeiru ravnatelju Kernu segnilo precej govejega mesa Prosimo pojasnila.
Razlika med kruhom. Pri Šerbaumu pečejo kruh vedno iz boljše moke, nego drugi peki. Le primerjaj Šerbaumov kruh s kruhom drugih pekov, Prvi je pečen večinoma iz ržene, pri drugih pa iz slabše (otrobove) moke. Zakaj ta razlika?
Podplati in usnje. Podplati za ene čevlje stanejo danes v mariborskih prodajalnah nsnja 24— 82 K! lzračunjeno pa je, da stane dvoje podplatov usnjarja samo 5—8 K. Oblast, kje si?
Cece za sladkor zvišane. Cene za sladkor so se vnovič zvišale za 4 vinarje za kilogram. Novo zvišanje je veljavno od 9. decembra.
Oddaja tobačne trafike v Mariboru. V Mariboru, Grajska ulica 2 je oddati tobačna trafika. Varščina znaša 400 K. V preteklem letu je trafika vrgla 4000 K 72 v dohodkov. Ponudbe je vložiti do
22.	januarja 1919 do 10. ure predpoldne na mariborsko okrajno finančno ravnateljstvo. Natančneja pojasnila so razvidna na uradni deski imenovanega urada.
I Umobolne iz štajerske, Koroške in Primorske, pripeljeje spremljevalci večinoma neposredno v deželno blaznico na Studence pri Ljobljani, in s cer največkrat brez potrebnih listin. To postopanje ni mvilno in zavod bi v smislu predpisov, boi nika lahko odklonil. V pojasnilo bodi občiusiva povedano, da je treba vse belai*e, tcraj lodi umobolne. zglasiti najprej v sprejemnem uradu deželne bolnice v Ljubljani ; za sprejem umobolnih v deželno blaznico pa je poleg tega še potrebno zdrav-
i« atMiiiki:


v j .fige-
o at it n £t
niško spričevalo od uradnega zdravnika ali pa od
onega, ki je bolnika zdtavil
ju |te uuijjjftii ZiUi a, v jti
Ura seje izgubila. Neka dama je izgubila uro na
potu na kolodvor v Središču, ki jo brani g. ra v natelj Kosi.
a ljudska
posojilnica v Mariboru
Bopki.
Maribor. V mali dvorani Narodnega doma se bo prihodnjo nedeljo, dne 5. januarja ob 3. ori popoldne na splošno željo ponovila otroška'igra »Pri jaslicah«, Mladinoljube in starše vabimo k obilni udeležbi.
Maribor. Namesto preteklo soboto, oziroma nedeljo se bo tokrat dobivalo goveje meso na kar te v torek dne 31. decembra.
Gornji Jakobski dol. Nedavno umrli posestnik Karel Drozg je pred svojo smrtjo daroval za popravo občinskih cest 8000 K
Lučane. V Krajah je umrl dne 20. decembra posestnik Konrad Škof, sin bivšega šentjakobske ga župana Gregorja Škof. Rajni, ki je b.l zave
naznanja cenjen mu cbčinstvu, da obrestuje od j zdaj naprej do priklica navadne vloge po 3%, I vloge proti trimesečni odpovedi pa po 374%.
Načelstvo.
linica ¥
Narodni d
Mc
m\
.Je
f u
j obrestuje od dne 1. prosinca 1919 naprej do ! preklica hranilne vloge brez odpovedi po 370, J hranilne vloge proti trimesečni odpovedi po ZlU°/o*
Raviistellstvt».
den
Slovenéc, si je nakopal bolezen jetiko na fron ti, kjer je vstrajal cela 4 leta. Pogreb se je vršil dne 22 t m, v Lučan ah. Svetila mu večna Inč!
Središče Orli, prihajajte k poučnim shodom, ki se vršijo redno vsako nedeljo ob sedmih zve čer v društvenih prostorih. Nazdar!
Ptuj. Za Narodni sklad so darovala vrla de kleta, zavedne Slovenke iz Spuhlje, v roke gosp. Brenčiča znesek po 130 K, katerega so nabrale med seboj ob priliki pro slavja prvega državnega narodnega praznika. Hvala jim! Da bi našle mnogo naslednic!
Sv. Vid niže Ptuja. Na zloglasno »Marburajerco«
so naročeni: Franz Schosteritsch, Janez Kranjc, Terezija Ilovšek, Vinko Pernat.
Poljčane. Vsa Dravska dolina Poljčane, Stade nice, Pekel, nimajo ključavničarja. Naj se oglasijo taki, ki so slovanskega duha. Bodo imeli dovolj zaslužka! Potrebujemo še čevljarja.
Ponikva. Tukajšnji NS je dozdaj nabral za na rodne namene svoto 1369 02 v. Zavedni Ponkov-ljani kažejo veliko požrtvovalnost za jugoslovansko svobodo.
Sv. Vid na Planini. Dne 28. novembra smo
pokopali Melhijorja Tovornik, kmeta v Kladju. očeta slivniškega gospoda kaplana Franca Tovornik. Zbolel je na španski, dobil pljučno vnetje, kateremu je podlegel, spreviden s svetimi zakramenti, star komaj šele 55 let, Bilje globokoveren in naroden mož, stalen naročnik naših listov, blagega značaja in zato priljubljen daleč na okoli. Klsdovski hiši naše prisrčno sožalje, blagemu pokojniku pa večno plačilo ! N. v m p. !
Dobrna. Narodni praznik smo tukaj jako slovesno obhajali. Kresi so gore i na vseh gričkih in bribib, topiči so pokali da je odmevalo po‘okrašeni Dobrni že ua predvečer. V nedeljo, dne 15. je bila slovesnost v šoli, kjer se je slovesno suel avstrijski Irak's šolske zastave in pripel slovenski. Za tem še je razvil veličasten sprevodi: jezdeci, Orli, godba, požarna hramba, društva, dekleta v narodni noši. V cerkvi smo Boga iz dna srca za hvalili za svobodo. Po sv. maši smo šli proti Toplicam, ki so bile v slovenskih zastavah. Govorili so g. Jarnovič iz Dramelj, g. Rebek iz Celja in domači g. župnik. — Bil je spomina vreden dan.
Sv. Peter v Sav. dol. Ümri je v bolnišnici na južnem Tirolskem v mestu Meran izgledni mož in oskrben oče Ignac Ocvirk. Sp&vaj sladko v tuji zemlji.
Dramlje. Na narodni praznik dne 24. na. m. v prosti zabavi v Svetelšekovi gostilni je bii ves čisti dobiček namenjen za oslepele vojake.
Dol pri Hrastniku. Dne 17. nov. smo pokopali pri podružnici Sv. Štefana mladeniča Mih, Orožen,
p.	d. R bičevega, iz Turja. Bil je vzoren mladenič, Blag rrn spomin!
Rajhenburg. Tu sta umrli Tilca Robnič in Fr. Ž beri, obe članice Marijine družbe in navdušeni Jugoslovanki. Svetila jima nebeška luč!
Rajbeoburg. Slov. kat. izobraževalno društvo priredi v nedeljo, dne 5. januarja ob 3. uri po poldne predstavo. Igrali bodo naši Orli božično igro »Pastirci in Kralji«, pevske točke pa bo pnr izvajal uaš cerkveni pevski zbor. Pričakuje in želi se, da se bodo vsi prijat lji poštene zabave v obilnem številu udeležili te prireditve. Dobrodošli so vsi prijatelji iz sosednih župnij.	7
Brežice. Na brzojavni pozdrav o priliki mahi-festacijskega shoda dne 15. grudna t. 1. dobil je Narodni svet sledeč brzojavni odgovor:	Beograd.
Sporočam Vam iskreno zahvalo in pozdrav Njega Veličanstva kralja Petra in. Njega Visočanstva pre stolonasiedöika regenta Aleksandra za Vašo iskreno naroduega čuta prožeto pozdravno brzojavko. Po najvišjem ral c ge, Šef dvorske kancelarie,
Vsem velecenjenim odjemalcem, znancem in prijateljem veselo novo leto, želi
Ivan SOJ C, kipar v Mariboru,.
Vsem velecenjenim odjemalüeifff, pfijateljein, znancem in
gostom
veselo nđp leto, želi Josip flnbiš, gostilničar v Mariboru.
Vsem velecenjenim posteljem, znancem in gestom veselo novo leto, želi
Ivan Vogrinc, gostilničar v Kamnici.
Globoko užaloščeni javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tožno vest. da je naša ljuba mati, gospa
Josipina Šaaigavc,
dne 21. dee 1918 po dolgi uankepolni bolezni v deželnem zavodu v Schwaubergu mirno v Gospoin zaspala. Pogreb je bil 23. t. m. B!ag njen spomin.
Na Ponikvi ob južni žel. dne 24. dec. 1918. Vktor Šmigovc,sin Amalija Šmigovc rojena Vrečko snaha. Malči, Olga, in Viko, vnuki,
Podpisani naznanijo tem potom pr-tužno in žalostno vest, da je iskreno Ijnbljèni oče, tast, stari oče itd. gospod
MIHA FERJAN,
danes ob četrt na dre pop. po kratki mnčni bolezni, spreviden s sv. zakramenti zaum ra-joče v 84.1, svoje starost' vdan v božjo voljo svojo bi? go dušo izdihnil. Pogreb dragega nokojna-ga vršiil se jev nedeljo, dne 29. grudna 1918 ob 4. uri popoldan iz hiše žalosti na mestno pokopališče. Sp. maša zadušnica-brala sebo de v pondeljek, dne 30. grudna 1918 v mestni župni cerkvi Slovenjgradec.
Slovesjgradec, 27. grudna 1918.
Milan Ferjan, oficiant, sin. Pavlina Ferjan roj. Snnofc, sinaha. Terezfia Ferjan ro;. Vertačnik sinaha. Milan in Danica Ferjan,
vnuki. Ostali sorodniki.
POZIV.
Vsak, ki je začetkom listopada t. 1. kupil konje od čast. n. Hoppe ta, nadkov. mojstra Heintze-ta, stražm. Čepei-a ali straž. Gl ser-ja, bodisi v dragonski vojašnici bodisi kje drugod, se Daj nemudoma zglasi v dravski vojašnici, I, nd. 30, da se izoime neprijetnih posledic.
Topniški polk I 128 v Mariboru sprejme tä-I loj več delavk v moaturno I sklad šče in za čiščenje no I tranjih lokalov. Plača brez ä hrane 10, s hrano 4 krone f nä dan.	463
Čevljarski ncenec
se sprejme pri Jožefu Bs-ranič, čevlj. mojster v Mariboru, Koroška ul. 95 454
“^TRGOVINA“" s semeni M. BERDAJS
kupnje pristno domačo štajersko deteljno seme po najboljši ceni. Ar'a
456
Poštna pomočnica
brzojava slovenskega in nemškega jezika zmožna želi službo pri poštarju na deželi pri katerem bi b la s hrano preskrbljena. Naslov: Poštni urad v Hočah pri Maribo-
ru,
ragBumnri BESililia/EfiJÈQBiftS Stugtuu
_______________
flCfak	£1* öüSi» E KSESMfc