Kako so se liteli cesarju pritožiti štajerski poslauci nemških kmetor pa niso mogli! Deset nemškib konser^ati^nih poslanee7 je po g. Karlonu na87eto7alo, naj deželni zbor štajeraki sedaj ko so no^i poslanei zboro^ati začeli, odpošlje do 87itlega ceaarja pismo (adreao), 7 katerem bi se razložil prežalostni stan dežele, naglasili uzroki in prosilo za pomoč! Liberalcem to ni bilo pra7! Vendar pa, da brž 7 začetku tega ne pokažejo, sprejeli so nasvet g. Karlona in 7 pretres in sestavo pisnia iz7olili odbor 12 mož. No, in 7 leni odbotu, pri katerem so imeli 7ečino 8 glasos, so važno ieč tako dolgo odlagali, da je naposled padla pod klop in ni prišla 7 zbornico, ker je bil zboi- prej sklenjen. Ali ko bi se tudi to ne bilo zgodilo, konservati^ci, 6era7no tukaj od Slo7ence7 podpirani, bi ne bili uicesar opra^ili. Kajti 8 liberalce7 pod vodstvom dr. Rechbauerja bi bilo nas^eto^alo: nobenega pisnia dos^itlegacesarja ne odposlati! Za ta slučaj so pa konser7ati7ci (g. Karlon in knez Alojz Licbtenstein) pa tudi Slo^euci (g. Herman in dr. Doniinkuš) vendarle imeli načrt pisuia do svitlega cesarja že pripravljen in bi štajerski zbor češ nečea prisiljen bil o konservativnem in 8lo7ea8kem načrtu javno vazpra^ljati. Tako bi reč prišla na svitlo, konser7ativui in slovenski poslanci bi dobili priliko svoje pritožbe svetu naznaniti in jib zagovarjati; ljudje bi 7aaj z^edeli, kajti poslanci hočejo in bi lebko 7sak sam sodil, ali imajo pra7 ali ne. Vendar liberalci 80 ae tega bali in zato vse zabranili z tem; da so tako dolgo odlagali, dokler ni bil deželni zbor sklenjeu. Nemaki konservati^ci so p.otem 87oj načrt, ki sta ga g. Karlon in knez Alojz Licbtenatein spisala, objavili 7 nemškib novinah in iz teb po7zamemo za 87oje čestite bralce to, kar sledi. ,,Poslanci nemških kineto^ čestitajo najprrlje S7itlemu cesarju, da je sla^na avstrijsku 7ojska, pri katerej služi muogo Štajerce7, sreeno zaaela Bosno iu Hercego^ino ter Avstrijo z dveuia deželama pomnožila. Zateui želijo, naj bi se modrosti svitlega cesarja brž tudi 7 domačib zadevah po- srečilo obstoječe nepo^oljnosti odpra^iti in ne7arnoatim 7 okom piiti, ki žugajo A^striji z tem, da se je izpelja^a b^aležuo sprejete oktoberske diplome (20. okt. 1860, kder so svitli cesar alo^esno izrekli, da bo zanaprej tudi ljudstvo po poalancih imelo govoriti, kake naj bodo postave in javna uprava ali gosposke) 'izročila liberalcem, katerim se je pomoglo do 7ečine po kri^ih 7olilnih redib. Hudi naaledki niao izostali in jih sedaj neizmerao težko občutimo. Najpoprej so se liberalci lotili 87. katoliške Cerk^e in jo z cerk^enimi posta^ami 1. 1868. in 1. 1874. žalili, jej od jenega božjega ustano^nika podeljene pra^ice 7zeli ali tako skrčili, da se je vernih in zavedeuih katoličaaov polastila velika ne^olja, nemir in iskrena želja, naj bi se 87. Cerk7i nasprotujoče posta^e brž zopet odpra^ile. Ta želja poataja tein bolj opiavičena, ker se tudi 7 zade^ah aole in izreje mladib ljudi piikazujejo vsega obžalovanja vredni nasledki, da se je šola od Cerk^e ločila ali 78aj jeni upli7 tako skrčil, da nič ne zda. Zalostno je, kako se pri šolab in šolskih poslopjih denar zapravlja, mlajina preoblaga in vendar 7 predmetih za vsak dan potrebnib : veduo bolj zaostaja, najbolj žalostna je pa rastoča I ueporednost in razuzdanoat mlajine. Tukaj se mora hitiej ko uioguče pomagati in na pia7 krščansko podlago šolskega poduka in izreje prestopiti. Oktoberska diploma je priznala vseni deželani avstrijakega cesarst^a staroda^ne pra^ice, samu8talnoat in celokupnoat, vsem narodom pa zagotovila enakopravnost. Liberalci pa, ko so prišli do gospodat7a, so posameznim deželam pobrali naj^ažniaih pra^ic in naposled še celo cesarst^o Magjarom na ljubo razklali na d^oje in nam U7edli močno dragi in nesrečni dualizem. Ker so liberalci le nekaterim narodom prijazni, sn drugim neprijazni in krivični, najbolj slovanskini, ki morajo trpeti zaničevanje in kri^ico, kar 7se tem bolj boli, ker so slo^anaki narodi 7 cesarst^u 7 ogromnem šte^ilu, plaeujejo veliko davka in se odlikujejo po neomadeževaai zvestobi in udanosti do 87itlega cesarja in do njego^e preuzviaene bise. Napoaled obračajo nemški poslauci pozornost svitlega cesarja na žalostne gospodarske razmere, 7 kateie nas je liberalno gospodarst^o pabnilo ter žuga kmetski in obrtnijski stan unjčiti na dobiček tistim, ki imajo denar 7 rokah. Število ubožce7 iu siromako7 iu ob enem uezadovoljuih nemaniče7 grozno narašča tako, da se je najhujših socijalnih uesreč bati. Zato prosijo nemški poalanci, naj bi svitli cesar ozili se na 07e nepo^oljnosti in nevarnosti, ki doma pretijo a^strijskemu cesarat^u, naj bi blago^oliii še enkrat na podlagi oktoberake diplome A^strijo urediti, pomiriti in oarečiti z tem, da jeno izpelja^o vzaniejo iz nesrečnib liberalnib rok in jo izročijo može^om. ki bodo zmožni in 7oljni: obraniti edinost in celokupnoat cesarst^a, saniostalnost posameznib dežel ter ja^no pra^o 7 deželni in državui u>tavi urediti na kračanski podlagi". Tako 80 se bteli nemških atajerakib kmetO7 poslanci pritožiti cesarju pa uiso mogli, ker ao jiin liberalui poslanei, ki iraajo 7ečino, to zabtanili. Pribodnjio obja^imo načrt adreac slo^euskib poslance^, g. Heimaua in dr. Dominkuša, če ga 7 roke dobimo!