Štsv. 109 TRST, v petek 16. aprila 1909 f>čaj XXXiV ■ks* IZHAJA VSAKI DAN «« tuđ ob nedeljah in praznikih ob 5., cb ponedeljki ob 9. zjutraj-P«&amlč»e 5tev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) y mnogih tobakarnah v Trstu in okolici. Gorici. Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini. Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-SCini, Dornbergn itd. Zastarele 5tev. po 5 nvč. (10 stot.). OGLASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinske in obrtne oglase po 8 st. mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka Md&ljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave „Edinosti". — Plaćuje se izključno le upravi „Edinosti". Glasilo političnega društva „Edinost" za V edinosti Primorsko* je moč I «m»x» NAROČNINA ZNAŠA ia vse leto 24 K, pol leta 12 K. 3 mesece G k ; hj na- ročbe brez doposlano naročnine, se uprava ne ozira. >»ročnLia na nedsljiko iiđanjo „EDINOSTI" at&n« : oblo-—— lt>tno K 5-20, pol le'«. 2 GO —«—«— Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Giorgto Galatti 18 (Narodni dum) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠT EFAN GODIN A. Lastnik konsorcij H sta „Edinost". - Natisnila tiskarna konsoroij» lista „Edinost- v Trstu, ul. Giorgio Galatti 5t. 18. PoJtno-hranllnižni ra?un It 841 652. TELEFON It M-57 Reuolucijonorno Šibanje v Turčiji. Padec mlndoturkov. - Reakcija zopet na krmilu ? CARIGRAD 15. — uredništvi ml^doturških „Siraj Umet", ter jih urednik ia en poelancc D uha! Te napadla sedaj izpolnjevali svojo dolžnosti po serijatskib li«tov „Tanin" in zakonih. demolirala. GUavni i CARIGRAD 15. Vojno ministeretvo si sta bežala v eno prizadeva. da spopclni število častnikov pri poslaništvo. Po rae*?u d-monsrriraio vojaki večini polkov, pri katerih J3 osta'o le malo in mfščani proti mlad? tu škemu cd >oru. častnikom ker manjkajo oni, ki pripadalo Nemi i niso namenjeni reakciji. — Boj mladoturški stranki ali ki so sicer obso- med liberalno unijo in mladoturškim traženi. odborom CARIGRAD 15. Na zadniih izgredih «o CARIGRAD 15. Zadnje nemire sa ni-1 ^ ^zdejanii tudi lokali mladinskega kluba kakor nima smatrati kot znake reakcije; isti 10 ^f'V^A . «o temveč ie oc*!edc* nolutfke borbe med 4 _f CARIGRAD 15 Pri razdejanju mlado-pristali liberalna uniie " in mladoturškim tor&keg* kluba je bil arhiv da.oma uničen, c»ifcordeloma zaplenjen. I»i«ti poroč&io, da se na ' L " 'o med zaplenjenim delom spisi z&Io kom prem" rik U^edoi politiki, m?d temi viši predsed- me* uplenjenim delom spi« zelo poganske zbornica Ahmid R za ia ae- j Pr-m''"J" rt j« * danji predsednik Ismail H mat si nnzadevata . CARIGRAD 15. „Oiman Liovd* poroča, Ha bi doš.o do kompromiia in koalicijske ?? so imeli mladoturški poslanci m poslanci : iiberalna unne včeraj separatna posretovaaja "CARIGRAD 14. Iz turfikih krogov se čaj», da je mohamedaivka umia v zadnjem času roaiijivo delala ciefitvo popadka ia izključeno, da bo odstavljen. Kot naslednika se imenujeta princa R^šid in Izedin. Novodobni janičarji. — ni — Zgodovine turške države si ne moremo predstavljati brez uoorov in grozo-de stev, katera so provzročili janičarji, ki so tvorili v dobi največje osmanske moči in alave turško redno vojsko. Spominjamo se neštevilnih estaj, zločinov in umorstev, katera so provzročili janičarji. Zagrešili so neštevilno hudodelstev, umorili več sultanov, neštevilno velikih vezirjev, pa§07, begov in agnv. Leta 1826 je sultan Mabmid II. pridobil janičarsko četo zato, da se je zadovojila z u tanovitvijo čet po evropskem uzoru. 15. juuija istega leta pa se je janičarska četa nprla in zahtevala giare cajuglednejih državnih njihovemu povel)- Sicinski ie izjavil, da je vsega krivo gospodstvo polj kega pltmstva. Maloruai so i?gutili v,ako nr.do na usta70 in parlament. Upravna oblast v Galiciji se je pokazala mnogo pre-m< čno. Gre f Potccki si je prizadeval, da bi preprečil izvolitev večega Števila ukrajinskih poslancev. Obtoženec je ob tej priliki hudo napadal Staromalomje, radi česar ga je predsednik opominjal, naj se brzda. Obtoženec je izjavil, da je Btoril vse sam iz sebe. Svojega čina ne obžaluje, ki ga )q izvršil zavedajoč se posledic. Konečno je i javil, da je pristal eocijaiutičntpa programa. Grški kralj na Krfa. SRF 15. Kralj Jurij in prestoloDasled-nica Sofija sta danes prispela semkaj in »ta bila rlovesno v&prejeta. Ministereki predsednik Theotokis je prišel že daces predpoiudne. V pristanišču se nahajati dve grški oklopnjači, ki s streli pozdravite ntmško cesar*ko dvo- uradoikov. Ali takratnemu —----r----- i niku Husejn-agu se je posrečilo, da je udušiljjico ob n unem prihodu, uoor s pomočjo vojakov, ki so o«ta(i zvesti« Ha«ejn-aga je dal takr&t razviti prerokovo zastavo, in s pomočjo ulemo? iu muttijev mu se ]e posrečilo, da je zveste čete f^natizirsl Japonski princ pri carja. CARSKOJE SELO 15. (Petr. brz. *g ) Car Nikolaj je vsprejel japonskega princa Kuni-ja in njegovo spremstvo. Cir je princu CARIGRAD 15. Vsi iufracji listi na to, da pridobi za-se! tr^ei0' d- se ^ Povrnii mir- dne 17. , . da je pred dvema dne-r CARIGRAD 15. — R-izun prediednika 5eta za vedno j in udušil upor. Nad uporniki je bilo izrečeno p0delil red sv, Acdreja. i prekletstvo, njih vojašnice so bile zažgane, a! Španska vojna mornarica. junija istega leta je bila jamčarska j MADRID 15. Uradui Ust je ob{avi! razsuščena. 15000 jani arje? • oma izvršna v v«en voj&emcan lozaaavno: ^ jd t""1« u,ia,»u ^vu^iou^u«.-, je oiio ugonooljanih, 20000 v pregnanstvo kontrolo. O tej priliki 33 je konstatiralo, da j Talaat. poslanih. je ie 15 odstotkov volkov za. mltdoturfikii CARIGRAD 15. Popoludne so se po-! Dogodki zadnjih dni nas spominjajo na odbor. K iibruhu revolte je fc*je pripomoglo! slanci sestali v zbornici na predsejo, da se upore nekdaajih jaaičarjev in po ii'ih pro-dcevno povelje, ki ga je bilo sineči izdalo tu- j posvetujejo o položaju ia o boiočem delo- ■ vzročetih grozodejstev. kajšn»e zborno poveljništvo. V tem povelju se j vanju zbornice. Ob 2. uri popoludne je pri- j Priprosti vojaki, pou vturtvoui poams.i-j ^ .• 1Q pono7no iz?0lit8v dunajskim žj je poživljalo čete, naj streljajo ni vsakegar, i čela tajna se;a. Mnogo posiancev se je izja-1 nikov in nižjih neizobraženih častnikov, se j Dacotr ° celo na duhovnike, ako bi se imele vJiiti. vilo, naj bi «e stranka pomirile. ! vsdigaejo in sahtevaio glave oseb, ki igrajo ^ Dubrovnik 15 Trgoviniki minister dr- demonttracije proti U3tavi. Ocenjeno dnevno1 CARIGRAD 15. Posebne izdaje listov ■ ulogo v javnem življen u. Ko »o mladoturki Weigkirchuer je siD0Ćj prUoel semkaj, popelje se jc nanašalo bržkone na shod, ki j poročajo, da je bi š? vojni minister Nazim; prouzročili lanjsko revolucijo, se je mislilo, j 1 Petrograd 15. — Minister unanje je oiložil svoje aamer&vaao ; potovanje v inozemstvo. dekret, s katerim se grftdnia španske eakadre in uredba arzenalov v Ei Ferolu in Cartsgeni izroča španski družbi za gradnjo ladij. Dunaj 15. — Namestnik je z odlokom cecin grozo uej s te v. I obvestil župana dr. Lu-gorja, da je ceiar po- Priprosti vojaki, pod vcd.tvom podčast- j . dnnaiakim žu- ga je mohamedinsia unija pripravljala za j p&ša imenovaa pciveljcikoaa carigraj =»kega I da imajo na svoji itrani tudi maeo armade, i st?arj jzvc;i ^ Jutri- Od sineči so uitaš; pošiljali emie pripravljeno za revoluoiio. Bivži pre-rt lonaslednik da se je izrazil v častniškem kazinu, c:a no zapusti Srbije, ker se nadeja, da bode imela s^bsk* armr.d \ kmalu primko, pokazati svo e domoijubie. Bati se je novih nemirov< CARIGRAD 15. Nemiri so izbruhnili povsem nepričakovano. Smatra'! pb se j.h ima kot posledico mladoturškega terorizma. Zan&saii so se preveč ca svojo moč, a premalo računali z maso, katera je fanatično udana koranu in njegovim naukom. Gotovo je ipak, da Mladoturki ne bodo z lepa po** pustili svoje sedanje poziciid- Zato se je bati, da pride do še hujših nemirov. Miadoturški odbor je še zelo močan, razpolaga najmanje z enim milijonom turških fintov in se bo gotovo oprl na čete v Makedoniji iu vsaj v Drinopolju. Sultan se boji za svoje življenje, ia ni V mladih letih, Z največjim veseljem je odvrnila Katica •n se lahno pognala do Andreja, ki se jej je zadraal nasproti. „E, saj Btm vedel, da so na svetu še uslužni ljudje ! Hjq, hm", je pripomnil Ivan in naredil kakor bi za tiktim hm... požrl cel stavek. Na to je ponudil Anici roko, ki jo je tudi z veseljem vsprejela. Ivan je odvel Anico, Andrej pa Katico na nasprotno stran. Komaj je bii Andrej sam s Katico, postalo mu je ka^or bi mu padei evinec na jezik. Ničesar zanimivega ni mogel govoriti. Laskal se je Katici z navadnimi frazami — dražega ni mog&l spraviti iz sebe. „Kje pa ste se tako naučili ? Jako dobro Vam že gre 1 l a še le lansko leto «te začeli, kakor pravite" 1 Take in podobne »tvan je brbljal Katici, ki mu je tudi vračala jednake komph-mentoe fraze. Res čudno! Včasih, ko je ćkmk ? samoti, misli, kako bi govoril lepo, zanimivo, če bi se mu ■ polnilo, Česar si želi. Pa prihaja tr enote k, tolikokrat zafteljen ▼ samoti, in človek ne moro »praviti na dan poštene besede. Tako so se drsali tisto soboto popoludne do večera in sami niso vedeli, kedaj je pai > mrak na zemljo. Poslovil se je zadnji solačni žarek od Triglavskih vrhov na severni »trani, ko co se odpravili domov. Andrej je Katici, Ivan pa Auici odvil drsalke. Med potjo se je razvil živahen pogovor, pretrgan semtertja z neslanimi šalami Irauovimi. Na razstanku so si obljubJi, da se snidejo prihodnjo soboto na ledu. * * * Čudno je pogledala gospodinja Andreja, ki je prišel tako pozno domov. „No, misliš, da bomo vsi čakali z molitvijo zavoljo Tebe? Ne bi mogel priti vsaj za angeljevo češ5eoje 1 In učila se bom ja; mesto Tebe Take ia enake nauke mu je dajala gospodinja ia seveda po kratkem molku pristavila besede, ki niso nikoli manjkaia ob takih prilikah : „Misliš, da so Ta dali na rejo sem" ! Gospodinja si je upala pač vse reči, ker se je smatrala za drugo mater svojih prepokornih jančkov. Aadreja se niso dotaknile te besede, ker jih je gotovo preslišal, ves zatopljen v svoje rožnate misli. Drugače ni moglo biti, kajti, kako bi sicer prenesel te pikre besede — ne da bi prigovarjal — on že sedmošolec. Vrgel je drsalke za peč. Gospodinja, stan ženica, lip ktndentovske gospodinje malih diplomate vidao po- mišljenja, navzeli so se naše zapadne kulture in naših nazorov, rc&j tem, ko uravnava priprost musliman svoje ži'ljenje in ravnanje po naukih korana, oziroma tesaosrčnih razlegah! lateea 1 "Mladoturki so doprinesli čudež. A omikane. Pozvan je bil 38. toženec, trgovec m predstavljajo pač mišljenje ogromne večine j posestnik v Koreaici zato za seboj oo „Veleizdajniški" proces v Zagrebu. Zagreb, 14. aprua. (27. dan razprave.) Današnio razpravo ie otvoril predsednik 9. uri. Galerije- bo bile jako dibro cbi- turške inteligence, nimajo pa mase naroda. A kakor so dokazali dogodki zadnjih dni, ne morejo mladoturki računati niti na oporo v masi armade, ki je bila do-sed&j glavna opora novega režima. Potegnili so za seboj za nekaj časa mase ljudstva in mase armade, potem pa so prišli hod že, rauiti in se fti, nahuškali so nevedno soldatesko, da je podivjano razsajala po carigradskih ulicah, katere je močila kri onih, ki so ljubili svobodo. Sultan in staroturki imajo zopet v rokah vao oblsst, katero izvršujejo po novodobnih jaoičerjih, ki vpijejo po krvi. BRZOJAVNE VESTI. Kazenaka razprava proti Sicin-skemu. LVOV 15. — Pred tukajšnjim porotnim sodiščem je pričeia danes drugi kazenska razprava preti Miroslavu Sicinekem, ki je lam umoril gaiiskega namestnika Potockega. Predsednik je priobčil naiprej, da je S9nat sklenil odpustiti kazni, naložeae tožencem radi upora na zadnjem dnevu razprave. Le petorica „glavnih kričačevw ostanejo še nadalje izključeni od razprav. Toženec Kalemberger ni uxel obtožnice. Vsikdar je bil Srb in tudi nj ^ »v oče in njegov ded sta se čutila Srba. P;o-dajal je sicer res narodne čepice z grbom patrijarhat/*!m. Tadi srb»ki koledar „Verdar* ie proda al, cli n:ega se vendar ne mere proglašati odgovornim za vsaki članek v koledarju. — Predsednik: „Ali & tem ste sledili veleizdajniškioi tendencam !M Toženec : „Ne, prodajal sem gi, ker ga radi k-jpujtjo in je mest. je začela oblastno in dostojno ob enem moliti a?emarijo. Tega pa ni storila prej, dokler niso bili zbrani vsi njeni poslušni študentje, kakor otroci okoii matere. Zmohla je patetično večerno molitev in komaj je zaključila z visokim amen, ža je s svojim oiatrim jezikom ukazala svojim otročičem, naj grejo h knjigam do večerje. Bila je to stara ženska, nepreveč iepa, in zdelo se je, kakor bi se jej usta silno razširila že od same molitve in ukazov. Bila je izmed onih privilegiranih študentovskih gospodinj v malem mestu, ki ti s svojim uzornim držanjem dijakov zadobivaj o trdno zaslombo pri strog h ravnateljih. Kadar je potrebovala kakega študenta, pa se je spodobno oblekla, šla k ravnatelju in tlesknila s svojim laskavim, namazanim jezikom par vedno jednakih baied, ki so pa imele vedno svoi zaželien vspeh. „Meni jih lahko zaupate ! Po noči ne smejo ven i Će bi se kateri drznil, mu takoj pokažem vrata. Ob sedmih po zimi, ob devetih po leti morajo biti vsi doma. Ob nedeljah popoludne morajo k Smernicam" itd., jej je tekel namazani jezik. »Ampak, sai jih je vendar zadosti osem za Vaše stanovanje I V veliki sobi pet in v mali Štirje !" je morda prigovarjal stari izkušeni ravnatelj, ki je iz dolgoletne revizijske prakse poznal vsa stanovanja malega mesta. v ceno.u (Veselost). Predsednik je čitai aa to nekaj člankov iz rečenega koledaria, v katerih so opetovano govori o „necsroboje-nih" deželah. „Katere so te „neosvobojene* dežele Toženec: ,Mislim Starasrbijs in Makedonija. Drugače ne bi umel tegu ro-vora.* Nadalje je iziavil toženec, da jo ou* d?a tapeta, ki so mu >u zaplenili kakor rve- „Toda v moji sobi spi še eden lah k * ( Sicer pa zmeraj zračim: od o »me zjutraj, ko odhajajo fantje v šo!c, pa <3"» opoladn?, ko je vračajo, je vedno odptt?. Pa vse je tako drago l Plačajo pa malo 1 Stradati iih pa tudi nerada puščam, kakor delajo nekatere. Kea jih ie dorti, a vedno držim snažno m snaga je več vredaa, nego vie bogastvo !* itd. jej je tekel jezik, namazan, s tolikokrat ponav-ljanimi frazami. „Je res, res 1 No, preskrbimo ža kakegu*" se je ravnatelj takoj udal. »Pa bi jih prosila kakega majhnega, ki ga vzgojim po svoje, kakor se spodobi. Veliki so tako trmas'i, pa mi še mlajše krarijo in pohujšujejo. Enkrat sem dob la enega takega, tam nekje od Trsta...*4, tu se je začela dolga povest o fantu študentu, ki je bil prišel k njej na stanovanje, pa je — pomislite — celo vežni ključ zahteval od nje! Pa je pniei neko jatro ves skrokan domov in še tisti dan mu je odpovedala. „Dobre, dobro !tt je kimal ravnatelj za-dovoljno z glavo, ker je videl v tej žeoiki vzgled prave vzgojiteljice mladine, ki rau olajšuje polovico vzgoje v šoli. „Prosim 1 Priporočam se, gospod ravnatelj !", se je lakajsko priklonila in vspeh ;e bil gotovo povoden. k (Dalje.) Stran II »EDINOST« Štev. 109. V Trstu, dne 16. aprila 1909 leizdajalska", kupil že pred 15, oziroma 25 ieti. Predsednik: „Ali našli bo pri vas tudi 12 čaš a flikami slavnih Srbov." (Veselost). Toženec: „Re« je. Ali pa je to tudi „veleizdaja ?" Nadalje je pripovedoval toženec o ustanovitvi srbske čitalnice v Korenici. Ta je Eircč^na na 5 hrvatskih listov. Toženec je bil predlagal, naj se premoženje društva rporabi za ustanovitev gimnazija v Korenici, od katerega bi imeli Srbi in Hrvatje enako korist Slika neše^a kralja viri v društvu od ustanovit«© sem. Slika kralja Petra pa je bila kupljena na neki dražbi. Dražbo je vodilo * o d i š č e, bilo je torej tudi sodišče .-veleizdajalsko". (Viharna veselost). Pred-e^dnik je zvonil razburjeno. Toženec: „Srbi in Hrvatje so en in isti narod in jaz stojim kakor člen hrvatsko-urbske koalicije seveda na istem stališču. Bil sem na kronanju kralja Petra, kakor tudi na vsprejemu Njeg. veličanstva v Zagrebu, ker ljubim take „parade". Sicer se je pa pod sliko kralja Petra v čitalnici v Korenici vršil tudi vojaški nabor, in nikdo te ni izpodtikal nad te m." Predsednik je govoril na to o različnih „pojavih-, ki imajo veleizdajniški značaj. Toženec : „Prosim, ne govorite vedno le „se sliši-, „se govori44 itd,, ampak povejte nam naravnost in ]a*no: kdo in kaj je govorili" Predsednik je posvaril toženca. Toženec: „Saj je že komično, če se vse „aiiši*, „govori", „opaža-, ali se ničesar ne vidi 1" (Viharna veselost). Po nekih vprašanjih je predsednik odredil odmor pol ure, P o p 8 * z i. — Predsednik je čital iz-povedbe nekaterih prič. Med drugimi tudi izpo*edbo obtoževalne priče župnika V u-c h 6 t i c h a, ki trdi, da je toženec leta 1903 pred nyim rekel, ko gaje priča pozval na neko politično akcijo proti tedanjemu banu K h u e n -H e d e r ? a r y j u : „ Ali še vedno ne poznate n-.s Srbov ? Mi hočemo ojačiti srbatvo in potem na razvalinah Hrvatske ustanoviti Veliko Srbijo." Toženec oporoka energično, da bi bil rekel kai tacega, pa tudi ne kaj sJičnee*. „Sedaj nočem dati nikakih nadalj-nih pojasnil, dokažem pa priči na njegovem zatiišanju, daje po krivem prisegel, ko je ■ prisego potrdil to iz-poredbo l" Nastiča ne pozna in ne ve niče-»ar druzega o njem, nego da je velik „sle-paru. (Veselost). Na neka vprašanja dtžavnega pravdnika Accurtija je odgovoril toženec smehljaje, kar je bilo državnemu pravd-mku v povod, da je pozval predsednika, naj disciplinarno postopa proti tožencu. Toženec mu je imeh'jaie posegel ▼ besedo: „Oprostite, g. državni pravdnik, alt jaz no morem nič za to. To je v moii naravi, da se vedao smehljam." Predsednik: „Če imate tudi tako nesrečno narav, vendar bi se morali bolj potruditi." Nadaljevaje je zaklical toženec razburjeno: „Jaz cedim nedolžen že ♦i mesecev v ječi. In če se bo sodilo po zakonu in pravici, morate me oprostitil Vsi Hrvatje v Korenici bodo pričali, da vse, kar sem stalil, sem storil le na korist domovine Hrvatske in za splošni blagor. Vsi dostojni in pošteni ljudje, ki me poznajo, bodo pričali tako." Državni pravdnik Accurta (razdražen) : „Te «dostojne in poštene ljudi-obdržite za-se !" Na nadaljna vprašanja o cirilici, srbskih grbih, je odgovoril toženec soglasno s prejšnjimi obtoženci. Državni pravdnik Accurti je predlagal, naj se prečita]o nekateri eksem-plan gosp'škega lieta „Srbin", ki so bili pakete adresirani v Beligrad. Branitelj dr. Mazzura se jo upiral temu predlogu, ker gre tu za kršenje poštne tajne. Državni pravdnik Accurti: „Recimo, da sem ta paket dobil anonimno doposlanega". (Veliko gibanje). Branitelj dr. Mazzura : ,Tdko bi vam bil tudi jaz lahko doposlal. So-ii anonimne pošil;atve že dokaz?" Pred-sedn k je v velikem razburjenju odložil razpravo na jutri. * * * ZAGREB 15. (Ogr. biro). Ko je bila razprava otverjena, so branitelji stavili obtožencu Kalembru različna vprašanja, nakar je bilo zaslišavanje tega obtoženca končano. — Pozvan je bii dr. Aleksander Jurić, ki je priznal, da je člen srbske samostalne stranke, odločno ;e pa tajii, da bi se bil udeleževal kake velikosrbske propagande. Med zasliševanjem sta bila obtoženca Oblaković ia Jurić obsojena na disciplinarne kazni. Nemški glasovi o ,veleiz(lajniškeiir procesa v Zagreba. D majska „Die Wiener Zeitucg" piš9 o tem procesu: „Toženci obdolženi veleizdaja demonstrirajo strastno proti državnemu pratdciku in njega namestniku. Zaklicali so, da je gromelo po dvorani, da oni niso pravi krivci, resnični velčizdajalci! Te naj išče državni pravdnik v Budimpešti. In to je tudi res. Eo se je uprizoril naskok na ministerstvo Fejervary, je izšla iz stranke neodvisnosti ideja, da sa habsburška mouarhija omaja po zvezi z Italijo in Sroijo. Košutovci so romali v Beligrad in pride Še ura, ko se bo konstatiralo, da so iz Ogrske piihajal: prispevki za kasnejo ustajo srbskega prebivalstva v habsburški monarhiji. Sedaj pa, ko je Košntova skupina baje najlojalneji steber prestola Habsburžaaov, skušajo svojo veleizdajoiško minoiost pokriti in naj bi bilo par siromakov jagnje, ki naj nosi njihove grehe. Neprave osebe so torej obtožene radi veleizdaje. Ali tudi vse ! v o d s t v o razprave je tako z o-perno, da mora avstrijsko pra-vosodatvo le najgrozneje kompromitirati pred inozemstvom!" „Polaer Tagblatt" pa piše mej drugim : Nastop Accurtija in Tarabochia doka zuje le, da se v E /ropi še morejo dogajati stvari, v katerih spopolnitev bi trebalo le še razbeljenih klešč. Za kulturelno presojanje tega procesa ni merodavno vprašanje, ali sede na zatožni klopi krivci, ali pa nedolžni ampak merodavno je vodstvo procesa. Zakon ima stremiti le po pobijanju zločina in kazenski zakon je danes vsprejel človekoljubne oblike — tudi zapor naj bo vsaj človeški! Justici ne gre več za osebo, ampak za odstranitev zločina iz urejenega življenja. Na kazenskem zakonu si stojita nasproti dva abstraktna pojma: pravica in pa resnična ali pa le domnevana krivda. Oba zahtevata svobodo gibanja. Resničnemu krivcu se mora priznati pravico do brambe, ker je to naravno pravo egoizma. — Le domnevanemu krivcu pa še posebno. Kajti krivda ni vselej dokazana že ob začetku, ampak postopanje jo mora Šc-le dokazati. Sodni funkcijonar je torej le sredstvo v dosego namena, ki mu mora biti ob vseh okolnostih prepovedano nastopanje z lastnimi osebnimi nazori, raba, besed, ki izhajajo iz njegovih privatnih čut-stev. On ni v tem momentu nikada uradna oseba, ampak nepristranski zakon, nasproti kateremu se smejo obtoženci svobodno braniti !! V Zagrebu je to drugače: državni pravnik kar besni kakor da je s krvnikom v sorodstvu, ali vsaj njega tihi kompanjon. V sodni dvorani v Zagrebu ne sede obtoženci amp a k obsojenci, nasproti katerim se izpolnjuje le neka formalnost, preden se izvrši že izrečena sodba. Predsednik ovira bianitelje, ker pripisuje obtožnici značaj nezmotljivosti ter nastopa kakor da je po pravo naročen branitelj človeka (državnega pravdnika), katerega surovost in borniranost nima para v zgodovini našega pravo-sodstva. Če se kakov toženec brani pred žaljivimi, često osebnimi, sovražnimi frazami državnega pravdnika in predsednika sodišča: hitro je tu sklep senata s kaznimi. V zagrebški sodni dvorani se godi kakor na dvorišču vojašnice kakega polka pandurov. Vrši se nezaslišano nasilje, ki jemlje braniteljem vsako svobodo in tožencem pravico do brambe. Prišlo je do obupnega nastopa tožencev proti državnemu pravdniku in sodniki so — še bolj nategnili vijak: vskrativši tožencem vsako udobnost so jih stlačili skupaj z navadnimi zločinci ter jih z revolverjem potisnili v celice, polne nesnage in mrčesa. Uprav grozno je, kako dva človeka, ki naj bi bila zastopnika justice, smeta s surovimi pestmi pobijati v prah pridobitve humanitve in pravosodstva ter postavljati na mesto objektivnosti najbrutalnejo individuvalnost. Potem omenja člankar proces FftJrans-perg, ko je šlo za naj grozo vi te je umorstvo. Vendar se je zločincu privoščalo v najobilneji meri, da se je mogel braniti, da si je bila njegova krivda že v naprej dokazana. V Zagrebu pa predlagajo že a priori smrtno kazen za politične obdolžence, katerih krivda ekzistira za sedaj le v spisih državnega pravdnika. In ako se toženci proti vi j o nasilju sodnikov, vzbuja se v teh poslednjih nagon borniranoga močnega, ki malemu le zato, ker ima prav, odgovarja z argumentom premoči: zadaja mu udarce. Državni pravdnik Accurti se je hotel osebuo prepričati v ječi, da li se toženca tudi res tako mal tretira, kakor sta odredila on in njogov sokrivec Taraboc* c h i a ! Preostaja pa želja, da bi tudi javnost vzela svetil)ko v roke, da se prepriča da-li se je slednjič izvršila obsodba, ki Je v imenu kulture že davno izrečena nad njima! ___ Stara pesem o dvojni meri. Pred kratkim smo prinesli poročilo, da je vlada izdala odredbo, po kateri je državnim uradnikom prepovedano, da bi se v svojih stvareh na centralni vladi posluževali posredovanja poslancev. Ta vladina naredba je očividno naperjena proti slovanskim državnim uradnikom. Dokler so se skoro izkl inčno le nemški državni uradniki posluževali posredovanja nemških poslancev, je bilo vse dobro in prav; sedaj pa. ko so se menda tu pa tam tudi Biovamki državni ura Jniki začeli obračati do slovanskih poslancev s prošnjami, da bi ti njihove želje podpirali na centralni vladi, je pa vlada hitro našla v tem inkompatibiliteto, stvar, ki se ne ujema z značajem državnih uradnikov in potrebno disciplino. V tej vladni odredbi vidimo zopet oni nesrečni sistem, ki smatra | Nemce za privilegovan narod, kateremu je dovoljeno vse, ki pa drugim ne dovolmje ni svobodnega diha. To smo videli opetovano tudi o drugih prilikah. Dokler so n. pr. Nemci proglaftali bojkot Slovanov je bilo vse prav i a v redu, a čim so tudi Čehi začeli reagirati in organizirati bojkot Nemcev, torej i vračati milo za drago, je takoj stopila vlada po konci in se je domislila, da je bojkot nekaj po zakonu prepovedanega in škodljivega za gospodarsko Življenje. In iz Dunaja eo prihajale najstrožje odredbe proti bojkotu! Ali vsi božji, ali vsi vražji! Zakoni se morajo za vse enako, a tudi enako promptno izvrševati! Će pa temu ni tako, če menijo na Dunaju, da ima oi strina zakona začeti rezati še le potem, ko je Slovan kaj zagrešil — e pa dobro, ali naj nam to povedo že enkrat! Toda vedo naj mogočni gospodje na Dunaju, da bo slovansko ljudstvo znalo izvajati si primerno moralo iz take dunajske metode in bo temu primerno urejevalo svoje naziranje ! To ne gre in ne sme iti več, da bi od ene strani z lepimi oklici zahtevali od Slovanov navdušenja in patrijotizma, na drugi strani pa da bi se jim z vsakim dejanjem dajalo občutiti, da so podrejeni, inferijorni, oziroma: vredni le, da se jih drži na uzdi! V zadnji slovanski koči morajo priti do spoznanja: če moramo biti enako veljavnina vršenju dolžnosti, mora se nas p r i z n a t i j e d n a k o v e 1 j a v n i m tudi na uživanju pravice do svobode!! Tudi stare pesmi o dvejni meri mora biti enkrat konec 1 DOGODKI NA BALKANU. Avstro-Ogrska mora obdržati za vsak slučaj ojačene svoje posadke v Bosni in Hercegovini. BUDIMPEŠTA 15. Neki ugledni mad-jarski politik je izrazil bojazen, da pride do splošnega klanja ali državljanske vojne v Turčiji. Zato je nujno potrebno, da drži Avstro-Ogr»ka ojačene svoje čete v Bosni in Hercegovini. BOSNA. DUNAJ 15. Glasam uradnega poročila je cesar sankcijoniral Statut glede autonomne uprave, bogočastnih, ustanovnih in šolskih stvari mohamedancev v Bosni in Herce- govini. SRBIJA. BELIGRAD 15. Državno pra^dništvo je odbilo brez navedbe razlogov predlog glede uvedbe kazenske preiskave proti bivšemu prestolonasledniku Jurju. Dnevne vesti. VSI Vozniki tržaške okolice so vabljeni na važen sestanek, ki bo danes popoludne ob 4. uri v dvorani cKon-sumnega društva* v Lonjerju. Zadruga voznikov. Še danet in jutri ]8 Čas, da marsikateri popravi, kar je doslej zamudil glede volilnih reklamacij. Opozarjamo s tem še posebej vse naše zaupnike po okolici, da gotovo še danes prineso v naš centralni urad Via Lavatoio št. 1 vse, kar imajo pripravljenega, izlasti da ne zabijo d o-k u m e n t o v, kakor so : voj. knjižica, voj. odšlovnica (abšid) davčne pobotnice, krstni list, poročni list. domovnica, itd. pač vse kar uradno potrja starost, avstrijsko državljanstvo oziroma pristojnost, ter eventuelno triletno bivanje za redarstveno potrdilo. Vsa potrebna pojasnila daje omenjeni reklamacijski urad od 10 do 1 in od 5 do 8 ure zvečer. Ali pridite raje danes nego jutri, da ne bo Vaš trud zaman ! Smrt ugledne žene. Dne 14. t. m. je 7 Lokvi zatisnila svo;e oči za vedno vrla in vzgledna žena, kakoršnjih le malo šteje naš slovenski Kras. Po dolgi in mučni bo-lezni je umrla gospa Josipina Muha, soproga bivšega deželnega poslanca in posestnika g. Antona Muhe st. in mati Antoca Muhe ml., posestnika, bivšega župana, vnetega delavca za povzdigo in probu i o naroda, Adolfa, blagajnika kreditne banke, Ludvika, visokošolca in vsem omiljene gospice Mimi. Pokojnica je bila ugledna kakor soproga, kakor mati, kakor gospodinja, Nad vse jo je pa dičilo preblago, plemenito srce, ki je vsakomur, ako je le moglo, dajalo tolažba in podpore v sili in potrebi. Zato je tudi smrt te žene povilo vso vas v globoko žalovanje. A pretresla je ta vest tudi vseh. ki so poznali in cenili pokojnico soseboo tudi kakor naj vrlejo, zavedno slovensko ženo. Hi§a Muhe v Lokvi je dom rodoljubja in narodne zavednosti — ko prave narodne vz-jgoje. A to je bilo v prvi vrsti delo pokojnice! Kakor je pokojnica vzgojila svoje otroke, je obvezala slovensko javnost, da jej c hrani časten spomin — hvaležnosti. Naj počiva v miru blaga žeaa! Ohranjen jej bodi blago slovljen spomin! Svojcem njenim pa, ki ]im je pokojnica se svojim odhodom v večnost prouzročila prvo žalost, naša najiskreneje in nsjglobje sožalje ! Pogreb se bo vršil danes popoludne ob i 5. uri na pokopališče v Lokvi. Smrtna kosa. Sinoči ob 6. uri je umrl v Nabrežini po dolgi in mučni bolezni g. Bajko Z a h a r i j a, stud. teh., v c*etju svo]ih let. Ugledni rodbini g. Josipa Zaha-rija, ki so jej s smrtjo nadebudnega Rajka pokopano nje najlepše nade, izrekamo globoko sežalje. Pogreb bo jutri v soboto ob 8. uri gutraj na pokopališče v Nabrežini. Pogreb pokojnega Jasta Gnitina, ki ga !je na toli tragičen način zalotila nenadna smrt, se je vršil včeraj popoludne ob 2. uri iz pred rojstne hiše v Lonjerju, v cerkev pri sv. Ivanu in potem na pokopališče na Kati-nari. Udeležba je bila naiavnost ogromna — do 3000 ljudi. Bila so zastopana razna društva iz okolice in posebno še tudi „Nar. del. organizacija". — Na krsto je bik položenih ft vencev, v sprevodu pa so nosili tri vence s trakovi v narodaih barvah. Pr^d hišo žalosti v cerkvi in na pokopališču so peli pevci ža-lostinke. V cerkvi je imel g. župe-upravitelj Sila tako pretresljiv govor o pokojniku, da so vsem navzočim solzile oči. Iz kratka : ves pogreb se je povspel v impozantno manifestacijo žalosti in sečutja ter v časten dokaz, kaka naš slovenski okoličan časti spomin njih, ki jih je ljubil v življenju. Končno treba izreči „novemu pogrebnemu podjetju" (ulica V. Bsllini 13) vse priznanje na zares dostojni in uzorni prireditvi pogreba. To podjetje, ki je vodi lastnik sam g. Hinko Stibii, moremo le priporočati naj-topleje našemu občinstvu. Narodna zavednost in požrtvovalnost ameriških Slovencev. Uprava ameriškega dnevnika „Glas Naroda" v Njujorku (lastnik Fr. Sakser) je poilala „Družbi sv. Cir. in Mit." sledeči dopis: „V privitku Vam pošiljamo šek ljubljanske kreditne banke za 100 K, kateri znesek smo nabrali od naših zavednih ia rodol jubnih roje kov. — Zelo bi nas veselilo, če bi Vam mogli nakloniti »edaj za pi-ruhe mslo večjo svoto; a sprejmite to za dobro z zagotovilom, da bo skušal naš list tudi še zanaprej podpirati Vašo velepomembno družbo, kateri želimo mnogo vopeha ia napredka*. Vsakega čutečega človeka mora globoko ganiti upr*v materinska skrb naših prokmor-sk:h rojakov, ki ne pozabijo no v žalosti, ne v veseli priliki trpečih bratov in sester v svoji stari domovi ji. Naj bi bili ameriški Slovenci v izgled vsem zaspanim roiakom doma! Ameriška naše kolonije prekašalo v liubavi in požrtvovalnosti za staro domovino celo velike narode. Družba sv. Cir. in Met. izreka svojo najiskrenejšo zahvalo ljubečim bratom in sestram, kakor tudi upravi li-»ta „Glas Naroda*. Narod, v katerem živi tako ganljiva vzajemna ljubav, mora doživeti vstajenja dan. „Indipendente" in učenje slovanskega jezika. „Indipendeute'' je popolnoma nezado voljen s predlogom puljskega „Giornalettau, ki je priporočal Italijanom učenje slovanskega jezika. „Indipendente" se razgreva tako-le : „V naši hiši nam ni potreba znati drugega nego italijanski. Priznavamo, da je slučajev, ko je posamičnikom iz oziror na njihov gmotni položaj potrebno poznauje slovanskega jezika. Ali to ne sme postati zistem. Radi tega izjavljamo odločno, da učen]c- slovanskega jezika ni potrebno. V italijanskih mestih je vse italijansko. Čemu naj bi torej smatrali učenje slovanskega jezika kakor potrebno za Icalijane, ki žive v italijanskem mestu ? ! ! Tako piše „Iadiptndente". Potem pa ne spušča nad tržaške meščane ki se po mnenju tega lista ne branijo dovolj odločno proti slovenskim spisom ter se poslužujejo slovenskih odvetnikov in slovanskih bank ...! Ia na to zaključuje: „Vlada podpira sU-vizacijo, a Slovani ne žele ničesar nujnojega, nego da bi B3 Italijani začeli u5iti slovanski jezik. Združimo zato vse svoje moči, da pokažemo, kako je to mnenje za naše življeaje nepotrebno, škodljivo in sramotno. Citirali smo omenjene stavke, da poka žemo, kako nekateri naših someščanov še vedao tiče z glavo v mehu. Nam tudi prav, ako hočejo gospodje po vsej sili še nadalje igrati vlogo ptiča noja, ki tišči glavo v pesku. Razmere se vsejedno razvijajo dalje v svoji smeri, in ae b^do raz7ijale tndi prek'« glav naših Italijanov. Naj le deklamiraio dalje o svojem izključnem italijaostvu, ali nekega dae, ko potegnejo glave iz peska, bodo debelo gledali, ker se je svet vrtil dalje tudi brez koles njihovih glav ! ! NemSki uradniki pri nas. — Famozm NVieaer, načelnik postaje drž. železnice v Gorici, je vendar premeščen. B.i je res i j skrajni čas. P(i§el je v Gorico itak za ka:en. a uganjal je take. da so gi bili goriški Slovenci hitro siti. Mož je bil sploh v prvi vrsti nemški agitator in še-le potem železniški uradnik. In ker smo že pri Wi:Sorju, ae moremo kaj, da ne bi se ob tej priliki spomnili tudi drugih nemških uradaikov, profesorjev itd., « katerimi nas osrečuje naša dobra in skrbna mati vlada. Imamo v Trstu in v Primorju sploh, celi kop teh pritepencev, ki smatrajo sami sebe za pijonirje pri gradi'i nemškega mostu do Adrije. če napravi k^k nemški uradnik ali profesor kje kako lumpirijo, je gotovo, da ga pošljejo za kazen k nam v Primorje. "Mi smo proti uvajanju nemških državnih uradnikov in profesorjev v naše kraje sploh, še posebej pa se moramo zavarovati, da bi se napravilo iz naš:h pokrajin nekako kolonijo za nemške degenerirance. Nemških uradnikov mi na potrebujemo, ker je dosti domačih sinov. Slovanov in Italijanov, ki potrebujejo kruha v domači deieh* V Trstu, 16. aprila 1909 >EDINOSTc St. 109 Stran HT nemških profesorjev pa sploh ne potrebujemo, veliskim igralcem in n:ih dičnemu vodji, ne* ker so vse nemške šole v Primorju — pa utruđnemu g. Stoki l na^ oojo te a redni e aH ljudske — neza- to^v Tržaška mala kronika. Ako se ne moremo z Italijani združiti v _ . . ___ . . . . nobenem drugem vprašanju, združimo se Pozor na deCO! Včeraj zjutraj ob 10. je or&v gctovo v skupnem vskliku : Abzug n.ek» ma? PU8t'la ^koliko ^»a samega svojega Nemci! sinčka, t mesečnega Bruna Sguhn. V kuhioji se ... . ,. ie nahaial škaf vode za perilo in fantiček, ki Ruski kružok Vsi oni, In so se vpisali ;je skakal ob rob je strbimkQil noter Ub' v hruški ali češki te5aj, naprošeni, da Jđete 80 je Qotri ^ zađu6il __ M « pridejo gotovo danes ob 7. uri zvečer v Via.naUa ,e ge mrIi5a§ Kcmisarijat pri sv. Jakobu Odbor Ruskega kružka. J* °đp°9,al * na Padružnica sv. Cirila in Metoda v Vrdeli p irčdi ca belo nedeljo 18. t. m. ob 6. pop. domu" zabavo z korist snujočemu se v t&mošnjem „Narodnem izgredi, žuganja in ranitve. Predsinoč- njem ob 1- pop. je nastal ▼ gostilni Mattiossi v ul. Toro velik pretep med gosti, ki so tam popivali. Ko je interveniral policijski agent Tamburliri, ga je nek og'jar, imenom Kavčič, težko ranil z nožem na roki. Prot: redarjem . i . xt j - metsli, kar so dobili ped roko. in iih otrrfiki vrtec v svojo oskrbo. Nam je Bedaj Ž8,m z naipreate 5imi p3c,5kami. S|e'dnjifi Jg0 dramatično predstavo v otr. vrtcu na Vrdeli. 1 ražba je v svoji zadnji t«;i »prejela ta -doižnost, da pokažemo, da smo Poskrbeti moramo šolsko žrtve vredni opravo. V te ta! bili r-o dolgem naporu aretirani. ~--------—- - — -- ,rvr"v j i Umrl. Peter Bacchini, ki je med delom namen je izdal odbor oklic na rodoliubkem rodo- ■ pa(j€j v a je arorl v boIcigJaici. iiahe za mal dar. Ta kl.c pa m bu klic „vp:- j M -j „ . _ joč^ga v puščavi- ampak nabralo se je preko 1 N®Jd®n T®*?8' Na pokopališču v Opč-nah 25,> £ so predvčerajšnjem zjutraj našli truplo še ne Ker pa ta svota nikakor ne zadostuje. Ritega novorojenčka ženskega spola. — je domačo mlždina — narodnega duha — ™5"! le blI° že PreC6l strohnelo. Obla.t po- nsuč-la igro treh dejanj „V L ubijano j0|IZTedaie* damo", k: se bo igrala v popolno koristi Koledar in vreme. — Danes: vttcu. Turibij šk. — Jutri: Anicek pap. — Tem* Menico da, ako so stareji na delu z ma-j peratura včeraj ob 2. uri popolnd. -f- 17*0 limi darovi, mladi pa se svoio navdušenostjo, i Cels. — Vreme včeraj: lepo. potem mera stvar imeti dober vspeb. Zato! Vremenska napoved za Pri-vabi ta mladina vsakega rodoliuba na to pred-im 0 r « k o^: Lepo. večinoma jasno. Zmerni stav;. Kcor -e more, naj pride v nedeijo v tam-šnii „Narodni dom" ter položi mali dar doam na altar ! Tržaška podružnica „Slov. plan. društva" je na invo zaznamovala pot j z Ospa na vrh T i n j a n a m cd tam preko Kolombara f Dekane. (Zaznamovanje je rudeče). Z viha Tinjan?, na katerem leži vasica enakega imena, se odpira diven razgled na romantično osapsko, črLikaisko in rižansko dolino, dalje na Kras, I »tro, predvs-m pa na enežnobele Julijske in Karnske alpe. Mogočno »e dn^a med njimi naš očak „Triglav44 s 470;im: bližnjimi sosedi, a tam proti Krasu pozdravlja te bleščeči „Snežnik" v svoji vedno praznični obloki. Izlet na Tin;au je priporočljiv razun v jesenski dobi i zlasti sedaj v cvetoči pomladi. Pot je sledeči: iz Trsta peš ali z vlakom do Bmšta, od tam preko doline čez Hačkolje v Do p. iz O »pa pa zaznamovani poti na Tin j an; vetrovi. Temperatura mila. Naše gledališče. Prihodnjo nedeljo dne 18. t. m. ob 8. uri zvečer se uprizori na slov. odru že prej naznanjena češka noviteta Tretje zvonenje. Ta veseloigra prav srečno in s finim humorjem slika in biča „velike" in „visoke" razmere v ozkih malomestnih krogih. Premožni in dostojanstveni župan Pebarec im-. obhajati baš danes poroko svoje edinke Rožo ki jemlje doktorja Slanca, moža iz velikega mesta. Vsak izmed teh treh stebrov igre im* svojega, na različne načine zanimivega ad;u-tanta: Peharec — prčidolskega podžupana Košarja, sorodno mu „politično" dušo ; dr. Sianec — druga pri svatbi Zvezdmskega, ki je v idealnih sferah pesnik, v prozaičnih po- __________ t ____^ ložajih poslovodja velika vrvarske tvrdke ■ ah pa peš ali z vlakom istrske železnice do Pa — bogato, elegantno, v njenega že posrajica M. Čast glicne, od tam po žaceljski *"aa zaljubljeno mlado vdovo po vrvarju Ka-dolioi z?p t čez Mačkjlje v Ojp ia potem na >eljcu, gospo Ofelijo Kaveljc. Poleg tega na-Ticjan. Pešpot je od Boršta, oziroma M. j Bt°pi velikomestni Don Juan in hohštapler Ci»tigiicce polagoma 2 uri. Is Ospa na ki ga je uneti župan dal radi čudno iz- Tinjan tričetrt ure in s Tinjana v Dekane S»nu!ega Slančevega kovčega aretirati. Ta napol do tričetrt ure. Iz Dekanov sta na r*z-po'jigo d?a vlaka za Trst: ob 4. in ob 8s/4 uri. Vso pot se pa napravi a lahko obratno iz Dekanov na Tinjao itd. Za vrh Tiajana je dobro vzeti teboj nekoliko prigrizka, v Ospu je pa priporočljiva gostilna g. I. Slatca in v Dekanih g. Župana 1. Picige. kjer bo *Bsk dobro postrežen. A tudi v Mačkoljah postreiajo potniku z izborno kapljico, ki jo rodi ta vinorodni breg. Nikomur ne bo žal, ak) poleti sedaj v pomladni dobi na ta razgledni v:h, kjer bo vžival svobodo prirode in diven razgled po naši slovenski zemlji. Tržaške podružnice S. P. D. odberova seja je danes, v petek zvečer ob 8 in pol uri v kasarni „Balkan" (gorenji prostor). Na to cejo so v a bi; cm in opozarjeni v »i odborniki. rMoč uniforme*" na Kontovelju. — Prejeli amo : Brez hrupa in šuma preleteli sta burki „Trije tički~ in „Ne kliči vraga" vse manjše in veče slovenske odre. Da, celo črez brezkončni Ocean ie letel njih sloves iu vprizorili so iu tud. v Ameriki v veselje in zabavo raz-tioliiofsa občinstva. „Moč omfjrms", pa je izsvala s?oj Čas toliko polemike in razdahla kritike v dva tabora, da so se pobijali z una svitlim mečem, vakor nekdaj Gueifi in G i beli m. No, g. &ftor je drag^ volje uv&ževal, kar te hiio premične in konkretne kritike ter je burko nekoliko predelal in »kri>j-e.ai, tako, da je sedaj dikcija g adka, tempo a prizor za prizorom se vrfei lahkotno ueprisil^sc. Dt-j^nja končujejo celotno ra-jkroženo, posebno pa konču;e drugo dejat?je v srečno strattgičuo mislijo. V vsej igri ni uoSenega stavke o i več. Nič ni tu pehujšbi -.cg-i ali nespodobnega, pač pa nahajamo j ako tep!h in podučljivih momentov. Res, da je krojač Crirn žalosten juoEk, a resničen je, kg srečavamo čes^o v žinjenju. Č3 je mogoč Črviiek v „Bratu Martiau", ki je tricmfilno preletel svetovne odre, uaj živi tudi nsš Cvirn ter hi i od odra hvaležnemu cbč:n«t;u v zpAihvo m razvedrilo po trudapoinih delavnih dceh. vihani liček pa porabi indiskretnost policijskega revizori j a Veha in druge slabosti „gospodarjev" in jih prisili, da ga pov&bijo celc na svatbo. Da je ta poštenjakovič živab a „špiritus agens", to se l>3 brž videlo, ko ? a-stopi, in tej svoji dolžnosti bo zvest ost. do zadnjih svojih hipov na odru. Te in < e druge osebe, kakor kuharica Barba, m ti Ema, služkinja in konečno svatje, vsi bo< o po najboljših močeh skrbeli za zabavo občinstva. Opozaramo torej na to rovost, ki se bo v slovenskem jeziku prvič igrala v nedeljo opozarjamo pa tudi, da je to spet slovanski komad. Tržaška gledaliiča r POLITEAMA ROSSETTI. Danes čarobno opremljena oprereta „Plzenski princ". FENICE. Nova opereta ^Valjček in-bežni" privablja čim več občinstva v gledališče. Tudi sinoči je bilo gledališče prav dobro obiskano. Nocoi se ta opereta ponovi. V nedeljo bosti dve predstavi: prp. ob 4. uri zvečer cb 8. — Cim prej se uprizori opereta „Dolarji princezinie" v treh dejanjih. EDEN. Dane* zvečer ob 8'30 se bo v tem shajališču proizvajal no? zanimiv vspored. Društvene vestL Pevsko društvo „Kolo" naznanja svojim p. d, pevskim mečem, da je danes cb 8. uri zvečer vaja za mešani zbor. — Vaje naj *e udeležilo v«si pevci in pevke. Izjava. Marsikateri pr znani avtor bi zavidai na velikonočni punoaeljek g. Štcko, ko bi vedtl koliko srečnega občinstva je z zan munjam in!n:b ne de^nstracyet navdušenjem sledilo igri ter se priečno zabavalo in aplavdiralo brez konca in kraja. Proitor na^s je pretesno odmerjen, da hi ta ccecjerali vsacfga igralca posebej. k: so proizvajali igro. Ker nočemo delati krivice nobenemu, bodi povedano le, da eo vsi igrali z vso vnemo in ljubeznijo, da so ae pripravili vestno in nastopali sigurno in lahkotno, kakor da bi bili ie na odra doma. Ztio vsa čast vrlim in i požrtvovalnim konto- Na laž Josipa P r e l c a, da sem mi jaz o priliki neke demonstracije meseca septembra leta 1907 ponujal električne žarnice in mu rr govar al. naj jih neopaženo vrže mej Lahe, — na to 1 sž nisem sploh miilil niti odgovar ati drugače, cego s kazensko ovadbo radi obrekovanja, katero sem že vložil. — Videč pa, c'a se nahajajo ljudje, ki smatrajo preveč resno lo Prelčevo izmišljotino ia ne :až.amejo, da je to le čin maščevanja, izjavljam. da nisem Prtlca nikdar videl o prilik: da ntsem nikdar ne njemu ne nikomur drugemu ponudil električnih žarnic, ne v rečeno ne v nikakoršno drugo svrho. — Toliko /.s resnico, katero bo najjasneje dokazni i?id kazenske ovadbe, ki stm jo — kakor rečeno — vložil proti Prelcu radi obrekovanja ? TRST, dne 14. aprila 1909. Mm A V Potrti od najgloblje žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša predraga, nepozabna soproga, mati in stara mati, gospa Jožefa Muha rojena Šok sinoči dne 14. aprila 1909 po dolgi mučni bolezni, previđena s tolažili za umirajoče v 59. letu svoje starosti, izdihnila svojo blago dušo. Truplo nepozabne pokojnice se prenese na tukajšnji miro-dvor v Lokvi dne 16. aprila ob 5. uri zvečer. V LOKVI na Krasu, dne 15. aprila 1909. Žalujoči ostali. P? j u i Potrti najgloblje žalosti javljamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem pretužno vest, da je naš preljubljeni in nepozabni sin, brat in stric, gospod Rajko Zaharlja stud. teh. sinoči dne 15: aprila 1909 po dolgi in mučni bolezni, previden s svetotajstvi za umirajoče v 28. letu svoje starosti izdihnil svojo blago dušo. — Pogreb se bo vršil v Nabrežini v soboto 17. t. m. ob 8. uri zjutraj. * NABREZINA, 16. aprila 1909. Družino zaharlja. A Mnenje g. Dra. J. Altmann-a ženskega in otroškega zdravnika na Dunaju - m * •-- Gosp. J. SERRA VALLO TrsU Rabil sem Vaše ŽELEZNA TO KINA - VINO SER RAVALLO že večkrat ter dosegel z istim vedno dobre vspehe celo v takih slučajih, ko so ostala druqa žele znata sredstva brezuspešna. DUNAJ, dne 7. oktobra 1901. Dr. J ALTMANN t Točna In »olldna poatreioa. Ppvo primorsko podjetje za prevažanje poliva in špedicij, podjetje jij Rudolf Exuei\ Trst = = VIA DELUL STAZIONE Štev. 17 = Filijalke: v PULI, GORICI, REKI in GRADEŽU Prevažanje pohištva na vae kraje ta- in inozemitva v zaprtih patentnih vozovih ia pohištvo. dolgih 6 do 8 metrov. Pošiljanje predmetov, ki se jemljejo na potovanje in prevajanje biaga na vse svetovne proge Sprejema se tudi pohištvo in drage predmete 7 shrambo * lastna n to priprnijena sntia skladišta. EDINI TRŽAŠKI ZAVOD ZA ČIŠČENJE UAPIIM Pl TAMCR" IN SHRANJEVANJE PREPROG „wMl/UIII ULLMllLn . Točna tn solidna postrežba. vyvvvyr chišlvo solidno in elegantno po zmernih cenah Rafaele Italia TRST — Via Maloanton s Movo pogrebno podjetje pisarna ta prodajalna Oia Oincenzo it II Telefon it. 1402 (poleg cerkve sv. Antona Novega) Telefon it. 1402 Zaloga oprave nlioa Mamimo D' Aiegllo it. 18 Prireja pogrebe od najprostejše đo najelegantnejše vrate r odprtih, kakor tudi v 8 kristalom zaprtih vozovih. Ima bogato zalogo vseh potrebščin sa mrliče, kakor: kovinaste in lepo okrašene le*ea« rakve; čevlje,^vence iz umetnih cvetlic, kovine, porcelana in peri. Bogate zaloga: VOŠČENE SVEČE. CM6 itlzfc«, dl H Mi tati kMksrMO^ Za slučaj potreb« se aljndno pnpoio&sjo HENRIK STLBELJ tn drugi. Stran IV » EDINOST € Ste v. 109 V Trstu. 16 aprila 1909 Pevsko društvo „Zarja" v Rojamu priredi prihodnjo nedeljo dne 18. t. m., kakor že ob avljeno, evoj „Zabavni dramatični večer, v prostorih „K( n.umnfpa drufitva" v R jami. Na rsperdu §ta dve buiki Jake Stoka in sicer „Z^reSeno nastropje" in „IoSfromentar" — obe s petjem in godbo. R-žijo je iz prijaznosti prevzel g. Jaka Stoka. Začetek ob 6. uri popo'udne. Vstopnina €0 st. za osebo. Sedeži 40 stot. Po z*rfie-nem vsporedu ples do polnoči na korist godbenega odreka. TELOVArNO DRUŠTVO TRŽ. SOKOL V TRSTU. Voditelj^ki zbor telovadnega — društva „Sokol" naznanja, da priredi v nedeljo dce 18. t. m. prvi pffi-izUt čez Lovca v Bazovico. — Odbod točno ob 2. uri pop. Zbirališče pred Nar. domom. Prijatelji in znanci dobrodošli! Na zdar ! i Oitane tedaj čisti dohiček K 25 440 08, ki se j po pravilih razdeli: K 15 000 za na*up ku-Croatla". ! penov temeljic ; zfctem K 2088 02 v zavaro-" vaini zsklad, tantiemo ravnateljstvu in nad-Dne 3. aprila t. 1. vrSil *e je v dvorsni i ZOrnidtvu, in K 1252 81 v mirovinski sak'ad mestnega doma v Z«grebu XXIII. redni občni uradniko* ; zaklad lastnikov delnic K 1670 41 Gospodarska vest, Zavarovalna družba I zbor te zavarovalne družbe. O« boo in na temelju pole omoči zastopanih je bilo 100 glasov. Ker se je konstatiralo zadostno število in dividenda K 5428 84. Tem prigodom se kcnBtatira, da je to še tako mlado podjetje v sta^.u, da i? plač a prisotnih zadrožnikov, otvrril j« predsednik od čistega dobička 6*/t dividendo onim čia-g. rdvetcik Ferdo Šsj zborovarje. pozdravili mm, katerih delnice so v kreposti 3 leta, kratkim nagovorom prisotne zadružnike, ter iih z&balil, da so se rdzvali v tako častnem številu, kar naj dokazuje, da ee javnost zanima za razvitek te dGmače zavarovalne družbe. Na to se je prešlo na dnevni red, ter je k8r vsekfeko dokazuje povoljen in gotov razvitek poslovanja. Na to se ie prešlo na poročilo nacUor-ništvs, katero konstat ra, da so vt d ene pc-sJovne knjige in blagajne v popolnem redu. Občni zbor ie sprejel poročilo o lepem Darovi. — Ženski podružnici sv. Cir. in Met. je doposlala iz Berclica gospa Antonjete Foerster 50 K. Pre&rčna hvala blagi durovateljici l Mar. delav. organizacija — Opozarjamo vse voznike tržaške okolice na zelo važen shod, ki se bo vi šil danes popoludne ob 4. uri v Lonjerju v dvorani „Konsumnega društva". — Naj ne manjka nihče ! — Železničarska zveza. Danes zvečer ob 8. uri ima odbor železniških uslužbencev svojo sejo v prostorih N, D. O. (al. I^avatoio št. 1 I. — Skupina L!oydovega arsenala. V nedeljo, dne 18. t. m. ob 10. uri predpo-iadne bo shod delavcev Llojdovega arsetala v dvorani N. D. O. — Zadružna gostilna članov N. D. O. Ker se bo v kratkem otvorila zadružna gostilna članov N. D. O. vabimo tem potom vse člane pripravljalnega odbora, da se udeležijo seje, ki bo jutri v soboto, zvečer ob 7 'n pel uri, v prostorih „Narodne delavske organizacije". _____ Vesti iz Goriške. Kdesarsko društvo „Danica" v Gorici je imelo 12. t. m. prvi ustanovni občni zbor. — Izvoljeni so bili v odbor sledeči gospodje : predsednik F. Batjel, namestnik V. Valič, tajnik I. Nanut, namestnik K. Kulot, blagajni* A. Schiwitz, namestnik F. Bittžnik, red-nik A. Slamič, namestnik F. Lipuš. Kobarid 14. II. 1909, Prva volitev v tuka šoji cestni odbor vršila se je že 8. avg. 1907. Torej po 20 mesecih, to je včeraj se je volil šeie načelnik in podnačelnik za tukajšnji okraj. Načelnikom je izvoljen g. Fran U r b a n č i č, posestnik v Kobaridu, podna-čelnikom pa Josip Gašperut, posestnik in župan v Sedlu. Kakor že javljeno, vršila se je dne 12. t. m. veselica, ki jo je priredil tuk. tamb. zbor. Brez posebne reklame bilo je ljudstva polno iz česar doznajemo, da se ljudstvo zaveda svoje dolžnosti, posebno še, ker z delom čistega dobička prispeva za kip našega skladatelja Volariča, ki se ga letos postavi, igre, „Idealna tašča" in „Nem'ki ne znajo* sta vspeli prav dobro. Igralo se je sploh dobro, posebno pa se je odlikovala gotpica Justina Gruntar, ki je viogo soproge Berte v „Idealni tašči" točno izvajala, rekel bi : ske-raj z gledališko sigurnostjo. Na splošno so se igrale dobro tudi vse druge vloge. Prav tako je bilo dobro petje, kakor tudi tamburanje med posamičnimi točkami. Po vsporedu pa »e je sukala labkonoga mladina ob zvokih tamb. zbora, skoraj do ranega jutra. Zaleti je, da bi se take veselice večkrat proizvajale. Zopet samomor vojaka. V Korminu se je ustrelil neki vojak 47. pešpolka, katerega oddelek je tam nastanjen. Ustrelil se je v srce. Storil je ta korak baje radi tega, ker \>i bil moral 6 dnij v zapor. Vesti iz Istre. Dobrovoljno gasilno društvo v Materiji priredi dne 18. t. m. v dvorani g. K. Kaatelicn veselico z b< gatim vsporedom, obsegajočim 9 taček. — Med posamičnimi točkami bo igral tamb. zbor društva „Venec" iz Kozine. — Začetek veselice ob 3. uri in pol pop. Iz Pule. Vojna ladija „Leopard14 se je s svojega potovanja po inozemstvu povrnila v Pulo. upravni ravnatelj g. Stjepan Gr*hor p ečital ia2Tjtba tega prekoristneg* zaroda zadovclj- stvrm na zcsnie, ter i/razil upravi, ravna-i teljstvu in nadzerništvu priznanih pccUlivSi' istim obenem absclutorij za leto 19G8. i K'»neČno se je izvolilo se enega člfna t j nedzcrniStvo in sicer g. Janka H.^jac-a, arhi-; tekta v Zagrebu. Umetni fotograf ični atelje pri sv. Jakobu nlicu Rivo St 42 (pritličje) T B S T. Isvrinj. vsako fotogiaflčno delo kakor taA razgled« posnetke, notranjost pofcaJot.por-oalaoaate.plo&Če za spomenika, Ud. Kd. POSEBNOST Povečanje vsalatere IbtojraHje. Radi udobnost! P. N. ssrsAalksv sprijena saroobe Is Jlfe Izvrtsjs m isu ali zsntj lutt. letno poročilo ravnateljstva, iz katerega po-snemljemo sledeče važnejše podatke : Preteklo poslovno leto spada med napredne, ker te je posel povolino razvil v obeh poslovnih oddelkih — toliko v požarnem. ^kolikor živl enskem. Število novih zavarovani in eno novih zadružnih članov je zn* U o poraslo; s tem se manifestira obče poverjeuje in soiidnost zadružnega poslovanja. V požarnem zavarovanja kaže se račun dobitka in zgobitka kfckcr sledi : Na premiji, pristojbinah in drugih dohodkih prejelo se je K 948.246*17. Stanie skupnih obveznic zavarovancev, katere se ra-i T V B D K A MALI OGLASI se raiunajo po 3 stot. besedo; mastno tiskane besede se računajo enkrat ve? pristojbina stane 40 stotink Plača se tako|. —— — v5 se ra- p . stavbinslri mizar. Tist, ul. hajao v zadružni^ prh ram. znaša z dnem 31. ijOoIlllu OulUHo deir Olmo 15. Specijaliteta zunanjih in notranjih oprem ia prodajalnice, polic, omar, pisalnih miz itd._712 decembra 1908 K 3:649.017'39 medtem ko znsša c t s tre vseh zavarovanih vrednosti K meblirana sob'ca za 9 Kron v ulici Gaspare Gozzi 3, If., vrata 5. (713 364,966.732. 1 flAA* ep Požarnih škod izplačanih ie bilo v mi- UUUd ___ nulem letu 264 v zneBka K 436 741 20. (Od prnflQ QQ lovska paica črne barve 8 mo*e-' početka zadruge do krnra leta 1908 znašajo i rTUuci cev stara, dobia varuhinja. Kiva; skupne odškodnine K 3,410.377 02). V cgnie-1 Parroohiale St 357. Roian._701 g«sre svrhe podeljenih je bilo do sedaj K. Rno+ilniniJr Ku,ot trth PriiateUib'* ▼ ft9Rfifi. UUDUlIlItdr Gorici se priporoča z dobro ' kuhinjo in izvrstnim vinom. 677 fkm Kostoris skladišče oblek z?, možke is deSke Trst, via 5. Qiovanni 16, !. n. (zraven Restavracije (ooperr.tifa ex ll«ekcr> prodaja na mesečne tedenske obroke obiske in površnike za moške, perilo i« ta d« Naidogovornejše cene 33.025-66. Nasproti skupneccu dehodku 948.246*17 znašaio skupee odškodnine ^ MbHpnjr 857.727 85 tak^, da owtar.e čitti ostacek kaker mi uc dobiček K 90.518 32. ve?č slovenokega in itiilijanskpga ! jetiba, išče primerno aiužbo. Naslov pove Inaeratni oddelek Edinosti.__697 j Hočete se prepričat? ? obiščite velika skladišča »alarmi Manj© ud - , , , . , . . « Irnnr«i gospodično za mojo tobakarno. Govoriti O a teh pripada glisom zadružnih pravil; isteci mora slovensko, italijansko m po mož- Pcnte della Fabra 2 (vogal Torrente) ul. Foste Nuovo Alla cittA di Londrs K 13.577 75 kakor tantiema ravnateljstvu in ! nosu tudi nemško. - Naslov' pri'inaeratnem oddelku j ^elik izbor izgotovljen-h ublet zh moško ia .v Dadzorcilt-u, zatem K 3620*73 kakor prinos E^-TU | ^riS^^oS^^^ ffi D^ ^ v ja'ne svrte mekta Zsgrena m dežfl, v kr- |XXp ep kočija ž za družino, v potrebi bi mo- obleke. Tirolski lodeu. Nepremočljivi r- - ♦flpili Ime «jcilrncro 7flrimsiinisi. KnrPČrn ! Iwl/C wu Jal tudi voditi voz <.'e mog< če poro-j aegleški) Spocijalitota: blago ta- in čen. Dobi 22 K na ifden in stanovanje brezplačno, j tovarn. Izgotovijajo ?e obleke po mer: po najoovb. J Naalov pri Ineer. oddelku Edi osti. 700 j modi, točuo, poiidno tn elegantno po nizcib ce:_ terih ima zfdropa zavarovanja. Kocečno stavlja se K 14.482 93 v uradr.iSti mirovinski Jf^ zaklad, a K 58.836 91 v redeviti rezervni zaklad. V življenskem zavarovanju deluje zadruga 5e*Ie 3 leta. a pokazali so se, z ozirom na Še omejeni delokrog poslovanje, jiko povol ni rezultati, ki utrjujejo ne do, da ie bo tudi ta vrsta domačega zavarovanja v bedočneeti zcatno razvijala. Laniko leto delovala je dru?ba samo v Hr^atiki, Slavoniji, Besni in Hf rceg-viai, doč m mi«il» razSiriti v tem letu živliensto po sloranje tudi na slov&L-ke predhtavske kreje. V tretjem polovnom letu doposlanih je bilo 1087 pcr.udb za zavarovanje živlienia na skupno glavrico K 2,603.420, a potrdilo s* je cd tth 988. Ea glavnico K 2 268 440. Skupno etanie zavarovar.i3 zna?rlo ie koncem leta 1908, 2116 polic z glavnico od K 5 101.344 in z letno premijo K 263 018 53. Smrtn h, 3'nčaiev bilo je 8 s skupnih zneskom K 19.000 t. j. 6 oseb (K 20.524) manje, nego se pričakovalo, kar najbcl|5e priča o pcmnii. ki se posvečuie izberi rirka. Nasproti ikupcemu dobičku cd K 290.937 91 odpade na odškrdnine. stroko in dotaciie rezervnega zsk ada K 265 497 83; Išče se najemnika zemlii§če z veemi potrebnimi gospodarskimi lokali J pri Sv. Alojziju (S. Luigi) v Trstu. Po asaila daje | upravitelj hiše tržaSfce posojilnice, Trg vojašnic«-(Pia^zs Caserma) žtev. 2._ Izvrstna istrska vina. dobi j Ml £ ■lelek od 15—18 kron hektoliter, Sinkovič — Sicciole — Istra. _6'J2 ) Crna in bela' domači pri-1 se pri Ant. j 678, Osnove vodnih napeljav Zaloga porešk. vina Trat - Ul. Corojieo 3 - Trst — — (LASTNI IZDELEK) — — iz kleti g. Sebasiiana Sbisa iziir2ii3 vrsti. Fosebr-o vino za drnzine- Prodaja na drnr.r.o in na debela. ::: POSTREŽBA NA DOM ::: vasi, dvorce, posestva, trdnjave, j T- ^ gradove, tovarne, parke in vrte! ■ Ciail vino po 64 stotink liier pod garancijo na vsako višino in j oddaljenost brez stroškov in sa-1 modelavne napeljave za hiše, ko-1 pališča, stranišča, vodnjake, sa-1 model, napajališča in gasilnej i naprave. T(unz ces. kr. dvomi zalagate! j Naj\ečja slovan, trdka , monarhije. Hranice 'JOMSfcOi Prospekti brezplačno iii poštnine prosto. I za vzvišena, malovodna mesta, vasi, < gradove, po 48 stotink liter Podpisani naznanjam slavnemu občinstvu in tov. členom „N. D- O.-, da iem Cdprl v nedeljo dne 14. min. mea*ca Novo gostilno „Pn Jelenu" v ulici Domenico Rossetti štev. 3 kjer točim belo vipavsko I. vrste po 72 st. (n istrska vino po 72 st., kakor tudi Opoio po EO st. lit. Domača kuhinja vedno preskrbljena z gorkimi in mrzlimi jedili - Točila bosta voditelja Alojzij In Urška Kosec. • Mojim znancem, prijateljem, članom X. D. O. in slavnemu občinstvu se priporočam udani JOSIP FUELA5, lastnik dobroznane gostilne crl Francu v ul. teppa Vesti iz Kranjske. tz Št. Petra na Krasu 14. 4. 1909. — Veselica, ki jo ie priredila tukajSnja čitalnica ra Velild ponedeljek z igro „V Ljubljano jo dajmo", je bila dobro obiskana. — Č.taloiški prostori «o bili napolnjeni z občinstvom. — Gospodje in gospice so se dobro izvežbali v igri. Nastopili so kakor izvežbani diletantje, Vso igro pa je spopolnil g. Jaklič iz Trata, za kar se mu Sitaloiški odbor Se posebno zahvaljuje. — Nepričakovano dobro so igrali tamburaši „Narodne čitalnice" iz Bojana. Za sodelovanje na veselici izreka gosp. tamburašem prisrčno bralo čitalniftki odbor ▼ 5L Petni. sls M. " 2 TRST, Corso 4 GORICA. Corso Verdi 11 Ut^* Specijelna tvrdka za gumijev, predmete 6nmijeve cevi, gum- posteljnine, gum. poftvzglavniki itd. POTREBŠČINE ZA POSTREŽBO BOLN1I'^T. RANOCELNISKO ORODJE IZDELOVANJE ORTOPEDIČNIH APARATOV. iciitii pui, opasnice. nogovice in obveze za krtice, ravno držaj i, ortopedični oplečki itd. itd. Snspemorji, iriiatorji, oblice, iflMatorji in mrzlični termometri. Mila, dišave, toiletne potrebščine in ščetke. PRISTNI ANGLEŠKI PLAŠČI. .......... RUSKE GALOŠE. HIGtJENIČm PREDMETI i ^ ^ ^ »»r nt* »V -jjr ifr J ---d Nova prodajalnica deli^ates Siusepp. Kmschovetz Trst, ul ca S Lczzaro štev. I TELEFON 2o-s8 Vuk dan uuti ilohodi c&jbolj i»ksi>ita tuzem. in inozemskih deiikates najfinejše takoTOSti in v hogni ,-.t--rl. - f*o- • ■ p najfinejše praške jrn;ati in jako bogat« bombanijer«-, napolt_il-..o r naluku--nejdimi »lai^icami. I>vbi m tudi r btg^ii izberi kolonijalno bia^o in jestvina Sprfjim-jo s« naročila n uajflnejAo dlaoino rruno io pripravljeno ra ^-vtuper-, kakor tudi priprar. r.L. Pluo Porter, Herkules. S?nf-ien, PizensKo lid. Tedno f>Toii>, dr^an'j v l&lu. na d«-2elo izvrfujt-jo z u vjveiju in tiataiićct>njo ^'0*111. pr-.ito. Brerr.la^ria po-tr-iba na doiu. V tra;kem izide obSireu e»*iiik. "^Cf H li ^ "K rC£5J63T & ££ &1 Jit ^ ',» '»> 'i' nsEKsr* Slovenci in Slovani v Trstu Dolžnost je va£a, da se poslužujete I© v Slovanski brivnici ' iiiti 53Tenc isrcaiaiu itn. l (tlin noTsaitc — V. OJURIN, brl\r©o. Za praznike n 11 :> mmmm ne zamudite priti v ulico Campanilc St. 15 (naHpro'i prodajainice Alber;i». tjer najdete bocaau izbero itajerake perntaln« n'PEtrij ALJ TKTA , gosi, p o ni &r da, plifiancl, raco in vnakovr ma druga perutnina. — Vrhu tega — i — i — | — J — milansko namizno in tajilo maslo po najzmernejdih cenah.