Prešernovo gledališče Kranj . k Direktor Prešernovega gledališča Milan Marinič Organizacija obiska Jakob Kurat Uprava / 064 222 701 Blagajna / 064 222 681 Telefaks / 064 223 534 Glavni trg 6, 4000 Kranj uprava 064/222 701, 222 681 blagajna 064/222 681 telefaks 064/223 534 e-mail: presern-gled@s5.net 2 8.Teden Kazalo \ “Repertoar 28. Tedna slovenske drame Zapiski o slovenski dramatiki pred prelomom tisočletja “Premierske uprizoritve slovenskih dramskih besedil 27. Teden slovenske drame “Evidentirana besedila za letošnjo ““Nagrado Slavka Cjruma” “Razpis ““Nagrade Slavka Qruma” Repertoar 28. Tedna slovenske drame ^ april ©april 1 april © april © april epertoa ‘Rudi Šeligo: Svatba Slovensko ljudsko gledaušče Ceue (Milan Jesih: ‘Deseti raček Mestno gledaušče ljubljansko Ljubljana Sebastjan ‘Horvat, Klavdija ^upan, "Nataša (Matjašec: ‘Elizabeth Gledaušče Ptuj Svetlana CMakarovič: Kokokoška ‘Emilija Lutkovno gledaušče Ljubljana 'Nebojša - Kop Tasič: Kabaret Karla Jedermana SNG Drama Maribor (Matjaž Zupančič: ‘Nemir Slovensko uudsko gledaušče Ceue Kristijan (Muck: Imena igre Skupina KDO Ljubuana (Marjan ‘Pungartnik: ‘Prihaja cirkus! Lutkovno gledaušče Maribor Iztok‘Lovrič: ‘Limonada Gledališče Glej & Grapefruit Ljubuana ©AE&IL______\ ©april © april (Milan Jesih: Kobila Primorsko dramsko gledaušče Nova Gorica 'Boris (71. ‘Novak: ‘Hiša iz kart Slovensko ljudsko gledaušče Ceue 'Damir £Iatar - Trey: Tirza SUIVENSKO MLADINSKO GLEDAUŠČE LJUBUANA “Vinko (Moderndorfer: Jožef in (Marija Cafč teater Ljubuana ^apiski o slovenski dramatiki pred prelomom tisočletj 1. 1Ni še dolgo tega, tja v začetke devetdesetih let sega spomin, ko seje veliko govorilo o krizi slovenske drame. gledališke perspektive je bil to čas ‘Pandurjevega ikonografskega spektakla, pa obdobje razcveta plesnega teatra ('Farič, 'Pograjc...), ko je dramsko besedilo izginjalo za obzorji gledaliških kulis in seje dramska zgodba krčila vase pod težo in veljavo igralčevega telesnega izraza, giba, zvoka in luči. Daje bil nenadni občutek o zatiranju in celo samovoljnem izkoriščanju dramske besede s strani gledaliških ustvarjalcev, na katerega so opozarjali nekateri domači dramski avtorji, v slovenskem prostoru še precej izrazitejši, je nedvomno pripomogla ena osrednjih vlog, ki jo je slovenska dramatika predtem - pred in ob menjavi desetletja - odigrala na prizorišču slovenskega kulturnozgodovinskega, družbenega in narodnega ozaveščanja. Spomnimo se le na Jančarjev 'Veliki brilijantni valček ali Šeligovo SZno, dramski besedili, ki ju je z Cjrumovo nagrado počastil tudi Teden slovenske drame. “Potem pa kot da seje hkrati s prelomom družbene in politične realitete Slovencev dogodil tudi neki prelom v slovenskem dramskem snovanju. 'Namesto da bi spremenjena družbena stvarnost pomenila izziv za nove dramske podvige ter ponudila vznemirljive izkušnje, teme in motive literarnim, zlasti dramskim piscem, seje zgodilo, daje slovenska dramatika v primerjavi z ostalimi literarnimi in umetniškimi načini izražanja nekoliko zastala. “Da mal’ si oddahne”, “da mal’ si počije’ bi lahko o tem fenomenu zapisala s parafraziranjem 'Prešernove pesniške govorice, a morda se razlog za njen opaznejši zamolk skriva prejkone v dejstvu, daje bila ideja slovenstva, nove države kljub svoji realizaciji spričo vladavine iluzije novega in neznanega še vedno preblizu u-topičnosti, da bi lahko dramatika v njej našla mesto (topos) svojega izrekanja. Dova družbena razmerja se zaradi vseprežemajočega žara narodne ideje prvo leto ali dve po osamosvojitvi Slovenije še niso kazala v luči tiste temeljne konfliktnosti, kije osnovni pogoj dramskega pisanja in kije danes na vsakem koraku slovenskega političnega življenja več kot očitna. 11. Dokaze za utemeljenost takega sklepanja se da pridobiti iz podatkov, daje zlasti po letu 1994 začelo naraščati ne le zanimanje za pisanje dramskih del, ki so bila evidentirana za Qrumovo nagrado, pač pa predvsem število komično, tragikomično, groteskno ali farsično obarvanih dramskih besedil, ki se dotikajo vprašanj sodobne slovenske družbe, vsakodnevnih političnih razprtij, porajajočih se znamenj potrošniške kapitalistične miselnosti... Izmed uveljavljenih dramatikov je z zanj tipično komediografsko samoironijo za pero, na primer, znova poprijel Tone “Partljič (igre “Politika, bolezen moja, (jospa poslančeva ali Štajerc v “Ljubljani), s presenetljivo pisateljsko kondicijo mu sledi tudi 'Vinko CModerndorfer (komediji Štirje letni časi ali Jožef in “Marija). Če samo z lanskega seznama evidentiranih besedil za Qrumovo nagrado izpustim vrsto literarnih poskusov, ki se zaradi sorazmerno šibke dramske zasnove in skromnega vsebinskega materiala na odru niso uveljavili (£. Hočevar: Mož za Zofijo, “E. Sušnik: “Predsednikov razgovor, 'F. Tajdiga: “Briljantni prstan), pa sta na njem vsaj še dva dramska teksta, ki sodita v isto žanrsko območje, imenovano dramska karikatura aktualnega družbenega oziroma političnega dogajanja. “V mislih imam ‘Kobalovo satirično komedijo Mfrika ali “Na svoji zemlji, ki odstira pogled v zakulisje “zamejskih stvari” ter Tainščkovo dramo Sdtentat na Janeza Janšo, s katero ta uveljavljeni romanopisec v maniri Jančarjevega “Valčka ali •Flisarjeve igre “Kgj pa “Leonardo, torej izza rešetk umobolnice, spregovarja o “junakih” slovenske politike. 'Všečna torej, toda lahko pridobljena bi bila misel, da seje sredi devetdesetih let slovenska iluzija o končni uresničitvi narodovega cilja kot že nekajkrat v zgodovini razbila ob tisočerih čereh stvarnosti, daje realnost janusovsko zaobrnila obraz ideji, politika posamezniku, s tem pa je slovenska drama na odru znova pridobila svoj raison d’etre. Kle nazadnje tako sklepanje temelji predvsem na količinsko izmerjenih postavkah, ki o literaturi nikoli ne povedo prav veliko bistvenega. Ob podrobnejšem prebiranju se namreč izkaže, da 'Partljičeve in tModerndorferjeve, 'Lainščkove in 'Kobalove igre k sintagmi sodobna slovenska drama ne prinašajo kaj bistveno novega in še manj nakazujejo usmeritev slovenske dramatike ob prelomu tisočletja. Umeščajo se namreč v tisti tip dramskega pisanja, ki v zgodovini dramatike vedno znova drži zrcalo svojemu času, a ga hkrati ne preseže v smislu literarne oziroma umetniške večnosti, razvitja širših, občečloveških vprašanj in spoznanj ter inventivnega poigravanja z dramsko obliko. 'V okviru aktualne slovenske komedije je s postopki montiranja prizorov, mešanja dramskih žanrov (kriminalke, komedije, kabareta...) prejkone le Iztok 'Lovrič uspel razviti nekatere inovativnejše komediografske prijeme (predstave v Qleju: 'Pouhn kufr, ‘Limonada...}. ^ato je bržkone treba zaobrniti pogled in se vprašati o tem, kaj o sodobni slovenski drami pred prelomom tisočletja govorijo tiste igre, ki so bile v zadnjih letih ovenčane z (Jrumovo nagrado? 53li se da iz njih razbrati izrazitejše težnje in smernice naj novejšega dramskega pisanja na Slovenskem? 'Ne nazadnje je to zavezujoče vprašanje slehernega Tedna slovenske drame, kolikor v svojem imenu v prvi vrsti jasno nakazuje željo po tematiziranju slovenske dramske besede. 1z te perspektive pa se pokaže presenetljiva situacija: igre, kot so Jovanovičeva Antigona, Jančarjev ‘Halštat ali Svetinova Tako je govoril Zaratustra, nagrajenke zadnjih let, se idejno-tematsko kot tudi oblikovno-slogovno med seboj izrazito razlikujejo. Jovanovič z Antigono s pomočjo starih dramskih motivov izpostavi brezumje balkanskega klanja, Jančar v ‘Halštatu s sarkazmom in proznimi vložki, kakršne predstavljajo izpovedni monologi dramskih oseb na rampi, obdela aktualno temo “prekopavanja kosti”. Svetina z zanj značilno privzdignjeno, pesnikujočo govorico, kot nam je znana že iz Šeherezade ali 'Vrtov in golobice, parodira ‘Nietzschejevo idejo nadčloveka. ‘Edini skupni imenovalec vseh treh dram se morda skriva v zaznavnem odmiku od ustaljenih vzorcev klasične dramske strukture, ki je posebej izrazit zlasti pri Jančarju in Svetini. Trvi svojo dramsko pisavo primika k mejam proze, drugi v bližino pesništva. To je z vidika drame, katere struktura je pogojena tudi z njeno dvojno, literarno in gledališko eksistenco, vsekakor izredno zanimivo. Če je do sedaj dramska forma rasla in se ves čas oblikovala v okviru gledališča, se zdaj nenadoma zgodi, da se drama približa literaturi, pisani besedi, da se v njej znajdejo nekateri izrazitejši negledališki elementi. ‘Vzgibe za tak obrat je treba nedvomno iskati v razmerjih med gledališčem in dramo v današnjem času: sodobna dramska struktura je odraz dolgo bojevanega in na začetku devetdesetih let izbojevanega boja gledališča za svobodno razpolaganje z dramskim besedilom, je odgovor dramskih piscev na samovoljno poigravanje gledališča z njihovo dramsko predlogo, je odgovor na stanje, ki vlada v gledališki umetnosti že vso desetletje. To pa pomeni, da lahko iz mozaika, ki ga sestavljajo najboljši slovenski dramski teksti zadnjih let, trenutno dobimo le vpogled v položaj dramatike na Slovenskem, ne pa tudi napovedi o njeni prihodnosti. Vendar je pomen Tedna slovenske drame prav v tem: da v svojem dvojnem poslanstvu, v svoji zavezanosti dramatiki na eni in gledališču na drugi strani vsako leto znova prikaže celovito sliko njunih aktualnih medsebojnih razmerij na Slovenskem. Ignacija ‘Fridl 'Premierske uprizoritve slovenskih dramskih besedil od marca 1997 do marca 1998 / * krstne uprizoritve 15.03. 1997 * / "V. [Moderndorfer: Jožef in [Marija (Cafž teater Ljubljana) 11.04. 1997* % Šeligo: ‘Razveza ali sveta sarmatska kri (SNG Drama Maribor) 19.04. 1997 * ‘N. Top - Tasič: Kabaret Karla Jedermana (SNG Drama Maribor) 20.04. 1997* S. Horvat, K. £upan, TJ. SMatjašec: "Elizabeth (Gledališče Ptuj) 23.04. 1997 * 1. Svetina: "Tako je umrl ^aratuštra (SNG Drama Ljubljana) 26.04. 1997 * S. [Markovič: Kokokoška "Emilija (Lutkovno gledališčeLjubljana) 16.07. 1997* "D. £]atar Trey: "Tirza (SMG Ljubljana) 27.07. 1997 * [M. Mlujevič: grofica celjska (Studio Design “ Dan” Ceue) 14.09. 1997 * CM. Jesih: "Deseti raček (MGL Ljubljana) 26.09. 1997 * M. "Pungartnik: "Prihaja cirkus! (LG Maribor) 06.11. 1997* "V. [Moderndorfer: "Pozor! "Hudobe na delu! (SNG Drama Maribor) 14.11. 1997 * T. "Partljič: Qospa poslančeva (Gledališče Tone Čufar Jesenice) 15.11. 1997 * "B. 54. "Novak: "Hiša iz kart (SLG Celje) 11.12. 1997 54. [Medved: "Randez - vous (Šentjakobsko gledališče Ljubljana) 30.12. 1997* "K. [Muck: Imena igre (Skupina KDO Ljubljana) 23.01. 1998 * "1. "Lovrič: "Limonada (Glej & Grapefruit Ljubljana) 06.02. 1998 % Šeligo: Svatba (SLG Celje) 08.02. 1998 * 54. "Rozman - "Roza: "Pika (SMG Ljubljana) 04.03. 1998 * M. Zupančič: "Nemir (SLG Ceue) 05.03. 1998 * [M. Jesih: Kobila (PDG Nova Gorica) / Šeligov dramski pusfflm o degeneraciji mfMreai "tolp časov", ki pljuva rmkciv oči, je če s/idtel za Presečnike.. 3reccj veristična metarežija Matije ■ 'Logarja ga oblikuje r, način, ki ideološki iristop h gledališču zamen tj e za t. i. rlogijo, za j vrnitevl^ioc ut. ‘Vstilu f dramskega teaVu.l ne prinese evolucije, a mu tandardnu rreskoči trenutno slovensko gledališko pavi 'erie, v leP° I od m njeni maniri i: občutenem •ftzuinevanju ti ista zrežira j šeligOvsktve t, ki hrani ^^^^^^^resjjiv i vrhunsko mK/ftenzihil n Urinem. ’^^^^Jcscnko 'Dnevnik V 'Danes, sedemindvajset let po krstni uprizoritvi in objavi je Šeligova "moraliteta " z napetostjo med neposrednostjo in obdarjenostjo z božjim ter med izpraznjenostjo, ponarejeno lumpencivilizacijo enako aktualna - čeprav se nam je simulacija veliko bolj zazrla pod kožo - tudi zaradi izredno žmohtnega jezika, ki niha med banalnim, vsakdanjim in nabranimi poplitvenimi citati, pa vse do arhaičnega, iracionalnega jezika Jurija in 'Lenke. Matej ‘Bogataj, Delo Slovensko ljudsko gledališče Celje ^jRudi Šeligo -■ Svatba 'Lenka Jagoda 'Vajt Jurij 'Bojan 'Umek Shizofrenik 'Rok 'Vihar 'Režiser CMatija 'Logar 'Dramaturg Taras Kermauner 'Lektor Tlrko Taja Tina (Jorenjak Ciganka Tva Škofič - (Maurer 'Korbarjeva tAmca, Kumer Scenograf Jože Togar 'Kostumografinja T)arja 'Vidic Oblikovalec luči Izidor Korošec grobar 'Bruno 'Baranovic £agar T)rago Kastelic ■Policaj £vone ž^gnež Mestno gledališče LJUBLJANSKO LJUBLJANA Milan Jesih Deseti 'Raček ‘Desetega račka zamislil proti Andersenovi pravljici -grdi rački se namreč spreminjajo v lepe labode dandanes le še v kakšni pravljici ali v tHolywoodu, čisto zares pa očitno ne. Ostanejo taki, kot so se rodili, drugačni, nenavadni, za nekakšne splošne estetske in tako dalje kriterije tudi grdi. 'Vladimir Kocijančič, Kadio Slovenija 'Deseti raček, napisan v duhovitih poetičnih rimah, napoljnenih z vsemi mogočimi otroškimi in odraslimi aluzijami, je ves v detajlih, zdaj posmehljiv (tudi na lasten račun), potem spet prijazno sentimentalen, ves čas s kancem grenkobe in resignacije spričo razmer, kot vladajo med racami (in drugod), a vseskozi tudi s humorjem, niti malo pridigarski ali moralističen. Igra, dobra za otroke in druge ljudi,, de se lahko smejejo in pri tem mogoče malo mislijo. “Režiser Jaša Jamnik Scenografinja ‘Petra ‘Veber Kostumografinja 5^na SMatijeviČ Koreograf ‘Brane Završan ■^Vtor glasbe (Jregor Strniša ‘Lektorica ‘Rudenka ‘Nabergoj Igrajo Cjregor Čušin “Violeta Tomič SMaja “Boh ‘Vera Ter Janko Tetrovec Jože Mraz Andrej Inkret, *Delo , M geometrijski) urejeni seet, S skrajno govorno in telesno disciplino je “Nataša OUatjašec oblikovala kultivirano podobo ženske v dialogu s svojimi spomini, s svojimi sencami in odmevi na zadržano odmerjene besede. ‘I.ufka C,ruden, ‘Radio LVIarihor Sebastijan Horvat, Klavdija Zupan, Hataša tMatjašec ‘Elizabeth 'Režiser Sebastijan Horvat Dramaturginja ‘Klavdija £upan Scenografinja in oblikovanje Tetra ‘Veber 'Kostumografinja tAna (Matijevič 'Lektor 5^rko Glasba T)rago Ivanuša Igra Hataša (Matjašec Z,- le na prvi vtis - enolično glasovno podobo brez vzponov in padcev nas Tfataša 'Matjašec popelje skozi galerije raznovrstnih izraznih , prijemov, jih posrka, sestavi in prevede v eno samo reducirano in najmočnejšo podobo. / Jedrt Jež, Slovenske novice j Izjemno sežeta, dopadljiva in mestoma tudi duhovita, minimalistična predstava, ki v vseh porah izpostavlja vprašanje o subjektivnem vrednotenju posameznika. 'Roman 'Repnik, ‘Dnevnik Lutkovno gledališče Ljubljana Svetlana CMakarovič Kokokoška ‘Emilija (krstna uprizoritevj 'Predstava o kokoški 'Emiliji je zasnovana izrazito dvoplastno, tako kot je tudi svet, v katerega je postavljena pripoved, dvojen. Qre namreč za svet ljudi in za svet živali, ki sta si, tako razumemo, zelo vsaksebi... Kakor pa je mogoče med kokoškami prepoznati marsikatero značilnost iz človeškega sveta, zamerljivost, prepirljivost, nevoščljivost, gizdalinstvo, ljubosumje in še in še, tako se ljudje v pripovedi vedejo živalsko nevzgojeno, pravzaprav samo kričijo, se grizejo med sabo, ter kažejo svoje najbolj nebrzdane 1 nagone. 'Lekcijo o ’ prijaznosti, hvaležnosti in dobrotljivosti jih mora naučiti kokošji svet. Tadeja Krečič, “Radio Slovenija 'Režija je uprizoritev postaviL , kot nevsiljivo sožitje človeka in lutke... Odnosi so jasni: lutke so tako velike, kot so kure v primerjavi s človekom, in vodijo jih nevidni animatorji. 'Vse je dogajanjsko popolnoma logično in prepričljivo. Vedro, smešno, uglašeno. “Lojze Smasek, “Večer 'Režiserka Svetlana CMakarovič 'Pomočnik režije CMatjan 'Bevk 'Dramaturg CMatjaž 'Loboda 'Likovna zasnova lutk Jaka Judnič Scenograf 'Dušan CMilavec Kostumografinja Jerneja Jambrek glasba Svetlana CMakarovič glasbeni aranžma songov SMirko 'Vuksanovič, Svetlana CMakarovič 'Postavitev luči CMiran 'Udovič Korepetitorka "Nada ^gur 'Nadja "Vidmar - Cilka, gospodinja poje "Brigita Vrhovnik "Karel Brišnik "Lojz, njen mož "Iztok Jereb "Poveljnik gasilcev Govorijo Vodijo Lutke Kokokoška Emiuja .Kokokoška Kika Kokokoška Klotilda Kokokoška Korina Peteun Zbor gasilcev "Violeta Tomič Svetlana CMakarovič "Ljerka "Belak "Nina Skrbinšek "Bogomir "Veras Karel "Brišnik "Bogomir "Veras "Iztok Jereb "Peter "Dougan Sonja Kononenko "Irena Rubalič £an CMarko "Velkavrh Jernej Slapernik Andrej Slinkar Slavko ČMilošič ‘Kabaret ‘Kgrla Jedermanaje avtorski projekt glasbenika, ki z zbrano ekipo pripoveduje občinstvu grenko humorno zgodbo za današnjo rabo in za vse večne čase. Namreč zgodbo o ‘Karlu Jedermanu, ‘Navadnem smrtniku, ki tiči v slehernem od nas, pa če smo bogati, revni, učeni, romantični ali razvratni. Smrt je tista pravična roka, na katero se v stiski celo po malem zanašamo. “Lučka gruden, radio Slovenija ‘Kabaret ‘Kgrla Jedermanaje dramaturško odprta in svobodna odrska oblika, v katero so povezani prozni (tudi aforistični) in pesniški drobci o življenju in smrti, minljivosti in osamljenosti, družbeni in družinski nezadoščenosti... slehernika vseh krajev in časov. Je pesniški, muzikalni in odrski odziv na tiste univerzalne prvine človekovega bivanja, ki / so neodvisne od njegove / rasne, nacionalne, / socialne, stanovske, / spolne... pripadnosti, a / obenem tudi dovolj / prepoznavna polemika / tukajšnjega slehernika z I njegovimi aktualnimi stiskami in zadregami v lokalnem prostoru in času. Slavko 'Pezdir, ‘Delo ‘Režiser Jernej “Lorenci Oblikovalec glav “Branko “Hojnik Tonski mojster “Vlado Lipovec Oblikovalec luči “Roman Jarh “Nastopajo ^lojz Svete členka Cilenšek Orkester Teter Ternovšek Jure “Ivanušič Saša CMihelčič kontrabas Tomaž grom violina Aleksander guščin harmonika “Branko “Rožman kitara ‘Nebojša “Pop - Tasič Slovensko ljudsko gledališče Celje Matjaž Zupančič emir (krstna uprizoritev) "Režiser CMile "Korun "Dramaturg "Krištof "Dovjak Scenografinja in kostumografinja Janja "Korun "Lektor £4rko Nemir Matjaža Zupančiča je igra, ki prikazuje vdor nerazumljivega, divjega, sovražnega, pa hkrati tudi potentnega in čudno vabljivega v zdolgočaseno rutino obeh zakoncev 'Lemski, rahlo nevrotičnih, kreativno ubitih in razdraženih, v varnost doma ujetih intelektualcev. Zdi se, da enako kot srhljive filme tudi Zupančičevo dramatiko in'Nemir posebej poganja napet odnos med znotraj in zunaj, med kakor varnostjo doma, to z vseh strani napadano kuliso - ki, da se razumemo, samo omogoča, da zlo prodre čisto od znotraj. 'In potem, včasih bi to gotovo gledali skozi socialno optiko, se udarijo, spopad med emocionalnostjo in racionalizmom, ki se izživlja v vsakovrstnih igricah moči, je zabrisan, verbalen, nobena strast ne pride s kartami na dan, ta skrivnostna in že kar minimalistična brezstrastnost pa 'Nemir uvršča v bližino sodobne dramatike absurda. Matej 'Bogataj, ‘Delo 'Nastopajoči Stane ‘Potisk / Aleksander 'Lemski CMilada Kalezič / TNataša ‘Lemski CMiro 'Podjed j 'Benjamin 'Vatovec 'Barbara (Medvešček / (Mija 'Vatovec 'Renato Jenček ‘Tomaž Qubenšek Janez 'Bermež Andro Tajac ‘Brazilec r Gledališče GLEJ & GRAPEFRUIT Ljubljana Iztok ‘Lovrič 'Limonada r~ 'Režiser in scenarij Iztok 'Lovrič Scenograf ‘Damjan Škafar 'Kostumograf tAlan 'Hranitelj Tles CVliha‘Lampič Qlasba Yest & 53lexander 'Pešut, Demolition Qroup, Tarty Sons, 'Bitterlemon, Tropellerheads, 'Projekt Debela denarnica i Cjrapcfruitovci ne lovijo multimedialnosti in tehnološke senzibilnosti F časa z ustaljenimi F jrazami in prijemi. ‘Kar F pomeni, da brez f mašinerij, njihove F navzočnosti ali poudarjene F odsotnosti s hitrostjo f virtualnega rajanja drvijo čez I svoje limonine sledi. | (Jedri Jež, Slovenske novice 1 lovričeva “Limonada se na ■ “žajfaste serije " ne navezuje le 1 vsebinsko in tematsko, k marveč z njimi komunicira tudi na ravni strukture, E same zgradbe zgodbe. E “Prizori, ki nas pripeljejo K do srečnega in jokavega I konca, drvijo mimo nas ■ hitreje kot sami E televizijski junaki. Tadej Cater, “Rgzgledi Igrajo dvo (jodnič k.g. j Teter Dajan “Barbara [Medvešček / CJorazd Gbersnel / Katja Šantl ‘Nina Tajdiga / Jure Sotler “Marko [Miladinovič / Iztok Dovrič “David Turlan [Marko Simič Teter Tivalica Damjan Škafar [Matej Družnik 1 Lutkovno gledališče Maribor CMarjan "Pungartnik "Prihaja cirkus! (krstna uprizoritev) "Režiser in dramaturg "Pavel "Polak "Lutke, scenograf in kostumograf "Pavel "Kalfus glasba Q rego r Strniša "Lektorica CM ajda "Potrata "igrata "Karla (jodič "Danilo Trstenjak 'Krstna uprizoritev besedila Marjana Pungartnika jemlje cirkus dobesedno ■ kot niz atraktivnih cirkuških točk, ki so navdih in izhodišče zgodbe nepretencioznih okvirov in simpatičnih songov. P)raž predstave je pridih nostalgije, ki jo nakazuje že scena, predvsem pa nostalgija po čudežu mehaničnih igrač, ki tudi v dobi digitalnih naprav presunejo s svojo preprostostjo in izvirnostjo. ‘Kgtarina Klančnik Kgcutar, 'Rgzgledi Ob preprostih napevih in “cirkuško " aranžirani instrumentalni spremljavi (jregorja Strniše sta protagonista 'Karla Qodič in 'Danilo Trstenjak živahno in učinkovito utelesila tako naključni par z ulice kot tudi fantazijski cirkuški podobi obeh protagonistov cirkuškega dogajanja. Strogo in omejeno mehaniko tehnično domišljenih igrač sta bogatila s človeško toploto in neposrednostjo svojih odrskih postav ter zaokrožila sproščeno in fantazijsko odprto odrsko dogajanje v radoživ, očarljiv in vzgojno nevsiljiv lutkovni posladek za otroke vseh starosti. Slavko “Pezdir, “Delo Skupina KDO - Kristijan Muck Imena igre \lzris trilogije v koncertni izvedbi 9*0. K J rN a s to p aj o •_> ‘'Nataša tMatjašec ‘Brilie Qrubar . ‘Kristijan 'SMuck Muck se hoče dokopati do resnice o svetosti jezika in bivanja tako, da "sistematično" in z eruptivno močjo ubeseduje nekatere klasične in tudi sodobne junake, nekaj izvirnih mitov pa vzpostavi tudi sam. tMuck je v svojem metaforičnem raztelešanju našega sveta brez svetega neprizanesljiv, njegova beseda prihaja vselej iz temelja, z dna, ki ga najde v telesu, vsakršnih ‘jamah " evropske zgodovine, ‘Kristusu, vse pa uprizarja z igralsko "distanco ”, ki je v resnici do skrgjnosti privedena in etično odgovorna igralska navzočnost. Hlaž lukan, Delo Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica ‘Kobila ‘Režiser (Matjaž Zupančič 'Dramaturg (Miha Trefalt ‘Lektor Srečko Tišer Scenograf (31en Ožbolt Kostumografka Janja Korun gib Tirane £avršan Qlasba (Mario (Marolt Oblikovalec luči Samo Oblokar Asistentka kostumografke Tanja Takovnik 'Nastopajo ■Nevenka Sedlar ‘Bizeljka Iztok (Mlakar ‘Bizeljc Teja (Jlažar ‘Hotnička (Milan ‘Vodopivec ‘Hotnik Tara Jankovič ‘Furtarca Cjorazd Jakomini Kobilar TDušanka Tjstič Kuna 'Nova gledališka igra Milana Jesiha se dogaja v imaginarni hiši, med soseščino sedmih stanovalcev. Od tega jih je pet še na prvi pogled popolnoma smešnih ali vsaj čudnih.... Smešni in čudni so, vsaj spočetka, ker so patentirani narobeti - kar je za nas normalne O. je za njih namreč abnormalno: kar je pametno, je zabito, lepo je grdo, pokvarjenost princip, morala je nemorala, ljubeznivost psovka, bonton neotesanost, umazanija boljša od čednosti, zlato je gnoj, gnoj je zlato itd. Nseh petero jih je nedoločljive starosti in stanu - vsi le nekakšni splošni, med seboj tudi ne ravno diferencirani “karakterji”, s svojo čredno pametjo in nestrpnostjo do “drugačnih ” pa očitno na neki posebni način “eksemplaričn i ”, mogoče na slovenski način. •V Jesihovi novi igri ostaja vse, kar je, od začetka do konca retorično, vse eno samo -kot pri Jesihu po pravilu - briljantno neizčrpno poigravanje z besedami in sintagmami, metaforami in slogi, vsemogočimi jezikovnimi klišeji in neologizmi, hitrimi menjavanji govornih položajev in razpoloženj v kolikor mogoče širokem razponu med smešnicami in visoko liričnostjo. Andrej Inkret, Delo LOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE 1 ' ^ 'Boris fA. 'Novak Hiša llart (krstna uprizoritev) ■ m, ■ JA .‘Režiser ■ ‘Dramaturg *"^cenografinjal » 1 ^ Scenografinjalj Skladatelj ^ ‘lektor Oblikovalec luči ^ ‘Korepetitor Opraviti imamo torej z jezikavo, prerimano in z jezikovnimi domislicami na gosto posuto komedijo o smislu in transcendenci, o krvavosti zgodovine in nesmiselnosti nasilja, pa vendar z nečim smešnim - 'Bergson to navaja celo kot primer; nadvse smešno je gledati nekoga, ki se ima za akterja, v resnici pa z iyim kot na vrvici nekdo upravlja. Sn kot komedije so se Niše iz kart režiser Meš Novak in sodelavci tudi lotili; dogajanje je postavljeno v stisnjen prostor, scenografija ('Barbara Matul) je kot nalašč za hitre svetlobne barvne menjave, s privzdignjenim tronom v sredini, na katerem vlada trenutno najvišji v vladajoči barvi, tudi kostumi (Stanka Nauda) omogočajo hitra preoblačenja, ki jih zahteva konvertitska natura podložnikov - ki jo je režija z zasedbo dobro poudarila in naredila iz nje sistem - prinašajo pa tudi nekatere duhovite poudarke. 'Predvsem pa je režija celotno dogajanje nadgradila z opazujočimi osebami in njihovimi reakcijami, s kupom dobrih in nenasilnih domislic. Matej ‘Bogataj, Delo 53leš 'Novak Janez 'Vencelj 'Barbara (Matul Stanka 'Vauda 'Primož Ahačič ; fArko Andrej 'Koležnik kcMiro 'Podjed 'Tomaž Qubenšek jolly Joker Stane 'Potisk ‘Križev as (Miro 'Podjed ‘Križev kralj “Nada 'Božič 'Križeva kraljica 'Bojan 'Umek Križ 10 Simon 'Dobravec Križ 7, Kabelj Jagoda 'Vajt Tikova dama, Karo dama Igor ^UŽek Tikov fant Igor 'Korošec Karo fant (Manca Ogorevc Srčeva dama 'Renato Jenček Srčev fant Novak v domišljeno igrivi in nadčasovno abstraktni stilizaciji uprizarja na odru tako rekoč temeljno pravilo zgodovine sveta in civilizacije, (samo)uničevalno krvavo rihto revolucij in kontrarevolucij, svetovno nazorskih, ideoloških, filozofskih, narodnostnih in vsakršnih drugih posameznikovih in skupinskih družbenih manipulacij in (samo)prevar ter s svojim besednim mojstrstvom dokazuje, da je edino zatočišče svobode in resnice v svetu vsesplošnega kraljestva niča in nereda pravzaprav je ta le v umetnosti in daje kot tako dostopno le njenemu svečeniku - umetniku. Slavko ‘Pezdir, “Novi tednik Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana ^Damir Zlatar ■■ cFrey Tir za Slast na ustih gozdnega demona 'Režiser CMatjaž 'Pograjc Qlasba 'Demolition Qroup, 'Random logic 'Vokalni aranžmaji za skladbi 'Balada in CMesečina ‘Diego 'Barrios 'Ross ‘Komentarji in Scenograf CMatjaž 'Pograjc 'Likovna oprema Štefan (Marflak ‘Kostumograf Alan 'Hranitelj Asistentka kostumografije Aleksandra Šaronjič ‘Dramaturginja Ivica 'Buljan Koreograf 'Branko 'Potočan ‘Lektorica CMateja 'Dermelj - 'Ropoša Zasanjan, poetičen in neizmerno čuten je srčni utrip Tininih očarljivo čudaških vzporednih resničnosti, po katerih se z roko v roki sprehajajo njeni živi in mrtvi junaki; fantastičen, sanjski in resničen je obenem, vznemirljiv tudi, kadar mu zmanjka vsebine, saj zmore slednjo nadomestiti z dramatičnostjo čutov in emocij. "Predstava, ki jo je, skratka, vredno obiskati ter se ob njej nejeverno uščipniti, češ, saj smo še vedno “samo " v teatru, kajne ?! Tetra Togorevc, “Dnevnik Tirza je sprehod po temačnem gozdu človekove psihe. Soočenje vidnega in podzavestnega, tragičnega in anekdotičnega in igralci so središčna točka, na kateri se oba svetova združujeta, demoni pa oživijo. Simona Turlan, Stop "Neda K. 'Bric Tirza Kreuzberg 'Damjana Černe TJeža Kreuzberg 'Niko Qoršic £3lojz Kreuzberg Olga Kacjan 'Vereševa mati tMaruša Qeymayer - Oblak CMarija Snežna Ivan 'Peternelj "Diego "Samos Kpss k.g. golob in golobica CMatej 'Recer Jurij CMarinka Štern Cilka "Dario "Varga 'Vereš Cafe teater Ljubljana | Skozi ‘kukalo ’’ avtorjeve kritične posmehljivosti nam je dano videti dom "Vinko CModerndorfer V' ožef m "Režiser in songi "Vinko CModerndorfer Scenograf Andrej Stražišar Kostumograf !A\an "Hranitelj fMarjja r sodobnega obrtniškega I oziroma podjetniškega f uspešneža, kjer sameva in ______f skuša kar se da s pridom W izkoristiti vzpenjajoč se družinski standard njegova W zelo blebetava in pretirano P vase zaverovana ženska pri V petdesetih CMarija. Z.množico ¥ sodobnih pripomočkov in F tehničnih priprav si skuša ohraniti i in polepšati zdravo telo, s | širokopoteznim najemanjem | (najboljših) profesorjev 1 (francoščine, klavirja...) in ft nekritičnim nakupovanjem ^najrazličnejših knjižnih H pripomočkov od brezštevilnih akviziterjev skuša oplemenititi & duha. 'Komedijski zaplet se E razvije z njenega napačnega ■ prepoznavanja ■ pričakovanega profesorja francoščine v vodovodnem inštalaterju Jožefu, ki je nič hudega sluteč zgrešil naslov pravega naročnika, a tudi iz njegovega napačnega razumevanja dvoumnih namigov naključne gostiteljice, stereotipno prepoznane kot spolno zanemarjane in “sestradane" potrebnice. Kgt se za burko spodobi, se ravno pravi čas vrne nič hudega sluteči potencialni rogonosec - mož. Igrajo Skladatelj in korepetitor fMojmir Sepe Jerica CMrzel tMarija "Bojan "Emeršič Jožef ^latko Šugman "Franček "Ivo (jodnič Sosed "Dragec Jože "Pipan Klavirtransport ud slovenske drame__________________ \ smo realizirali od 15. do 24. \ maja 1997 in v tem času \ organizirali enajst (11) ponovitev desetih (10) ' različnih uprizoritev dramskih besedil slovenskih avtorjev, ki jih je izvedlo deset (10) gledališč oz. izvajalskih skupin. ■Predstave sije ogledalo j skupaj okrog 2.000 / obiskovalcev. / Toudarek festivala je bil na / gledaliških uprizoritvah in ne / na obfestivalskih dogodkih, saj / smo menili, da lahko predvsem / gledališka uprizoritev slovenskega dramskega besedila najbolj afirmativno poudari pomembnost festivala. Tokrat se je prvič od leta 1979 (ko je bila prvič podeljena “‘Nagrada Slavka (jruma" za najboljše slovensko dramsko besedilo preteklega \ leta), žirija odločila, da se ta \ nagrada ne podeli, ker naj bi \ nobeno od evidentiranih \ dramskih besedil ne ustrezalo \ kvaliteti, ki bi opravičevala to \ nagrado. ^al so številne bolezni nekoliko spremenile zastavljeni program, tako da sta odpadli napovedani predstavi lutkovnega gledališča iz “Ljubljane (CMilan Jesih: £vezda in srce) ter Slovenskega komornega gledališča iz “Ljubljane (Fvald “Flisar: “Poslednja nedolžnost), Slovensko mladinsko gledališče pa je namesto napovedane predstave (“Emil “Hrvatin: CMoške fantazije) sodelovalo na festivalu z uprizoritvijo dramskega besedila “Emila Filipčiča: “Veselja dom. S prestavitvijo festivala v mesec maj smo želeli v festival zajeti večje število uprizorjenih domačih dramskih besedil iz tekoče sezone. (jlavno finančno breme festivala nosita vsako leto proračuna CMestne Občine “Kranj in CMinistrstva za kulturo “R. Slovenije; ob tem pa festival / realiziramo zaposleni v / Frešernovem gledališču / “Kranj kot del svoje redne / delovne obveznosti. “Lanski festival sta v pomembnem deležu pomagala realizirati še “Ljubljanska banka, d.d. “Ljubljana kot glavni pokrovitelj ter Fmona CMerkur, trgovina na drobno “Ljubljana kot stalni pokrovitelj. Predstave festivala 97 SNG Drama Maribor 1. Cankar \ "Pohujšanje v dolini Šentfloijanski Slovensko ljudsko gledaušče Ceue gospa poslančeva SNG Drama Ljubljana CM etuijev ples Slovensko stalno gledališče Trst •E. Kobal j Afrika ali na svoji zemlji Primorsko dramsko GLEDALIŠČE NOVA GORICA CM. Zupančič / Čarovnice E. Eilipčič E. Eartljič E. Stampe £mavc Slovensko mladinsko GLEDAUŠČE LJUBLJANA ‘Veselja dom Mestno gledališče Ljubljansko Eolitika, bolezen moja Lutkovno gledališče Maribor ‘Ure kralja CMina KUD France Prešeren 54. Kozman'Koza \ globoko grlo Prešernovo gledaušče Kranj E. Elisar \ Jutri bo lepše ‘Evidentirana besedila za letošnjo “ ‘Nagrado Slavka Qruma CM. Alujevič Qrofica celjska CM. “Kleč -Xanax A. 'Rozman globoko grlo CM. Tomšič Jezus križani T. Trančič Spomenik S. Koranter ‘Prelom tisočletja 'V. Turlančič 'Valentinčič ‘Peščena ura Šifra: Tady CM. ‘Variacija godota Šifra: Tady CM. Ogrnil sem se v tvojo misel S-K. -Dovjak Tri osebe najdejo besedilo