8 TEMA MESECA NIČELNA TOLERANCA DO KORUPCIJE 6 VELIKI INTERVJU BENO STERN, STROKOVNJAK ZA EVROPSKE RAZPISE 13 AKTUALNO ALJAŽ PRAZNIK, MLADI ŽUPAN OBČINE DOMŽALE glasilo občine domžale 25. maj 2023 | letnik lxiii | številka 5 | izdaja kulturni dom franca bernika domžale | cena 1,09 eur www.kd-domzale.si/glasilo-slamnik.html OBČINA DOMŽALE IN KRAJEVNA SKUPNOST DOB vabita na OSREDNJO OBČINSKO PRIREDITEV OB DNEVU DRŽAVNOSTI v soboto, 25. junija 2023, ob 20. uri pri pomniku v parku pod Močilnikom v Dobu, nato pa v Letnem gledališču Dob Pozdravni nagovor: Marijan Smolnikar, predsednik Sveta KS Dob Slavnostni govor: Borut Ernestl, podžupan Občine Domžale Foto: Jure Gubanc Prvomajska budnica nadaljuje tradicijo v Domžalah Prvomajsko jutro so po številnih mestih v Sloveniji prebudili zvoki budnice, ena od tradicionalnih, tistih najlepših, je odmevala tudi po domžalskih ulicah. P riprave na mednarodni praznik delavcev se običajno začnejo že nekaj dni prej, in sicer s postavitvijo mlajev, na predvečer pa širom po Sloveniji zagorijo kresovi. Seveda je to samo uvod, saj v zgodnjih jutranjih urah sledijo tradicionalne prvomajske budnice, ki jo vsako leto doživimo tudi v Domžalah. Četudi večer prej ljudje, ponekod tudi dolgo v noč, uživajo v druženju ob kresu, pa jih to ne odvrne od tega, da pozdravijo naše godbenike, budničarje, mažoretke in narodne noše, ki so ob jutranjem svitu letos krenili že iz Depale vasi proti centru Domžal. V nekajurnem druženju Godbe Domžale in ostalih društev, ki jih spremljajo na prvomajsko jutro, z našimi občani in občankami, so se ustavili na kar devetih postajah, skupaj pa so prehodili približno sedem kilometrov. V Sloveniji smo sicer praznik dela začeli praznovati v začetku 20. stoletja, kot državni praznik pa je bil uzakonjen leta 1948. Godba Domžale, ki naše kraje bogati že od leta 1884, pa tradicijo prvomajske budnice prenaša iz roda v rod že desetletja. Sicer pa ima tradicija prvomajskih budnic pomembno vlogo pri ohranjanju slovenske kulturne dediščine in povezovanja skupnosti. Predstavlja simbol enotnosti, praznovanja in spoštovanja do dela in delavcev. Kot je ob letošnjem praznovanju povedala tudi županja Renata Kosec, naj bo delo dostojno, pravično, enakopravno in v zadovoljstvo ter karseda izpopolnjujoče. Sicer pa so Domžale mesto glasbe, in kot tako boste tudi v zadnjih dneh maja ter nato še v juniju lahko prisluhnili številnim, raznovrstnim glasbenim dogodkom, ki nas bodo pospremili v poletje. Kaj vse nas čaka, si lahko preberete v tokratnem Slamniku. GLAS MLADIH OKOLJE ŠPORT NAŠA VARNOST Nejc Škofic, glasbenik Sončne elektrarne Matjaž Marinšek, NK Radomlje Medvrstniško nasilje Nejc Škofic je glasbenik, pianist, s katerim si želijo sodelovati številni domači, tudi tuji glasbeni ustvarjalci. Pri 29 letih ima za seboj raznovrstne izkušnje in priznanja, a ob vsem tem ostaja skromen, predvsem pa predan glasbi. Osvaja ne samo glasbene odre, ampak skozi svoje izobraževanje tudi državna in druga priznanja, se povezuje s številnimi glasbenimi imeni, poleg malih in velikih odrov pa smo ga lahko spremljali tudi v filmih in serijah. V zadnjem letu je zanimanje za sončne elektrarne in druge obnovljive vire energije (OVE) vse večje. To lahko pripišemo vedno višjim cenam električne energije in energentov. Trenutno so cene električne energije regulirane z uredbami tako za gospodinjstva kot tudi za male poslovne odjemalce. Posledica vedno večjega zanimanja je tudi vedno večje število sončnih elektrarn na območju občine Domžale. To je seveda pozitiven trend, ki vpliva tudi na zmanjšanje ogljičnega odtisa lokalne skupnosti. 32 Sosedski dvoboj med Radomljami in Domžalami je bil na koncu bistveno več kot to. Pravi derbi, ki je bil odigran ‘na nož’. Izplen je bil za oba vpletana ugoden, Domžale se veselijo uvrstitve v Evropo, Radomlje pa so sezono zaključile s pokrom zmag kot najbolj vroče moštvo pomladi. A cena, ko jo bosta soseda plačala za to? O tem, sanjski pomladi in tekmi, ki jo je še komentator pospremil z besedami ‘naj sosedu crkne krava’ s predsednikom NK Radomlje Matjažem Marinškom. 34 V zadnjem času je aktualna problematika medvrstniško nasilje, ki se dogaja tudi na domžalskem območju. Na policiji apelirajo na vse starše, pa tudi učitelje, pedagoške delavce, športne trenerje in zaposlene v raznih mladinskih organizacijah, ki pri svojem delu prihajajo v stik z otroki in mladostniki, naj bodo pozorni na znake, ki bi lahko nakazovali, da je otrok v šolskem, socialnem ali spletnem okolju žrtev medvrstniškega nasilja, ter primerno 40 ukrepajo.   26 V kulturnem programu bodo sodelovali: Godba Domžale, Mešani pevski zbor Župnije Dob, plesalci Baletne šole Stevens, Citrarska skupina Notice (KD Domžale), gledališki igralec Pavle Ravnohrib, Kulturno društvo Jožef Virk Dob, Folklorno društvo Groblje. Krajevna skupnost Dob in Župnija Dob ob dnevu državnosti vabita k maši za domovino, ki bo potekala 25. junija 2023, ob 19. uri, v župnijski cerkvi v Dobu. ROK ZA ODDAJO Naslednja številka Slamnika izide v četrtek, 29. junija 2023. Rok za oddajo prispevkov je v četrtek, 15. junija 2023, do 12. ure. Pri vsakem prispevku mora biti jasno razvidno, kdo je avtor prispevka, podpis fotografa in komentar k fotografiji. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, zunaj uradnih ur v nabiralniku na stavbi ali na naš e-naslov. V skladu z Odlokom o javnem glasilu Občine Domžale Slamnik nenaročeni prispevki ne bodo honorirani, končno odločitev o objavi prispevkov in njihovi dolžini pa sprejema uredništvo. Za vsa vprašanja smo vam na voljo na e-naslovu: urednistvo.slamnik@gmail.com 2 | slamnik številka 5 | maj 2023 | letnik lxiii aktualno Drage bralke, dragi bralci, v maj smo vstopili s tradicionalno prvomajsko budnico, ki se je letos začela že v Depali vasi, ter z njo počastili praznik dela. Godba Domžale, ki so jo spremljale tudi mažoretke in narodne noše, se je na svoji poti iz Depale vasi sprehodila vse do središča Domžal ter Domžalčanom pričarala pravo praznično vzdušje, ki ga je fotograf ujel tudi za naslovnico Slamnika. V Temi meseca smo se pogovarjali z dr. Robertom Šumijem, predsednikom Komisije za preprečevanje korupcije. Prvega junija bo namreč v Domžalah potekalo brezplačno izobraževalno srečanje z naslovom Občina Domžale z ničelno toleranco do korupcije, na katerega so vabljeni prav vsi Domžalčani, saj smo kot družba s poznavanjem zakonskih obveznosti korak bliže k ničelni toleranci do korupcije. V Velikem intervjuju je naš gost Beno Stern, strokovnjak za evropske razpise, Domžalčan, ki svojo poslovno pot vozi skozi številne zanimive projekte, in človek, skozi katerega izobraževanje je šlo na tisoče zaposlenih v slovenskih projektnih pisarnah za pridobivanje sredstev Evropske unije. Predstavljamo pa vam tudi novega mladega župana Občine Domžale Aljaža Praznika. Skoraj 19-letni Domžalčan, ki zaključuje srednjo šolo ter v jeseni začne s študijem Mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede, bo že konec maja prisluhnil vsem (mladim) Domžalčanom na dogodku Dan za mlade, ki se bo odvijal v parku Martina Krpana. Gre za prodornega Domžalčana, ki ima vizijo, zna kritično pogledati na situacijo in ima predloge, kako narediti korak naprej. Glas mladih v Slamniku je tokrat dobil Nejc Škofic, glasbenik, pianist, s katerim si želijo sodelovati številni tako domači kot tudi tuji glasbeni ustvarjalci. Pri 29 letih ima za seboj raznovrstne izkušnje, priznanja, a ob vsem tem ostaja skromen, predvsem pa predan glasbi. Devetega junija bo na Kongresnem trgu v Ljubljani prejel najvišji umetniški naziv Priznanje pomembnih umetniških del. V svetu športa pa ne moremo prezreti zadnjega sosedskega dvoboja med Radomljami in Domžalami, ki je bil na koncu bistveno več kot to. Pravi derbi, ki je bil odigran ‚na nož‘ – prvim zaradi časti, drugim zaradi evropskega poletja. Izplen je bil za oba vpletana ugoden, a cena, ko jo bosta soseda plačala za to? O tem, sanjski pomladi in tekmi, ki jo je še komentator pospremil z besedami, ‚naj sosedu crkne krava‘, smo se pogovarjali s predsednikom NK Radomlje Matjažem Marinškom. Vabljeni k branju Slamnika. Špela Čarman, odgovorna urednica slamnik@kd- dom zale. si Prvi Domžalski bolšjak, tudi majski uspel Prvomajska budnica se je letos začela že v Depali vasi V nedeljo, 23. aprila 2023, je v Češminovem parku Domžale stekel prvi domžalski bolšjak. Prvega in drugega maja delavci in delavke po vsem svetu obeležujejo praznik dela. razstavljavcev kot obiskovalcev, skrat- Tudi v domžalski občini so ob državka: nad pričakovanji. Naslednjič smo nem prazniku potekala številna traga pripravili 21. maja, vsakič se bomo dicionalna kresovanja in praznovapotrudili privabiti še dodatno vsebino, nja. V jutranjih urah na prvega maja na tem preteklem bolšjaku so se pred- se je od Depale vasi proti središču stavili člani Kluba starodobnih vozil Domžal sprehodila Godba Domžale, Soteska, ki se jim na tem mestu tudi ki vsako leto v sodelovanju z Občino zahvaljujemo za udeležbo.« Domžale pripravi prvomajsko bud­ nico. Srečanja so se udeležili županja mag. Renata Kosec ter podžupana Matej Primožič in Borut Ernestl. V ponedeljek, prvega maja, med 6. in 11. uro, je Godba Domžale ob spremljavi narodnih noš in mažoretk s prvomajsko budnico začela v Depali vasi in pot nadaljevala v smeri proti središču Domžal. Podžupan Matej Primožič, ki je ob priložnosti nastopil tudi v vlogi predvodnika Godbe Domžale, je po srečanju takole zbral vtise: »Letos smo z budnico prvič začeli v Depali vasi – lokalna skupnost in PGD Stob - Depala vas, ki nas že desetletja spremlja z vozili, sta že večkrat prej izrazila željo, da bi začeli že tam. Na poti so se nam Prvi Domžalski bolšjak je postregel s široko paleto starin. priključile še mažoretke in narodne žale, je ob priložnosti povedala: »Že v V nedeljo, 21. maja, pa je med 9. noše, imeli smo devet postaj, prehodipreteklem letu so k nam prihajale po- in 13. uro na istem mestu poteka- li pa smo nekje sedem kilometrov. Dlje bude, da bi razširili sejem starin, ki se la tudi druga izvedba Domžalskega je že odvijal na tržnem prostoru, v pra- bolšjaka. Ponudnikov je že bilo več vi domžalski bolšjak in ga preselili na kot prvikrat, prav tako obiskovalcev, večje prizorišče. Tem predlogom smo ki so lahko izbirali med številnimi prisluhnili, pristopili k delu in pripra- starinami vseh sort. Prisotni so bili vili projekt – lahko rečem, da je bila tudi člani Kluba Vespa Ljubljana. Občina Domžale prva izvedba sejma starin več kot Foto: Rok Majhenič uspešna – zelo dober je bil obisk tako Ta bo potekal vsako tretjo nedeljo v mesecu, ob predhodni prijavi pa bo mogoče rezervirati brezplačno mizo za prodajo starin. Aprila si je bilo mogoče ogledati tudi starodobnike – predstavili so se člani Kluba starodobnih vozil Soteska. Mira Bečan, vodja Službe za turizem Občine Dom- smo se že tradicionalno pomudili pri Kebru, kjer nam je družina Kovač tudi tokrat postregla z golažem, mi pa smo jo pozdravili s Kebrovim maršem. Prvi maj je pravzaprav redka priložnost, ki soseske že v jutranjih urah spravi na ulice in poveže v prazničnem vzdušju – z nageljni in ob odlični domači hrani.« Ob priložnosti je županja mag. Renata Kosec čestitala občankam in občanom: »Dragi občani, drage občanke, okoli prvega maja se srečujemo na kresovanjih in si podarjamo na­ geljne, tako pa obeležujemo praznik dela, ki ga ta dan delavci in delavke praznujejo po vsem svetu. Delo naj bo dostojno, pravično, enakopravno in vam v zadovoljstvo ter karseda izpo­ polnjujoče. Upam, da boste proste dni prijetno izkoristili, se veselili v družbi sodelavcev ali domačih, ki smo jim lahko večkrat hvaležni, da razumejo in potrpežljivo spremljajo našo pre­da­nost delovnim obveznostim. Ob praz­ niku dela vam, spoštovane občanke in občani, izrekam iskrene čestitke.« Občina Domžale Foto: Jure Gubanc Godba Domžale je prvomajsko budnico letos začela že v Depali vasi. Prvomajska budnica je pritegnila pozornost številnih občanov. • Voden ogled z interpretativnimi vodniki • Glasbeno plesna pravljica VILINSKI PLES • Predstavitev domačih društev nedelja, 18. junij 2023 | od 9. do 13. ure Češminov park Vilinski Homec visit domzale sobota, 17. junij, ob 10. uri Zbirno mesto: Gostilna Repanšek Homec, Radomlje SLAMNIK, GLASILO OBČINE DOMŽALE, ISSN 2536-4030, IZHAJA V NAKLADI 14.200 IZVODOV IN GA PREJEMAJO VSA GOSPODINJSTVA BREZPLAČNO. Ustanoviteljica glasila je Občina Domžale. Izdajatelj: Kulturni dom Franca Bernika Domžale, zanj direktor Jure Matičič / Odgovorna urednica: Špela Čarman / E-naslov: urednistvo.slamnik@kd-domzale.si / Trženje oglasnega prostora: Nataša Gliha, 041 654 695, carniola1@siol.net./ Oblikovna zasnova: Mojca Bizjak, Klemen Gabrijelčič / Prelom in priprava za tisk: KREO / Jezikovni pregled: Primož Hieng / Uredništvo: Tina Kušar, tel.: (01) 722 50 50, slamnik@kd-domzale.si, Ljubljanska cesta 61, Domžale / Uradne ure od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure, ob sredah pa tudi od 15. do 17. ure / Tisk: Tiskarsko središče d. o. o., Slovenčeva ulica 19 a, 1000 Ljubljana/ Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja prispevkov. letnik lxiii | maj 2023 | številka 5slamnik | 3 aktualno slamnik@kd- dom zale. si Osrednja občinska proslava ob dnevu upora proti okupatorju Praznik glasbe v Domžalah Združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja občine Domžale in Občina Domžale sta v Domu krajanov v Žejah v četrtek, 27. aprila 2023, priredila slovesnost ob dnevu upora proti okupatorju, državnem prazniku. V sredo, 21. junija 2023, vabljeni v središče Domžal. Na ulici se bodo predstavili številni glasbeniki, ki so se pridružili slovenskemu prazniku glasbe Prireditve so se udeležili tudi mag. Renata Kosec, županja Občine Domžale, podžupan Borut Ernestl, slavnostni govornik dr. Martin Premk, poslanec v Državnem zboru RS, častni občani Občine Domžale ter veterani vojne za Slovenijo. Dogodek so odprli praporščaki krajevnih organizacij Združenja borcev za vrednote NOB iz občine Domžale in okoliških občin ter praporščaki Združenja veteranov vojne za Slovenijo občine Domžale. Uvodoma je prisotne nagovorila dolgoletna predsednica Zveze združenj borcev za vrednote NOB Domžale Marija Majhenič. Zatem je spregovoril slavnostni govornik dr. Martin Premk in ob priložnosti povedal: »Danes praznujemo dan Osvobodilne fronte, ampak to je samo začetek teh spomladanskih praznikov, kmalu bomo praznovali še praznik dela in dan zmage. Vsi ti prazniki so nekako povezani med seboj, povezani z uporom in povezani z Osvobodilno fronto.« Polna dvorana Doma krajanov v Žejah Poleg pesmi Karla Destovnika Kajuha, v lanskem letu smo obeležili stoletnico od njegovega rojstva, je bilo slišati številne, priložnosti primerne skladbe. Vezno besedo je prispevala Draga Jeretina Anžin, na slovesnosti pa so sodelovali Godba Domžale, učenci Osnovne šole Dob pod mentorstvom Mateje Križman Jesenovec, pevka Marjetka Popovski s harmonikarjem Markom Petelinom in harmonikar Dominik Krt. V zaključku slovesnosti je Marija Majhenič podelila srebrno priznanje Zveze združenj borcev za vrednote NOB Domžale Anki Cerar. Občina Domžale Foto: Jure Gubanc Vse o Občini Domžale tudi na mobilni aplikaciji SiON Aplikacija SiON prinaša vse pomembne informacije in obvestila o dogajanju v slovenskih občinah. SiON-domzale-tisk-banner-2.pdf V njej boste odslej našli tudi vse ključne informacije o Občini Domžale – pomembne kontakte občinskih organov in organov občinske uprave ter osrednjih javnih služb, zavodov in ustanov; našli boste na primer tudi povezave do občinske turistične ponudbe, aktualnih razpisov in objav ter drugo. Vabljeni, da si na vaš pametni telefon naložite aplikacijo SiON in spremljate dogodke, javne razpise in druge novosti, o katerih vas bomo obveščali, občasno pa vas bomo povabili tudi k izpolnjevanju ankete – ker nam vaše zadovoljstvo z bivanjem in dogajanjem v domžalski občini ogromno pomeni. Odslej smo torej le klik ali dva stran – vabljeni, da nas poiščete. Nova brezplačna aplikacija je na voljo za vse pametne telefone (iOS, Android in Huawei) in si jo lahko enostavno in hitro namestite na vaš telefon. Občina Domžale C 1 18/05/2023 15:36 S Praznikom glasbe se Slovenija po številnih mestih pridružuje priznani mednarodni iniciativi Fête de la Musique, ki poteka v več kot 120 državah in 400 mestih po vsem svetu. Slovenski Praznik glasbe je kulturni dogodek, usmerjen v promocijo glasbe in njenih ustvarjalcev, promocijo žive glasbe ter vzpostavljanju odnosa tišina – glasba. Je enodnevni festival, na katerem se na zunanjih prizoriščih v mestu predstavijo tako ljubiteljski kot poklicni glasbeniki različnih žanrov. In letos se bo prvič Praznik glasbe odvijal tudi v Domžalah. Sicer pa se Festival Fête de la Musique vsako leto odvija na dan poletnega solsticija, 21. junija, in že od prve edicije leta 1982 izpostavlja pomen raznolikosti glasbene kulture za ohranitev in razvoj lokalnega, regionalnega in svetovnega kulturnega bogastva in tradicij. Organizator dogajanja letošnjega Praznika glasbe v Domžalah je Kulturno društvo Blunout. Vabljeni k uživanju glasbe na domžalskih ulicah v sredo, 21. junija! Občina Domžale in Krajevna skupnost Dob vabita na OSREDNJO OBČINSKO PRIREDITEV OB DNEVU DRŽAVNOSTI v nedeljo, 25. junija 2023, uri ob 20. ob pomniku državnosti v parku pod Močilnikom v Dobu, nato pa v Letnem gledališču Dob. Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Domžale vas vabi v nedeljo, 25. junija 2023, ob 19. uri, na slavnostni dvig slovenske zastave ob pomniku braniteljev slovenske samostojnosti v Slamnikarski park ob Občini Domžale. ROK ZA ODDAJO M Y CM MY CY CMY K Naslednja številka Slamnika izide v četrtek, 29. junija 2023. Rok za oddajo prispevkov je v četrtek, 15. junija 2023, do 12. ure. Za vsa vprašanja smo vam na voljo na e-naslovu: urednistvo.slamnik@gmail.com 4 | slamnik številka 5 | maj 2023 | letnik lxiii iz urada županje slamnik@kd- dom zale. si Zaključni dogodek projekta BeeZoo – Za ohranjanje okolja V petek, 12. maja, ob 13.30 je v domžalskem Češminovem parku potekala zaključna prireditev projekta BeeZoo, ki je stekel aprila 2022. Maj, mesec novih projektov Spoštovane občanke in občani, po tehtnem premisleku in pregledu načrtovane gradnje prizidka zdravstvenega doma sem skupaj z vodstvom doma pripravila predlog za povsem novo investicijo za zagotavljanje potrebnih prostorov za izvajanje primarnega zdravstva. Glavni razlogi za ustavitev v preteklosti načrtovane investicije v centru Domžal so zahtevna gradnja garažne hiše; prometna in hrupna preobremenjenost centra ter nezmožnost združevanja vseh programov doma na enem mestu oziroma nezmožnost nadaljnje širitve v prihodnje. Predlog za o gradnji novega Zdravstvenega doma Domžale v Zaborštu so podprli župani občin soustanoviteljic ter svetnice in svetniki občinskega sveta, ki so bili z informacijo seznanjeni v maju. V maju smo tudi zaključili Strategijo za starejše za obdobje od 2023 do 2028, ki smo jo naslovili Skupaj za lepšo starost. V strategijo je vključeno tudi področje dolgotrajne oskrbe, saj pričakujemo, da bodo sistemske spremembe na državni ravni prinesle spremembe v organizacijah na lokalni ravni. Začele se bodo izvajati aktivnosti za uresničitev ciljev in ukrepov strategije, nad njimi bo bdel tudi Svet za položaj starejših v naši občini. Maj z novim odlokom za naslednje šolsko leto prinaša tudi spremembe na področju štipendiranja. V občini Domžale bodo poleg obstoječih občinskih štipendij, štipendij za dijake in študente, ki se izobražujejo v programih za deficitarne poklice, štipendije lahko prejeli tudi dijaki in študentje, ki se izobražujejo na področju umetnosti, in tisti, ki imajo status vrhunskih športnikov. Med pomembnejšimi predlogi, ki smo jih pripravili in predstavili v maju, je tudi predlog sistema parkiranja z ureditvijo obstoječih parkirišč v mestnem središču. Predlog smo z obširno anketo preverili tudi na terenu. Občanke in občani so podprli predlog za ureditev parkirišč z uvedbo plačljivega parkiranja, saj bodo imeli zato možnost pakiranja v centru. Predlog z dvema parkirnima režimoma so podprli tudi svetnice in svetniki, ki so podali tudi nekaj dopolnitev. Tehtne bomo vključili v končni predlog. Ko bo sistem parkiranja dokončno oblikovan, ga bomo vsem podrobno predstavili. Ne smemo pa pozabiti, da je maj poseben mesec, mesec mladosti. V spodbudo in vzor vsem mladim bova gostitelja osrednjega dogodka v občini, Dneva za mlade, skupaj z Aljažem Praznikom, mladim županom. Skupaj gradimo prostor zadovoljnih ljudi, zato vas vabim tudi na ogled Razstave BeeZOO in Plečnikove razstave, na večerno Kuhno na plac, Slamnikarski sejem in Poletno čarobno mesto. mag. Renata Kosec županja Občine Domžale Eden od osrednjih ciljev projekta je osveščanje vseh generacij o pomenu čebel pri ohranjanju okolja in biotske raznovrstnosti. Prisotne so nagovorili podžupan Občine Domžale Borut Ernestl, vodja Službe za evropske projekte na Občini Domžale Ivan Bogovič in predsednik Čebelarskega društva Domžale Andrej Jus. Borut Ernestl, podžupan Občine Domžale, je na dogodku spregovoril o pomenu skrbi za čebele in prizadevanjih v tej smeri na občinski ravni: »Vesel sem, da smo se po letu dni tega projekta srečali prav tu in da bomo tako uspešno končali velik projekt, jaz pravim, da je to projekt za družbeno odgovorno občino Domžale. Na tem mestu se lepo zahvaljujem vsem deležnikom pri tem projektu, sodelavcem v občinski upravi, Čebelarskemu društvu Domžale, Osnovni šoli Domžale in zasebniku iz Trzina, ki so skupaj izpeljali to čudovito dejanje. Naj povem, da je Občina Domžale čebelarstvo podprla Projekt BeeZOO – Za ohranjanje okolja z rebalansom proračuna – v marcu smo zagotovili dodatna sredstva za sajenje medovitih rastlin v vseh krajevnih skupnostih v občini Domžale, in verjamem, da bomo v jesenskem času v sodelovanju s čebelarji to tudi uspešno izpeljali. Je pa v uvodu napovedovalka lepo povedala: brez čebel ni življenja – verjamem, da se vsi tega prav dobro zavedamo in da bomo to negovali tudi naprej.« Na zaključnem dogodku je uvodoma nastopil Otroški pevski zbor Osnovne šole Domžale, ki ga vodi zborovodkinja Vanessa Večko Pušnik, z lutkami in pravljico Kako je nastala čebela? pa je otroke navdu- šila pripovedovalka Špela Kaplja iz društva Terra Anima, društva za poglobljeno ekologijo. Po zaključku uradnega dela srečanja in slavnostnemu nameščanju panjskih končnic so se zbrani namenili na ogled apiterapevtskega čebelnjaka Čebelarskega društva Domžale, ki se nahaja pri Centralni čistilni napravi Domžale - Kamnik. Dogodek je povezovala Ajda Sokler. Partnerji projekta so Občina Domžale, Čebelarsko društvo Domžale, Osnovna šola Domžale in podjetje BB BIO.Si iz Trzina. Občina Domžale Foto: Aljaž Zupan Že ime projekta nam pove, da gre za čebele in okolje. Čebele so najpomembnejše opra­še– Otrokom smo čebelji svet priblivalke med žuželkami. So ne­umorne žali skozi pravljične predstave. – Spoznali smo, kako lahko bodelavke, ki oprašujejo kar 170.000 vrst cvetočih rastlin. Ena tretjina gat nabor čebeljih pridelkov in čepridelane hrane na svetu zraste na belji pik uporabljamo v apiterapiji. rastlinah, ki jih oprašujejo živali. Od Pod vodstvom apiterapevtke Nike tega za kar 80 odstotkov oprašenih Pengal smo spoznali uporabo medu, rastlin poskrbijo čebele, ki letajo s cvetnega prahu in matičnega mlečcveta na cvet. Mi vsi pa moramo za- ka ter se seznanili s kvalitetami čenje poskrbeti, da bo cvetja in s tem beljega voska, propolisa in čebeljehrane veliko, seveda v zdravem oko- ga strupa. lju. V okviru projekta smo poleg veli– Skupaj z izkušenimi čebelarji ko novega o čebelah izvedeli še mno- smo odkrivali življenje čebel. go več: o medeni kulinariki, medovi– Sprehodili smo se po Domžaltih rastlinah, apiterapiji, biotski ra- ski čebelarski učni poti ob Kamniški znovrstnosti in ohranjanju okolja. Bistrici, kjer ob vsakem letnem času Projekt BeeZOO je rezultat par- narava pripravi edinstveno doživetje tnerskega sodelovanja med Obči- – pravo učilnico na prostem. – Spoznali smo, zakaj je kakovostna prst tako pomembna. Brez prsti in vode ne bi bilo hrane. – Med udeležence druženj smo razdelili 1000 vrečk s semeni medovitih rastlin. Namesto ‘angleške’ trate naj naše vrtove krasijo travniške cvetlice, ki smo jih in jih še bomo sejali ter s tem čebelam in drugim opraČebelarski paviljon v Češminovem parku ševalkam omogočali boljšo pašo. no Domžale, Osnovno šolo Domža– Izpeljali smo dve delavnici Mele, Čebelarskim društvom Domžale dena kulinarika, da bi povečali ozain podjetjem BB BIO.SI, d. o. o., iz Tr- veščenost o pravilnem ter raznovrzina. Glavni namen projekta je skozi stnem uživanju čebeljih pridelkov. ustvarjalna medgeneracijska druže- Čebele nam v hrano namreč prinanja povečati ozaveščenost lokalnega šajo čudovite okuse. Pod vodstvom prebivalstva o pomenu čebel in dru- prof. Marije Arh Ivanšek iz Srednje gih opraševalcev pri ohranjanju oko- gostinske in turistične šole Radovljilja in biotske raznovrstnosti. ca smo se seznanili z osnovnimi zaNaložbo sofinancirata Republika konitostmi uporabe medu v kulinaSlovenija in Evropska unija iz Evrop- riki ter sodelovali pri pripravi deseskega sklada za regionalni razvoj in tih jedi. se izvaja v okviru LAS Za mesto in – Na spletu je zaživel Facebook vas. Projekt je potekal od aprila 2022 profil projekta. do konca maja 2023. Ključna sporočila projekta so: Katere aktivnosti smo izvedli v – Čebele so izrednega pomena za okviru projekta? ohranjanje okolja in biotske raznovr– V Češminovem parku smo za- stnosti in imajo neprecenljivo vlogo sadili medovit vrt, postavili čebelar- pri opraševanju žužkocvetnih rastlin. ski paviljon in leseno skulpturo če– Čebele so vse bolj ogrožene zarabele ter uredili pozno košen cvetoči di onesnaževanja, pretirane uporabe travnik. S slednjim želimo prikaza- fitofarmacevtskih sredstev, podnebti, kako lahko mi vsi s poznejšo ko- nih sprememb, monokultur, intenšnjo trate povečamo biotsko razno- zivne košnje, svetlobnega onesnaževrstnost in zmanjšujemo t. i. zelene vanja in bolezni. puščave. Predstavili smo tudi urba– Del vrtov in parkov pustimo neno čebelarstvo. pokošenih do sredine poletja, del – V okviru več kot 30 ustvarjalnih gredic in cvetlična korita zasejemo poučnih druženj na območju občin in zasadimo z medovitimi rastlinami. Domžale, Trzin, Mengeš in Vodice – Spoznajmo čebele, njihove prismo skupaj z udeleženci pripravljali delke in njihov vpliv na človekovo medene dobrote ter zeliščne priprav- zdravje. ke in naravno kozmetiko iz medoviOb zaključku projekta smo vsi botih rastlin. gatejši za čudovito izkušnjo izme– Naredili smo poučen dokumen- njave znanja. Čebelji vrvež – Beetirano-risani film s čebelico Bibi v ZOO nam je vsem obogatil in polepšal življenje. glavni vlogi. Elena Skok – Ustvarjali smo likovne umetnije Foto: Polona Bitenc na panjskih končnicah. Špela Kaplja iz društva za poglobljeno ekologijo Terra Anima je otrokom povedala pravljico z naslovom Kako je nastala čebela? Fotografska razstava BeeZOO ob zaključku projekta Za Ohranjanje Okolja od 22. maja do 9. junija 2023 Knjižnica Domžale Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska Unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Projekt se izvaja v okviru LAS Za mesto in vas. letnik lxiii | maj 2023 | številka 5slamnik | 5 iz urada županje slamnik@kd- dom zale. si Dragi otroci, drage šolarke, dragi šolarji, starši in skrbniki ter vsi drugi občani in občanke! Obisk razstave ob 30-letnici delovanja Vrtca Dominik Savio Verjamem, da tisti, ki dneve vztrajno in pridno preživljate v šolskih klopeh ali pa v družbi svojih vrtčevskih prijateljev, že nestrpno odštevate do vam posebej ljubega dela leta – poletnih počitnic. Pomembno je, da se zavedamo, da učenje in vestno sprotno delo vselej terjata tudi kvaliteten počitek. Nekateri se boste tako odpravili na morje, morda v hribe, na počitnice k starim staršem ali pa boste izkoristili priložnosti za druženje v okviru dejavnosti, ki vam bodo krajšale dolge poletne dni v domačem kraju – izbira je vaša. Da pa bi bila ta lažja, že več let pred poletjem Služba za turizem Občine Domžale pripravi informativni bilten. V njem so na enem mestu zbrane možnosti za aktivno preživljanje prostega časa v poletnih dneh. Nabor je zares pester in prepričana sem, da bo med pregledovanjem biltena prav vsak naletel na priložnost, ki je ne bo hotel zamuditi. Če popoldneve radi zapolnite s športnimi aktivnostmi, boste zagotovo navdušeni nad vsemi turističnimi tematskimi potmi, ki vas vodijo od ene Županja Občine Domžale mag. Renata Kosec in ravnateljica Vrtca Dominik Savio Živa Koleša do druge priložnosti za bodisi čudovit razgled bodisi zanimivo postojanko – v prvi vrsti pa stran od mestnega vrveža in v zavetje tudi še neodkritih kotičkov naše občine. Vabimo vas, da se nadobudno in z veliko radovedne pozornosti odpravite po homški učni poti, Vilinskem Homcu, Ihanski krožni poti, se pridružite vodenim ogledom po Pravljičnem Šumberku ali pa stopite po sledi domžalske čebelarske dejavnosti, pot gre ob reki Kamniški Bistrici. Vroče poletje lahko preživljate tudi na domžalskem bazenu, se prijetno osvežite ali pa se celo preizkusite v vodnih športih. Starši boste lahko izbirali med ponudbo počitniškega varstva za vaše najmlajše, skupaj z otroki pa se boste lahko hladili v objemu Kamniške Bistrice, se naužili kulinarične ponudbe na domžalskem tržnem prostoru ter zadihali in se prepustili glasbenim gostom ter filmskim in gledališkim poslasticam. Ponovno bo zaživel Kino v parku, ki ga že vrsto let v Češminovem parku prireja Kulturni dom Franca Bernika Domžale. Pestro bo tudi v Poletnem gledali- šču Studenec, številne dogodke v poletnih dneh pa organizira tudi Knji- V ponedeljek, 24. aprila 2023, se je mag. Renata Kosec, žnica Domžale. V središču mesta je županja Občine Domžale, v Knjižnici Domžale med mladimi Domžalčani in Domžaludeležila odprtja razstave ob 30-letnici delovanja čankami posebej priljubljen Center za mlade, v okviru katerega potekajo or- Vrtca Dominik Savio. ganizirane ustvarjalne delavnice in izobraževanja, nikoli pa ne zmanjka pri- Ob priložnosti so otroci skupaj z ravnateljica Živa Kološa. Županja je ložnosti za smeh, veselje in odkrivanje vzgojitelji in vzgojiteljicami pripra- vrtcu in vsem nastopajočim ob okroskupnih radosti, ki povezujejo. Izbira- vili kratek kulturni program, pred- gli obletnici tudi iskreno čestitala. te lahko tudi med več priložnostmi za stavili so svoje delo in ustvarjalnost, taborjenje, pridobite različne veščine prisotne pa je uvodoma pozdravila Foto: Občina Domžale in spoznate nove prijatelje. Resnično se velja spogledati z vsemi možnostmi, obenem pa skrbno prisluhniti svojim željam. In kdo ve – morda boste to poletje v sebi odkrili še doslej neznano, prebudili spretnosti in veščine, ki so se do tega poletja le nakazovale, niso pa še dobile prave priložnosti za veljavo, in nenazadnje: morda boste obogateli za prijateljstva, ki bodo trajala in trajala. Da bi vas tudi to dolgo poletje na vse načine povezalo in okrepilo za jesensko vrnitev v vsakodnevno rutino. mag. Renata Kosec, županja Občine Domžale Otroci iz Vrtca Dominik Savio so pripravili krajši kulturni program. Majski Kuhni na plac V soboto, 6. maja, je na domžalski tržnici od 10. ure dalje potekala prva letošnja Kuhna na plac. le @visitDomza visit_domzale ljal iv ž e r p m o b K je ? e c i n t i č poletne p o osti za otroke Poletne aktivn žale e v občini Dom in mladostnik ale.si z www.visitdom Vabljeni na vodeni ogled z vodniki in jamarji po pravljično-doživljajski poti | sobota 10. junij • ob 10. uri • Češminov park Obiskovalci so si privoščili dobrote lokalnih in drugih gostinskih ponudnikov, teh je bilo kar dvaindvajset, na račun pa so prišli tako ljubitelji burgerjev, gurmani, vegetarijanci, sladkosnedi kot tudi tisti, ki prisegajo na tipične slovenske jedi. Kulinarične poslastice je pospremilo prijetno druženje. V maju je potekala tudi prva letošnja izvedba večerne Kuhne na plac. Kulinarični dogodek je v popoldanskih in večernih urah dodatno poživil tržni prostor in obiskovalcem ponudil lokalne kulinarične specialitete po dostopnih cenah. Za prijetno vzdušje je poskrbel Dixie Shock Band. Naslednja priložnost za druženje bo v petek, 2. junija, od 17. ure dalje. Povabilo k oddaji ponudbe za sodelovanje na Kuhni na plac v letu 2023 najdete na občinski spletni strani med aktualnimi razpisi. Občina Domžale Foto: Jure Gubanc 6 | slamnik številka 5 | maj 2023 | letnik lxiii veliki intervju slamnik@kd- dom zale. si S KONZERVIRANJEM PROJEKTNIH IDEJ DO UČINKOVITEGA ČRPANJA EVROPSKIH SREDSTEV BENO STERN, STROKOVNJAK ZA EVROPSKE RAZPISE Beno Stern je Domžalčan, ki svojo poslovno pot vozi skozi številne zanimive projekte. Ukvarja se s projektnim managementom na projektih, ki so financirani iz evropskih sredstev. Mateja A. Kegel Foto: Iztok Dimic V zadnjih 25 letih je bil v tem močnem mednarodnem okolju vpet v najmanj 37 evropskih projektov, ki običajno trajajo po več let. Je tudi avtor oziroma soavtor dveh priročnikov na temo pridobivanja evropskih sredstev in evropskega projektnega managementa in človek, skozi katerega izobraževanje je šlo tisoče zaposlenih v slovenskih projektnih pisarnah za pridobivanje sredstev Evropske unije. Si strokovnjak s področja učinkovitega pridobivanja nepovratnih sredstev Evropske unije, s poudarkom na učinkovitem pridobivanju, to je danes, kljub mnogo sredstvom, ki so na voljo, še vedno marsikje področje, ki je nerazumljivo – predvsem področje, ki bi ga vsi želeli obvladati, črpati, a do realizacij ne pride. Kaj te je pripeljalo v te vode? Na tem področju delam že več kot 25 let, tudi pred tem sem sem in tja naredil kakšen projekt za katero od ministrstev v Sloveniji, a nič mednarodnega. Leta 1997 pa sem dobil povabilo organizacije iz Avstrije, če bi sodeloval pri njihovem projektu kot interni evalvator pri izvajanju monitoringa kakovosti in poteka projekta. Šlo je za res velik tehnološki projekt, kjer sem v obdobju dveh let sodeloval s top univerzami in podjetji, kot sta Hewlett Packard, Motorola in podobno. Spoznal sem, kako je z učinkovito uporabo evropskih sredstev možno spremeniti marsikaj. Eden prvih projektov, ki smo ga takrat razvijali, je bilo digitalno podpisovanje elektronskih dokumentov, ki je bil hkrati eden prvih tovrstnih projektov v Evropi. Skozi ta prvi projekt sem videl, da bi lahko na tem področju razvil ekspertizo, kompetence. Sem ekonomist in sem seveda poznal projektni management, a sem se skozi projekt vseeno moral priučiti evalvacije, tehnik vrednotenja in spremljanja kakovosti, monitoringa projekta, tudi komunikacije, za kar sem naštudiral ogromno literature. Ugotovil sem, da je možno razvijati kompetence na tem področju in da se evropska sredstva lahko uporabijo za razvoj česarkoli. Četudi sam nisem pripadnik državnega intervencionizma, nimam rad poseganja države v gospodarstvo, razen, ko je to res nujno (katastrofe, vojne …), menim tudi, da so subvencije na način, kot se uporabljajo danes, slabe, saj podjetja, ki se na trgu ne znajdejo in ne delujejo konkurenčno, ne bi smela biti na trgu, pa sem v tovrstnih sredstvih za zagon projektov, ki so pomembni za Sebe sem vedno videl kot administratorja v projektih, kot projektnega managerja, želel sem se fokusirati na to, da razvijam svoje kompetence v projektnem managementu, projektnih financah, administraciji, ne pa da se poglabljam v projekte vsebinsko. človeštvo in podobno, vseeno videl priložnost. Kako ti je uspelo tako hitro prehajati iz enega v drugega in vse do 37 projektov? Skozi prvi projekt sem bil vabljen potem tudi v druge projekte kot dober partner, ker to se v evropskih projektih dogaja – če si ti odličen partner, te vabijo v nadaljevalne projekte. Skozi to sem razvil različne kompetence koordinatorja, internega evalvatorja in vse druge kompetence, ki so potrebne. Sebe sem vedno videl kot administratorja v projektih, kot projektnega managerja, želel sem se fokusirati na to, da razvijam svoje kompetence v projektnem managementu, projektnih financah, administraciji, ne pa da se poglabljam v projekte vsebinsko. Če sem želel pokrivati široko področje prijavljanja in vodenja evropskih projektov, sem se moral odločiti, da se ne bom fokusiral na eno temo, ampak se moram seznaniti s širokim področjem črpanja sredstev. Zato sem postal projek- tni manager, ki je sposoben prijavljanja in vodenja projektov na vseh področjih. Ko sem razvil svoje kompetence, pa sem začel to poučevati tudi druge. Sam se namreč, znotraj svojega podjetja, že od leta 1991 ukvarjam z izobraževanjem odraslih, predvsem smo usposabljali trgovce in poslovodje na področju komunikacije, pravilne prodaje in podobno v trgovini in turizmu. Okoli leta 2000 sem se začel ukvarjati z e-učenjem, kjer sem zaznal, da je potreben razvoj gradiva, začel sem se tudi sam prijavljati na razpise, bil uspešen in skozi to je do danes zraslo približno 37 projektov, v katerih sem sodeloval v teh 25 letih. Gre za večletne projekte na področju izobraževanja, usposabljanja, tehnološkega razvoja, digitalizacije v kmetijstvu je bilo nekaj projektov, socialnega razvoja, najrazličnejša področja. Skozi to obdobje sem v prvih 10 letih predvsem pripravljal projekte, jih vodil in delal za stranke, nato pa sem videl, da je treba vzpostaviti kontinuiteto v smislu, ker projekt, ki ga prijaviš, ni nujno, da bo sprejet. Kako ustvariti uspešno prijavo projekta na razpis? Lahko je projekt kakovosten, odličen, a se v Evropi prijavlja vedno več odličnih projektov, zato je treba ali izstopati ali imeti malo sreče. Zato sem razmišljal in razvijal sistem, ki bo zagotavljal podjetjem in organizacijam trajno črpanje sredstev za razvoj različnih stvari, ki jih imajo na različnih področjih v podjetju. Ali gre za konkretno dejavnost, ki jo opravljajo, ali pa vse podporne aktivnosti, kadrovsko, finančno, socialno … vsa področja, ki jih neka organizacija ima. Ugotovil sem, da je to možno samo na način, da se vzpostavi projektna pisarna, v malih podjetjih je lahko to samo en človek, v večjih pa tudi do deset in več ljudi. Gre za koncept trajnega črpanja skozi organizirano projektno pisarno, temelječo na mojem konceptu konzerviranja projektnih idej, ki zaposluje izobražene ljudi v smislu, da so usposobljeni, ne glede na izobrazbo, na tem področju, da so motivirani, željni napredka in niso konfliktni. To so ključne značilnosti ljudi, ki tvorijo ekipo in dihajo z okoljem, s podjetjem. Oni so projektni managerji, so projektni administratorji, a ne v slabšalnem smislu, gre za administratorje, ki obvladajo tako administrativni kot finančni del priprave in vodenja projekta, se pa ne dotikajo vsebinskega dela. Tovrstne skupine so zadolžene za to, če recimo podjetje razvija toplotne črpalke, da se sprašujejo, kaj je problem v tej dejavnosti, kje je manko, kje so prepreke, kako zagotoviti ljudem boljši način ogrevanja, skratka, najti mora probleme, ki jih želijo preseči in omogočiti napredek na tem področju. Ta sistem projektne pisarne sem prvič uvedel leta 2004 v Mestni občini Velenje. Pokazalo se je za izjemno uspešen način. Nekatere občine so se odločile uvesti moj koncept projektne pisarne, druge pa so pristop enostavno kopirale. V Sloveniji imamo danes kar lepo število projektnih pisarn, kajne? Sigurno je več kot 300 pripravljavcev dokumentacije in podjetij, ki se ukvarjajo s pisanjem projektov, če pa bi vzeli v obzir 212 slovenskih občin in še kup podjetij, je projektnih pisarn zagotovo več kot 500. Pri mojem konceptu projektne pisarne gre za to, da želim preseči ta preveč po- enostavljen pristop najemanja zunanjih izvajalcev in pripravljavcev projektov. Zunanji izvajalci se v večini ne poistovetijo z organizacijo, za katero prijavljajo projekt in ne dihajo z njo, zanje je priprava projekta samo realizacija posla, za organizacijo (npr. občino) pa reševanje resničnega problema. Tukaj prihaja do velike emocionalne razlike med organizacijo in zunanjim izvajalcem. Rad imam namreč trajnost in ta se dogaja samo, če imaš interno usposobljene ljudi, ki poznajo tvoje poslovanje, živijo s tem in lahko s strokovnjaki znotraj organizacije redno in permanentno konzervirajo ideje. Leta 2004 sem namreč uvedel koncept konzerviranja projektnih idej, ki je unikaten. Pomeni pa pripravo projektnih idej na zalogo, kar pomeni, da se projektna pisarna permanentno ukvarja z vprašanji, kjer so problemi, pregleduje evropske politike in išče rešitve. Tako imajo že takoj na začetku, ko idejo tvorijo, to skladno z evropskimi usmeritvami. Ena zadnjih občin s katero sem sodeloval in je uvedla tak pristop, je občina Črnomelj, kjer smo v dveh letih prenovili projektno pisarno s prijaznimi in strokovnimi, odličnimi ljudmi. V veliko občinah sem delal in nekatere so sprejele ta koncept ter uspele, nekatere niso in delajo še naprej sporadično, kar pomeni, da čakajo na razpise in se potem prijavljajo. A to ni dovolj, treba je konzervirati projektne ideje, vnaprej vsebinsko, časovno in finančno pripraviti projektne ideje, jih umestiti v NRP občine in načrtovati sofinanciranje lastnih deležev iz občinskega proračuna, saj le tak pristop zagotavlja kontinuiteto in trajno ter učinkovito črpanje sredstev. To velja tako za profitne kot neprofitne organizacije. V 20 letih biti na 37 večletnih projektih zahteva tudi osebno zelo dober management. Kako to doseči, delati na toliko različnih področjih hkrati in učinkovito? To pomeni imeti dobre sodelavce, kar je izredno pomembno. Rad imam odlične sodelavce, ki jim lahko zaupam in jim delegiram naloge. V podjetju sem imel vedno odlične sodelavce, na katere sem se lahko zanesel in so lahko izvajali svoje naloge. Kar se pa mene tiče, pa verjamem, da ko obvladaš sebe, lahko obvladaš tudi druge ljudi. Skozi samodisciplino sem prišel do reda, to pomeni, da imaš urejen koledar, neguješ higieno sestankov, terminov, si točen, natančen, vse te kvalitete moraš pridobiti in tudi sam pri ljudeh spoštujem, da niso površni. Sovražim površnost in to je v evropskih projektih rak rana. Kaj pa čezmejno črpanje evropskih sredstev, sodelovanje in da naredimo nekaj s prijateljskimi organizacijami tudi iz drugih držav. Kako poiskati prave partnerje? letnik lxiii | maj 2023 | številka 5slamnik | 7 veliki intervju slamnik@kd- dom zale. si Ali se lahko neka organizacija, tem na najrazličnejše druge funkciki še nima izkušenj na tem je. Konkretno: rečejo, da je treba pripodročju sama loti in uspešno praviti kanalizacijo, in ob tem razmičrpa evropska sredstva za recimo šljajo samo o investicijskem projekkakšen manjši projekt ali nujno tu. Seveda pa obstaja še več drugi tipotrebuje pomoč strokovnjakov? pov projektov, v katerih lahko sodeluje občina. Če neko podjetje razviZunanji izvajalci za pripravo proja robota za čiščenje in popravljanje jektov EU so velikokrat nepotrebkanalizacijskih jaškov, bi bila lahko ni. Saj razumem, da podjetja pogosto razmišljajo ‘le čevlje sodi naj ko- občina Domžale pilotni partner, ki bi pitar’, da zato potrebuje nekega eks- dobila robota v kanalizacijo. Obstaja namreč vsaj osem temeljnih tipov perta, kar je sicer v redu, a so danes projektov, ki jih EU financira. Občidokumentacije tako poenostavljene ne pa se največkrat zavedajo samo in logične, da je vse veliko bolj preprvega, investicijskega tipa. Mogoče prosto. Res je, da so bile kdaj, predvsem v Sloveniji, dokumentacije do- se zavedajo tudi implementacijskega tipa, kjer se implementira neke sti nerazumljive, a danes je že velistandarde, nekaj, kar je že tisočkrat ko drugače, dela se na debirokrativideno. Tretja stvar, za katero pogozaciji procesov, zato podjetja potrebujejo vedno manj pomoči zunanjih sto menijo, da ne morejo sodelovati, so razvojno-raziskovalni in inovasvetovalcev. Seveda bodo podjetja, cijski projekti, ki jih izvajajo industriki se ukvarjajo recimo z razvojem, ja, podjetja, univerze. Občine lahko potrebovala nekaj zunanje pomosodelujejo v številnih razvojnih proči ali nasvete, je pa največkrat to pri investicijskih projektih, kjer je treba jektih, a motivacija ne sme biti denar, pripraviti poslovne, trženjske načrte, ampak produkti, različne storitve, ki gradbena dovoljenja, pripravljati in- jih dobi občina. Recimo, lahko nekdo v Evropi razvija nov sistem ulične vesticijske elaborate, za kar je logičrazsvetljave in zakaj ne bi bila občino, da so potrebni zunanji strokovna Domžale partner v tovrstnem pronjaki. Sami razpisi pa so res vedno jektu, da se pri nas testira in postabolj kakovostno pripravljeni, strukvi takšno razsvetljavo? To se permaturirani in logični, opremljeni z venentno razvija. Se mora pa znati obdno boljšimi navodili za prijavo. čina predstaviti takšnim potencialZa občino Domžale smo v nim partnerjem in naloga projektne preteklosti pogosto slišali, pa tudi ekipe je, da to izvaja. En del poti je Si tudi član svetovalnega številke so kazale, da smo bili prijava lastnih projektov, drugi del te odbora avstrijske nacionalne med slabšimi v črpanju evropskih poti pa je, da sodeluješ kot partner s organizacije AED (Agency for sredstev. Kaj prinaša nova svojimi kompetencami, česar pa obEconomic Cooperation and perspektiva in katere projekte za čine v veliki meri ne poznajo. In obDevelopment), kjer je tvoja Domžale vidiš kot potencialne za čine imajo kompetence na vseh poprimarna naloga spodbujanje črpanje EU sredstev? dročjih dejavnosti, odlične so na pomeddržavnega projektnega dročju sociale, izobraževanja, saj če Za Domžale sem bil pobudnik vzposodelovanja med Slovenijo in imajo zaposlene prave ljudi, potem stavitve projektne pisarne, a zaradi Avstrijo. Kako učinkoviti smo pri imamo tudi kompetence in znanja, organizacijskih in kadrovskih težav tem povezovanju? potem kompetence na področju koprojektna pisarna oziroma služba Moram reči, da sem od začetka maja munale, energetike, mobilnosti, poza evropske projekte še ni zaživela v nudijo lahko strokovnjake za sodezelo pozitivno presenečen. Z Avstrisvoji celotni načrtovani obliki. Načrjo delam namreč že vrsto let projektovali smo vzpostavitev projektne pi- lovanje v projektih. Ključno pa je, da tno in zdaj to sodelovanje še pospeko si enkrat v takšnem projektu in tesarne ter že opisanega organiziranešujem kot član svetovalnega odbora stiraš produkt ali robota ali razsvega procesa priprave projektov, uspotljavo, to ostane v tvoji občini, nihAED, ki je avstrijska nacionalna orga- sabljanja zaposlenih in uspešnenizacija, ustanovljena s strani avstrij- ga prijavljanja ter vodenja evropskih če ti tega ne bo demontiral. Še poske vlade in katere naloga so medprojektov. Služba za evropske projek- membnejše od tega pa so nova, trajdržavni, predvsem reformni projekna partnerstva in izjemna motivacija te se trenutno reformira, in upamo ti. Ob nastopu nove vlade sem se naljudi, saj ko vidijo, kaj vse je mogoče lahko, da bo predstavljen koncept v menil preveriti motivacijo za meddrnarediti, se od tega ne odtegnejo več prihodnje uspešno vzpostavila. Ker žavne reformne projekte tudi na sloin gredo na vse možne projekte, saj smo v času vzpostavitve službe za venski strani ter prispevati k nekatese vidijo spremembe v okolju. evropske projekte k sodelovanju in rim perečim in potrebnim reformam, usposabljanju na področju priprave Če se vrnem na tipe projektov, ki jih zasleduje naša vlada. Pred tem so potem tukaj še pilotni in projektov povabili tudi zunanje nesem namreč vrsto let delal v Sloveprofitne organizacije, katerih ustano- demonstracijski, pa izobraževanje niji z avstrijsko gospodarsko zborniter usposabljanje, mobilnost in goviteljica je občina, je bilo kar nekaj co, s katero sodelujem že od leta 1991. teh organizacij uspešnih pri svojih stovanje, mreženje in ozaveščanje. Njihovo predstavništvo, predstavniprijavljenih projektih. To so bile reGlede na to, da si Domžalčan, štvo avstrijskega gospodarstva v Slo- cimo nekatere osnovne šole, srednja ali se v kratkem obeta prijava veniji, Advantage Austria, je v svojih šola, Center za mlade in druge. Bi si kakšnega konkretnega projekta naporih povezovanja avstrijskega in pa želel, da bi Domžale to projektno slovenskega gospodarstva zelo učin- pisarno vzele resno, saj Domžale lah- za Domžale? kovito. Veliko tujih investicij v Sloko postanejo vzor. Naša občina je na- Seveda! Pripravljamo projekt na venijo prihaja prav iz Avstrije in Admreč tako mala in tako pregledna, da razpis čezmejnega sodelovanja Slovantage Austria je pomemben fakvenija – Hrvaška na področju turizse da obvladovati procese in se potor spodbujanja sodelovanja na pogovarjati z ljudmi. Nismo multinacio- ma in kulture, kjer želimo vzpostadročju gospodarstva. Za razliko od te nalka, kjer ne veš, kdo kaj dela, zato viti trajnostni turistični produkt in je organizacija AED usmerjena predstoritve v Domžalah. Razvili bomo bi projektna pisarna lahko skupaj s vsem v sodelovanje in pomoč v javturistično-kulturni produkt skutemi strokovnjaki konzervirala pronem sektorju na nivoju ministrstev in jektne ideje, delala permanentno na paj s partnerji iz Hrvaške, en del njihovih agencij ter izvajanja reforbo kulturni, en del pa bo festivalproblemih v Domžalah in iskala remnih projektov, ki jih države načrtuska dejavnost, povezana z enim od šitve, pripravljala ideje na zalogo in jejo. Na posluh in odličen odziv sem domžalskih adutov, Kulturnim druiskala vire sredstev za financiranje. štvom Blunout, ki je eden od mednaletel tako na Ministrstvu za digiTeh virov je ogromno, kar je pred netalno preobrazbo kot najbolj sveže narodnih nosilcev prepoznavnosti kaj tedni poudaril tudi minister, ki je na Ministrstvu za gospodarstvo, turi- obiskal Domžale. Konkretno, Domža- Domžal. Gre za projekt HAY!, kjer že zem in šport. le bi lahko letno pridobile vsaj pet do ime samo pove, da govorimo o naši desetkratnik vloženih stroškov v pro- zgodovinsko-kulturni dediščini slaKaj pa manjši projekti Slovenijamnikarstvu, ki ga bomo zelo konjektno pisarno iz naslova evropskih Avstrija in ostala čezmejna kretno, skozi atraktivne projekte, sredstev. sodelovanja? dogodke in produkte povezali tako Na katerih področjih recimo? s turizmom kot glasbeno kulturo. To pa je program, ki je vedno popolnoma izkoriščen, dejansko so Na najrazličnejših področjih. Prav Kako pa si napolniš svoje čezmejni projekti uspešni in zelo to je najbolj hecno, da se občine pobaterije v prostem času za vse te dobro funkcionirajo. Pri tovrstnih gosto ne zavedajo, kako zelo zaželeprojektih lahko sodelujejo vse orne so kot partnerji v projektih in zato velike projekte in razvoj idej? Imam svoj band Cadó, saj mi glasganizacije, profitne in neprofitne v se osredotočajo samo na komunalba predstavlja mentalno ravnotežje, obmejnih območjih in osrednjeslone storitve in zagotavljanje socialmedtem ko mi šport predstavlja fivenska regija, ki lahko sodeluje z nih transferjev, skrb za šole in zdrazično ravnotežje. ❒ vsemi, razen z Madžarsko. vstvene domove, pozabljajo pa ob Najboljši partnerji se običajno najdejo med partnerji, s katerimi že sodelujemo, s katerimi že imamo navezane stike. Običajno ti partnerji prihajajo iz neke vrednostne verige, saj zanje veš, da jim lahko zaupaš in zgradiš z njimi dober projekt, veš, da ne bo težav. To je optimum, ki pa ga običajno ni. Ker pa v svoji vrednostni verigi za evropske projekte običajno ne najdemo tega, kar bi potrebovali, nam Evropska unija ravno skozi tvorjenje konzorcijev omogoča, da pridemo do najboljših produktov in storitev, ki so možne na svetu. Izredno pomembna je sama ideja, in četudi smo mikro, malo podjetje in imamo idejo, nimamo pa resursov (predvsem kadrovskih in finančnih, materialnih), bi lahko to idejo realizirali. Ravno tu nam Evropa skozi tvorjenje konzorcijev omogoča, da lahko najamemo najboljšo univerzo, industrijo, ki bo naredila najboljše raziskave, razvila najboljše produkte in jo kot partnerja pripeljemo v konzorcij. Vse te partnerje najdemo skozi baze podatkov. Obstaja jih več, a sam običajno uporabljam dve, ena je Funding and Tenders v Bruslju, druga pa je Keep.eu za področje evropskega teritorialnega sodelovanja, pa tudi prek družbenih omrežij obstajajo različne skupine. Imam pa tudi sistem neposrednega kontaktiranja partnerjev. JUNIJ 2023 KINO SPORED MALA MORSKA DEKLICA na sporedu junija družinski muzikal / The Little Mermaid / režija: Rob Marshall / scenarij: David Magee, David Magee, Rob Marshall, John DeLuca, po zgodbi Hansa Christiana Andersena / igrajo: Halle Bailey, Jonah HauerKing, Melissa McCarthy, Javier Bardem / 2023, ZDA / distribucija: Blitz / 135’ / podnapisi, 7+ Najmlajša in najbolj kljubovalna od hčera kralja Tritona, Ariel, hrepeni po tem, da bi izvedela več o svetu na drugi strani morja. Med potovanjem nad gladino, se zaljubi v princa Erica. Medtem ko je morskim deklicam prepovedano komunicirati z ljudmi, mora Ariel slediti svojemu srcu. Z zlobno čarovnico Ursulo sklene dogovor, ki ji da priložnost, da izkusi življenje na kopnem, a na koncu postavi v nevarnost svoje življenje in očetovo krono. DVANAJSTEGA PONOČI 5.|13.|21.|27. junij kriminalna drama / La nuit du 12 / režija: Dominik Moll / scenarij: Gilles Marchand, Dominik Moll po romanu Pauline Guéna 18.3, Une année à la PJ / igrajo: Bastien Bouillon, Bouli Lanners, Anouk Grinberg, Théo Cholbi, Johann Dionnet, Thibault Evrard, Julien Frison, Paul Jeanson, Mouna Soualem, Pauline Serieys / 2022, Francija, Belgija / distribucija: Fivia / 115’ Vsak policijski preiskovalec prej ali slej naleti na primer, ki se ga dotakne bolj kot drugi, se iz skrivnostnega razloga zarije vanj kot trska in mu ne da več miru. Za Yohana je to Clarin umor. Zaslišanja si sledijo, osumljencev ne manjka, Yohana pa vse bolj razjedajo dvomi. Gotovo je le eno: zločin se je zgodil dvanajstega ponoči. Dvanajstega ponoči je svojevrsten detektivski triler, v katerem se zrcalijo razklana sodobna družba ter skrhani odnosi med moškimi in ženskami. Film je slavil na letošnji podelitvi cezarjev, kjer je osvojil kar šest kipcev, tudi za najboljši celovečerec. POLETJE 91’ 20.|26. junij dokumentarni film / režija: Žiga Virc / scenarij: Iza Strehar, Žiga Virc / 2021, Slovenija / distribucija: Studio Virc / 72’ Arhivski dokumentarec Žige Virca (Houston, imamo problem!) prinaša nov in neobremenjen vpogled v vsakdanjik prebivalcev Slovenije na križišču zgodovine. Film, nastal s pomočjo obsežne akcije, v kateri so ljudi povabili, naj jim pošljejo svoje domače posnetke, postavi gledalca v avdiovizualni časovni stroj in ga ponese v kaotično obdobje pred in med osamosvojitvijo Republike Slovenije ter po njej. SVETI PAJEK 22.|25.|27. junij kriminalna drama / Holy Spider / režija: Ali Abbasi / scenarij: Ali Abbasi, Afshin Kamran Bahrami / igrajo: Zar Amir Ebrahimi, Mehdi Bajestani, Arash Ashtiani, Forouzan Jamshidnejad, Alice Rahimi, Sara Fazilat, Sina Parvaneh / 2022, Danska, Švedska, Nemčija, Francija / distribucija: Fivia / 118’ Mašhad, duhovna prestolnica Irana. Po mračnih stranskih ulicah se na motorju vozi moški in išče prostitutke. Zvabi jih k sebi domov, zadavi z njihovo naglavno ruto, nato pa medije obvesti, kam je odvrgel truplo. Said Hanei, zgleden državljan in vzoren družinski oče, verjame, da z uboji »moralno pokvarjenih žensk« le izpolnjuje svojo versko dolžnost in čisti ulice »svetega mesta«. Medtem ko število žrtev narašča, v Mašhad pripotuje novinarka Rahimi, da bi raziskala, zakaj policiji še ni uspelo prijeti zločinca … MESTNI KINO DOMŽALE Ljubljanska 61, 1230 Domžale T 01 722 50 50 blagajna@kd-domzale.si www.kd-domzale.si 8 | slamnik številka 5 | maj 2023 | letnik lxiii tema meseca OBČINA DOMŽALE Z NIČELNO TOLERANCO DO KORUPCIJE Občina Domžale se je odločila za tesnejše sodelovanje s Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK), saj želi vzpostaviti občino z ničelno toleranco do korupcije. O tem koraku, ki je dobra popotnica v smeri krepitve družbenih vrednot, ter o korupciji, njenem preprečevanju, ozaveščanju in krepitvi integritete, smo se pogovarjali z dr. Robertom Šumijem, predsednikom KPK. imam. Se pravi, v omenjenem primeru, kakšen zgled dajejo vzgojiteljice otrokom,« je s primerom ponazoril dr. Šumi. Miha Ulčar Foto: KPK Tek na dolge proge Velikokrat se za primere dobrih praks izpostavlja skandinavske države. Dr. Šumi pravi, da je v Skandinaviji tako, da če nek politik laže ali je naredil kaj koruptivnega in mu to dokažejo, se nato sam umakne. Pri nas pa se v takšnih primerih posamezniki držijo pozicij, ob tem pa ga ostali še branijo: »Skandinavci se čudijo, da moramo imeti zakone in institucije, ki obravnavajo takšna dejanja, tam pa jih ne potrebujejo. To pa je zato, ker se tam preprečevanja korupcije z zgledom učijo že od malega, mi pa smo s tem šele začeli. Ker je to tek na dolge proge, bomo na njihovi ravni čez tri, štiri generacije. Pri tem je zelo pomembno, da so ljudje na političnih funkcijah za zgled s svojim ravnanjem in delovanjem in da si okoli sebe postavijo ljudi z integriteto.« N ova domžalska županja mag. Renata Kosec želi politiko in delovanje graditi na odprtem in transparentnem delovanju na vsakem koraku – tako občine kot javnih zavodov in organizacij – ter na ta način preprečevati zlorabo pooblastil v osebno korist. V ta namen bo v četrtek, 1. junija 2023, v sodelovanju s KPK v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale organizirala izobraževalno srečanje z naslovom Občina Domžale z ničelno toleranco do korupcije, ki je namenjeno ozaveščanju o pomenu preprečevanja korupcije, spoštovanju zakonskih določb ter vzpostavitvi odgovornosti in integritete posameznika in institucij za nadaljnji razvoj občine Domžale. Na dogodek so vabljeni občinski svetniki, člani organov občine, občinski uslužbenci, zaposleni ter člani svetov javnih zavodov in javnih podjetij. Skratka vsi, ki so aktivno vpeti v delovanje v lokalni skupnosti. Gre za izobraževanje, ki je poleg transparentnega delovanja nujno za preprečevanje korupcije in krepitev integritete. Korupcija je v vsaki družbi prisotna od nekdaj in je izjemno slaba Nekateri korupcijo primerjajo z najtežjimi oblikami anomalij. Po najbolj enostavni razlagi je korupcija zloraba položaja za pridobitev zasebne koristi. Po zakonski definiciji (Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije – ZIntPK) pa gre pri korupciji za vsako kršitev dolžnega ravnanja uradnih in odgovornih oseb v javnem ali zasebnem sektorju, kot tudi za ravnanje ljudi, ki so pobudniki kršitev, ali ljudi, ki se s kršitvijo lahko okoristijo zaradi neposredno ali posredno obljubljene, ponujene ali dane oziroma zahtevane, sprejete ali pričakovane koristi zase ali za drugega. Korupcija negativno vpliva na kakovost življenja Dejstvo je, da korupcija negativno vpliva na kakovost življenja, saj pri tem javni denar odteka v zasebne žepe, zaradi česar ga je manj namenjenega za javno dobro (socialo, šolstvo, zdravstvo, infrastrukturo …). Zaradi tega je življenje dražje, nižje so plače, pokojnine, slabša je socialna varnost … Več kot je revščine v neki družbi, več je prisotne korupcije. Bolj kot je v neki državi šibka pravna varnost, več je korupcije. Kjer je večja pravna varnost, je manj korupcije. Korupcije se ne da izkoreniniti, se jo pa lahko učinko- vito omejuje. To pa na ta način, da se krepi integriteta, da ljudje, ki so na položajih, ne zapadejo v nečedne zgodbe. Indeks zaznave korupcije (CPI) je bil lani v Sloveniji najslabši v zgodovini prenovo Resolucije o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji (Resolucija), ki jo v sodelovanju z osta­limi deležniki pripravlja naša Komi­ sija, želimo nasloviti in doseči družbe­no politični konsenz med nami, vla­ do, državnim zborom, ministrstvi, os­talimi nadzornimi institucijami, ne­ vlad­nimi organizacijami, mediji … Če bo jeseni, ko se bo sprejemala Resolucija, ta konsenz prisoten, potem je to znanilec dobrega, če ga pa ne bo, bo pa še slabše. Na tej lestvici (CPI) sta za nami samo še Romunija in Bolgarija,« je pojasnil dr. Šu­mi in se ob tem vprašal, če je to odraz naše kulture in če je tako niz­ka ocena lahko spodbuda za naprej: »Mis­lim, da je lahko. Seveda ne za vse, ker so nekateri s takšnim sta­njem zadovoljni. Si pa mi kot druž­ba zaslužimo več, da smo v družbi naj­boljših. Če je uspelo Estoniji, zakaj ne bi nam. Tudi oni izvirajo iz so­cia­lističnega sistema.« Po ugotovitvah nevladne mednarodne organizacije Transparency International je Slovenija v lanskem letu na CPI ponovno nazadovala. In sicer je lani nazadovala za eno točko in se s 56 točkami uvrstila na enako mesto kot Italija, Gruzija in Češka, CPI pa je najslabši v zgodovini. Dr. Robert Šumi, predsednik KPK, nam je povedal, da na KPK menijo, da je ta rezultat odraz naše družbe. Številni postopki organov, ki se ukvarjajo s preprečevanjem korupcije ali njenim preiskovanjem in pregonom, namreč lahko trajajo več let, zato v ʻhalo efektu’ z zakasnitvijo prihaja do tega, da se ta indeks niža. »Trenutno je v javnosti veliko razprave o tem, koliko je korup- Trendi na področju Evropske cije v zdravstvu. Zaradi tega so lju- unije so takšni, da se krepi dje pod tem vtisom, in ko nas bodo dobro – ozaveščanje in jeseni ocenjevali, bo možno, da bo- spodbujanje integritete mo dobili nizko oceno,« je pojasnil Seveda nas je zanimalo, kakšni so trendi na svetovnem oziroma evropdr. Šumi. skem merilu v zvezi s preprečevaČe je uspelo Estoniji, zakaj ne njem korupcije. Dr. Šumi pravi, da bi tudi nam v Sloveniji dejansko delujemo tako, Po njegovih besedah se je treba zave- kot delujejo najbolj razvite države. dati, da nismo napredovali. »Treba Pri tem je omenil Francijo, kjer imaje vedeti, da smo prišli v neko družbo jo tudi takšno institucijo, kot je v držav, od katerih smo bili včasih Sloveniji KPK. Vendar pa žal naša ni boljši in smo nanje gledali zviška. tako učinkovita iz enega preprostePoglejmo si samo primer Češke in ga razloga, ker ni upoštevana, poSlovaške. Danes smo v družbi z nji- leg tega bi tudi ustrezne sprememmi, in ne bodimo presenečeni, če be ZIntPK prispevale k temu, dodanas bodo prehiteli na tem področju. tno tudi medsebojno sodelovanje Dober primer je tudi Estonija, s ka­ vseh pristojnih institucij na podrotero smo bili pred dvajsetimi leti na čju preprečevanja korupcije in njeistem, danes pa je daleč pred nami. nega pregona. Vse to so pokazatelji, kako smo mi »So pa trendi na področju Ev­ kot družba obstali, in to ne samo ropske unije, da se krepi dobro. Se na tem področju, ampak najbrž še pravi, da se korupcije ne preprečuje na številnih drugih področjih. To samo z represijo, ampak predvsem je vprašanje za celotno družbo. S tudi z ozaveščanjem, spodbujanjem integritete in podobno. Lani smo v Splača se vztrajati na gradnji Parizu podpisali pristopno izjavo k vrednotnega sistema ustanovitvi Evropske mreže za etiko Svojo državo imamo dobra tri desejavnega sektorja, ki jo vodi Fran­cija, tletja. Ker smo bili pred tem del Avv mreži pa sodeluje več kot 10 držav. stro-Ogrske, nato pa še Jugoslavije, V Sloveniji bomo letos ok­tobra gosti- smo bili naučeni, da moramo biti li sestanek te mreže, na katerem bo nelojalni, ta vzorec pa smo prenesli poudarek na inte­gri­teti in nezako­ v našo samostojno državo. Ta nelonitih vplivih. Korup­cija se najbolj jalnost se kaže tudi tako, kako dručinkovito preprečuje s krepitvijo in- žavo ali lokalno skupnost uporabiti tegritete, transpa­rent­no­sti in odgovor­- za svojo korist. »Nekdo utaja davke nosti. Razvite države vse bolj poudar- in se s tem hvali. Je to spoštovanja jajo preventivo, manj razvite države ali obsojanja vredno? Ali si frajer, stavijo na represijo, mi smo pa ne- če si državo prinesel naokoli? To kje vmes. Na Komisiji verjamemo, so nekatera vprašanja, na katera če bomo ljudem pove­dali, da je tre- si moramo odgovoriti. Obenem se ba delati dobro, da je poštenost tisto, moramo zavedati, da imamo samo kar šteje, se bo re­zultat pokazal čez eno državo, do katere je treba imeti nekaj časa. Je pa to tek na dolge pro- pošten odnos. Zaradi nas samih in ge. Iz danes na jutri namreč ne gre,« naših otrok se splača vztrajati na je pojasnil dr. Šumi. gradnji vrednostnega sistema. Vredno pa je tudi zato, ker je nekateOzaveščanje in krepitev rim državam to uspelo. In zakaj jim dobrega se mora začeti je uspelo? Zato, ker so se tako odlože pri otrocih čili,« je pojasnil dr. Šumi. S tem namenom sta KPK in Zavod RS za šolstvo pristopila k skupne- Najbolj pomembno je, mu projektu, ki sta ga poimenova- da se o tem govori la Integriteta: skupni cilj genera- KPK vodi kar nekaj projektov in akcij. Naš sogovornik pravi, da želijo tivnosti, s katerimi želijo negativni z omenjenim projektom vzpostaviti trend obrniti navzgor. Kot smo že model, kako že majhne otroke uči- omenili, je eden od projektov Inteti, kaj sta poštenost in družbena od- griteta: skupni cilj generacij, ki so govornost. »Vzemimo hipotetičen ga začeli leta 2020. Gre za dolgoprimer, ki bi ga lahko preslikali na ročni projekt. Pomemben projekt celotno družbo. Otrok v vrtec prinese je tudi nova Resolucija. Komisija čokolado in jo da vzgojiteljici. Ta pa tudi izvaja posvete, izobraževavzgojiteljica je darila vesela, zaradi nja in usposabljanja, pogosto na česar temu otroku potem posveča željo raznih institucij in tudi zasebveč časa. Drugi otroci to vidijo in si nih podjetij. Vsako leto ob mednapri sebi mislijo, da moraš nekaj dati rodnem dnevu preprečevanja kov zameno, da nekaj dobiš. Problem rupcije 9. decembru izvedejo razpri tem je, da starši otroke spodbu- lične dogodke, s katerimi želijo najamo k takšnemu ravnanju. Vzgojite- govoriti čim širši krog ljudi. Tudi ljica pa bi morala ne glede na to, da prek medijev. Dr. Šumi nam je zauje prejela čokolado, vse otroke obrav- pal, da si želijo sodelovanja z znanavati enakovredno. Če že vzame čo- nimi športniki, saj si želijo nagovokolado, bi jo morala razdeliti, to da- riti čim širši krog ljudi oziroma cerilo pa ne bi smelo vplivati na njeno lotno družbo. Najbolj pomembno obravnavo otrok. Eden od segmentov, pa je, da se o tem govori. Čim večki ga želimo spodbujati v družbi, je krat neko stvar slišiš, bolje si jo zata, kako jaz ravnam in kakšen zgled pomniš. letnik lxiii | maj 2023 | številka 5slamnik | 9 tema meseca Občina z ničelno toleranco do korupcije je dobra naložba in obenem velika odgovornost Občina Domžale se je odločila za sodelovanje s KPK, ker želi vzpostaviti občino z ničelno toleranco do korupcije. Županja mag. Renata Kosec je v zvezi s tem povedala, da želijo politiko in delovanje graditi na odprtem in transparentnem delovanju na vsakem koraku – tako občine kot javnih zavodov in organizacij – ter na ta način preprečevati zlorabo pooblastil v osebno korist. Prav tako bodo podpirali aktivnosti ozaveščanja v lokalni skupnosti. Dr. Šumi pravi, da pozdravlja to pobudo Občine Domžale, na to temo pa so imeli že več sestankov. »To je krasno, če bo šla politika delovanja v tej smeri. To pomeni transparentnost, odgovornost in vodenje z zgledom. To je dobra naložba in obenem velika odgovornost, saj ljudje postanejo bolj pozorni na občinske funkcionarje pri njihovem delu, zaradi česar se lahko hitro pojavijo reakcije ljudi, če zadeva ne bo stekla. Se pravi, da je velika odgovornost, da se to uresniči. Pomembno je, da se prepoznava in odreagira ob nepravilnostih,« je povedal dr. Šumi. Poleg transparentnega delovanja je za preprečevanje korupcije pomembno tudi izobraževanje V uvodu tega prispevka smo omenili, da bo v četrtek, 1. junija 2023, potekalo izobraževalno srečanje, na katerem bodo udeležencem predstavili najpomembnejše institute ZIntPK, za izvajanje določb katerega je pri- stojna KPK in kateremu so funkcionarji dolžni slediti. Dr. Šumi pravi, da gre za izobraževanje, ki je poleg transparentnega delovanja javnega sektorja pomembno za preprečevanje korupcije in krepitev integritete. Na izobraževanju bodo naslovili institute protikorupcijske klavzule, prijave premoženjskega stanja, omejitev pri sprejemanju daril, lobiranja, načrta integritete, nasprotja interesov, omejitev poslovanja in nezdružljivosti funkcij, predstavljeni pa bodo tudi v letu 2023 sprejet Zakon o zaščiti prijaviteljev (ZZPri) in postopki za njihovo zaščito. Omenjeno izobraževalno srečanje bo odlična priložnost za seznanitev z mehanizmi za preprečevanje korupcije ter gradnjo odgovornosti in integritete tako posameznikov kot družbe same. Letos je v veljavo stopil Zakon o zaščiti prijaviteljev Dr. Šumi pravi, da omenjeni ZZPri formalno vzpostavlja notranje in zunanje prijavne kanale. Občina je morala do 23. maja 2023 vzpostaviti notranjo prijavno pot in določiti zaupnika, pri tem je KPK vsem zavezancem, torej tudi občinam, pomagala z usposabljanjem. »Vzpostavitev te notranje prijavne poti je nek formalen okvir, kako bo pa zadeva stekla, pa se bo videlo, ko bo prišlo do prvega primera. Je pa res, da ni nujno, da bo šel zaposleni s prijavo po tej poti. Lahko se bo direktno obrnil na Komisijo ali pa podal prijavo na policijo. Vsi se namreč ne upajo izpostaviti, saj pri tem precej tvegaš,« je pojasnil dr. Šumi in v nadaljevanju predstavil primer, kako naj bi prijavna pot zgledala v praksi: »Zaposleni na občini ugotovi, da je na njegovem od­ delku njegov sodelavec naredil nekaj hudo narobe, da škoduje občini in bi to rad prijavil. Ker ga je strah, da ga bodo sankcionirali, se mora najprej vprašati, komu naj da pri­ ja­vo. Prav zaradi tega mora občina vzpostaviti notranjo prijavno pot in kontaktno osebo (zaupnika), ki ji mora prijavitelj zaupati. Če ji ne zaupa, ji ne bo povedal. V takšnem primeru se lahko obrne direktno na zunanjo prijavno pot, za kar je pristojnih štiriindvajset organov na državnem nivoju. Zaupnik, ki je imenovan od občine, ali naša Komisija ali drug inšpekcijski organ naredi vse potrebno, da se preveri verodostojnost prijave. Prav tako se preveri, če prijavitelj potrebuje pri tem kakšno pomoč. Če nadrejeni ali sodelavci ugotovijo, da je on tisti, ki je podal prijavo in ga želijo spraviti na nižje delovno mesto ali pa celo odpustiti, se mu nudi zaščito. Naša Komisija v takšnih primerih zagotavlja obliko psihološke in brezplačne pravne pomoči, sodišče pa jamči, da se mu nudi tudi finančna pomoč. Pred uveljavitvijo tega zakona je moral prijavitelj sam sodišču dokazovati, da je zaradi prijave ostal brez službe in da je na koncu dobil odškodnino. S tega naslova je zdaj ta zakon, ki velja tudi za zasebni sektor, zelo dobro napisan. Bodo pa prvi primeri pokazali, koliko smo zreli.« Pri tem velja še omeniti, da je korupcijo možno prijaviti samo za obdobje zadnjih dveh let. Velikokrat ljudje živijo integritetno, pa se tega sploh ne zavedajo S sogovornikom se dotakneva tudi integritete, za katero pravi, da je zelo močna beseda, veliko ljudi pa je sploh ne razume, ker je prevedena iz tujke. Ponazarja pa poštenost, pravičnost, odkritosrčnost in transparentnost. Skratka, vse vrline, ki jih nekdo ima, jih govori in živi. Na podlagi teh vrlin pa mu ljudje zaupajo: »Velikokrat ljudje živijo integritetno, pa se tega sploh ne zavedajo. To se opazi po tem, da ljudje tem posameznikom zaupajo, so jim za zgled in podobno. Sam pri sebi integriteto zaznaš, če pri drugemu človeku opaziš nekaj, kar te zmoti, in si rečeš, da ta pa ne dela prav in v skladu z vrednotami in družbenimi pravili. In takšnemu človeku ne zaupaš.« Treba je negovati vrednote, ki so del integritete Vrednote, ki so del integritete, je treba negovati najprej v družini, da si družinski člani med seboj zaupamo. Potem se to prenese v šolo, med prijatelje, na delovno mesto … Zelo težko je, če ni zaupanja. V službi si želiš imeti vod- jo, ki mu zaupaš, da bo to, kar reče, tudi naredil. »Ko pridemo na raven politike (vlade, poslancev, županov, občinskih svetnikov …) – kaj želimo od njih? Želimo jim zaupati, da tisto, kar so obljubljali pred volitvami, v praksi to tudi izpeljejo. Zato je v praksi zelo pomembna integriteta, kar je predpogoj za zaupanje. Če gre za človeka z integriteto, bo tisto, kar je obljubljal pred volitvami, tudi realiziral. Če mu pa ne bo uspelo realizirati določenih obljub, bo ljudem znal z argumenti pojasniti, zakaj ni uspelo. Ne bo jih zavajal. Vse, kar je javni interes, imajo ljudje pravico vedeti. Če so pri županu, občinskih svetnikih, drugih javnih funkcionarjih in svetnikih prisotni integriteta, transparentnost in odgovornost in so vredni zaupanja, potem pridemo do situacije, ko ni anomalij. Seveda se zavedamo, da to ni realno, zato se je treba vprašati, kako odreagiramo takrat, ko pride do anomalij. Smo toliko zreli, da se znamo opravičiti, prevzeti odgovornost in se umakniti s položaja? Če smo, potem kažemo zrelost naše družbe, in to je naše osnovno sporočilo. Treba je delati na tem, da bomo mi in naši otroci živeli dobro,« je poudaril dr. Šumi. ❒ S poznavanjem zakonskih obveznosti korak bliže k ničelni toleranci do korupcije Vabimo vas na brezplačno izobraževalno srečanje Občina Domžale z ničelno toleranco do korupcije v četrtek, 1. junija 2023, ob 14. uri v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, Ljubljanska cesta 61, 1230 Domžale. Slovenska proizvodnja kakovostnih vzmetnic in ležišč od leta 2001. VSE ZA ZDRAVO SPANJE NA ENEM MESTU. VZMETNICE ∤ LATEX LEŽIŠČA P a prevle k a ln ra žalna p Piram i a le dn naravni lat o a šin vr 0% s ek 10 LETVENE PODLOGE ∧ POSTELJE ∧ VZGLAVNIKI 25% POPUST NA VZMETNICE IN LEŽIŠČA V sodelovanju s Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK) vas vabimo na brezplačno izobraževalno srečanje z naslovom Občina Domžale z ničelno toleranco do korupcije, ki je namenjeno ozaveščanju o pomenu preprečevanja korupcije, spoštovanju zakonskih določb ter vzpostavitvi odgovornosti in integritete posameznika in institucij za nadaljnji razvoj občine Domžale. Izobraževalno srečanje se bo začelo z nagovorom mag. Renate Kosec, županje Občine Domžale, in pozdravom dr. Roberta Šumija, predsednika KPK. Sledile bodo predstavitve najpomembnejših institutov Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, za izvajanje določb katerega je pristojna KPK in ki so mu funkcionarji dolžni slediti: • mag. Vita Habjan Barborič, vodja Službe za preventivo na KPK, bo predstavila institute protikorupcijske klavzule, prijave premoženjskega stanja, prijave daril, lobiranja in načrt integritete. • Katja Mihelič Sušnik, vodja Službe za nadzor, pa institute nasprotja interesov, omejitev poslovanja in nezdružljivosti funkcij. O • Gregor Pirjevec, vodja Centra za zaščito prijaviteljev, bo predstavil v letu 2023 sprejeti Zakon o zaščiti prijaviteljev in postopke za zaščito prijaviteljev. VN 1 00 % N ARA Izobraževalni dogodek bo imel odmor in se bo zaključil z razpravo, predvidoma ob 18.00. Vabljeni, da izkoristite priložnost in se z mehanizmi za preprečevanju korupcije ter gradnjo odgovornosti in integritete tako posameznikov kot družbe seznanite na strnjenem izobraževalnem srečanju v domačem kraju. Dogodek se bo snemal in bo objavljen na družbenih medijih občine. Prosimo vas, da udeležbo potrdite do četrtka, 25. maja 2023, na povezavi, kjer je za vas pripravljen krajši vprašalnik. Marko Peterka s.p., prodaja in proizvodnja kakovostnih izdelkov za zdravo in udobno spanje Salon: Ihan, Breznikova 78, 1230 Domžale (poleg Gasilskega doma) T: 01 721 12 18, G: 041 925 625, E: info@marsen.si Prosimo vabljene za zanesljivo udeležbo. www.marsen.si mag. Renata Kosec županja Občine Domžale 10 | slamnik številka 5 | maj 2023 | letnik lxiii novice slamnik@kd- dom zale. si Spomladanska delavnica na prostem v okviru projekta Učenje za življenje Na Centru za socialno delo Osrednja Slovenija – vzhod, enoti Domžale smo v okviru projekta socialnega učenja za otroke organizirali spomladansko delavnico na prostem. K sodelovanju smo povabili študenta Mateja, ki je v svojem prostem času tudi lovec, ribič, gozdar in planinec. Otroci so se spoznavali z opremo, delom ter posebnostmi teh zanimivih dejavnosti. Dobili so odgovore na najrazličnejša vprašanja ter aktivno reševali in se urili v prepoznavanju in povezovanju živalskih sledi, vrst voda ter drevesnih plodov. Raziskovali smo naravno okolico in obiskali bližnjo lovsko opazovalnico. V času našega druženja smo bili tudi gostje v domu divjih živali, saj smo opazili več srnjadi, ki so se sprehajale ob robu gozda. Zahvaljujemo se podjetju Lidl, ki je za pogostitev namenil sredstva v obliki Lidlove darilne kartice. Po aktivnem in poučnem sprehodu smo se okrepčali s sokom, rogljički in sadjem. Več desetletna praksa projekta Učenje za življenje kaže, da je druži- nam z mnogimi izzivi pogosto v veliko pomoč sodelovanje z laičnim sodelavcem CSD, ki ob mentorstvu strokovne delavke CSD skozi daljše časovno obdobje, kontinuirano (vsaj enkrat tedensko) prihaja v družino in v prvi vrsti pomaga otroku oziroma mladostniku s tem, da z njim vzpostavi zaupen odnos ter mu nudi psihosocialno podporo. Ob tem vabimo k sodelovanju prostovoljce, ki bi si želeli svoj čas nameniti delu in druženju z otroki. Za vse informacijo se lahko obrnete na socialno delavko enote Domžale, vodjo projekta Učenje za življenje Tjašo Vehovec na tel. 01 724 63 74 ali na elektronski naslov: tjasa.vehovec@gov.si. »Umetna inteligenca lahko usodno vpliva na vaš posel« »Umetna inteligenca lahko usodno vpliva na vaš posel,« je na uvodni delavnici 7. sezone Štartaj Domžale poudaril doc. dr. Blaž Zupan, tudi uspešen serijski podjetnik. Priznani predavatelj je skozi lastne bogate izku- Med seboj so si izmenjali izkušnje in spregovorili o svojih podjetniških zgodbah. Prav tako je bila zadovoljna tudi vodja programa in coworkinga Generator Mellanie Grudniik, ki je zasnovala letošnji Tjaša Vehovec CSD OSV enota Domžale Polna predavalnica na prvem predavanju sedme izdaje projekta Štartaj Domžale šnje in praktične vaje nabito polni predavalnici spregovoril o pomenu identifikacije problema na podjetniški poti in kako nam lahko pri tem pomagajo orodja umetne inteligence. Delavnice se je udeležilo kar petdeset obstoječih, bodočih ali potencialnih podjetnikov. Nad izvedbo in pridobljenim praktičnim znanjem so bili več kot navdušeni: »Hvala za zanimivo predavanje, všeč mi je bila vsebina in izvedba. Veselim se naslednjih modulov,« je komentirala udeleženka. Nova jaz: Ko je rak samo še morska žival V Knjižnici Domžale je v okviru Srečanja z ustvarjalci Cveta Zalokar gostila Domžalčanko Stajko Skrbinšek, ki nam je v pogovoru predstavila svojo zgodbo o premagovanju težke bolezni – diagnoze raka v debelem črevesju v četrti fazi. Čeprav gre za hudo bolezen, je bil to zelo prijeten večer, v katerem ni manjkalo optimizma, srčnosti in hvaležnosti vsem, ki so Stajko spremljali v njeni bolezni. Sogovornica je pred obiskovalci razgrnila svoj del življenjske poti, pri tem pa je misli usmerila v bolj pozitivne dogodke, ki so spremljali njeno bolezen. Podajanja nasvetov skoraj ni bilo, saj je prepričana, da je vsak človek nekaj posebnega, in tako se mo­ra tudi obnašati ter poiskati prilož­nosti za ozdravitev, za katere je prepričan, da so samo njegove, da mu bodo pomagale. Tako smo prisluhnili njenemu razmišljanju o začetku in vzrokih bolezni, ki jih sprva ni našla pri sebi, saj se je zdravo prehranjevala, kar precej gibala, različni strokovnjaki pa tudi niso potrdili genskih posebnosti. Je pa sa- ma kmalu ugotovila, da bo morala vzroke poiskati v sebi, na primer v njenih življenjskih prioritetah, kjer je na prvo mesto postavljala pretirano skrb za družino, odgovorno in zahtevno delo v službi ter ob tem premalo mislila nase. Spremljali smo njeno, kot sama pravi, do vseh odgovorno pot, pot trdne in neomajne volje, da ozdravi, od zdravnika do zdravnika, od zdravila do zdravila, ki jo nikoli ni zapustila. Nikoli ne bo pozabila, koliko optimističnih, srčnih dobromislečih ljudi je bilo okoli nje, vse od njene ožje in širše družine, hčerke, ki je takrat študirala psihologijo in ji vseskozi pomagala, do drugih doma- Dragi otroci, spoštovani starši, ZPM Domžale in ZLRO Ljubljana vas vabita na zanimive, ustvarjalne, aktivne, varne in zdrave počitnice na morju in v hribih. Organiziramo zdravstveno letovanje za otroke in mladostnike med 5. in 19. letom starosti s stalnim bivališčem v občinah Domžale, Trzin, Mengeš, Lukovica in Moravče. Omogočamo tudi sofinanciranje letovanja otrokom iz socialno šibkejših družin. Podrobnejše informacije o letovanjih ter prijavi so objavljene na spletni strani Zpm Domžale. Vabljeni. ZPM Domžale čih in še posebej zdravnice dr. Nele Sršen. Njeno knjigo Rak na duši je tudi prevedla in njena prva predstavitev je bila prav v Domžalah. Opozorila nas je, da nihče, tudi sa­ ma, ni nenadomestljiv, da se je v bolezni trudila, da bi domačim in sode­ lavcem v službi olajšala življenje, ter skušala najti tudi dobre trenutke za­ se, na primer ob sprehodu ob Bis­t­ri­ci, gledanju smešnih oddaj in poslušanju številnih nasvetov. Največji oprimek ji je bila družina, zaradi nje je želela živeti, ker je videla, da jo potrebu­ je. Veselila se je pozitivnih zgodb. Upo­števala je tako uradno medicino kot vse, kar ji je prišlo na pot, da bi iz­boljšala imunski sistem in psihično stanje. Spregovorila je o operacijah, pose­ bej v Italiji, opozorila nas je na potrebo po pogovoru z zdravni­ki, nujnosti vzpostavitve zaupanja z njimi. Na kratko je predstavila tudi svojo pot v Brazilijo, predvsem pa svoje zaupanje v zdravnico Nelo, ki ji je večkrat zatrdila, da bo vse v redu. In res je bilo. S hvaležnostjo pred leti je spreje­ la predlog za upokojitev, kar ji je dalo možnost, da popolnoma spremeni živ­ljenje. Zadovoljujejo jo preproste stvari, skrbi za gospodinjstvo, ima številne dobre prijatelje, za katere se je vredno potruditi, vsako leto poskuša biti še malo boljša verzija same sebe. Vključila se je v delo društva Lipa, skuša biti koristna, vzela si je čas in napisala je knjigo o svoji bolez­ni. Iz nje je izginila jeza zaradi trpljenja, v njej sta ostala upanje in vera, da je vse mogoče, a moraš včasih drugim pustiti, da ti pomagajo – in ne misliti, da vse zmoreš sam. Knjiga Nova jaz: Ko je rak samo še morska žival je pretresljiva in iskrena osebna izpoved o pomembnosti poguma, vztrajnosti, pozitivne naravnanosti in izjemne notranje moči pri premagovanju raka, ki vas bo povsem prevzela in potegnila vase do zadnje strani, vam pomagala pri premagovanju težav, pa ne z nasveti in predlogi, temveč s sporočilom, da mora vsak najti svojo pot. In gospa Stajka jo je našla. Vera Vojska Foto: Miro Pivar program s poudarkom na umetni inteligenci. Serija brezplačnih podjetniških delavnic Štartaj Domžale poteka vsak majski torek in četrtek od 17. do 20. ure v prostorih Obrtne zbornice Domžale in je za slušatelje povsem brezplačna. Projekt Štartaj Domžale sofinancira Občina Domžale. Območna obrtno-podjetniška zbornica Domžale Foto: Območna obrtno-podjetniška zbornica Domžale Dvoživke potrebujejo našo pomoč Kot je že iz imena razvidno, dvoživ- ki prepreči povoz dvoživk. Del ograke živijo v dveh življenjskih prosto- je nam je posodila občina Domžale, rih, v vodi in na kopnem. Med letom del pa jo je prispeval ZRSVN. Brez živijo v gozdu in na travnikih, proti prostovoljcev seveda ne gre! koncu zime pa se odpravijo na seliDvoživke so koristne živali: tveno pot do vode, kjer odložijo jaj- Morda mislite, da so nepotrebne in ca. Takšnim vodam pravimo mresti- bi lahko živeli tudi brez njih. Vendar šča. Ko odložijo jajca, se jih večina imajo kot vsaka žival tudi one svospet vrne nazaj na kopno. jo vlogo v naravi. Dvoživke dihajo s Ceste velikokrat ločujejo selitve- pljuči in s kožo, ki mora biti vlažna. no pot dvoživk iz kopenskega ži- V koži imajo žleze, s katerimi si kožo vljenjskega prostora do mrestišča vlažijo. Zaradi tanke in občutljive povrhnjice so zelo dovzetne za strupe v okolju, zato so pomemben kazalec stanja kvalitete okolja. V naravi igrajo pomembno vlogo plena in plenilca, s čimer ohranjajo krhko naravno ravnovesje. Z zmanjševanjem števila dvoživk bi prišlo do naraščanja števila žuželk. Tako bi se pospešeno širile tudi bolezni, ki jih žuželke prenašajo. Mokrišča izginjajo pred našimi očmi: Nasproti skakalnice v Zaborštu je bilo v preteklosti večje mokrišče z jelševjem in vrbovjem, zdaj je od njega ostal le manjši del. ObmoAli ste vedeli, da ena žaba lahko poje čje je vedno bolj degradirano, nasiveč tisoč žuželk v eni sezoni, med pano, pozidano s parkiriščem za todrugimi veliko nadležnih komarjev? vornjake, separacijo peska in intenin skupaj s prometom predstavlja- zivnimi pašniki. S tem dvoživke, ki jo pomemben faktor ogrožanja dvo- so zakonsko zavarovane vrste, izguživk. V občini Domžale predstavlja bljajo svoj življenjski prostor in se odsek ceste Zaboršt (skakalnica)– jim žal nič kaj dobro ne piše. Zato bi Krumperk–Gorjuša eno izmed ta- bila nujno potrebna ohranitev mokšnih cest. Na eni strani se namreč krišča in postavitev podhodov pod nahaja gozd, na drugi strani ce- cesto s stalno varovalno ograjo, kar ste pa močvirno jelševje in mokro- bi omogočalo dvoživkam preživetje tni travniki z jarki. Če želijo dvoživ- in varno prečkanje ceste. Naslednje leto vabljeni na poke priti do mrestišča, morajo cesto prečkati, pri tem pa jih vozniki po- moč: Če imate radi naravo, vas vabivozijo. Od kar je cesta asfaltirana, mo, da se v naslednjem letu pridruse je promet zelo povečal. Kot do- žite vseslovenski akciji Pomagajmo mačinka in zaposlena na Zavodu RS žabicam čez cesto in pomagate pri za varstvo narave (ZRSVN) sem pred ohranitvi teh koristnih in ogroženih leti opazila to problematiko in dala živali. Za več informacij mi lahko pipobudo za organizacijo prenašanja šete na nika.hrabar@zrsvn.si. dvoživk čez cesto. Zaposleni na ZRBesedilo in foto: Nika Hrabar, SVN smo tako že drugo leto ob ceZavod RS za varstvo narave sti postavili 500 m varovalne ograje, letnik lxiii | maj 2023 | številka 5slamnik | 11 slamnik@kd- dom zale. si novice Uši – nepovabljeni stanovalci na Portal eProdnik: dostop do informacij o našem lasišču komunalnih storitvah na vašem odjemnem mestu Ko starši preberemo na oglasni deski v vrtcu ali šoli obvestilo o pojavu uši, se nam poleg nezavednega praskanja lasišča pojavi slaba volja ob misli na vse postopke razuševanja, temeljitega čiščenja in pranja. Uši so žuželke brez kril, ki ne letijo, ne skačejo in ne plavajo v vodi. Hranijo se izključno s človeško krvjo, kar pomeni, da smo ljudje njeni edini gostitelji. Za uspešno razmnoževanje potrebujejo vlažno in toplo okolje s temperaturo blizu naši telesni temperaturi. To je tudi razlog, da lahko stran od lasišča preživijo brez hrane največ dan ali dva. Za pojav uši smo dovzetni prav vsi ne glede na socialno-ekonomski status, prav tako uši niso odraz slabe higiene, saj se hranijo izključno s krvjo. Tudi mit, da uši prenašajo bolezni, ne drži. Najpogostejši je prenos uši ob tesnem stiku z glavami, manj verjeten je prek pokrival, glavnikov, šalov, slušalk … Ker uši preživijo brez krvi le dober dan, je bistveno manjša verjetnost prenosa prek talnih površin, preprog in pohištva. V vodi uši sicer preživijo zelo dolgo, vendar se ne premikajo, poleg tega se močno oprimejo las, kar spet zmanjša možnost prenosa v bazenih. Uši najlažje opazimo tako, da lasišče zelo natančno pregledamo s česanjem z gostim glavnikom pri močni svetlobi. To najlažje naredimo tako, da češemo na bel list papirja, ki ga položimo na mizo. Najpogosteje se uši nahajajo za ušesi ter na zatilju. Odrasle uši so sicer prosojne, ko se napijejo krvi, pa postanejo rdečkasto obarvane. Lahko se prilagajajo barvi las. Žive gnide so rjavkaste, mrtve pa belkaste in od lasišča oddaljene več kot 10 mm. Te lahko hitro zamenjamo s prhljajem, ostanki laka za lase ali delčki umazanije. Ko odkrijemo uši, nujno pregledamo lasišče tudi vsem ostalim članom družine. Srbečica se namreč pojavi šele po dveh do šestih tednih in tako bi lahko uši prenašali nezavedno. Najprej lasišče tretiramo s preparatom proti ušem. Ta je lahko v obliki šampona, olja, spreja … Pomembno je, da navodila natančno preberemo in jim sledimo. Po opravljenem tretmaju lase natančno in temeljito prečešemo, da odstranimo tudi gnide. Naslednjih sedem dni vsak dan nadaljujemo s prečesavanjem. Čez sedem do deset dni ponovno nanesemo preparat. To je ravno dovolj časa, da se vse gnide izležejo, a hkrati premalo, da bi odrasle uši začele izlegati jajčeca. Z izčesavanjem gnid nadaljujemo še dva tedna po tem, ko smo našli zadnjo živo uš. Otroci se lahko vrnejo v šolo in vrtec takoj po temeljito opravljenem postopku razuševanja. Po opravljenem tretmaju moramo poskrbeti še za predmete, ki so bili v stiku z osebo, ki je imela uši. Glavnike in krtače operemo ter namočimo za vsaj 10 minut v vročo vodo, ki ima 60 stopinj Celzija (ličinke in jajčeca poginejo po petih minutah pri 53,5 stopinjah). Perilo, posteljnino in brisače operemo v pralnem stroju pri vsaj 60 stopinjah Celzija. Predmete, ki jih ni možno oprati, damo v neprodušno zaprto plastično vrečko in jih 14 dni hranimo pri sobni temperaturi ali 24 ur v zmrzovalniku. Tla, preproge in sedežne garniture dobro posesamo, vsebino pa takoj po čiščenju zavržemo v smetnjak v neprodušno zaprti vrečki. Preventivno so na voljo repelenti na osnovi eteričnih olj, priporoča pa se tudi pregledovanje lasišča z glavnikom enkrat na teden. Naglavne uši so zelo pogost pojav med vrtčevskimi otroci in šolarji, še posebno v toplih mesecih. Žal še vedno predstavljajo tabu temo in veliko skrbi staršem. Otroci so pogosto stigmatizirani in jih je sram. Pomembno je, da odrasli pazimo pri izbiri besed, da ne prizadenemo otrok po nepotrebnem. Hkrati pa je ključno, da problemu posvetimo dovolj pozornosti tako s preventivnimi ukrepi kot s pravočasnim in doslednim spopadom s problemom, če uši odkrijemo. Neprijetne težave se da odpraviti hitro in učinkovito. Andreja Savnik, mag. farm Foto. Freepik. Uporabnike komunalnih storitev vabimo, da aktivirate svoj profil na portalu eProdnik, na katerem lahko dostopate do informacij o vašem odjemnem mestu v vsakem trenutku. Portal eProdnik omogoča: • spremljanje podatkov o odjemnem mestu, • pregled nad urnikom odvoza odpadkov, • dostop do vseh izdanih računov, • enostavno naročilo na prejemanje računov po elektronski pošti, • enostavno sporočanje stanja vodomera za obračun po dejanski porabi, • naročilo na prejemanje opomnika o odvozu kosovnih odpadkov, • enostavno naročanje zamenjav zabojnikov za odpadke. Vrtnice vabijo Do portala lahko dostopate preko na povezavi e.prodnik.si. Za registracijo potrebujete številko plačnika in številko računa. Natančna na- vodila za registracijo so dostopna na vstopni strani portala. Javno komunalno podjetje Prodnik Obvestilo o brezplačni dostavi medicinskih pripomočkov V domžalski občini smo za vse, ki zaradi svojega zdravstvenega stanja potrebujete medicinske pripomočke na naročilnico, uredili, da vam ponje ne bo več treba hoditi v lekarno ali specializirano prodajalno. Velikokrat smo že napisali, da je Arboretum Volčji Potok čudovit prav ob vsakem letnem času. Pa je vendar junij, v katerem posebno pozornost namenjajo vrtnicam, še posebej lep. Vsako leto praznujejo tudi slovenski dan vrtnic in letos bo že 20. še posebej prazničen. Namenjen bo namreč odkritju Priznanja za vrtno odličnost, ki ga je Arboretum Volčji Potok prejel lani kot rezultat svojih prizadevanj na področju skrbi za vrnice, pri katerem od začetka združujeta moč Arboretum Volčji Potok in Društvo ljubiteljev vrtnic Slovenije. Zaradi mednarodne dejavnosti društva je rožne vrtove Arboretuma Volčji Potok spoznala Svetovna zveza vrtničarskih društev. Prepoznala je izjemnost Arboretuma Volčji Potok in mu na svetovnem kongresu leta 2022 podelila Priznanje za vrtno odličnost, ki ga bodo ob letošnjem 20. slovenskem dnevu vrtnic odkrili v arboretumu na posebni slovesnosti ter tako omogočili vsem obiskovalcem, da si bodo plaketo ob ogledu rožnih vrtov tudi ogledali in se prepričali, kako tudi svetovna javnost ceni prizadevanja Arboretuma Volčji Potok in Društva ljubiteljev vrtnic za odlično urejene rožne vrtove. Če je zdravnik vam ali vašemu svojcu predpisal sredstva za zdravljenje ali medicinsko rehabilitacijo (npr. bergle, hodulje, sanitarne pripomočke in pripomočke pri težavah z odvajanjem seča in blata, pri zdravljenju sladkorne bolezni, obvezilni material in podobno), vam jih bodo odslej brezplačno dostavili iz Tosamine specializirane prodajalne na Viru. Pišite ali pokličite Tosamine svetovalke, ki vam bodo pomagale pri vseh podrobnostih naročila ter se z vami dogovorile o času in načinu brezplačne dostave. Kontakt: 080 73 30, 040 673 111 ali dostavanadom@tosama.si. Vera Vojska S tara povezovalna cesta med Virom in Dobom zaradi obsežnega prometa kliče po ureditvi in razširitvi. 12 | slamnik številka 5 | maj 2023 | letnik lxiii novice | starejši slamnik@kd- dom zale. si Teden Rdečega križa praznovali v Balinanje je moje življenje znamenju srčnosti V maju je Stanislav Žavbi s Količevega, številni prijatelji in znanci ga poznajo kot Staneta, praznoval 80. rojstni dan. Osmega maja obeležujemo svetovni gastvo in seveda, da vse, kar deladan Rdečega križa in Rdečega pol- mo, delamo #izsrca. meseca, rojstni dan ustanovitelja giSvet se spreminja pred našimi Vzdušje je bilo veselo, živahno, srčbanja Henryja Dunanta pa predsta- očmi, a naša naloga je še vedno biti no in prav vsi so jubilantu privoščili vlja tudi začetek Tedna Rdečega kri- prvi pomočnik javnim oblastem, predvsem veliko zdravja in veselja, kaža, vsem nam tako ljubega obdobja. skupnosti in družbi. Naša naloga je, terega pomemben del je prav balinaTeden Rdečega križa smo letos obe- da nesebično pomagamo ljudem v nje, s katerim se jubilant ukvarja od leževali pod sloganom Vse, kar de- stiski. Priskočimo na pomoč v pri- leta 1968, saj je bilo balinišče na dvolamo, delamo #izsrca. Nekaj zadnjih meru nenadnih dogodkov. Vse, kar rišču njegove domačije, kjer je bila nelet so naša načela: humanost, nepri- delamo, delamo #izsrca, je zapisa- koč gostilna Pri papirničarju, po dostranskost, nevtralnost, neodvisnost, la mag. Vesna Mikuž, predsednica mače pa se je domačiji reklo Pri Kvas. A pojdimo lepo od začetka. Jubilant prostovoljnost, enotnost in univer- Rdečega križa Slovenije v letošnji zalnost pod stalnim preizkusom. poslanici ob Tednu Rdečega križa je bil rojen 7. maja 1943 na Količevem Skoraj 160 let iz dneva v dan, te- in se zahvalila vsakemu posebej in mami Jožefi in očetu Matevžu. Oče je dna v teden, meseca v mesec in leta vsem skupaj za njihov prispevek. kot partizan padel na Oklu. Leta 1947 v leto dokazujemo, da vse, kar delaMi pa še poglejmo, kaj se je v se je mama ponovno poročila. Osnovmo, delamo #izsrca. Vsako srce ima maju dogajalo v domžalskem zdru- no šolo je obiskoval v Dobu, leto dni svoj utrip, svoj ritem, svojo smer, po ženju RK. V okviru Tedna Rdečega osnovno šolo za vojne sirote v Podkateri se ravna. Srca vseh nas bije- križa so bile 15.maja 2023 skupaj s smreki pri Višnji Gori. Nato je v Domjo za ljudi. Bijejo s srci več tisoč pro- Krajevno organizacijo Mengeš izve- žalah obiskoval nižjo gimnazijo, že stovoljcev Rdečega križa in Rdeče- dene meritve sladkorja, holesterola od 13. leta naprej pa med počitnicami ga polmeseca v Sloveniji in več mi- in krvnega tlaka v ZD Mengeš. Še en- delal v Papirnici Količevo. Izučil se je lijonov po vsem svetu. Bijejo s srci krat se zahvaljujejo vsem krvodajal- za galvanizerja, menda je bil prvi pravseh tistih, ki potrebujejo našo po- cem za darovano kri, hvala Športni vi galvanizer v Sloveniji. Sprva je demoč. Večen izziv ostaja, kako v ne- dvorani Domžale ter Občini Domža- lal v tovarni koles Rog v Ljubljani in kaj vrsticah strniti vse tisto, kar de- le za uporabo prostorov. Rdeči križ še vedno se rad spominja svojega prvelamo? Ali hvala, iskreno in #izsrca, Domžale je med prvomajskimi poči- ga kolesa, ki ga je kupil po delih. Smezadostuje? Ali zaobjame vso huma- tnicami omogočili desetim otrokom ji se in pove, kako vesel in srečen je bil nost, ki jo nosite v svojih srcih? Vi, brezplačno letovanje na Debelem modrega kromastega kolesa. Od tam vsi vi – člani, prostovoljci, strokov- rtiču, še enkrat pa iskrene čestit- ga je pot vodila na služenje vojske, ni sodelavci, kolegi drugih humani- ke ekipi Prve pomoči Osnovne šole nato je ob delu pridobival nova znatarnih organizacij, sosedje, naključ- Venclja Perka in njihovi mentorici nja, nekaj časa poučeval celo dijake ni mimoidoči, včasih celo opazoval- Lidiji Blažej za uspešen nastop na praktična znanja iz kemije ter se upoci, največkrat pa kar akterji, ko je regijskem preverjanju prve pomoči kojil kot delovodja v nekdanji smod­ treba pomagati reševati stiske ali pa v Trbovljah. Držimo pesti, da so bili nišnici v Kamniku. Svoje dekle Ivico je prvič uzrl ob obisku soseda in kar celo življenja, ste pomembni. Vsak uspešni tudi 20. maja na Vrhniki. od vas je nepogrešljiv člen v mreži Povabljeni tudi na zbiranje hra- kmalu sta postala par. Rada sta hohumanosti, solidarnosti in človeko- ne v Lidlu v Domžalah od 5. maja do dila v kino, še posebej pa je prijeten spomin na obisk skokov v Planici. Po ljubja, ki jo pletemo in tkemo, širi- 30. junija 2023. mo in krepimo. V podjetju Lidl Slovenija si vse- dobrem letu poznanstva sta se 31. avTeden Rdečega križa je čas, ko skozi prizadevajo za ustvarjanje gusta 1963 poročila. Civilna poroka lahko z dogodki in aktivnostmi dvi- boljšega sveta tudi za posameznike je bila v Domžalah, cerkvena na Rognemo našo prepoznavnost, pred- in družine. Letos bodo kot podalj- vah. Dom sta si sprva ustvarila v Živsem pa prepoznavnost našega de- šek projekta Pomežik soncu, ki ga čah, nato na Količevem, kjer sta počalovanja in izpostavimo vključenost pripravljajo v sodelovanju z ZPMS, si začela uresničevati željo po lastni v lokalno, regionalno in nacionalno enako kot že prejšnja leta, pomagali hiši. Zgradila sta jo skoraj z lastnimi okolje. Pomembno je, da smo lju- tudi organizacijam, ki pomagajo lju- rokami, v njej pa ustvarila topel dom dem dosegljivi in na voljo. Vedno dem v stiski. Zato nadaljujejo s pro- za sina Staneta in hči Tatjano. Danes pripravljeni. Naj naša dejanja govo- jektom zbiranja prehrambnih izdel- imata tri vnuke in vnukinjo ter šest rijo – da smo skupaj #neustavljivi, kov z daljšim rokom trajanja. Hvala! pravnukov in pravnukinjo. Ob balinanju je njegova velika ljubezen čeda naše znanje, izkušnje in povezaVera Vojska belarstvo, s katerim se ukvarja že 48 nost predstavljajo naše največje bo- DOMŽALE Park Martina Krpana KAMNIK Slovenia Eco resort sobota 17. JUNIJ www.pohodobreki.si let, je pa tudi član Čebelarskega društva Krtina, Dob. Z ženo, s katero sta že praznovala zlato, letos pa je pred njima že diamantna poroka, se lahko pohvalita tudi z lepo urejenim zelenjavnim in sadnim vrtom. Stane vzgaja tudi evodije, čebelja drevesa, ki jih boste našli po vsej Sloveniji. Jubilant je balinanju zvest vse življenje. Je ustanovni član Balinarskega športnega kluba Budničar, katerega začetki so tesno povezani s prvomajsko budnico, kulturnimi programi in prireditvami na predvečer prvega maja. Skoraj tri desetletja je opravljal funkcijo predsednika kluba, skupaj s sodelavci je največ prispeval k današnjemu prijetnemu pokritemu balinišču, opravljal pa je tudi funkcijo podpredsednika območne ljubljanske balinarske lige. Ponosen je na svoje balinarske rezultate, še poseb­no pa na delo z mladimi. Med njimi je bil sin Stane odličen tekmovalec, trener in uspešen funkcionar, tudi predsednik območne ljubljanske balinarske lige, predvsem pa sta tako oče kot sin pustila močan pečat na balinišču na Količevem. Posebno veselje so jubilantu trije vnuki – vsi uspešni balinarji, med njimi tudi Uroš, svetovni mladinski prvak med dvojicami. Z družino živijo v prijetni hiši v zelenju na Količevem. kjer imajo manjši čebelnjak, večji je v Žičah, saj je Stane dolgoletni uspešni čebelar, in pravi, da je brez čebel kot brez življenja. Letošnjo pomlad je sicer precej čebel izgubil, najbrž tudi zaradi daljše odsotnosti v bolnišnici. Zato je bil zelo vesel in hvaležen članom čebelarskih društev Krtina in Dob ter Domžale za pomoč pri obnovi čebele in se jim še enkrat lepo zahvaljuje. Žena Ivica je z domačimi dolgo let skrbela za svojo mamo v Žičah. Jubilant Stane se je ukvarjal tudi z izdelovanjem pokalov in medalj. Več deset let je praznične novoletne dni preživel od doma, saj je po Sloveniji vodil različne ognjemete, po čemer je poznan daleč naokoli. Jubilantu iskrene čestitke, obema z ženo pa veliko zdravja in sreče, lepo praznovanje diamantne poroke, jubilantu pa še veselo bližajoče praznovanje zlatega jubileja Balinarskega športnega kluba Budničar Količevo. Srečno. Vera Vojska Tudi v domžalski dom upokojencev je prišla pomlad Stanovalcem v obeh pomladanskih mesecih nikakor ni bilo dolgčas, saj je bilo dogajanje v domu zelo pestro. April so zaznamovali zlasti velikonočni prazniki. Tem v domu vsako leto namenijo veliko pozornosti in tudi letos ni bilo nič drugače. Stanovalci so na ustvarjalnih delavnicah izdelali podstavke za pirhe in druge velikonočne okraske, manjkale niso niti tradicionalne butarice. Sledilo je barvanje pirhov, pri čemer so si v domu zadali cilj, da prihodnje leto to dejavnost še nadgradijo ter izdelajo še lepše in še bolj umetelne izdelke. Ko so bile velikonočne jedi pripravljene, je sledil še blagoslov dob­ rot, s katerimi so se nato stanovalci in zaposleni posladkali. Pomladi se začne prebujati narava in tudi na domskem vrtu so se začela dela. Eno prvih spomladanskih vrt­ narskih del je prekopavanje zemlje. Stanovalci so se tega z veseljem lotili . Na grede so potem posadili in zasejali zelenjavo, ki jo bodo, ko bo obrodila, uporabili v domski kuhinji. Stanovalci so prisluhnili pevskemu zboru Pevci izpod Rožnika, dogajanje v domu pa je popestril tudi glasbeno-literarni nastop Društva Lipa Domžale. Člani društva so stanovalce razvajali s tankočutnim zvokom citer, saj so pri svojem nastopu uporabili kar devet tovrstnih glasbil in kitaro. Seveda niso manjkala niti praznovanja rojstnih dni – kar nekaj jih je bilo, zato je bilo v domu še posebno veselo. Stanovalci so se udeležili tudi občinskega praznika v Češminovem parku, kjer so predstavili svoje izdel­ke, ki nastajajo v okviru številnih ustvarjalnih delavnic, ter si ogledali, kaj počno druga društva in klubi v lokalnem okolju. Ustvarjalnih idej tako ne bo zmanjkalo, zagotovo bodo v domu še nadgradili in razširili ta program. V atriju doma je potekala tudi razstava starih predmetov. Obiskovalci razstave so si lahko ogledali različne stare predmete, od pripomočka za pasiranje in starega modela za peko potic do vojaške skrinje, osenka za klepanje kose in starega gasilskega kolesa. Iz Kamnika pa so stanovalce doma obiskale še ljudske pevke Predice, ki so poskrbele za glasno petje in ples ob poskočnih ritmih harmonike. Vzdušje je bilo res prijetno, so zatrdili stanovalci in si zaželeli, da bi še večkrat prišle v goste. Brezplačna udeležba! Glavni pokrovitelj dogodkov Modrih novic 2023 V Domu upokojencev Domžale ni nikoli dolgčas. MN_PORKP_2023_Oglas-Slamnik_155x145mm.indd 1 15/05/2023 13:37 letnik lxiii | maj 2023 | številka 5slamnik | 13 aktualno slamnik@kd- dom zale. si MLADI SMO DOBILI IZJEMNO PRILOŽNOST ALJAŽ PRAZNIK, MLADI ŽUPAN OBČINE DOMŽALE Skoraj 19-letni Aljaž Praznik je ob letošnjem prazniku občine Domžale postal mladi župan. dila dobra udeležba, da pokažemo, da tudi v Domžalah zmoremo zbrati mlade. Bo pa na Dnevu za mlade veliko dejavnosti, od paintballa do različnih iger za mlajše in starejše mlade, zvečer pa koncert Nipkeja in Polkaholikov. Sam dogodek smo veliko promovirali, saj si tudi sam želim, da bom skozi dan zaposlen v pogovoru z mladimi, da bom slišal, kaj si želijo dijaki, študentje, pa tudi starejši, kašne so njihove perspektive. Mateja A. Kegel Foto: Aljaž Čarman G re za prodornega Domžalčana, ki ima vizijo, zna kritično pogledati na situacijo in ima predloge, kako narediti korak naprej. Eden od njegovih prvih korakov bo že jeseni ta, da bo obiskal vse osnovne šole, se pogovarjal z mladimi od prvega do zadnjega razreda in prisluhnil njihovim idejam. Bodoči študent mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede pa bo prisluhnil tudi vsem (mladim) Domžalčanom že konec maja na Dnevu za mlade. Kdo je Aljaž Praznik, Domžalčani te še ne poznamo, a v sebi nosiš nekaj, kar te je že takoj mladega pripeljalo na položaj? Vse življenje sem Domžalčan, tu sem obiskoval tudi osnovno šolo, zdaj pa sem maturant poljanske gimnazije v Ljubljani. Na Domžale sem zelo navezan, saj se zavedam, koliko mi je to okolje dalo, za kar sem hvaležen in tudi sam vračam že vrsto let. Velik del mojega prostega časa, predvsem zadnjih pet let poleti zavzema domžalski Oratorij, kjer sem zadnja tri leta tudi v vlogi voditelja in organizatorja. Sem zelo deloven človek, ki potrebuje dinamično življenje, zato od 15. leta opravljam tudi študentsko delo, ki mi poleg šole vzame kar nekaj časa. Me je pa vedno zanimala tudi glasba, včasih sem igral kitaro, od nekdaj pa je prisotna ljubezen do rekreativnega športa. Na začetku gimnazije sem veliko tekel, zadnje pol leta pa predvsem fitnes. Pred dobrim mesecem sem izvedel, da bo zdaj moj velik del prostega časa zavzemala funkcija mladega župana, ki se ji nameravam resno posvetiti. Zakaj si se odločil, da se poteguješ za funkcijo mladega župana? Sem človek, ki poslušam svoj notranji občutek in ko nekaj veš o sebi in se pojavi ta občutek, greš v to. Sem pa pristopil k temu projektu definitivno zato, da funkcijo dobim, saj sem oseba, ki se ne lotim nečesa, če tega ne morem doseči in tudi biti v tem dober. Za karkoli sem se v življenju potegoval, sem šel z namenom, da zmagam, in ta funkcija ni nič drugačna. Tukaj se pozna tudi to, da če trdo delaš, če si zagnan, pridejo rezultati. Seveda pa tudi zato, ker sem zelo navezan na Domžale in si želim za našo občino najboljše. Aktivnosti mi niso tuje, tako v domačem kraju kot tudi v okviru gimnazije, kjer smo izvedli veliko projektov, zato sem začutil, da bi to znala biti prava kombinacija vsega, in zaenkrat se mi zdi, da se nisem zmotil. Kakšne zadolžitve pričakuješ v tej vlogi? Glavno vlogo vidim v povezovanju politike in mladih, kot neke vrste most, mediator. Večkrat lahko pride do težav, ki jih je treba reševati, in sebe vidim v vlogi nekoga, ki bo Glavno vlogo vidim v povezovanju politike in mladih, kot neke vrste most, mediator. Večkrat lahko pride do težav, ki jih je treba reševati, in sebe vidim v vlogi nekoga, ki bo moral razumeti obe strani, tako Občino kot mlade. moral razumeti obe strani, tako Občino kot mlade. Eden od problemov, s katerimi se mladi soočamo danes, je odnos starejše generacije, ki od nas pričakuje lastno mnenje, in če ga imaš, si mlad intelektualec, ki ima lahko mnenje tudi o drugih zadevah, se izražaš, sodeluješ v diskusijah. Kot družba smo sprejeli, da moraš imeti lastno mnenje, če ne, nisi dovolj vreden. Seveda pa so potrebne tudi konkretne izkušnje, da pridemo do te točke in od mladih se pričakujejo izkušnje, hkrati pa nam ne dobimo priložnosti, da bi jih pridobivali. Gre za šah, iz katerega ne moreš izstopiti. A ravno s to funkcijo mladega župana stopamo iz teh okvirov, se osvobajamo, dobivamo priložnost. Mladi tudi potrebujemo informacije, kako sistem deluje, kako deluje neka lokalna skupnost in tudi vedeti moramo, da če lokalna skupnost nečesa ne more narediti, lahko predlaga naprej – državi in išče rešitve, kako nekaj izvesti. Da se nekaj ne da, je prepoceni odgovor. Potem pa je tukaj tudi obtoževanje, da smo mladi pasivni, neangažirani. Ravno na Dnevu za mlade bodo mladi tako dobili priložnost, da se izrazijo, angažirajo, predlagajo, saj bova z županjo namenila čas pogovoru z mladimi o njihovih idejah. Zavedati se moramo, kaj nam pripada, kakšne so naše pravice in pa, da je treba včasih iskati srednjo pot, sprejemati konsenze, da se stvari začnejo spreminjati na bolje. Položaj mladih v Domžalah – kako ga ocenjuješ? Rekel bi, da se mi zdi ta funkcija simboličen znak tega, da bi se stvari lahko začele odvijati v pravo smer. Kar se nas mladih tiče, bi lahko bili bolj slišani. Moram pa priznati, da se mi že v preteklosti nikoli ni zdelo, da bi bili mladi s strani vodstva Občine zatirani, prav tako pa se mi ni zdelo, da bi se nas podpiralo. Občina je bila v nekem nevtralnem položaju, vedeli so, da ne izgubijo nič, če se področja mladih ne dotikajo, pridobili bi pa tudi težko kaj dosti, razen, če bi se temu zelo posvečali. Verjamem pa, da so se stvari začele počasi premikati navzgor in bo šla premica v naslednjih dveh letih samo še eksponentno navzgor. S tem pa bomo tudi mi dobili večjo angažiranost mladih. Pred nami je dogodek Dan za mlade, ki bo 26. maja 2023, kaj vse se bo dogajalo? Dan za mlade si predstavljam kot domžalski enodnevni festival, po vzoru ŠKIS-ove tržnice, ki ima vsako leto visoko udeležbo, ne glede na vreme, je res dober projekt. Iskreno upam, da se bo v Domžalah zgo- Kako pa ocenjuješ delovanje in sodelovanje mladinskih organizacij, posameznih društev, skupin in tudi Mladinskega sveta Domžale? Mladinski svet vidim, da ima prostor za izboljšavo, in mislim, da gredo počasi v pravo smer. V roku nekaj tednov bi nas znali razveseliti z nečim posebnim. Moja perspektiva pa je, da bi v idealnem svetu vse skupaj povezoval študentski klub in tudi vse ostale organizacije bi lahko veliko bolje delale, če bi imele centralno bazo študentov. V Domžalah smo ga pred leti že imeli, zdaj pa ponovno delamo na obuditvi. Ne morem pa biti preveč kritičen do mladinskih organizacij nasploh, saj v zadnjih letih niso imele toliko prostora, niti denarja za delovanje, da bi lahko delali, kakor si želijo. Danes mladi župan, nekoč vodenje Občine? Kakšni so tvoji cilji? Za naslednji dve leti sem absolutno posvečen funkciji mladega župana, vodstvo Občine mi je všeč, občani smo sprejeli pravo odločitev pri izvolitvi tega vodstva in tudi vidim priložnosti za njihovo delo v dveh mandatih. Za naprej, čez osem let, pa je zdaj še prekmalu za govoriti … Kje pa vidiš priložnosti za izboljšanje življenja ne samo mladih, ampak vseh generacij, tako v Dom­žalah kot tudi sicer v Sloveniji? V vsakdanjem življenju bi želel, če gledam samo lokalno, da ko se sprehajaš po Domžalah, da se vedno dobro počutiš. Morda je to težko razložiti, a tisti, ki vedo, kaj to pomeni, bodo razumeli. Da čutiš skupnost, da se počutiš povezan s svojim krajem. Da pridemo do tega, bo treba vzpostaviti boljšo komunikacijo med veliko skupinami, od vodstva Občine do vseh mladinskih organizacij, komisij, krajevnih skupnosti, pa vse do ‘navadnega’ občana, ki ni povezan z nobeno od skupin, ki sem jih naštel. Ko bomo to dosegli, bo počutje na ravni same občine veliko boljše. Sem pa sam vedno pristaš tega, da ne glede na vse, povsod obstaja prostor za izboljšavo, ne glede na to, ali gre za stanovanjsko politiko, infrastrukturo, vedno je lahko boljše. Medgeneracijsko sodelovanje marsikdo vidi po svoje, a kot mlad človek z vizijo imaš najbrž predstavo, kako naj bi to izgledalo? Tako mladi kot starejši imamo občutek, da druga generacija naše ne razume, ker imamo drugačne vrednote, po katerih se razlikujemo. V resnici pa problem vidim v današnjem kultu posameznika, ki ga spodbujajo družbena omrežja in ki še posebej med mladimi naslavlja predvsem individualen uspeh, ko se ti ni treba povezovati z drugimi, ampak lahko sam navigiraš skozi ta zahteven svet. To je tako naivno, da bolj ne bi moglo biti, saj je svet poln ovir in je sodelovanje potrebno. Konkretno, grozno je, da že v osnovnih in srednjih šolah otroci med seboj ne izmenjujejo informacij, zapiskov, to počnejo proti plačilu. Sodelovanje izginja. Upam, da bom s funkcijo mladega župana lahko simbol proti temu, saj nimam redne plače, ampak bom tej vlogi vseeno popolnoma posvečen, veliko delal na njej in pokazal, da za vsako stvar ni treba prejeti plačila. Tvoje sporočilo mladim in Domžalčanom na sploh? Moja globoka želja je, da bi se mladi zavedali, kakšno priložnost smo dobili s funkcijo mladega župana in mlade županje. Tukaj ne gre toliko za priložnost zame, ampak za vse mlade, da se posluša različne skupine mladih. Smo prvi v Sloveniji, ki smo dobili to priložnost in neumni bi bili, če tega ne bi izkoristili. Vse to lahko dokažemo že na dogodku Dan za mlade in potem od tam samo še naprej. ❒ 14 | slamnik številka 5 | maj 2023 | letnik lxiii občinski svet slamnik@kd- dom zale. si ŠESTA REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE DOMŽALE Občinske svetnice in svetniki so se v četrtek, 18. maja 2023, sestali na 6. redni seji Občinskega sveta Občine Domžale, na kateri so po dopolnitvi dnevnega reda obravnavali devet točk. Miha Ulčar Foto: Jure Gubanc N a seji so med drugim nadaljevali s prekinjeno točko Sklep o spremembi cen programov vrtcev, ki izvajajo javno službo, v prvem branju pa so obravnavali tudi Odlok o določitvi parkirnin na javnih površinah v občini Domžale ter potrdili namero o izgradnji novega Zdravstvenega doma Domžale v Zaborštu. Sejo je vodila mag. Renata Kosec, županja Občine Domžale. Volitve in imenovanja Po ugotovljeni začetni navzočnosti in sprejemu zapisnika 4. redne seje, ki je bila 16. marca 2023, in zapisnika 5. redne seje, ki je bila 20. aprila 2023, je Občinski svet pod točko Volitve in imenovanja za predstavnika Občine Domžale v Svet Javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovne šole Dragomelj imenoval Tomaža Hrena in Lucijo Šarc. Sklep o spremembi cen programov vrtcev, ki izvajajo javno službo – nadaljevanje prekinjene točke V uvodu nadaljevanja prekinjene točke je svetnike nagovoril mag. Klemen Svetelj, direktor Vrtca Dominik Savio, ki je povedal, da si je ogledal razpravo te točke na prejšnji seji in da na neki način razume tiste svetnike, ki so imeli pomisleke o povišanju cen, po drugi strani pa razume tudi predstavnike vrtcev, da se na takšen način ne da delati več naprej. Svetnike je pozval, da bi skupaj poiskali tisto, kar je dobro. V nadaljevanju je povedal, da država vrtcem vedno znova nalaga nove obveznosti in normative, kar jim prinaša nove stroške, na kar ne morejo vplivati. Robert Horvat (SDS) je v razpravi povedal, da pri njem ostaja isti pomislek kot na prejšnji seji. Povedal je, da je računal na to, da bo prevladal razum, da se bodo na tej seji pogovarjali o rebalansu proračuna in da bodo pripravili znižane cene. Matej Oražem (LMM) je izpostavil, da pri omenjeni točki ne gre za vprašanje, ali mislimo, da so vrtci dobri, ali je predlagana cena dobra ali ne. Po njegovih besedah gre samo za to, da občina pokrije podražitev. Na koncu je še povedal, da če je stališče in gradivo isto kot na prejšnji seji, ne V prejšnji številki Slamnika se je nehote na strani Občinski svet avtorju prikradla napaka. Pri točki Program dela in finančni načrt Nadzornega odbora Občine Dom­ žale za leto 2023 je bilo zapisano, da je bil poročevalec Robert Rutar, kar ne drži. Poročevalec je bil Klemen Rutar. Za napako se prizadetim opravičujemo. bo spreminjal stališča in predlaganega sklepa o podražitvi ne bo podprl. Blaž Vodnjov (LRK) je v razpravi povedal, da bo glasoval za predlagani sklep in da se ne strinja s populističnimi izjavami kolegov svetnikov, da se pokrije razliko iz občinske blagajne. V nadaljevanju je Občinski svet Občine Domžale sprejel spremembo cen programov vrtcev, ki izvajajo javno službo. Nova cena mesečno za otroke prvega starostnega obdobja znaša 642,69 evra, za otroke drugega starostnega obdobja, kombinirani oddelek in oddelek otrok, starih tri do štiri leta, pa je cena programa 457,27 evra. Stroški živil v ceni programa znašajo 45,57 evra. Sklep se začne uporabljati od 1. junija 2023 dalje. Stališče Občine Domžale k seznanitvi z rezultati študije hrupa za opredelitev območij in obsega potrebnih protihrupnih ograj ob pomembnih cestah v upravljanju Direkcije RS za infrastrukturo na območju Ljubljane z okolico v občini Domžale Gradivo za to točko dnevnega reda je predstavila Maja Brus Hrastar, vodja Oddelka za urejanje prostora, ki je svetnike seznanila s predlogom upravljavca (DRSI) za izvedbo ukrepov varstva pred hrupom zaradi obratovanja regionalnih cest, ki potekajo prek poselitvenih območij na območju občine Domžale, ter s splošnimi in konkretnimi usmeritvami za izvedbo protihrupne zaščite na posameznih predlaganih lokacijah. Predsednik odbora za prostor in varovanje okolja mag. Tomaž Lavrič je povedal, da je dal njihov odbor pozitivno mnenje k predlogu. Je pa po njegovih besedah prišlo do razprave, da bi takšne rešitve izvedli tudi na lokalnih cestah. Občinski svet je na glasovanju sprejel omenjeno stališče Občine Domžale. Predlog Strategije Skupaj za lepšo starost Strategijo za starejše Skupaj za lepšo starost za obdobje 2023–2028 je predstavil Aleš Istenič z Inštituta RS za socialno varnost, ki je tudi pripravil omenjeno strategijo. Po njegovih besedah je nova strategija plod najširšega demokratičnega procesa v lokalnem okolju, grajena na principu od spodaj navzgor in vsebuje aktualne teme iz lokalnega področja starejših, na katere lahko lokalna skupnost v okviru svojih pristojnosti vpliva, ter potrebne ukrepe, ki jih lahko sprejme za izboljšanje trenutnega stanja. Občinski svet je na glasovanju sprejel predlog Strategije Skupaj za lepšo starost. Odlok o določitvi parkirnin na javnih površinah v občini Domžale – prva obravnava Sledila je obravnava Odloka o določitvi parkirnin na javnih površinah v občini Domžale, ki uvaja plačljivo parkiranje. Andrej Bokan, vodja Oddelka za komunalne zadeve, je ob obrazložitvi gradiva povedal, da želijo s plačilom parkirnine za- gotoviti večjo izmenljivost parkirnih prostorov ter postopoma zmanjšati obremenjenost parkirišč z obiskovalci, ki v samem centru parkirajo več ur. Javne parkirne površine so z odlokom razdeljene na ‘cono 1’ in ‘cono 2’. S prometom in parkiranjem so najbolj obremenjene Ljubljanska cesta, Kolodvorska ulica, Ulica Matije Tomca in Masljeva ulica, ki so v odloku določene kot ‘cona 1’. Vsa ostala območja občine so določena kot ‘cona 2’. Višina parkirnine v ‘coni 1’ znaša 0,60 evra ter v ‘coni 2’ 0,50 evra za vsako začetno uro parkiranja. Parkiranje bo plačljivo od ponedeljka do petka od 7.00 do 17.00. Ob sobotah, nedeljah in praznikih parkiranje ostaja brezplačno. Predsednik Odbora za finance mag. Tomaž Deželak je povedal, da se zahvaljuje občinski upravi za korektno obrazložitev gradiva, se je pa ob tem spraševal, zakaj ne razmišljajo o dovolilnicah za stanovalce. Prepričan je, da bodo nekateri občani svoje avtomobile prestavili tja, kjer ne bo zapornic, da bi se izognili plačilu. Gregor Horvatič, predsednik Odbora za komunalne zadeve, je povedal, da je njihov odbor gradivo potrdil, se je pa pojavilo vpraša- nje, če gre za začasno ali trajno rešitev. V nadaljevanju je izpostavil, da bo treba narediti nekaj v smeri povečanja števila parkirišč. V razpravo se je najprej vključil Matej Oražem (LMM), ki je povedal, da imajo svetniki na mizi izvedbeni ukrep, brez strategije. Spraševal se je tudi, kaj bo s tistimi, ki delajo na občini, upravni enoti, sodišču, drugih ustanovah in podjetjih. Po njegovih besedah bodo nastopile težave, saj nimajo izdelane prometne strategije. Vprašanje, zakaj se jim toliko mudi zaračunati parkiranje, je izpostavil Boštjan Deželak (LTD). Vprašal je tudi, zakaj ne bi uvedli brezplačno parkiranje za dve uri. Ob tem je izpostavil slabo javno prometno povezavo znotraj občine, saj se je treba v center mesta pripeljati z avtom. Predlagal je, da se najprej naredi celostna strategija ureditve središča mesta in šele nato gre v urejanje plačljivega parkiranja. Mateja Kegel (Gibanje Svoboda) je povedala, da so se nanjo obrnili stanovalci blokov, ki si želijo dovolilnic. Predlagala je, da bi za dovolilnice vključili tudi najemnike poslovnih prostorov. Prav tako je izpostavila potrebo po celostni strategiji ureditve središča mesta. Robert Hrovat (SDS) je izpostavil, da se omenjena točka sprejema brez razprave in stališč. Ob tem se je spraševal, da ne vedo, kako se bo po uveljavitvi odloka odvijal mirujoči promet v Domžalah. Po njegovih besedah se bodo ljudje znašli in nekje drugje našli prostor, kjer bodo parkirali brezplačno. Predlagal je, da se točka prekine in najprej pripravi strategija, da se bo točno vedelo, kako se bodo v prihodnosti odvijale stvari. Da gre za občutljivo temo, ki ima lahko negativne posledice kot na Šutni v Kamniku, je izpostavil Peregrin Stegnar (NSi). Elvira Rošič Ključanin (LMM) pa je vprašala, kako bo s kratkotrajnim parkiranjem, kot je na pošti, kjer tudi sama oddaja pakete. Mag. Bojan Arh (Gibanje Svoboda) je v razpravi povedal, da je vsekakor treba nekaj narediti na področju mirujočega prometa v Domžalah in da ni za zavrnitev odloka, temveč za popravke. Dejal je, da je treba razmišljati, kako ta odlok spraviti v življenje, da si bodo ljudje v središču mesta olajšali življenje. Prav tako je predlagal, da bi lahko stanovalci kupili letno dovolilnico. Po besedah Judite Rigel (LRK) največji problem predstavljajo dnevni migranti, ki prihajajo iz okoliških občin in že od zgodnjih jutranjih ur zasedajo 80 odstotkov vseh parkirišč. Po razpravi je občinski svet v prvi obravnavi sprejel Odlok o določitvi parkirnin na javnih površinah v občini Domžale – prva obravnava Odlok o štipendiranju v občini Domžale – druga obravnava Na seji so svetnice in svetniki v drugi obravnavi sprejeli Odlok o štipendiranju v občini Domžale. Občina Domžale podeljuje celoletne štipendije: letnik lxiii | maj 2023 | številka 5slamnik | 15 občinski svet slamnik@kd- dom zale. si • dijakom in študentom za deficitarne poklice, ki so določeni v javnem razpisu na podlagi priporočil strokovnih institucij (Zavod RS za zaposlovanje, Območna obrtno-podjetniška zbornica Domžale, pristojno ministrstvo ipd.) in se izobražujejo v RS, • dijakom in študentom s področja umetnosti za programe/poklice, ki so določeni v javnem razpisu in se izobražujejo v RS, • dijakom in študentom s področja športa. ki se izobražujejo v RS Sklep o višini delnega povračila stroškov organizatorjem volilne kampanje Občinski svet Občine Domžale je sprejel Sklep o višini delnega povra- čila stroškov organizatorjem volilne kampanje za lokalne volitve 2022 v občini Domžale. Potrditev namere o izgradnji novega zdravstvenega doma Domžale v Zaborštu Svetnikom je bilo na seji s strani županje mag. Renate Kosec, direktorice ZD Domžale mag. Renate Rajapakse in poslovne vodje ZD Domžale Anje Ocepek predstavljeno, da se ob upoštevanju zahtevne gradnje objekta po prvotnem projektu in sanacije obstoječega objekta zdravstvenega doma zaradi starosti stavbe ugotavlja, da bi bila investicija v nov objekt na novi lokaciji ne samo strokovno, temveč tudi finančno sprejemljivejša. Razlika se kaže v več milijonih evrih, s tem, da bi na novi lokaciji pridobili objekt z vsemi zdravstvenimi dejavnostmi. V tem primeru torej ne bi šlo za začasno rešitev kot pri prvotnem projektu, saj bi prostorske možnosti omogočale nadaljnji razvoj zavoda v vseh pogledih. Povedali so, da bi z izgradnjo novega zdravstvenega doma v občini Domžale pristopili k ureditvi celovitega zdravstvenega varstva občanov za naslednje generacije. Občinski svet Občine Domžale je potrdil namero Očine Domžale o izgradnji novega Zdravstvenega doma Domžale v Zaborštu in pooblastil županjo mag. Renato Kosec, da nadaljuje s postopki nakupa nepremičnin. Za zaključek so sledila še vprašanja, pobude in predlogi svetnikov. ❒ 80 0- le tn ica Dob pri Domžalah: 800 let prve omembe kraja Digitalna zgodba s starimi razglednicami Vprašanja, pobude in predlogi občinskih svetnic in svetnikov POSREDOVAL: Boštjan Deželak (LTD-Toni Dragar – Lista za vse generacije) na seji 20. 4. 2023 VSEBINA: S strani vodstva Mestnih lekarn smo prejeli prošnjo oziroma pobudo, da bi na Kolodvorski cesti pred Lekarno v Domžalah uredili vsaj dva ali tri začasna parkirna mesta za stranke lekarne, ki bi jim s tem omogočili kratkotrajno parkiranje približno 15 minut za opravke v lekarni. Tukaj predvsem mislijo na invalide in težje bolnike, ki morajo dvigniti večje količine zdravil in potem še nositi vse skupaj na oddaljena parkirišča. Moramo poudariti, da zaradi težje dostopnosti sama lekarna izgublja pri obiskih v primerjavi z zasebnimi lekarnami v Domžalah. PRIPRAVLJALKA ODGOVORA: županja VSEBINA ODGOVORA: Površi- ne za pešce ob Kolodvorski cesti so tlakovane in so namenjene pešcem. Parkiranje in ustavljanje vozil na peščevih površinah je prepovedano z Zakonom o pravilih cestnega prometa. Stranke, ki potrebujejo usluge lekarne, imajo možnost parkiranja v neposredni bližini Kolodvorske ceste, Ljubljanske ceste in makadamskem parkirišču pred blagovnico TUŠ. Parkirišča ob Kolodvorski cesti so grajeno javno dobro. Torej gre za javne površine, ki jih lahko vsakdo prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi z zakonom in drugimi predpisi. Ker gre za del gospodarske javne infrastrukture, občina ne sme omejiti parkiranja oziroma podeliti izključne pravice uporabe teh površin le določenim pravnim osebam ali posameznikom. Torej prometna ureditev, ki bi dovoljevala parkiranje le strankam lekarne, ni možna oziroma dovoljena. VPRAŠANJE V ZVEZI Z NEZAVAROVANIM ŽELEZNIŠKIM PREHODOM V DEPALI VASI (zaporedna številka 112) POSREDOVAL: Gregor Horvatič (Gibanje Svoboda) na seji 20. 4. 2023 VSEBINA: Občina Domžale je (24. 8. 2018) sama vložila na Ministrstvo za infrastrukturo (MZI) vlogo, da se ji dovoli zavarovanje z zapornicami, pri čemer se je zavezala, da bo stroške krila sama. Ogled situacije je bil (ponovno) v enem tednu po vlogi 30. 8.2018, ter Občini Domžale takoj naslednji dan po ogledu izdano soglasje (31. 8. 2018) za začasno zavarovanje nivojskega prehoda 11+004 v Depali vasi. MZI je 15. 7. 2020 na osnovi našega poziva ponovno pozvalo Občino Domžale k izpolnitvi odločbe. Ali bo Občina Domžale v letu 2023 zgradila zapornice? PRIPRAVLJALKA ODGOVORA: županja VSEBINA ODGOVORA: Javna že- lezniška infrastruktura je grajeno javno dobro v lasti države in se uporablja na način in pod pogoji, določenimi z Zakon o železniškem prometu. Ministrstvo za infrastrukturo in Slovenske železnice, d. o. o., so odgovorne za gradnjo in nadgradnjo javne železniške infrastrukture. Sestavni deli javne železniške infrastrukture so tudi nivojski prehodi, vključno z napravami za zagotavljanje varnosti v cestnem prometu. Upravljavec javne železniške infrastrukture – Slovenske železnice so odgovorne za obratovanje, vzdrževanje in obnavljanje železniške infrastrukture. Občina Domžale ne namerava vlagati sredstev v železniško infrastrukturo, ki je last Republike Slovenije, kot investitorka. Če bi država prevzela vodenje investicije kot lastnica in investitorka, pa bi Občina Domžale lahko sofinancirala nadgradnjo prehoda ceste prek železniške proge, ki bi bila le začasna rešitev do izgradnje nove povezovalne ceste na južnem delu Depale vasi. VPRAŠANJE V ZVEZI Z NAČRTOVANO GRADNJO V MAČKOVCIH (zaporedna številka 106) POSREDOVAL: Gregor Horvatič (Gibanje Svoboda) na seji 20. 4. 2023 VSEBINA: Kakšno je stališče občinske uprave do sprejetega sklepa KS Simona Jenka, s katerim nasprotuje pobudi, da se pozidava 660 stanovanj, 55 blokov, za 2000 novih prebivalcev, v Mačkovcih nadaljuje. Za njih je nesprejemljiva, kot je razvidno iz sklepa. Bojijo se namreč, da je kolaps infrastrukture neizogiben. Ali je v načrtih tudi izgradnja vrtca? Knjižnica Domžale 2. do 23. junij '23 PRIPRAVLJALKA ODGOVORA: županja POZDRAV IZ DOBA VSEBINA ODGOVORA: Na obmo- čju Občine Domžale velja Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 10/18), ki na širšem območju Mačkovcev dopušča umeščanje centralnih dejavnosti in tudi stanovanjskih stavb. Pred gradnjo je potrebna izdelava občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN). Občina Domžale je prejela več ločenih pobud za gradnjo na območjih DŽ-123, DŽ-125 in DŽ127. Ker pobude prostora niso obravnavale celovito in niso zajemale celovitega vpliva na širši prostor ter na prometna, infrastrukturna in družbena omrežja, je Občina Domžale naročila izdelavo strokovnih podlag in zazidalnega preizkusa ter tako zagotovila celovitost obravnave navedenih območij. Strokovne podlage izkazujejo največjo možno obremenitev prostora. Možna je tudi manjša izraba območja, kljub temu pa je treba zagotavljati vse manjkajoče infrastrukturne kapacitete. Občina Domžale kot pogoj za začetek izgrajevanja območja Mačkovcev zagovarja stališče, da je treba najprej zagotoviti ustrezno prometno infrastrukturo (z napajanjem z več strani) ter pripadajočo komunalno infrastrukturo. Poleg tega je nujno zagotoviti dodatne kapacitete osnovne šole in vrtca. Območje spada v šolski okoliš Osnovne šole Venclja Perka. Dodatnih kapacitet v okviru osnovne šole na sedanji lokaciji ni možno zagotavljati. Pred izgradnjo območja Mačkovcev bi bilo zato treba preoblikovati šolske okoliše, kar pa bo možno šele po izgradnji nove osnovne šole na Viru. V primeru izgradnje območja je treba zagotavljati tudi dodatne kapacitete zdravstvene oskrbe, domov za starejše in podobno. razstava starih razglednic ob 800-letnici prve omembe kraja Dob www.knjiznica-domzale.si Kako smo se nekoč prevažali er 5. ju tob k o . 0 3 o nij d Foto: arhiv Muzeja novejše zgodovine Slovenije POBUDA V ZVEZI S PARKIRIŠČI OB LEKARNI DOMŽALE (zaporedna številka 116) 16 | slamnik številka 5 | maj 2023 | letnik lxiii društva slamnik@kd- dom zale. si Natečaj Street art Domžale Kronika domžalskih poklicnih gasilcev Med 20. 4. in 17. 5. 2023 V osemindvajsetih dneh, kolikor jih zajema ta zapis, smo posredovali enaindvajsetkrat. Kar polovico posredovanj smo presenetljivo opravili v nočnem času, osemkrat med 22. uro in polnočjo, kar je svojevrsten rekord. Šestkrat smo garaže zapustili med 15.00 in 16.30. Zaradi požarov smo bili aktivirani štirikrat. Sredi noči so iz neznanega razloga zagoreli zabojniki na Potočnikovi ulici, v popoldanskem času pa se je v parku za domžalsko občinsko stavbo močno kadilo iz koša za smeti. Napotili smo se tudi v Trzin, kjer je zagorelo motorno kolo, a so ga še pred našim prihodom pogasili trzinski prostovoljni gasilci. V skladišču podjetja v Selu pri Ihanu je zagorel polnilnik baterijske vrtalke. Kljub nočni uri je z ročnim gasilnikom ogenj pravočasno pogasil sosed, mi pa smo objekt preventivno pregledali s termokamero ter ga dobro prezračili. Posredovali smo pri devetih prometnih nesrečah. Dvakrat na avtocesti: pri trku osebnega in tovornega vozila ter pri naletu treh tovornih vozil. Udeleženci niso potrebovali medicinske oskrbe. V Selu pri Ihanu sta čelno trčili dve osebni vozili, voznik in sovoznica sta utrpela poškodbe. Poškodovala se je tudi voznica, ki je v Dobu pozno zvečer z vozilom trčila v drog javne razsvetljave. Zdravniško pomoč je potreboval tudi motorist, ki je pri Mengšu trčil v osebno vozilo, ter kolesar, v katerega je v Domžalah trčilo osebno vozilo. Ko so nas obvestili, da na Viru pri trgovskem centru leži motorist, smo tudi najprej pomislili na padec. Izkazalo se je, da ga je obšla slabost, a se je še pravočasno varno ustavil in legel na tla. Med enim izmed nalivov v teh dneh je zaradi zamašenih odtokov začelo zamakati s terase v spodnje prostore stanovanjske hiše na Triglavski v Domžalah. Situacijo smo za silo rešili, lastnici pa svetovali temeljito čiščenje odtokov. Na ribniku pri Dobu smo poskušali pomagati v ribiško vrvico zapletenemu labodu, a se nam nikakor ni pustil ujeti. Na pomoč pa smo priskočili reševalcem NMP ZD Domžale. Štirikrat pri prenosu obolelih do reševalnega vozila, enkrat tudi pri reanimaciji, a žal neuspešni. Na urgentnem oddelku ZD Domžale smo dečku s prsta odstranili prstan. Zaradi trdote materiala žal ni šlo drugače kot s kotno brusilko. Ob koncu še vabilo na koncert. Pevci našega pevskega zbora poklicnih gasilcev z gosti 14. junija ob 18. uri pri nas v CZR Domžale pripravljajo večer priljubljenih slovenskih in dalmatinskih pesmi. Vstop bo prost, več informacij bo na naši spletni strani. Vljudno vabljeni. Ste tudi vi opazili, da v Domžalah manjkajo umetniške stenske poslikave? društvo za kakovost življe- čini Kranj, kjer so zapisali: »Urad za nja leteča želva Ko se spreha- okolje in prostor Mestne občine Kranj jam po Domžalah, velikokrat opa- (MOK) je na pobudo Mestnega svezim porisane zidove. Največ jih naj- ta MOK septembra 2022 pristopil k demo v podhodih in zidovih ob šo- urejanju problematike uličnih poslilah in tudi ob poti Kamniške Bistri- kav na tuji posesti. Te pogosto enačice. Mladi na ta način izrazijo svoje mo z vandalizmom, po drugi strani pa čustveno stanje, mišljenje in nazore. je ulična umetnost, kot so grafiti (poPriznam, da me sporočila na zi- slikave s črkami), street art (slike, iludovih, ki večajo nestrpnost in z njim stracije) in murali (umetniške stenske Spoštovani krajan/ka Doba, 800 let obeležuje naš kraj Dob v tem letu. Tako daleč nazaj, leta 1223, se je začela pisati zgodba o našem lepem kraju, ko je bil Dob prvič omenjen in zapisan. Odločili smo se, da bo tako veličastna obletnica letos tudi naš krajevni praznik. Vabimo vas, da se nam pridružite 2. junija 2023 od 18. ure dalje. Krajevna skupnost Dob je v sodelovanju z društvi KS Dob, OŠ Dob, župnijo Dob in posamezniki pripravila zanimiv program, kjer se bomo družili in se spominjali mejnikov iz preteklosti. Na ta dan si rezervirajte čas ter se udeležite praznovanja in programa, ki se bo začel ob 18.00 s povorko izpred cerkve sv. Martina do Gasilnega doma Dob Podhod v Domžalah kliče po novi poslikavi. povezani simboli zmotijo, posebej če si predstavljam, da bodo mojo otroci kmalu hodili mimo teh napisov v šolo. Veliko lepše bi bilo, če bi s skupnimi močmi naše mesto poslikali s sporočili miru, ljubezni, povezovanja, spoštovanja in varovanja narave, predvsem z namenom, da mimoidočim privabimo nasmešek na obraz in/ali spodbudimo razmislek. Najverjetneje se bodo mladi v vsakem primeru izražali na ta način kot že leta poprej in kot nemalo kje. Lahko pa jim omogočimo prostor, da se izrazijo umetniško na način, ki je mladim blizu. Subkultura poulične umetnosti je prisotna v vseh večjih mestih po svetu. Ideja o organizirani poslikavi mesta tako že nekaj časa tli. Fotografirali smo že sedem lokacij v Domžalah, kjer bi stare grafite prekrili z novimi poslikavami. Primer dobre prakse pa so pred kratkim izvedli v Ob- poslikave) del umetniškega likovnega izraza in sestavni del urbane kulture.« Vizija društva Leteča želva je ustvarjanje zdrave, pozitivno naravnane družbe in tak umetniški prispevek mestu je le delček mozaika. V projekt bomo povabili Občino Domžale, društva, Mladinski center in donatorje. Najprej pa vabimo umetnike in umetnice iz občine Domžale, ki želijo ustvarjati grafite, street art ali murale in bi radi sodelovali v novem projektu Street art Domžale – Društvo Leteča želva, da nam pišete na leteca. zelva@gmail.com, da naredimo listo bodočih ustvarjalcev. Če veste, kje se nahaja zid, za katerega menite, da bi lahko ustrezal projektu, nam pišite in ga bomo uvrstili v seznam. Andraž Purger, prof. športne vzgoje, Učitelj Qigonga Modrosti Društvo za kakovost življenja Leteča želva Foto: Andraž Purger območno združenje rdečega križa domžale Iskrena zahvala V povorki bodo sodelovali: Godba Domžale, Mažoretke Domžale (nastopajoče mažoretke iz KS Dob in Krtina) ter društva, ki delujejo v naši krajevni skupnosti. Po povorki se bomo zbrali v pokritem šotoru na travniku pred Gasilnim domom v Dobu, kjer bodo sledili nastopi pevskih zborov ter predstavitve kraja Dob skozi čas in oči osnovnošolcev OŠ Dob, predsednika KS Dob Marijana Smolnikarja in Blaža Otrina. Nikakor ne boste prikrajšani za glasbene nastope. Zapeli nam bodo: Pevski zbor Rožmarin Pevski zbor Turnše Češenik Duo Uroš in Tjaša Seveda sledi tudi pogostitev. Veselimo se srečanja z vami. Organizacijski odbor KS Dob Cerarjev memorial Janez Cerar je bil aktivni član Rodu Skalnih taborov, ki je vse svoje sile usmerjal v vzgojo otrok in novih generacij vodnikov. Iskreno se zahvaljujemo krvodajalcem, ki ste se 24. in 25. maja 2023 odzvali povabilu na krvodajalsko akcijo. Hvala vsem za darovano kri, saj le tako zagotovimo zadostne količine krvi, da lahko skupaj z vami dnevno rešujemo življenja in vračamo zdravje, hkrati pa nadaljujemo plemenito tradicijo slovenskega krvodajalstva. Iskreno pa se zahvaljujemo tudi vsem drugim, ki ste pomagali pri organizaciji in izvedbi krvodajalske akcije. Posebej iskreno pa se zahvaljujemo tudi vsem drugim, ki ste pomagali pri organizaciji in izvedbi krvodajalske akcije, posebej Občini Domžale ter Zavodu za šport in rekreacijo Domžale, ki sta omogočila, da smo lahko izvedli krvodajalsko akcijo v športni dvorani. Hvala za vašo solidarnost in pomoč v imenu vseh, ki jim je vaša darovana kri rešila življenje. Rdeči križ Domžale Spoštovani, ponovno obujamo skupno branje in pogovor ob izbranih citatih iz antičnih klasičnih del (Dnevnik cesarja Marka Avrelija,Pisma prijatelju Luciliju rimskega filozofa Seneke in Aristotelove Nikomahove etike). Vabimo vas na BRALNI VEČER Dnevnik cesarja Marka Avrelija v torek, 20. junija 2023, od 19.30 do 20.30 v Kodrovi dvorani KD Radomlje. Društvo za študije kontemplativnih tradicij rod skalnih taborov Angažiral se je pri ustvarjanju novih taborniških enot v drugih krajih takratne domžalske občine in svojim trdim delom ogromno pripomogel k širitvi in razvoju našega rodu. Zato je uprava Rodu Skalnih taborov po Janezovi smrti v letu 1990 sklenila, da bo v spomin nanj in njegovo delo v taborniški organizaciji ob prvi obletnici njegove smrti organizirala taborniško tekmovanje, imenovano Cerarjev memorial. Ta poteka vsako leto v aprilu, ko so se od našega dolgoletnega aktivnega tabornika zadnjič poslovili. Rod Skalnih taborov praznuje 70 let, zato je bil letošnji Cerarjev memorial v Češminovem parku še toliko bolj poseben. Pripravili smo razstavo fotografij skozi celotno obdobje delovanja našega rodu. Fotografije so si obiskovalci – tako stari kot mladi – z veseljem ogledali in se spomnili na dogodivščine, ki so jih takrat doživeli. Sicer programa zaradi dežja nismo mogli izpeljati v celoti, vendar ker se taborniki vedno znajdemo, smo le-tega prilagodili vremenskim pogojem. Otroci so hodili po mestu ter opravljali različne naloge in izzive. Ob vrnitvi na cilj je že dišalo po okusnih miškah, s katerimi so se vsi radi posladkali. Ob koncu so se vodi fotografirali z najrazličnejšimi napisi in rekviziti ter s tem ovekovečili spomin na Cerarjev memorial 2023. Morda si bodo ravno oni čez deset let ogledovali slike in se spomnili na vse lepe trenutke, ki so jih doživeli pri tabornikih. Eva Mohar Foto: Alja Tekavc Uršič letnik lxiii | maj 2023 | številka 5slamnik | 17 društva slamnik@kd- dom zale. si Novo vodstvo v FKVK Mavrica Radomlje 17. maj, dan veteranov Dan veteranov praznujemo veterani vojne za Slovenijo v spomin na leto 1990, in sicer FKVK Mavrica je imel 15. maja 2023 v KD Radomlje občni na zavrnitev ukaza o oddaji orožja iz skladišč Teritorialne obrambe. zbor, ki je bil hkrati tudi volilni. veterani vojne za slovenijo Ukaz je bil izdan 15. maja s strani takratnega poveljnika TO v Sloveniji generala Ivana Hočevarja, izvajati pa se je začel 17. maja. Vodstvo JLA se je zavedalo moči TO Slovenije in je želelo premestiti orožje TO iz njihovih skladišč v vojašnice pod pretvezo večje stopnje varnosti. 16 tedanjih Občinskih štabov TO se je temu odločno uprlo in zavrnilo predajo orožja. Posledično so takrat nastali zametki Manevrske struktu- fkvk mavrica radomlje Zbor je bil uspešen, kot je bilo ocenjeno tudi naše delo v lanskem letu. Letošnje leto smo zastavili zelo aktivno in precej obširno s posebnim poudarkom na mladih, ki jih želimo čim bolj vključiti in navdušiti za fotografijo prek raznih delavnic v naravi. V petek, 19. maja, in v ponedeljek, 22. maja, smo pripravili že šesto in sedmo fotografsko razstavo, in sicer Mokrišča, jih želimo ohraniti? in O grajskih vrtnarjih, obe razstavi v Kulturnem domu Radomlje, v soboto, 20. maja 2023, pa smo pripravili fotografsko delavnico v Arboretumu Volčji Potok s prikazom košnje po starem s koso. Občni zbor je izvolil novo vodstvo za dobo petih let. V tem času bo vodil društvo dolgoletni član Mavrice Mihael Kosmač. Želimo mu vse dobro, da bi dobro sodelovali in da bi užival z nami pri novih izzivih. Binca Lomšek Foto: Lojze Popelar J. Gregorič Osnovna vibracija zdravja je mir Kaj se zgodi v telesu, ko začutim notranji mir? Kako se odzovejo naše celice, ko dosežemo stanje umirjenosti in notranje tišine? Novi predsednik Mihael Kosmač Nova predsednica je Barbina Skok Združenje borcev za vrednote Narodno osvobodilnega boja Domžale je konec marca 2023 pripravilo zelo dobro obiskano skupščino združenja. zb za vrednote nob domžale Začela jo je predsednica Marija Majhenič, ki je ob prisotnih pozdravila tudi novo generalno sekretarko Zveze združenj borcev Manjo Konkolič, ki je izvolitvi delovnega predsedstva in sprejemu dnevnega reda pozdravila, opravičila je odsotnost predsednika Zveze Marjana Križmana, ter se zahvalila za aktivno in zavzeto delo Združenja borcev za vrednote NOB Občine Domžale z željo, da so še nadalje tako aktivni. Povabila je tudi k sodelovanju v postopkih volitev organov v septembru 2023. Potem, ko je verifikacijska komisija ugotovila, da je prisotnih 92 odstotkov vseh delegatov, so prisotni prisluhnili predsednici domžalskega združenja Mariji Majhenič, ki je podala poročilo o delu Združenja za leta 2019, 2020, 2021 in 2022, prisotni pa so se z minuto molka spomnili pokojnih članov združenja. V poročanju o delu je predsednica izpostavila: udeleževanje na proslavah, skrb za spomenike in spominska obeležja, sodelovanje z okoliškimi organizacijami ZB in KS in Občino Domžale, problematiko upada števila praporščakov, skrb za članstvo in aktivnost pri pridobivanju novih članov, obiski starejših članov, pa tudi organizacijo poslednjega slovesa od umrlih članov. Izpostavila pa je tudi prizadevanja za pridobitev sredstev za delovanje organizacije, za spominske prireditve, vzdrževanje spomenikov, zahvalila pa se je tudi Občini Domžale za sofinanciranje dejavnosti združenja. Prisotni so poročilo o delu soglasno sprejeli. Predsednica Nadzornega odbora Združenja Dragica Podgoršek je poročala o pregledu finančnega poslovanja Združenja za leta 2019, 2020 in 2021, za leto 2022 pa bo poročilo obravnavano pozneje. Proslava dneva veteranov na Geometričnem središču Slovenije nad Vačami pri Litiji re narodne zaščite (MSNZ). Predan je bil dobršen del celotne oborožitve TO, a nikakor pa ne v celoti. MSNZ je v tajnosti ustanovila skupina TO-ja in tajne milice, ki je s svojim konspirativnim delovanjem, pripravo obrambnih načrtov, tajno nabavo oborožitve, vključno s tajnim izvzemanjem orožja iz vojašnic, poskrbela, da smo se v juniju 1991 uspešno uprli agresiji JLA na Slovenijo. Skupščina je sprejela poročilo Nadzornega odbora, po krajši razpravi sprejela spremembe in dopolnitve Statuta ZB za vrednote NOB ki so bile že obravnavane v vseh krajevnih organizacijah, z večino glasov tudi spremembe in dopolnitve Pravilnika o materialno-finančnem poslovanju Sledile so volitve, pred katerimi so bili prisotni seznanjeni s predlaganimi kandidati. Po krajši razpravi so se odločili, da se volitve opravijo za vse kandidate naenkrat. V organe Združenja borcev za vrednote NOB Občine so bili izvoljeni naslednji člani in članice: predsednica: Barbina Skok, podpredsednica Andreja Pogačnik Jarc, tajnica Mojca Avbelj Ocepek in blagajnik Zoran Kramžar V Izvršni odbor so bile izvoljeni kandidati iz vseh devetih krajevnih organizacij po eden. V Nadzorni odbor pa so bili izvoljeni: Darko Jenko, Jože Skok in Boris Požek. Po razrešnici so se prisotni zahvalili dosedanji predsednici Mariji Majhenič, ki je v zahvalo prejela šopek nagljev. Program dela Združenja za leto 2023 je predstavila novoizvoljena podpredsednica Andreja Pogačnik Jarc. V razpravi je bila dana pobuda, da se čim več dogodkov objavlja v glasilu Zveze združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije, v Slamniku in ostalih lokalnih medijih, predlagana je bila vključitev Občine Domžale v organizacijo proslave ob 80-letnici ustanovitve Šlandrove brigade ter čestitka ministrici za kulturo dr. Asti Vrečko za pokončno držo glede muzeja. Skupščina se je zaključila s sprejemom programa za leto 2023 ter željo, da ga skupaj uresničujemo in krepimo vrednote NOB. Generalna sekretarka Zvezi združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Manja Konkolič je novemu vodstvu čestita za izvolitev in zaželela uspešno delo. Vera Vojska društvo šola zdravja Aktivnost Dihamo z naravo uporablja metode notranjega raziskovanja, ki nas spodbudijo, da se ustavimo, umirimo in zadihamo bolj sproščeno ter se povežemo s samim seboj in z naravo. Ob polnih urnikih drvimo skozi dneve in našim opravkom ni videti konca. Tako se naše čustveno stanje čez dan spreminja iz prijetnih v neprijetna občutja. Dnevni stres, jeza, strah, živčnost in skrb nas lahko spremljajo vse do večera, ko se pred televizijskimi zasloni poskušamo umiriti, v resnici pa smo spet soočeni s kruto resničnostjo novic, filmov in nadaljevank, ki naš um dodatno zaposlijo, vsa nabrana čustva pa pospravimo nekam daleč stran v nezavedno. Dosežemo samo svoj ‘navidezni mir’, ki marsikomu povzroča izziv pred spanjem ali celo zbujanje sredi noči. Naše telo za regeneracijo potrebuje mir, ki je najbolj učinkovit med spanjem, saj se takrat hormonski koktejl čustev umiri. Ta proces lahko podaljšamo v budnem stanju tako, da zavestno umirimo misli s pomočjo vizualizacije in meditacije, ter dodamo še dihalni vzorec, ki umiri bitje srca in živčni sistem. Prav iz teh dveh metod je sestavljen prvi del aktivnosti Dihamo z naravo. Domžalska skupina Tisa med izvajanjem vadbe Dihamo z naravo Če si v družbi želimo spremembe, je najbolje začeti pri sebi. Šele ko iz mene sijejo mir, spoštovanje in ljubezen, se lahko tega naleze ali to začuti moja bližnja okolica. Vsak izmed nas predstavlja ogledalo družbe. Moj mir naj se zrcali v tebi. Redno izvajanje vadbe Dihamo z naravo deluje preventivno in kurativno ter temelji na doseganju notranjega miru in skrbi za zdravo gibljivost hrbtenice. Vabimo vas, da se udeležite brezplačne tedenske vadbe Dihamo z naravo, ki v Domžalah poteka vsak ponedeljek od 17.30 do 18.30 v Češminovem parku. Vadbi se lahko priključite kadarkoli še do konca junija ter v septembru in oktobru 2023. Za več informacij obiščite spletno stran: https://solazdravja.com/category/dihamo-z-na­ravo/. Za prijavo na vadbo pišite na: barbarcamlakar@gmail.com. Prijava ni obvezna, je pa priporočljiva, saj vas lahko vaditelj v primeru slabega vremena obvesti o nadomestni lokaciji oziroma o nadomestnem terminu izvedbe vadbe. Andraž Purger, prof. šp. vzg., vodja projekta Dihamo z naravo, društvo Šola zdravja Foto: Barbara Mlakar V sožitju s knjigo V četrtek, 20. aprila 2023, je v Knjižnici Domžale potekala zaključna prireditev bralne značke V sožitju s knjigo. medobčinsko društvo sožitje, mengeš Slednja je plod sodelovanja Knjižnice Domžale in Medobčinskega društva Sožitje, Mengeš ter poteka v obliki rednih mesečnih bralnih srečanj. Tokrat so se člani društva srečali s terapevtskim parom Ireno Ko- ren in psom Ronijem iz društva Ambasadorji nasmeha. Roni je prinesel zvrhano mero kosmatega veselja in nam pokazal vrsto trikov. Za nagrado so mu člani društva Sožitje pripravili posebno torto. Mentorica Vilma Novak iz Medobčinskega društva Sožitje je bralcem za bral- no značko V sožitju s knjigo podelila zaslužene nagrade. Veselimo se ponovnega srečanja v septembru, ko se spet snidemo v Knjižnici Domžale, v svetu zgodb, poezije in zanimivih znanstvenih odkritij. Besedilo in foto: mag. Katarina Peterc 18 | slamnik številka 5 | maj 2023 | letnik lxiii društva slamnik@kd- dom zale. si Čestitka ob 25-letnici delovanja Rotary kluba Spoznajmo se na srečanju z DU Domžale in zahvala ob 10-letnici prejema kombija Domžale in skupaj praznujmo Ob 25-letnici delovanja Rotary kluba Domžale se člani Medobčinskega društva invalidov Domžale spominjajo velikodušne geste, novega kombija, do katerega jim je klub pomagal priti pred 10 leti. medobčinsko društvo invalidov domžale Pisalo se je leto 2013, ko se je Medobčinsko društvo invalidov Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin prvič predstavilo Rotary klubu na pobudo takratnega člana Bogdana Zupana. Sestanka se je udeležila predsednica društva Vida Perne ter prisotne seznanila z delom društva in njegovo pomembno nalogo – skrb za invalide, predvsem delovne, ki so včlanjeni v društvo. Takih članov s statusom je 1300, prek 250 pa je še podpornih, s čimer je društvo eno najštevilčnejših na tem območju in eno večjih in- hovo zdravje, naši srčni poverjeniki validskih društev v državi. pa vsakoletno obiskujejo starejše in Ko je predsednica predstavila težje invalide. osem posebnih socialnih prograV Rotary klubu so prepoznamov, ki jih društvo izvaja na podro- li, kaj naše delo pomeni in skleničju skrbi za invalide, so bili rotarij- li, da nam pomagajo zbrati sredstva ci presenečeni in obenem navduše- za nakup kombija. Takratni predseni nad humanitarnim delom dru- dnik je bil Janko Gedrih, ki je vodil štva, ki ga opravljajo na bazi pro- vso organizacijo pri zbiranju donastovoljstva. Iz predstavitve je bilo cij. Hvaležno se spominjamo vseh ugotovljeno, kako pomembno vlo- donatorjev, ki so prispevali, da je bil go opravlja MDI Domžale in koli- nakup kombija mogoč. Na naše preko truda je treba vložiti v tako delo. senečenje pa akcija ni ostala le na Društvo bo namreč letos obeležilo naših tleh, temveč je ogromen delež že 48. leto humanitarnega in dobro- za nakup kombija prispeval Rotary delnega delovanja in ima status de- klub San Jose iz Kalifornije, nekatelovanja v javnem interesu na podro- ri njegovi člani pa so se celo udelečju invalidskega varstva. Vseskozi v žili slavnostnega prevzema kombiospredje postavljamo prizadevanje, ja v Športni dvorani Domžale. Seveda bi tudi invalidi lepo živeli. Pose- da pa ne smemo pozabiti niti na pobej se trudimo za težke invalide in z moč Anine zvezdice z Ano Lukner različnimi aktivnostmi krepimo nji- na čelu, ki je ta klub pripeljala in s katero še danes sodelujemo. Projekt je bil obširen in še danes smo neizmerno hvaležni, da je Rotary klub Domžale, ki že 25 let s svojo plemenito dobrodelno dejavnostjo pomaga pomoči potrebnim, priskočil na pomoč tudi nam. S ponosom se spominjamo uresničene želje po prepotrebnem prevoznem sredstvu, kot je kombi. Društvo po 10 letih, odkar ga je prejelo, kombi še vedno čuva, vzdržuje in skrbi, da je vedno v dobrem stanju. Za vse to je pooblaščen naš prostovoljec Ivan Rems, ki invalide, potrebne prevoza, vozi na zdravniške preglede v bolnišnico in k zdravnikom. Kombi krasijo imena vseh donatorjev, ki so prispevali k njegovemu nakupu. Tako se vsakič, ko odpremo vrata vozila, hvaležno spomnimo na vas, ki ste našim invalidom s tovrstno pomočjo omogočili lažje, bolj mobilno življenje. To darilo združuje vašo velikodušnost in odločnost, da nam pomagate, in našo hvaležnost, da ste olajšali življenje vseh invalidov, ki so imeli veliko težav s prevozom. V MDI Domžale ob 25-letnici delovanja Rotary kluba Domžale iskreno čestitamo vsem njihovim članom in jim želimo še veliko dobrodelnih projektov! Vsak, tudi najmanjši korak pri skrbi za invalide, pomeni velik korak. Naj bo življenje prijazno in dobro ter nam naj prinese veliko prijetnih dni! MDI Domžale Dvajset let Moto kluba Rokovnjači Šestega marca 2003 je bila ustanovljena sekcija motoristov Moto klub Rokovnjači. moto klub rokovnjači Zapis gamo pri izpeljavi obsežnejših proiz Stražarjeve knjige Črni Graben: jektov. Ob tej priložnosti bi se radi »Leta 1979 se je pri AMD Lukovica zahvalili vsem posameznikom in osnoval Motoklub Ljubljana. Vanj so podjetjem, ki ste nam prisluhnili in se vključili člani s težkimi motorji …« pomagali na naši poti. Skozi vsa leta delovanja moto kluje bil ob prelomu tisočletja, za takrat nas mlade fante iz Lukovice in okoli- ba vozni red (plan dela) sestavljace, kot gorivo za pogon k dosegi cilja jo vsakoletni tradicionalni dogod– ustanovitev moto kluba. Z idejo in ki: otvoritvena vožnja, strokovna vipobudo k potrditvi smo se leta 2002 kend ekskurzija, krvodajalska akcija udeležili sestanka upravnega odbo- – Motorist za življenje, nočna vožnja, ra AMD Lukovica, z namenom pred- klubski pohod, moto piknik, zaključstavitve programa delovanja moto na vožnja in prednovoletna zabava. V kluba. Odbor je idejo podprl, tako je celotni zgodovini delovanja sta nas bila 6. marca 2003 v Avto moto dru- lahko obiskali na Zimskih moto taštvu Lukovica ustanovljena sekci- borih, tekmovanju s pležuhi na smuja motoristov Moto klub Rokovnjači. čišču Kandrše in pozneje v Turnšah Osnovni namen delovanja dru- (2005–2015), ter Propagandnih večeštva je širjenje moto kulture med rih (2003–2008) pri Roku na Krtini in prebivalstvom in povezovanje le- Furmanu v Lukovici. Tudi vztrajno-teh z družabnimi dogodki. Uspešno stne dirke z mopedi – Velika nagrada sodelujemo z matičnim društvom, Lukovice pri Avto Kvedru v Lukovici večkrat združimo moči in si poma- so bile v letih od 2015 do 2018 odmev- Spremstvo na kolesarski dirki VN Lukovice 2014 Starejši smo skupaj močnejši du domžale Zdaj pa zares ni več daleč dan do našega skupnega dogodka – 3. srečanja upokojencev v Domžalah, ki bo 8. junija 2023 od 13. do 18. ure na prostoru pokritega drsališča v Športnem parku Domžale. To bo dan, namenjen za druženje, spoznavanje, sodelovanje ter kulturno obarvan, programsko pester in poln dobre domače glasbe. Na srečanju se bomo lahko dodobra spoznali, si izmenjavali izkušnje, delili nasvete, se spoprijateljili z drugimi društvi iz PZDU Ljubljana okolica, predvsem pa bo to dan za radost in veselje. Bo pa tudi paša za oči, saj si bo obenem mogoče ogledati razstavo raznih izdelkov različnih društev, na voljo pa bo tudi bogata ponudba turistične dejavnosti Domžal. Prav gotovo se bo dogajalo in našlo za vsakega posameznika nekaj lepega za dušo. Zato vabljeni vsi, upokojenke in upokojenci, somišljeniki, prijatelji in znanci, da se nam pridružite in nam z vašo prisotnostjo polepšate ta dan. Prireditev bo potekala v vsakem vremenu, saj je to velik, pokrit prostor – zelo primeren, tako ob zelo vročem kot ob deževnem vremenu. Lačni in žejni prav gotovo ne boste, mi pa bomo poskrbeli za bogat kulturno pester dogodek. Program, obogaten z raznimi dejavnostmi: z nastopi pevskih zborov, folklorne ter citrarske skupine in recitali bo zelo pester. Za dobro glasbo, ples in humor pa bo poskrbel mladi domžalski ansambel Žibert. Tako, dragi prijatelji, res prisrčno vabljeni, da se nam na tem srečanju pridružite in se z nami imate lepo. Ni iz trte zvit ta stari pregovor: »Ne samo delati, tudi veseliti se, je pomembno za življenje.« DU Domžale Planinski pohod in srečanje rejniških družin na Prvinah V sredo, 27. aprila 2023, smo v Društvu rejnic in rejnikov ne. In praznovanje 10-letnice delova- Domžale skupaj s CSD OSV, enoto Domžale, izpeljali nja – Moto dan ob Gradiškem jezeru (2013) s koncertom Ane Pupedan nam srečanje družin, ki izvajajo rejniško dejavnost pri Lovski je ostalo v lepem spominu. V vseh teh koči na Prvinah, kjer se nas je zbralo 82 oseb. letih se je nabralo tudi nekaj edinstvenih akcij: sodelovanje v TV kvizu, peka palačink brezdomcem, obisk to- društvo rejnic in rejnikov varne Akrapovič, spremstvo kolesar- domžale Najmlajši pohodnik je skih dirk in starodobnih vozil, pohod imel dve leti in z nekaj postanki z mopedom na Triglav, poroke na- uspel premagati razdaljo iz Petelinjših članov in prijateljev, udeležbe na ka mimo Javorja do Loga, pa naprej vztrajnostnih dirkah mopedov, ama- po mirni in lepo urejeni gozdni poti terskem mini moto prvenstvu, moto do Lovske koče na Prvinah. tabori za otroke, snemanje prispevTam so nas razveselili konjeniki kov MTV Adria, obiski moto sejmov in iz različnih krajev Črnega grabna, srečanj v Sloveniji in tujini … Še več Tuhinjske doline in Zbilj, ki so prišli informacij vas čaka na www.mkro- skupaj z našo rejnico Natašo Frankovnjaci.com. Najbolj pridni člani kovič. Konji so bili umirjeni, konjeMoto kluba Rokovnjači sestankuje- niki pa pripravljeni pomagati vsem mo vsako sredo zvečer, prihajamo iz željnim jahanja, da so doživeli svoLukovice, Moravč, Zagorja, Domžal, jo prvo lepo izkušnjo s konjem. Pod ščenem druženju, spontanih pogoKamnika, Mengša in Ljubljane. njihovim varnim vodstvom so se vorih, izmenjavi izkušenj in medseDruštveni duh deluje, kadar so otroci naučili, kako pristopiti h ko- bojni podpori. člani povezani, za kar so potrebni nju, ga pobožati, osedlati in jahati. Ob tej priliki se želimo v CSD OSV, delo, zabava, razumevanje in skrb. Obiskal nas je Dejan Grilj, ki je enoti Domžale ter Društvu rejnic in V Moto klubu Rokovnjači si bomo še z nami delil svojo izkušnjo o tem, rejnikov Domžale zahvaliti prijatenaprej prizadevali držati moto sce- kako se je rehabilitiral po nesreči, v ljem konjenikom naše rejnice Nano v naši okolici, organizirati vode- kateri je kot 24-letni fant utrpel ope- taše Frankovič za prelepo doživene skupinske vožnje, ponuditi izme- kline z elektriko in posledično ostal tje, Dejanu Grilju za delitev svoje iznjavo izkušenj v vožnji in vzdrževa- brez obeh rok. Njegova neizmerna kušnje, Lovski družini Trojane Ožnju jeklenih konjičkov, organizirati energija, volja in moč za pozitiv- bolt za brezplačno uporabo lovske zanimive dogodke za vse somišljeni- no ustvarjalno delovanje nas je vse koče ter občinama Lukovica in Moke in širšo družbo. Praznovanje 20. navdala z občudovanjem, kaj se da ravče za posluh in finančno podpoobletnice delovanja bomo obeleži- in zmore, če ima človek voljo in do- ro našemu programu. Hvala tudi li v soboto, 2. septembra, na na- ber odnos z najbližjimi pomembni- donatorjem: podjetju Mirosan iz Pešem ‘placu’ v Vrbi, za kar pripra- mi ljudmi v družini. Danes vozi avto trovč, Žitu Ljubljana, Mlekarni Celevljamo dogodek s panoramsko vo- in ima smiselno polno življenje. ia in Pekarni Srček, s pomočjo katežnjo, stojnicami, otroškim odrom in Posladkali smo se s trojanskimi rih smo družine pocrkljali z njihovivečernim koncertom skupine Orlek. krofi in malinovcem. Dobre volje in mi dobrotami. Lepo vabljeni! veselja nam ni zmanjkalo. Srečanje Vsem prisrčna hvala. Moto klub Rokovnjači nam je minilo v prijetnem in spro- Marta Tomec in Dani Zaberložnik letnik lxiii | maj 2023 | številka 5slamnik | 19 društva slamnik@kd- dom zale. si Vigred s citrami, kitarami in oprekljem prišla v Domžale Edinstveno, lepo in srčno univerza za tretje življenjsko obdobje, društvo lipa Vigred med strunami smo začutili na prireditvi, ki jo je sredi aprila 2023 pripravila Univerza za tretje življenjsko obdobje, Društvo Lipa, skupaj s skupino Citroprekelj iz Bele krajine in Citrarsko skupino Gremo mi po svoje iz Brežic, ter v soorganizaciji Folklorne skupine Dragatuš. Prireditev na Viru sta podprli tudi Občina Domžale in Območna enota JSKD Domžale, v imenu katere se je prireditve udeležila vodja Klavdija Gregorin Štiftar. Nastopajoči in udeleženci so pozdravili Marjana Ravnikarja, predsednika Društva Lipa Domžale, ki je spomnil, da vigred k nam prihaja že drugič, da je bila v letu 2023 že tudi v Črnomlju, da ga veseli, ker so med glasbeniki tako mladi, ki pomagajo, da citre ne bodo izumrle, in starejši, od katerih si mnogi tako uresničujejo svoje mladostne sanje. Zahvalili se je Damjani Praprotnik, avtorici koncerta, in Aniti, ki spodbujata in z veliko mero potrpljenja učita igranja vse generacije, hkrati pa obiskovalcem zaželel prijetno sobotno popoldne, ki so ga glasbeniki začeli s pesmijo Moja dežela. Prireditev je vodil Tadej Fink, ki je sproti predstvljal nastopajoče. Ti so povsem napolnili oder Kulturnega doma na Viru, kjer smo lahko občudovali igranje in petje skupin Sončnice, Kresničke, Tempo, Tesere in začetnice iz Društva Lipa, vse pod vodstvom Damjane Praprotnik in Jasmine Levičar. V zadnjih nekaj letih so citre in oprekelj ponovno zvenele tudi v Beli krajini, kjer društvo Citroprekelj Bela krajina z mentorico Damjano Praprotnik dosega lepe uspehe in za tovrstno glasbo navdušuje mlade in stare, kar je povedala Poljana 2023 Proslava svobode in miru Zveza združenj borcev za vrednote NOB Mežiške doline in koroške občine so 13. maja 2023 na Poljani pripravile proslavo svobode in miru, s katero se tradicionalno vsako leto spomnijo konca druge svetovne vojne, še posebej, ker so bili prav boji na Koroškem zadnji boji z okupatorjem na evropskih tleh. Tako je bilo tudi letos, ko so se številni zbrali ob 78-letnici zadnjih bojev druge svetovne vojne, med njimi tudi člani krajevnih organizacij za vrednote NOB Dob, Krtina in Slavka Šlandra ter Venclja Perka Domžale. Z avtobusom smo se iz Domžal odpeljali proti Jezerskem, kjer smo si privoščili kratek postanek, nato pa na avtobusu obnovili zgodovino zadnjih dni druge svetovne vojne, ki je bila na tem koncu še posebno krvava. Vojna se kljub formalni kapitulaciji okupatorskih sil namreč ni končala za vse Slovence enako, kot se ni odvijala enako skozi drugo svetovno vojno in je tudi ob koncu zahtevala številne žrtve. O tedanjih bojih so govorili številni govorniki, med njimi tudi slavnostna govornica mag. Urška Klakočer Zupančič, predsednica Državnega zbora RS, ki je enako, kot vsi prisotni, izrazila željo, da svetu vlada mir. Kulturni program je bil zelo pester, slišali smo vrsto recitacij, tudi izpod peresa Karla Destovnika Kajuha, nastop številnih kulturnih skupin s Koroške, ob koncu pa je vrsto partizanskih pesmi, ki so jim pritegnili tudi MEDICINSKA PEDIKURA Pančur d.o.o. 031/353 347 možnost DARILNIH BONOV skrbimo za zdravje vaših stopal NOVA LOKACIJA Slamnikarska 3B, Domžale nasproti Sanolaborja Viru njihov prvi nastop, za katerega obe Pehti, Damjana in Anita, ki se jima je skupaj s povezovalcem Tadeso si zaslužili še poseben aplavz. Prijeten sobotni večer je bil ob jem Finkom zahvalil Marjan Ravniposlušanju igranja in petja, ki so kar, predsednik Društva Lipa. S koncertom Vigred med strunamu včasih pritegnili tudi obiskovalci, čaroben, tudi nostalgičen, pred- mi na Viru je pomlad resnično prišla vsem pa srčen in vesel., h katere- v vsa srca številnih navdušenih obimu sta vsaka po svoje prispevali skovalcev in obiskovalk, ki se orgatudi dve Pehti s slamnikoma in ve- nizatorjem prireditve in nastopajoliko zelenja: Damjana in Anita. Me- čim, ki so z glasbo, petjem in dobro lodije vseh vrst, različnih obdobjih, voljo dokazovali, da starejši, skupaj z pestrih pokrajin, med katerimi niso mladimi, zmorejo vse in še več, iskremanjkale Beli cvet, Tri planike, Cve- no zahvaljujejo za prijetno popoldne. tje v jeseni, Dan ljubezni, Na planin- Hkrati pa radi obujajo spomine na to cah sončece sije, Ne čakaj na maj, in podobne prireditve, kjer smo slišauveljavljena belokranjska citrarka Šuštarski most, Zapoj mi ptičica, Pe- li tudi pesem, ki spominja na razpoin predsednica društva Citroprekelj sem ptic trnovk, Gremo na Štajersko, loženje na prireditvi: v eni roki nosim Bela krajina Vesna Gregorič. Pove- Mi se mamo radi in najbrž sem še ka- sonce, v drugi roki zlati smeh … zovalec je predstavil tudi citrarsko kšno pozabila. K prijetnemu razpoVera Vojska Foto: Miro Pivar skupino Gremo mi po svoje iz Brežic, loženju sta zanesljivo prispevali tudi katere glasbeniki se veselijo dragocene priložnosti v tretjem življenjskem obdobju, ki jim uresničuje njihove mladostne želje in dnevom dodaja več življenja, dviguje razpoloženje, jih zdravi, razveseljuje. Po težavah zaradi covida-19 se spet dru- Balinarski športni klub budničar količevo se počasi žijo in svoje glasbeno ustvarjanje z približuje svojemu zlatemu jubileju. mentorico Anito Veršec nadgrajujejo tako, da je bilo njihovo igranje na balinarski športni klub ki jih je zapustil pred letom dni, pribud­n ičar količevo Balinar- pravili turnir in nanj povabili 15 parov ski športni klub Budničar Količevo znanih balinarjev, ki so se svojim borse počasi približuje svojemu zlate- benim balinanjem poklonili spominu mu jubileju, zato že pogleduje proti njihovega znanega in uspešnega čla50-letnici svojega kluba, ki je v vseh na, hkrati pa med tekmovanjem obuteh letih dosegel številne uspehe ter dili spomine na priljubljenega tekmed drugim prispeval tudi k razvoju movalca. Zmagala sta Branko Magerl tega športa v občini Domžale. Znani in Uroš Markič, pred Alfom in Žurom, so tudi kot odlični organizatorji raz- tretja pa sta bila Gorazd Rahne in ličnih turnirjev, veliko čestitk pa so Frenk. Vodstvo kluba je poskrbelo za v zgodovini prejeli tudi zaradi odlič- prijeten dan in vzdušje, ki je še enkrat ne skrbi za pokrito balinišče in šte- več dokazalo, da v Balinarskem športnem klubu Budničar Količevo svojih vilne odlične tekmovalne uspehe. Pred kratkim so v spomin na svo- tekmovalcev in članov ne pozabijo. jega uspešnega člana Cveta Laniška, Vera Vojska Turnir v spomin Cveta Laniška Ob dnevu slovenskih izgnancev Negovali bomo zgodovinski spomin na izgnanstvo. obiskovalci, zapel Partizanski pevski zbor. Člani in članice Združenja borcev za vrednote NOB Domžale, pozdrave nam je poslala tudi naša nova predsednica Barbina Skok, smo se nato odpeljali na eno najbolj znanih kmetij na Koroškem – h Klančnikovim, kjer so nam predstavili kmetijo ter nas z vlakcem odpeljali do lovskega muzeja. Sledila je vožnja v Topolšico, kjer smo si ogledali spominsko sobo, ki predstavlja podpis nemške kapitulacije armadne skupine E in nemških sil za JV Evropo. Podpisal jo je general Aleksander Löhr. Ogledali smo si tudi film o dogodkih maja leta 1945 v teh krajih, poleg tega pa je v prostoru tudi rekonstrukcija podpisa kapitulacije, ki je bila eden najpomemb- nejših dogodkov na naših tleh v času druge svetovne vojne. Ena izmed posebnosti zbirke je tudi pištola generala Löhra, ki mu jo je nekaj dni po podpisu kapitulacije zaplenil Ivan Dolničar. Pištola je namreč razstavljena sredi steklene kocke. Potem, ko smo na avtobusu obnovili življenjsko in delovno pot partizanskega pesnika Karla Destovnika Kajuha, edinega kulturnika z nazivom narodni heroj, in se spomnili nekaterih najbolj znanih njegovih pesmi, je bila naša zadnja postaja Šoštanj, kjer smo obiskali njegovo rojstno hišo in njegov kip v mestnem parku ter tako zaključili pravo uro zgodovine o koncu druge svetovne vojne in našem partizanskem pesniku. Vera Vojska društvo izgnancev domžale 7. junij je bil že pred desetletji razglašen za dan slovenskih izgnancev v spomin na ta dan leta 1941, ko je okupator z večjim transportom iz Slovenske Bistrice začel uresničevati svoj peklenski načrt, da bi izg­ nani Slovenci v tretjem rajhu delali do smrti kot sužnji. Geslo nacistov je nam­reč bilo: »Ne ubiti, naj se na delu mučijo do smrti.« Izgnanci, žrtve vojnega nasilja 1941–1945, po vrnitvi v domovino niso bili priznani kot žrtve vojnega nasilja. Slovenski izgnanci vsako leto obeležujemo 7. junij, dan slovenskih izgnancev, z različnimi prireditvami, ki pomenijo uresničevanje obveze Društva izgnancev Slovenije 1941–1945 za ohranjanje zgodovinskega spomina na tragedijo deset tisočih izgnanih in pregnanih Slovencev. Vse to delamo izgnanci v spomin ter opomin sedanjim in bodočim generacijam. Nacizem in fašizem sta vsem žrtvam vojnega nasilja odvzela svobodo in kakovost življenja. Kot rada pove prof. Ivica Žnidaršič, predsednica našega društva, od 80.000 izgna- nih in pobeglih pred izgonom nas danes živi še samo okrog 8000, med njimi se jih veliko še danes prebija skozi revščino in posledice izgona trpi tudi tretja generacija izgnancev. Vojni zločini ne zastarajo, zato je še možno izterjati vojno škodo od Nemčije. Na Društvu izgnancev Slovenije 1941–1945 je možno dobiti knjigo z naslovom Nemčija še ni plačala vojne škode in knjigo Kako smo dosegli odškodnino za prisilno delo slovenskim izgnancem, o umrlih v izgonu in brošuro o zbirnem taborišču v Brestanici. Nenazadnje pa smo krajevne organizacije prav v kratkem prejele tudi brošuro z naslovi vseh pomembnih knjig in brošur za izgon in begunce, ki je izšla ob 7. juniju – dnevu slovenskih izgnancev. V Društvu izgnancev Slovenije pa bomo tudi v bodoče negovali zgodovinski spomin na izgnanstvo in ga prenašali na mlajše rodove. Krajevna organizacija Društva izgnancev Domžale pripravlja v polet­ nem času popis vseh izgnancev in beguncev, o čemer boste pravočasno obveščeni.  Vera Vojska Ljubljanska 87, Domžale, T: 01 721 40 06 Delovni čas: pon. – pet.: 800 – 1200, 1500 – 1800 sobota: 900 – 1200 Knjižnica Domžale 20.00 | GRINDHOUSE – ZMAGOVALNI FILMI KINOKLUB 20.00 | SPIDER-MAN: POTOVANJE SKOZI SPIDER-SVET Animirani akcijski film / Spider-Man: Across the Spider-Verse / režija: Joaquim Dos Santos, Kemp Powers, Justin K. Thompson / scenarij: Phil Lord, Christopher Miller, Dave Callaham / glasovi: Shameik Moore, Hailee Steinfeld, Oscar Isaac, Jake Johnson, Issa Rae, Brian Tyree Henry, Luna Lauren Velez, Rachel Dratch / 2023, ZDA / distribucija: Con film / 140' / podnapisi, sinhronizirano, 7+ / Spider-man se katapultura v multivesolje, kjer naleti na ekipo sorodnih pajčjih ljudi, zadolženih za zaščito njegovega obstoja. Mestni kino Domžale 19.00 | MALA MORSKA DEKLICA KINOKLUB Muzikal / igralci: Halle Bailey, Jonah Hauer-King, Melissa McCarthy, Javier Bardem, Noma Dumezweni / režija: Rob Marshall / težko pričakovana in z oskarjem nagrajena glasbena Disneyjeva klasika letos prihaja v igrani različici zgodbe o morski deklici, ki se zaradi ljubezni odloči zapustiti svoj pravljični podvodni svet. 2. junij, petek Klub Blunout 19.30–21.30 | TADEJ TOŠ Stand up / vabljeni na dozo smeha – če ga še nisi spoznal, ne hodi, če pa si ga že, boš prišel še enkrat. Slamnikarski park 17.00 | PRIREDITEV OB 150. OBLETNICI ROJSTVA JOŽETA PLEČNIKA Predstavitev in izid slikanice Plečnikov sprehod po Ljubljani / učenci in učitelji OŠ Dragomelj, skupaj z založbo Orbis. Mestni kino Domžale 20.00 | GRINDHOUSE – ZMAGOVALNI FILMI KINOKLUB 1. junij, četrtek Muzikal: Mala morska deklica Mestni kino Domžale, 2. junija 20.00 | KLUB ZADOVOLJNIH ŽENSK: NASLEDNJE POGLAVJE KINOKLUB Romantična komedija / Book Club: The Next Chapter / režiser: Bill Holderman / scenarij: Bill Holderman, Erin Simms / igrajo: Jane Fonda, Mary Steenburgen, Diane Keaton, Don Johnson, Candice Bergen, Craig T. Nelson / težko pričakovano nadaljevanje, ki spremlja štiri najboljše prijateljice, ko se s svojim knjižnim klubom odpravijo v Italijo na zabavno popotovanje, ki si ga prej nikoli niso uspele privoščiti. 19.00 | MALA MORSKA DEKLICA Muzikal / igralci: Halle Bailey, Jonah Hauer-King, Melissa McCarthy, Javier Bardem, Noma Dumezweni / režija: Rob Marshall / težko pričakovana in z oskarjem nagrajena glasbena Disneyjeva klasika letos prihaja v igrani različici zgodbe o morski deklici, ki se zaradi ljubezni odloči zapustiti svoj pravljični podvodni svet. 18.00 | METRONOM KINOKLUB Drama / Metronom / režija: Alexandru Belc / scenarij: Alexandru Belc / igrajo: Mara Bugarin, Șerban Lazarovici, Vlad Ivanov, Mihai Călin, Andreea Bibiri, Alina Brezunțeanu, Mara Vicol / 2022, Romunija, Francija / distribucija: Cinemania / 102' / sedemnajstletna Ana sanja o ljubezni in svobodi … neke noči se udeleži zabave, kjer s prijatelji pleše in posluša prepovedano radijsko oddajo Metronom, takrat pa na vrata potrka Ceaușescujeva tajna policija / film je prejel nagrado za najboljšo režijo v sekciji Posebni pogled na festivalu v Cannesu. Mestni kino Domžale 17.00 | JAZ IN MOJ MUC RU Mladinski film / Ru Mon chat et moi – La grande aventure de Rroû / režiser: Guillaume Maidatchevsky / scenarij: Guillaume Maidatchevsky, Michaël Souhaité, knjižna predloga Maurice Genevoix / igrajo: Capucine Sainson-Fabresse, Corinne Masiero, Lucie Laurent, Nicolas Umbdenstock, Juliette Gillis, glasba Julien Jaouen / dolžina: 83' / podnapisi, 7+ / Ru je živahen in radoveden maček, ki odkriva življenje na strehah Pariza, njegova usoda pa se spremeni, ko ga posvoji desetletna Clémence. Klub zadovoljnih žensk: naslednje poglavje Mestni kino Domžale, 4. junija Kulturni dom Franca Bernika Domžale 20.00 | BRINA KLAMPFER: PALOMA Abonma gledališki ANTIGONA in IZVEN Slovensko mladinsko gledališče, AGRFT in društvo KUD Krik / produkcija magistrskega programa Gledališka režija / režija: Brina Klampfer / igrajo: Dario Varga, Romana Šalehar, Iztok Drabik Jug, Tamara Avguštin, Stane Tomazin, Draga Potočnjak / glasbeniki: Tadej Čaušević, Liam Hlede, Marijan Sajovic / predstava traja eno uro in 40 minut ter nima odmora / zgodba o skromnih začetkih papir- Knjižnica Domžale 19.00 | ZAKLJUČNI NASTOP UČENCEV GLASBENE ŠOLE KD PARNAS Zaključni nastop učencev / glasbena šola KD Parnas / vstop prost /org.: KD Parnas, Knjižnica Domžale. Knjižnica Domžale 16.00–19.00 | IGROTEKA Izposoja igrač in družabnih iger / kvalitetne didaktične, poučne in ustvarjalne igrače / družabne igre za vse generacije / org.: Knjižnica Domžale. 9. junij, petek Klub Blunout 20.30–23.00 | KEVIN GULLAGE & THE BLUES GROOVERS Vrhunska blues zasedba iz New Orleansa (ZDA) / Kevin Gullage je pevec, skladatelj, tekstopisec in izvajalec – z zgolj 23. leti je hitro vzhajajoča zvezda / njegova impresivna mešanica nizkega vokala in blues klavirja se odlično zlije z izkušnjami spremljevalne zasedbe. Kulturni dom Franca Bernika Domžale 20.00 | BRINA KLAMPFER: PALOMA Abonma gledališki JULIJA in IZVEN Slovensko mladinsko gledališče, AGRFT in društvo KUD Krik / produkcija magistrskega programa Gledališka režija / režija: Brina Klampfer / igrajo: Dario Varga, Romana Šalehar, Iztok Drabik Jug, Tamara Avguštin, Stane Tomazin, Draga Potočnjak / glasbeniki: Tadej Čaušević, Liam Hlede, Marijan Sajovic / predstava traja eno uro in 40 minut ter nima odmora / zgodba o skromnih začetkih papirne tovarne s Sladkega Vrha, o moči vizije in o tem, kako pomembna je skupnost. 8. junij, četrtek Koncert: Kevin Gullage & The Blues Groovers Klub Blunout, 8. junija Dogaja se ... slamnik 20.00 | KLUB ZADOVOLJNIH ŽENSK: NASLEDNJE POGLAVJEK Romantična komedija / Book Club: The Next Chapter / režiser: Bill Holderman / scenarij: Bill Holderman, Erin Simms / igrajo: Jane Fonda, Mary Steenburgen, Diane Keaton, Don Johnson, Candice Bergen, Craig T. Nelson / težko pričakovano nadaljevanje, ki spremlja štiri najboljše prijateljice, ko se s svojim knjižnim klubom odpravijo v Italijo na zabavno popotovanje, ki si ga prej nikoli niso uspele privoščiti. Mestni kino Domžale 19.00 | METRONOM KINOKLUB Drama / Metronom / režija: Alexandru Belc / scenarij: Alexandru Belc / igrajo: Mara Bugarin, Șerban Lazarovici, Vlad Ivanov, Mihai Călin, Andreea Bibiri, Alina Brezunțeanu, Mara Vicol / 2022, Romunija, Francija / distribucija: Cinemania / 102' / sedemnajstletna Ana sanja o ljubezni in svobodi … neke noči se udeleži zabave, kjer s prijatelji pleše in posluša prepovedano radijsko oddajo Metronom, takrat pa na vrata potrka Ceaușescujeva tajna policija / film je prejel nagrado za najboljšo režijo v sekciji Posebni pogled na festivalu v Cannesu. 13. junij, torek 20.00 | MOJ FOTR KINOKLUB Komedija / About My Father / režija: Laura Terruso / scenarij: Austen Earl, Sebastian Maniscalco / igrajo: Robert De Niro, Sebastian Maniscalco, Leslie Bibb, Kim Cattrall, Anders Holm / 2023, ZDA / distribucija: Blitz / 89' / ko Sebastian svojemu imigrantskemu očetu Salvu, predstavniku stare italijanske šole, pove, da bo svojo punco zaprosil za roko, Salvo vztraja, da bi rad spoznal njeno sofisticirano, bogataško družino – in srečanje se spremeni v spopad dveh različnih kultur. 19.00 | MALA MORSKA DEKLICA Muzikal / igralci: Halle Bailey, Jonah Hauer-King, Melissa McCarthy, Javier Bardem, Noma Dumezweni / režija: Rob Marshall / težko pričakovana in z oskarjem nagrajena glasbena Disneyjeva klasika letos prihaja v igrani različici zgodbe o morski deklici, ki se zaradi ljubezni odloči zapustiti svoj pravljični podvodni svet. Koncert: Oberkrajn - Unterkrajn, Balkan Macht Fraj Arboretum Volčji Potok, 17. junija Češminov park 20.00 | SIMFONIČNO V POLETJE Nastopa: Simfonični orkester Domžale - Kamnik, dirigent Zoran Bičanin, solist Armando Nunez (vi- Kulturni dom Franca Bernika Domžale 20.00 | ŽENSKA KLAPA KAMELIJE Z GOSTI KLAPO MALI GRAD: DALMATINSKI PUŠELJC IZVEN Koncert dalmatinskih pesmi s priboljški iz sveta slovenske popevke. 20.00 | VEČERNI SPREHOD Z LUČKAMI MED SLAMNIKARSKIMI TOVARNAMI V DOMŽALAH Tematsko vodstvo 19.00 | SLAMNIKARSKE ZGODBE Vodstvo in projekcija filma Slamnikarski muzej Domžale POLETNA MUZEJSKA NOČ 18.00 | MUZEJSKE LUČKE Ustvarjalna delavnica Park Rozarij, Arboretum Volčji Potok 18.00 | OBERKRAJN - UNTERKRAJN, BALKAN MACHT FRAJ Koncert / obeta se nam Avstro-ogrsko-balkanski venček, seveda z marsikaterim nepričakovanim obratom, ki klasičen koncert med vrtnicami naredi neklasičnega. 17. junij, sobota 20.00 | MOJ FOTR KINOKLUB Glej opis pod 5. junij. 19.00 | ELEMENTI Animirana pustolovska komedija / Elemental / režija: Peter Sohn / scenarij: John Hoberg, Kat Likkel, Brenda Hsueh / 2023, ZDA / distribucija: Blitz / 93' / sinhronizirano, 7+ / v filmu sledimo Žarni in Valu, ki živita v posebnem mestu, kjer skupaj sobivajo različni elementi: ogenj, voda, zemlja in zrak. Mestni kino Domžale 18.00 | MALA MORSKA DEKLICA KINOKLUB Glej opis pod 2. junij. Koncert: Ženska klapa Kamelije Kulturni dom Franca Bernika Domžale, 17. junija Mestni kino Domžale 25. junij, nedelja 20.00 | SPIDER-MAN: POTOVANJE SKOZI SPIDER-SVET Glej opis pod 2. junij. 18.00 | MALA MORSKA DEKLICA Glej opis pod 2. junij. Mestni kino Domžale 16.00 | ELEMENTI Glej opis pod 16. junij. Letno gledališče na Močilniku Dob 21.00 | KNJIŽNI KLUB Komedija na humorističen način prikaže opravljivo druščino petih žensk, ki debato o prebrani knjigi kaj hitro spremeni v razpravo o njihovih življenjih in osebnih izkušnjah / informacije 041 420 610. 24. junij, sobota Letno gledališče na Močilniku Dob 21.00 | PAMELA Komedija o prepovedani ljubezni, ki podira meje družbene sprejemljivosti, saj v ospredje postavlja odnos med moškim in žensko, med razuzdanostjo in krepostjo … skratka popoln kaos s srečnim koncem / informacije 041 420 610. 20.00 | PUNCA ZA VSE Komedija / No Hard Feelings / režija: Gene Stupnitsky / scenarij: John Phillips, Gene Stupnitsky / igrajo: Jennifer Lawrence, Natalie Morales, Laura Benanti, Matthew Broderick, Andrew Feldman / 2023, ZDA / distribucija: Con Film / Maddie (Lawrence) je tik pred tem, da bo izgubila svoj dom, zato sprejme nenavadno zaposlitev: hoditi mora na zmenke s sramežljivom 19-letnikom. Mestni kino Domžale 18.00 | JAZ IN MOJ MUC RU Glej opis pod 4. junij. POTOVANJE VODE Fotografski natečaj / pripravlja Knjižnica Domžale / natečaj poteka od 23. junija do 22. septembra 2023 / več na spletni strani Knjižnice Domžale: www.knjiznica-domzale.si. Razstava: Samosvoja barvitost Center za mlade Domžale, 21. junija Koledar kulturnih prireditev v občini Domžale/ junij številka 5 | maj 2023 | letnik lxi koledar dogodkov Park Rozarij 18.00 | NINA STRNAD & TRIO PREDPOLETNI ČAS / PRESUMMER Junijski cikel koncertov v soorganizaciji Kulturnega doma Franca Bernika Domžale in v prečudovitem ambientu in vzdušju Arboretuma, je zdaj že tradicionalen. Kulturni dom Franca Bernika Domžale 20.00 | BRINA KLAMPFER: PALOMA Abonma gledališki ROMEO in IZVEN Slovensko mladinsko gledališče, AGRFT in društvo KUD Krik / produkcija magistrskega programa Gledališka režija / režija: Brina Klampfer / igrajo: Dario Varga, Romana Šalehar, Iztok Drabik Jug, Tamara Avguštin, Stane Tomazin, Draga Potočnjak / glasbeniki: Tadej Čaušević, Liam Hlede, Marijan Sajovic / predstava traja eno uro in 40 minut ter nima odmora / zgodba o skromnih začetkih papirne tovarne s Sladkega Vrha, o moči vizije in o tem, kako pomembna je skupnost. 7. junij, sreda 20.00 | ROŽNATA LUNA KINOKLUB Drama / Pink Moon / režiser: Floor van der Meulen / scenarij: Bastiaan Kroeger / igrajo: Julia Akkermans, Johan Leysen, Eelco Smits, Anniek Pheifer, Sinem Kavus / med družinsko večerjo Jan svojima odraslima otrokoma oznani, da ima dovolj življenja ... čez nekaj mesecev – okoli svojega 75. rojstnega dne – se namerava posloviti. Mestni kino Domžale 18.00 | TIHO DEKLE KINOKLUB Drama / An Cailín Ciúin / režija: Colm Bairéad / scenarij: Colm Bairéad po zgodbi Foster Claire Keegan / igrajo: Catherine Clinch, Carrie Crowley, Andrew Bennett, Michael Patric, Kate Nic Chonaonaigh / 2022, Irska / distribucija: Karantanija / 95' / tiho presunljiva, rahločutna pripoved o odraščanju, ki skozi oči mlade protagonistke raziskuje vprašanja družine, osamljenosti in žalovanja. 6. junij, torek 20.00 | DVANAJSTEGA PONOČI Kriminalna drama / La nuit du 12 / režija: Dominik Moll / scenarij: Gilles Marchand, Dominik Moll po romanu Pauline Guéna 18.3, Une année à la PJ / igrajo: Bastien Bouillon, Bouli Lanners, Anouk Grinberg, Théo Cholbi, Johann Dionnet, Thibault Evrard, Julien Frison, Paul Jeanson, Mouna Soualem, Pauline Serieys / 2022, Francija, Belgija / distribucija: Fivia / 115' / svojevrsten detektivski triler, v katerem se zrcalijo razklana sodobna družba ter skrhani odnosi med moškimi in ženskami / film je slavil na letošnji podelitvi cezarjev, kjer je osvojil kar šest kipcev, tudi za najboljši celovečerec. Mestni kino Domžale 19.00 | MOJ FOTR KINOKLUB Komedija / About My Father / režija: Laura Terruso / scenarij: Austen Earl, Sebastian Maniscalco / igrajo: Robert De Niro, Sebastian Maniscalco, Leslie Bibb, Kim Cattrall, Anders Holm / 2023, ZDA / distribucija: Blitz / 89' / ko Sebastian svojemu imigrantskemu očetu Salvu, predstavniku stare italijanske šole, pove, da bo svojo punco zaprosil za roko, Salvo vztraja, da bi rad spoznal njeno sofisticirano, bogataško družino – in srečanje se spremeni v spopad dveh različnih kultur. Knjižnica Domžale KAKO SMO SE NEKOČ PREVAŽALI Zgodbe mojega kraja / natečaj za najboljšo zgodbo / pripravlja Mestna knjižnica Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije / natečaj poteka od 5. junija do 30. oktobra 2023 / več na spletni strani Knjižnice Domžale: www.knjiznica-domzale.si. 5. junij, ponedeljek 18.00 | JAZ IN MOJ MUC RU KINOKLUB Mladinski film / Ru Mon chat et moi – La grande aventure de Rroû / režiser: Guillaume Maidatchevsky / scenarij: Guillaume Maidatchevsky, Michaël Souhaité, knjižna predloga Maurice Genevoix / igrajo: Capucine Sainson-Fabresse, Corinne Masiero, Lucie Laurent, Nicolas Umbdenstock, Juliette Gillis, glasba Julien Jaouen / dolžina: 83' / podnapisi, 7+ / Ru je živahen in radoveden maček, ki odkriva življenje na strehah Pariza, njegova usoda pa se spremeni, ko ga posvoji desetletna Clémence. Mestni kino Domžale 17.00 | V 80 DNEH OKOLI SVETA Around the World in 80 Day / animirana pustolovščina / režiser: Samuel Tourneux / scenarij: Gerry Swallow, po romanu Julesa Verna / dolžina: 82' / sinhronizirano, 6+ / Passepartout je mlada in učena opica, ki ves čas sanja o tem, da bi postal raziskovalec ... nekega dne sreča Phileasa, lahkomiselnega in pohlepnega žabca, ki stavi, da bo v 80 dneh obkrožil svet in pri tem zaslužil 10 milijonov školjk. Park Rozarij, Arboretum Volčji Potok 10.00 | SERGEJ PROKOFJEV: PETER IN VOLK Glasbena pravljica / nastopajo: Tilen Artač (pripovedovalec), Aljaž Beguš (klarinet), Meta Pirc (flavta), Pietro Savonitto (oboa), Miha Mitev (fagot), Jože Rošer (rog) / primerno za 6+ / glasbeno pravljico Peter in volk je Sergej Prokofjev napisal za simfonični orkester, v rozariju pa jo bomo izvedli s skupino navihanih pihalcev in Tilnom Artačem kot pripovedovalcem. 11. junij, nedelja 21.00 | KLUB ZADOVOLJNIH ŽENSK: NASLEDNJE POGLAVJEK KINOKLUB Romantična komedija / Book Club: The Next Chapter / režiser: Bill Holderman / scenarij: Bill Holderman, Erin Simms / igrajo: Jane Fonda, Mary Steenburgen, Diane Keaton, Don Johnson, Candice Bergen, Craig T. Nelson / težko pričakovano nadaljevanje, ki spremlja štiri najboljše prijateljice, ko se s svojim knjižnim klubom odpravijo v Italijo na zabavno popotovanje, ki si ga prej nikoli niso uspele privoščiti. 19.00 | SPIDER-MAN: POTOVANJE SKOZI SPIDER-SVET Animirani akcijski film / Spider-Man: Across the Spider-Verse / režija: Joaquim Dos Santos, Kemp Powers, Justin K. Thompson / scenarij: Phil Lord, Christopher Miller, Dave Callaham / glasovi: Shameik Moore, Hailee Steinfeld, Oscar Isaac, Jake Johnson, Issa Rae, Brian Tyree Henry, Luna Lauren Velez, Rachel Dratch / 2023, ZDA / distribucija: Con film / 140' / podnapisi, sinhronizirano, 7+ / Spider-man se katapultura v multivesolje, kjer naleti na ekipo sorodnih pajčjih ljudi, zadolženih za zaščito njegovega obstoja. Mestni kino Domžale 18.00 | MALA MORSKA DEKLICA KINOKLUB Muzikal / igralci: Halle Bailey, Jonah Hauer-King, Melissa McCarthy, Javier Bardem, Noma Dumezweni / režija: Rob Marshall / težko pričakovana in z oskarjem nagrajena glasbena Disneyjeva klasika letos prihaja v igrani različici zgodbe o morski deklici, ki se zaradi ljubezni odloči zapustiti svoj pravljični podvodni svet. 10. junij, sobota ne tovarne s Sladkega Vrha, o moči vizije in o tem, kako pomembna je skupnost. Knjižnica Domžale 16.00–19.00 | IGROTEKA Glej opis pod 2. junij. 16. junij, petek 20.00 | 107 MATER Dokumentarno-igrana drama / Cenzorka / režija: Peter Kerekes / scenarij: Ivan Ostrochovský, Peter Kerekes / igrajo: Marina Klimova, Irina Kirjazeva, Ljubov Vasilina, Vjačeslav Vigovski / 2021, Slovaška, Češka, Ukrajina / distribucija: Fivia / 93' / dokumentarno-igrani film, osredotočen na številne podrobnosti na prvi pogled uniformiranega sveta ženskega zapora, je razmislek o neštetih raznolikih obrazih materinstva. Mestni kino Domžale 19.00 | LJUBEZEN, NEMŠKE MARKE IN SMRT KINOKLUB Dokumentarni esej / nastopajo İsmet Topçu, Yüksel Özkasap, Metin Türköz, Cavidan Ünal, Hatay Engin, Cem Karaca, Boe B., Dede Deli, Derya Yildirim / distribucija Demiurg / V zgodnjih šestdesetih letih je Zvezna republika Nemčija iz Anatolije in drugih delov Turčije novačila tako imenovane gostujoče delavce – te je od vsega začetka spremljala tudi glasba – košček dóma v tuji deželi / nagrada občinstva za najboljši dokumentarec v sekciji Panorama na Berlinalu. 15. junij, četrtek 20.00 | ZBOGOM, LEONORA Drama / Leonora addio / režija: Paolo Taviani / scenarij: Paolo Taviani / igrajo: Fabrizio Ferracane, Matteo Pittiruti, Dania Marino, Dora Becker, Claudio Bigagli, Roberto Herlitzka / 2021, Italija / distribucija: Fivia / 90' / film, ki ga je Paolo Taviani posvetil svojemu bratu in dolgoletnemu sorežiserju Vittoriu, opisuje bizarno popotovanje pepela velikega dramatika Luigija Pirandella do njegovega zadnjega počivališča na Siciliji ter uprizori novelo, napisano dvajset dni pred pisateljevo smrtjo. 19.00 | VAREN KRAJ KINOKLUB Drama / Sigurno mjesto / režija: Juraj Lerotić / scenarij: Juraj Lerotić / igrajo: Snježana Sinovčić Šiškov, Goran Marković, Juraj Lerotić / 2022, Hrvaška / distribucija: Gustav film / 102' / psihološko poglobljen prikaz vpliva travmatičnega dogodka na dinamiko družine, omejen na en dan in zasnovan na osebni izkušnji režiserja, ki v filmu ‘svojo’ vlogo tudi odigra. Mestni kino Domžale 20.00 | KLUB ZADOVOLJNIH ŽENSK: NASLEDNJE POGLAVJE Glej opis pod 4. junij. 14. junij, sreda 19.00 | DVANAJSTEGA PONOČI KINOKLUB Kriminalna drama / La nuit du 12 / režija: Dominik Moll / scenarij: Gilles Marchand, Dominik Moll po romanu Pauline Guéna 18.3, Une année à la PJ / igrajo: Bastien Bouillon, Bouli Lanners, Anouk Grinberg, Théo Cholbi, Johann Dionnet, Thibault Evrard, Julien Frison, Paul Jeanson, Mouna Soualem, Pauline Serieys / 2022, Francija, Belgija / distribucija: Fivia / 115' / svojevrsten detektivski triler, v katerem se zrcalijo razklana sodobna družba ter skrhani odnosi med moškimi in ženskami / film je slavil na letošnji podelitvi cezarjev, kjer je osvojil kar šest kipcev, tudi za najboljši celovečerec. Knjižnica Domžale 16.00–19.00 | IGROTEKA Glej opis pod 2. junij. 23. junij, petek 20.00 | SVETI PAJEK Kriminalna drama / Holy Spider / režija: Ali Abbasi / scenarij: Ali Abbasi, Afshin Kamran Bahrami / igrajo: Zar Amir Ebrahimi, Mehdi Bajestani, Arash Ashtiani, Forouzan Jamshidnejad, Alice Rahimi, Sara Fazilat, Sina Parvaneh, Sara Fazilat, Nima Akbarpour, Mesbah Taleb / 2022, Danska, Švedska, Nemčija, Francija / distribucija: Fivia / 118' / film, navdihnjen z resnično zgodbo o zloglasnem iranskem serijskem morilcu, ki je v imenu vere ubil šestnajst prostitutk, je drzna obsodba globoko zakoreninjene kulture mizoginije. Mestni kino Domžale 18.00 | 107 MATER Glej opis pod 15. junij. Letno gledališče na Močilniku Dob 21.00 | VRAŽEVERNEŽ Komedija / predsednika uglednega podjetja z odličnimi poslovnimi sposobnostmi muči obsedenost z vraževernostjo / predstava domače gledališke skupine Kulturnega društva Jožef Virk Dob / informacije: 041 420 610. 22. junij, četrtek 20.00 | DVANAJSTEGA PONOČI Glej opis pod 5. junij. Mestni kino Domžale 18.00 | LJUBEZEN, NEMŠKE MARKE IN SMRT Glej opis pod 15. junij. Center za mlade Domžale 18.00 | SAMOSVOJA BARVITOST Odprtje likovne in fotografske razstave mladih ustvarjalcev Centra za mlade Domžale. 21. junij, sreda Mestni kino Domžale 20.00 | VAREN KRAJ / POLETJE 91' + POGOVOR 20. junij, torek Mestni kino Domžale 20.00 | VAREN KRAJ / POLETJE 91' + POGOVOR 19. junij, ponedeljek 20.00 | SPIDER-MAN: POTOVANJE SKOZI SPIDER-SVET Glej opis pod 2. junij. Mestni kino Domžale 18.00 | ELEMENTI Animirana pustolovska komedija / Elemental / režija: Peter Sohn / scenarij: John Hoberg, Kat Likkel, Brenda Hsueh / 2023, ZDA / distribucija: Blitz / 93' / sinhronizirano, 7+ / v filmu sledimo Žarni in Valu, ki živita v posebnem mestu, kjer skupaj sobivajo različni elementi: ogenj, voda, zemlja in zrak. 18. junij, nedelja olina) / koncert lahkotnejše klasične glasbe, ljubezenskih melodij in živahnih plesnih ritmov pod zvezdami / vstop prost. iz urada župana koledar dogodkov Koledar kulturnih prireditev izhaja v glasilu Slamnik. Za točnost informacij odgovarja prijavitelj dogodka. Uredništvo ne odgovarja za spremembe programov in si pridržuje pravico do krajšanja prispelih informacij. Informacije o dogodkih v juliju 2023 pošljite do 17. junija na naslov: koledar@kd-domzale.si. Zbral in uredil: Matija Kralj Fotografije: Nejc Trampuž, promocijsko gradivo Koledar dogodkov Češminov park 21.00 | INFINITE STORM Mestni kino Domžale 19.00 | RUBY, NAJSTNIŠKI KRAKEN Glej opis pod 28. junij. 30. junij, petek Češminov park 21.00 | DEDEK GRE NA JUG Komedija / režiser: Vinci Vogue Anžlovar / igrajo: Boris Cavazza, Vlado Novak, Zala Djurić, Jonas Žnidaršič, Goran Navojac, Maruša Majer / Vlado se odloči odpeljati Borisa v Makedonijo, da bi ponovno srečal svojo dolgoletno, nikoli izsanjano ljubezen Nedo, s katero je zaradi nesrečnih spletov okoliščin pred leti prekinil stike. Mestni kino Domžale 10.00 | RUBY, NAJSTNIŠKI KRAKEN Animirani pustolovski film / Ruby Gillman, Teenage Kraken / režija: Kirk DeMicco, Faryn Pearl / scenarij: Pam Brady, Kirk DeMicco / 2023, ZDA / distribucija: Karantanija / 90' / sinhronizirano, 6+ / zgodba spremlja sramežljivo najstnico, ki odkrije, da je del kraljevske dinastije mitoloških kraknov ter da je njena usoda v globinah oceanov večja, kot je kadarkoli sanjala. 29. junij, četrtek 20.00 | PUNCA ZA VSE Glej opis pod 23. junij. Mestni kino Domžale 18.00 | MALA MORSKA DEKLICA Glej opis pod 2. junij. 28. junij, sreda 20.00 | SVETI PAJEK Glej opis pod 22. junij. 18.00 | DVANAJSTEGA PONOČI Glej opis pod 5. junij. Mestni kino Domžale 10.00 | ELEMENTI Glej opis pod 16. junij. 27. junij, torek Mestni kino Domžale 20.00 | POLETJE 91' 26. junij, ponedeljek 20.00 | PUNCA ZA VSE Glej opis pod 23. junij. 18.00 | SVETI PAJEK Glej opis pod 22. junij. 16.00 | ELEMENTI Glej opis pod 16. junij. slamnik@kd- dom zale. si Arboretum Volčji Potok 8.30–9.30 | ORNITOLOŠKI SPREHOD V Arboretumu Volčji Potok najdemo raznolike skupine dreves in rastlin, ki nudijo dragoceno zatočišče in hrano kopici različnih vrst ptic / priporočamo, da s seboj prinesete svoj daljnogled / strokovno vodenje je brezplačno, plača se vstopnino v park / prijave niso potrebne, zberemo se pri vhodu v park. 4. junij, nedelja 20.00 | MALA MORSKA DEKLICA Muzikal / igralci: Halle Bailey, Jonah Hauer-King, Melissa McCarthy, Javier Bardem, Noma Dumezweni / režija: Rob Marshall / težko pričakovana in z oskarjem nagrajena glasbena Disneyjeva klasika letos prihaja v igrani različici zgodbe o morski deklici, ki se zaradi ljubezni odloči zapustiti svoj pravljični podvodni svet. Mestni kino Domžale 19.00 | SPIDER-MAN: POTOVANJE SKOZI SPIDER-SVET KINOKLUB Animirani akcijski film / Spider-Man: Across the Spider-Verse / režija: Joaquim Dos Santos, Kemp Powers, Justin K. Thompson / scenarij: Phil Lord, Christopher Miller, Dave Callaham / glasovi: Shameik Moore, Hailee Steinfeld, Oscar Isaac, Jake Johnson, Issa Rae, Brian Tyree Henry, Luna Lauren Velez, Rachel Dratch / 2023, ZDA / distribucija: Con film / 140' / podnapisi, sinhronizirano, 7+ / Spider-man se katapultura v multivesolje, kjer naleti na ekipo sorodnih pajčjih ljudi, zadolženih za zaščito njegovega obstoja. Slamnikarski park Domžale (v parku ob Občini Domžale) 10.00–17.00 | 9. SLAMNIKARSKI SEJEM Organizatorji: Kulturni dom Franca Bernika Domžale, Slamnikarski muzej, Občina Domžale Arboretum Volčji Potok 9.00–11.00 | ZVOKI NARAVE Obisk parka Arboretum Volčji Potok nagovarja vse čute in tako tudi zvoki narave soustvarjajo doživetje sprehoda / na vodenem ogledu bomo z usmerjeno pozornostjo iz celostnega vtisa parka izluščili zvoke vode, šepeta, listov, poti pod nogami, oglašanja živali in hrup, ki v park sega iz okolice / obvezna prijava na prireditve@arboretum.si do petka, 2. 6. 2023, do 12.00. 3. junij, sobota Kulturni dom Groblje 20.00–22.00 | JUBILEJNI LETNI KONCERT MEPZ KLAS GROBLJE – NAŠIH 30 Zborovska glasba 16.00–19.00 | IGROTEKA Izposoja igrač in družabnih iger / kvalitetne didaktične, poučne in ustvarjalne igrače / družabne igre za vse generacije / org.: Knjižnica Domžale. 16.00–19.00 | DVORANA IGRAČ Predstavitev knjižnične igroteke / za otroke od 3. leta dalje / obvezna je prisotnost staršev ali skrbnikov / vstop prost / org.: Knjižnica Domžale. letnik lxiii | maj 2023 | številka 5slamnik | 21 22 | slamnik številka 5 | maj 2023 | letnik lxiii iz naših vrtcev in šol slamnik@kd- dom zale. si Rastem s knjigo na Srednji šoli Domžale v šolskem letu 2022/2023 Dijaki prvih letnikov Srednje šole Domžale vseh programov (gimnazije, tehnika računalništva, avtoserviserja, inštalaterja strojnih inštalacij in trgovca) so tudi v letošnjem šolskem letu sodelovali v nacionalnem projektu Rastem s knjigo, ki ga vsako leto organizira Javna agencija za knjigo z namenom širjenja bralne kulture med mladimi. srednja šola domžale Z njim skuša osnovnošolce in srednješolce motivirati za branje mladinskega leposlovja slovenskih avtorjev ter jih spodbuditi k obiskovanju splošnih knjižnic. V projektu smo sodelovali s Knjižnico Domžale, ki so jo dijaki vseh sedmih oddelkov obiskali v času od 17. do 21. aprila 2023. Dijaki se v knjižnici seznanijo z organizacijo same knjižnice, spoznajo načine, kako poiskati želeno gradivo in se pogovorijo o knjigi, ki jo prejmejo v dar. Že na začetku šolskega leta so prejeli Balado o drevesu avtorice Mateje Gomboc, s katero so se dijaki naših prvih letnikov srečali v ponedeljek, 27. marca 2023. Letos so bile priprave na obisk pisateljice zelo intenzivne, saj knjiga Balada o drevesu odpira dve težki temi: samomor in medvrstniško nasilje. Zlasti prva tema je še velikokrat tabuizirana, zato smo se je lotili precej previdno, a z zavestjo, da je treba o takšnih stvareh govoriti. Tako je knjigo, preden so jo dijaki prejeli v dar, prebralo precejšnje število učiteljev, od slovenistk do ravnateljev, pedagoginje in razrednikov − vse tudi z namenom, da bi mladim znali pomagati, če bodo v stiski. Nato pa so začeli z obravnavo knjige tudi dijaki; zgodbo o samomoru dijaka Majka, ki je trpel za bipolarno osebnostno motnjo, in o tem, kako so to doživeli zlasti njegovo dekle, nadarjena violinistka Ada, jev, ki ga letos obeležujemo prvič in v katerem je bila s strani Evropske unije izbrana v Sloveniji prav ona, gostili v naši plesni dvorani. Presenetili so jo že s sceno − s posebej za ta obisk oblikovanim drevesom −, ki jo je z nekaj dijaki iz 1. r oblikoval profesor Miran Kreš. Sledilo je naslednje presenečenje, ko sta povezovalca, Zoja Prašnikar iz 1. r in Ajdin Dulić iz 1. b, na svoje mesto prispela kakor glavna junaka v knjigi: Ajdin kot Majk z BMX-om, Zoja pa kot Ada z violino. Sledil je enourni prijeten klepet z avtorico, ki sta ga s predhodno pomočjo obeh mentoric, profesoric Teje Koren in Tine Petkovnik, prikupno usmerjala oba voditelja s sodelovanjem dijakov, ki so dobili odgovore na svoja vprašanja iz prve roke. Srečanje se je končalo s skupinsko fotografijo in lepimi občutki vseh udeleženih. Pred nami je samo še anketa o letošnjem projektu, ki se bo tako spet lepo zaokrožil. Čarobni svet branja pa čaka na nove junake. Nataša Jurjevec Juvan, šolska koordinatorica projekta Foto: Nataša Jurjevec Juvan Dijaki Poklicne in strokovne šole med poslušanjem ter prijatelji in starši, so brali za domače branje, po delih, z debato … Za zaključek obravnave pa smo na pogovor povabili avtorico Matejo Gomboc. Dijaki obeh gimnazijskih oddelkov so odšli v Knjižnico Domžale, kjer so se s pisateljico srečali v okviru festi­vala Bralnice pod slamnikom. Enourni pogovor je vodila knjižničarka Tadeja Rode Teran, s svojimi vprašanji pa so sodelovali tudi naši dijaki. Dijaki Poklicne in strokovne šole so pisateljico na evropski dan avtor- vrtec urša Otrokom smo poleg petja in igranja na godala želeli predstaviti še inštrumente, na katere igrajo godbeniki in godbenice. Godba Domžale se je prijazno odzvala na naše povabilo. S čudovitimi zvoki inštrumentov so nas navdušili že pri prvi skladbi. Polona Mežnar, članica KD Godba Domžale, je otrokom predstavila letno uniformo, za katero so značilne bela srajca, svetlo modre hlače in slamnik. Slamnik je zaščitni znak Domžal, saj ima bogato izročilo slamnikarske tradicije. Pri zimski uniformi pa je otrokom pokazala belo srajco, temno modre hlače, rdeč suknjič in temno modro baretko, pred dežjem pa jih ščiti temno moder dežni plašč. Na vsaki uniformi imajo na ramenih prišit znak trobila, okoli katerega piše Godba Domžale 1884. Da je bil obisk še toliko bolj zanimiv in tudi poučen, je Polona najprej povabila v ospredje godbenike in godbenice, ki igrajo na pihala. Tako so otroci spoznali prečno flavto, klarinet in saksofon. Vsak godbenik je otrokom pokazal inštrument in nanj tudi samostojno zai- Godba Domžale na obisku v vrtcu Urša,enoti Mavrica Krtina gral. Predstavili so se nam tudi godbeniki na trobilih. Otroci so se seznanili s trobento, rogom, pozavno, tubo in baritonom. Na koncu so se nam predstavili še godbeniki z najglasnejšimi inštrumenti, ki se imenujejo tolkala. Tako smo spoznali bobne, činele in mala tolkala. Godbeniki in godbenice so nas povabili, naj jih obiščemo na kakšnem njihovem koncertu, Prek zanimive vsebine slikanice z naslovom Hej, kaj tako smrdi smo spoznavali, kakšna bi morala biti naša skrb za okolje. vrtec urša V skupini Petelinč- lične odpadke. Najbolj zanimivo je ki smo se v aprilu spoznali z novo to, da smo pri tem ugotovili, da smo slikanico z naslovom Hej! kaj tako našli največ odpadkov iz embalaže. smrdi? avtorjev J. Jarmana in G. Par- Tudi v okolici vrtca smo našli veliko sonsa. Zelo nas je pritegnila glav- zabojnikov. Pri tem smo utrjevali na junakinja, ki je pobirala smeti in barve in štetje. skrbela za čisto okolje. Čisto na koncu pa smo, tako Pogovarjali smo se o odpadkih kot naša glavna junakinja hijena, kjer si bomo lahko ogledali še preo- in jih pravilno razvrščali v zabo- poskrbeli za čisto igrišče. Nadeli je. Očistili smo tudi našo igralni- smo si rokavice ter po igrišču vrtca stale inštrumente. Izvedeli smo, da ima KD Godba co, vse smeti smo pravilno razvrsti- pobrali in pospravili vse smeti. OtroDomžale tudi lastno šolo za pouče- li v koše. Izdelali smo pet plakatov, ci so bili nad čistilno akcijo zelo navvanje inštrumentov. Tako so otroke ki so predstavljali različne zaboj- dušeni. Barbara Briški, dipl. vzg. spodbudili, naj se najprej vpišejo v nike. Na plakate smo nalepili razglasbeno šolo, nato pa se jim lahko pridružijo. Godba nam je zaigrali kar nekaj skladb. Pri zadnji skladbi so povabili nekaj otrok, ki so godbo spremljali z različnimi ritmičnimi tolkali in tako za kratek čas postali njihovi člani. Zaposleni smo z veseljem opazovali otroško navdušenje in veselje. Ob koncu smo skupaj tudi zaplesali in se poveselili. Predsednik Godbe Domžale Jože Pavli nas je povabil, da si v Domžalah ogledamo njihove prostore. Seveda smo bili povabila veseli in se ob prvi priložnosti z avtobusom odpeljali v Domžale. Gospod Jože nam je razkazal njihovo učilnico, spodbudil nas je, da smo zaigrali na tolkala, razkazal nam je prostore, kjer hranijo oblačila in slamnike, za konec pa je za nas pripravil tudi pogostitev v Martinovi sobi za druženje. KD Godba Domžale, Jožetu Pavliju in Poloni Mežnar se vsi zaposleni iz enote Mavrica z ravnateljico Martino Pančur najlepše zahvaljujemo za poučno in zanimivo, predvsem pa prečudovito predstavitev Godbe Domžale. KD Godba Domžale se predstavi otrokom iz Vrtca Urša V aprilu smo v enoto Mavrica povabili KD Godba Domžale. Hej, kaj tako smrdi Maja Pavli Foto: Sabina Pestotnik letnik lxiii | maj 2023 | številka 5slamnik | 23 iz naših vrtcev in šol slamnik@kd- dom zale. si 28. odprto šolsko državno SKIF prvenstvo za osnovne in srednje šole za šolsko leto 2022/2023 Šestega maja 2023 se je v športni dvorani Srednje šole Domžale odvijalo 28. odprto šolsko državno SKIF prvenstvo za osnovne in srednje šole v različnih karate disciplinah. karate-do klub atom domžale Dogodek je bil organiziran s strani organizacije Karate Društva Atom Domžale, senseja Lovrenca Kokalja, 6. Dan Renshi. Prvenstva se je udeležilo kar 150 tekmovalcev in tekmovalk, ki so prišli iz 25 osnovnih in osmih srednjih šol. Iz karate kluba Atom Domžale so vidnejši uspeh dosegli učenci in učenke OŠ Domžale, saj so dosegli 3. mesto med vsem osnovnimi šolami. Za OŠ Domžale so nastopali: Gaja Mazvita Strauss Tlhaolang (dve zlati medalji v katah in kumite – šolska državna prvakinja v katah in kumite) Leon Tshenolo Strauss Tlhaolang (dve zlati medalji v katah in kumite – šolski državni prvak v katah in kumite) Val Kordež (dve zlati medalji v katah in srebrna medalja v kumite – šolski državni prvak v katah) Adrian Kovačević (odlično 4. mesto v katah) – podružnica Ihan Jure Šket Haric (odlično 5. mesto v katah) – podružnica Ihan Iz Atoma so za svoje šole tekmovali: Benjamin Flisar, trikrat prvi, dva- krat kate in enkrat kumite, OŠ Toma Brejca Kamnik, Jakob Šernek, prvi kate in prvi kumite, OŠ Mengeš, Oskar Vrtačnik in Mateo Stanojević sta tekmovala za OŠ Venclja Perka Domžale. Dorian Naneh, peto mesto, OŠ Dob, David Markovič Ukmar je zmagal v OPP, Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana, Liam Letič, OŠ Marije Vere Kamnik, drugo mesto kate, Mark Pla- Del ekipe karate kluba Atom Domžale Pravljični palček v Knjižnici Domžale V Knjižnici Domžale smo že 26. leto uspešno zaključili družinski bralno spodbujevalni projekt Pravljični palček, ki ga organiziramo v sodelovanju z vrtci in prvimi razredi osnovnih šol iz občin Domžale, Mengeš, Moravče, Trzin, Lukovica in posamezniki. knjižnica domžale Otrokom v naših enotah otrokom pripravili Knjižnici Domžale pripravimo pri- ustvarjalno delavnico ter jih nagraporočilni seznam, ki vsebuje kvali- dili z bralnim priznanjem in majhtetne slikanice, pravljice in pesmice. nim darilcem. Mentorice in mentorPo svojem izboru knjig jih povedo ji so prejeli potrdilo o sodelovanju. vzgojiteljicam, učiteljicam in svojim Ne bojim se za prihodnost otrok, vrstnikom. Na temo prebranih knjig ki radi poslušajo in berejo pravljice otroci izdelajo tudi zanimive likov- – knjige. To so dokazali tudi z rekorne izdelke, ki jih razstavimo na od- dnim številom, saj je v tem šolskem delku za otroke in mladino. letu bilo kar 1604 sodelujočih. Hvala vsem – staršem, babicam, Pravljičnega palčka smo zaključili v času Bralnic pod slamnikom dedkom, bratcem, sestricam, vzgo– mladinskega literarnega festivala. jiteljicam, učiteljicam in knjižničarZaložba Miš, organizatorica festiva- kam, ki ste otroke motivirali za brala, je vsaki sodelujoči skupini poda- nje, jim posvetili svoj dragoceni čas in rila dve slikanici avtorice Aksinje jih popeljali v čudovit pravljični svet. Lep pravljični pozdrav in nasviKermauner O miški, ki je oklofutadenje jeseni. la medveda. Nives Podmiljšak Na slavnostnem zaključku smo Lidija Smerkolj Turšič v Knjižnici Domžale in nekaterih Skupaj hodimo že 30 let Kako hitro čas beži! Dragi naši Domžalčani, z vami smo v tem malem mestu, ki nas povezuje, že 30 let. Smo le majhen kamenček v prečudovitem mozaiku našega kraja. novšek in Maša Planovšek, drugo mesto kate, Waldorfska šola, Ljubljana. Za srednji šoli sta se izkazala Bernarda Flisar, Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik, 2. mesto kate, 1. mesto kumite, Lovro Kaluder, 2. mesto kate, 1. mesto kumite, Srednja šola Domžale. Najboljšim tekmovalcem in tekmovalkam po posamezni tekmoval- ni kategoriji so bile podeljene diplome in medalje. Najboljšim trem šolam, ločeno za osnovne in srednje šole, so bili podeljeni pokali v trajno last. Vsi člani Karate-do kluba Atom Domžale se iz srca zahvaljujemo našemu izkušenemu senseju Lovrencu Kokalju, 6. Dan Renshi za vsako uro, ki nam jo nameni in tako nesebično predaja znanje, nam krepi samozavest in nas vzpodbuja. Oss! Branka Strauss Foto: arhiv kluba vrtec dominik savio karitas domžale V teh dneh smo še posebno veseli in hvaležni, saj smo se v nedeljo, 7. maja 2023, zbrali v cerkvi Marijinega vnebovzetja v Domžalah in zaokrožili praznovanje 30. jubileja Vrtca Dominik Savio Karitas Domžale. Začeli smo s slovesno sveto mašo, ki jo je daroval naš župnik in direktor vrtca Klemen Svetelj, otroci pa so jo obogatili z navdušenim prepevanjem. Da puščamo svoj pečat v življenju družin tudi, ko otroci zapustijo vrtec, dokazujejo vsi, ki so se z veseljem odzvali povabilu in soustvarjali naše praznovanje. Družinska kateheza, nekdanji zaposleni, starši otrok in otroci, ki so že davno zapustili naš vrtec, so uprizorili muzikal o Dominiku Saviu, ki ga je režirala Natalija Podjavoršek. Zelo doživeto smo spoznali zgodbo o začetkih našega vrtca ter življenjsko pot najmlajšega svetnika in zavetnika vrtca, ki je nam vsem svetel zgled. Ko sem videla toliko otrok, ki so že zapustili naš vrtec, in njihovih staršev, ki so nesebično, z velikim veseljem in srčnostjo obogatili naš program, sem bila globoko ganjena in v tej hvaležnosti sem potočila kar nekaj solz sreče. V srcu čutim toplino, da so vsi ti ljudje še vedno z nami ter da obstaja med nami močna vez. Hkrati se zavedam, kako čudoviti so otroci, ki so iz našega vrtca odšli v svet, kjer živijo to, kar prepevamo v vrtčevski himni: Naš vrtec smo mi, otroci luči, kjer igra in delo napolni nam dni. Svet pred nami leži, nam ideje budi. Ko postanemo veliki, spremenimo ga mi! Po sveti maši smo nadaljevali z druženjem na ploščadi pred cerkvijo, se sladkali in obujali lepe spomine. Bil je lep dan in upam, da nas Božji blagoslov spremlja še mnogo let! Suzana Omahna Odprtje razstave Moj cajt-moja izbira V Centru za mlade Domžale je 11. maja 2023 potekalo odprtje razstave Moj cajt-moja izbira in podelitev priznanj najboljšim. center za mlade domžale Center za mlade Domžale je likovno-literarni natečaj pripravil že 12. leto zapored. Tokrat so mlade in mlade po duši spodbudili, da so navdih za likovna in literarna dela iskali v svojem prostem času. V tem, kaj radi počnejo, kaj jih veseli. Na natečaj je prispelo skupno 417 del, od tega 326 likovnih in 91 literarnih. Dela je pregledala strokovna komisija. Likovna dela sta ocenili Vera Terstenjak, akademska slikarka, in Anita Novak, profesorica likovne umetnosti, literarna pa Cveta Zalokar, profesorica slovenskega jezika in primerjalne književnosti, ter Jaka Tomc, pesnik, pisatelj in založnik. Vtisi žirantov: Anita Novak, prof. lik. Umetnosti, je zapisala: »Prispelo je veliko prečudovitih del in v veselje nam je bilo videti, koliko domišljije in ustvarjalnosti premoremo Slovenci. Likovni izdelki so prispeli z različnih koncev države, nekateri so bili izdelani v šolah, drugi s strani samostojnih umetnikov ali pa v likovnih društvih … S slikarko in likovno pedagoginjo Vero Terstenjak sva skupaj izbrali izdelke, ki so najbolj ustrezali razpisani temi in likovnim kriterijem. Umetnikom želiva v prihodnosti še veliko veselja do ustvarja- nja ter da jih strast do vizualne umetnosti, raziskovalni ter ustvarjalni duh v bodoče nikoli ne zapusti.« Jaka Tomc, pisatelj, pesnik in založnik: »Žiriranje letošnjega literarnega natečaja je bila zahtevna naloga, saj so sodelujoči poslali veliko enakovredno dobrih del, v vseh kategorijah. Pri nekaterih nagrajenih delih so se mnenja obeh žirantov razhajala, pri drugih se je izkazalo, da sta jih ocenila identično. Ena so takoj izstopila iz množice, druga so zahtevala več branj in posvetovanje žirije. Na splošno je bila kakovost del na precej visokem nivoju, predvsem v mlajših kategorijah, kar je še posebej razveseljiv in spodbuden podatek. Veseli tudi dejstvo, da so se najbolj množično natečaju pridružili prav osnovnošolci, ki še razvijajo svoj dar pripovedovanja skozi pisano besedo.« Vsa nagrajena dela, vključno s pohvalami, bodo na ogled v prostorih Centra za mlade Domžale do 15. junija 2023. Objavo rezultatov si lahko ogledate na spletni strani Centra za mlade Domžale, www.czm-domzale.si. Nagrade za udeležence so prispevali Občina Domžale, Knjižnica Domžale in Center za mlade Domžale. Razstavo si lahko ogledate do 15. junija 2023. Center za mlade Domžale 24 | slamnik številka 5 | maj 2023 | letnik lxiii obrazi domžalske tržnice slamnik@kd- dom zale. si Domžale, 3. junij 2023 Vabimo vas na 9. SLAMNIKARSKI SEJEM, ki bo v soboto, 3. junija 2023, od 10. do 17. ure v Slamnikarskem parku RAZSTAVLJAVCI Gostje iz tujine Slamarska sekcija HKPD MATIJA GUBEC TAVANKUT (Srbija) Domači razstavljavci SLAMNIKARSKI MUZEJ DOMŽALE / ALENKA LEBER – NARAVNA SLAMICA, ZGORNJA KUNGOTA / BRIGITA IN JANEZ SMODIŠ, BELTINCI / ČEBELARSKO DRUŠTVO DOMŽALE / ČEBELARSKO DRUŠTVO KRTINA DOB / DEŽELA ZELIŠČ, POLHOV GRADEC / DOM UPOKOJENCEV DOMŽALE / DRUŠTVO NARODNIH NOŠ DOMŽALE / DRUŠTVO VERJAMEM VATE – LUP.JEANS, DOMŽALE / FAKULTETA ZA DIZAJN, LJUBLJANA / JANEZ JAKOB "DOUŽNJEK", LJUBLJANA / JUGOŠIK × ANA CAJHEN, DOMŽALE / KATARINA GOLTEZ – ILUSTRACIJA KONJ, MENGEŠ / KLARART OBLIKOVANJE, DOMŽALE / KUD FRAN MASELJ PODLIMBARSKI, KRAŠNJA / MAMA LAMA NATAŠA PODOBNIK, DOMŽALE / MARIJAN VODNIK, DOMŽALE / MD DRUŠTVO JESENSKI CVET, DOMŽALE / MOJCA NOVAK – DOMEK, LUKOVICA / ODBITA BABITA, DOMŽALE / PAJK KLOBUKI D.O.O, LJUBLJANA / PRIMOŽ ROJC S.P, ILIRSKA BISTRICA / REZINA KUHNA (FOOD COOL TOUR), DOMŽALE / ROKODELSKI CENTER MORAVČE / SABINA KREMŽAR PANČUR, KOMENDA / STUDIO REMC, DOMŽALE / SŽ-ŽIP, D.O.O., LJUBLJANA / ŠRD KONFIN, SV. TROJICA / TAKO LEPO JASNA JEŽ S.P., LOGATEC / TD RAČA / TIC DOMŽALE / VILI VAN STYLE (ZAVOD TRI-P.), LJUBLJANA-ZAGORJE / ZAJCHEK WOODS, MORAVČE / ZAVOD DOBRA POT, VREMSKI BRITOF / ZHIVASPOTTERY, DOMŽALE / ZVOKI NARAVE – ANTON PETEK, MOZIRJE PROGRAM 10.00 Pozdravni nagovor s predstavitvijo razstavljavcev in programa 10.05 Vrtec Dominik Savio Karitas Domžale / pevski nastop 10.15 Domžalske mažoretke in twirlerice iz OŠ Rodica / plesni nastop 10.30 Moški pevski zbor Janez Cerar Domžale / pevski nastop 10.45 Otroška folklorna skupina OŠ Mengeš / plesni nastop 11.00 Domžalski rogisti / glasbeni nastop 11.15 Folklorno društvo Groblje / plesni nastop 11.35 Pihalni orkester GŠ Domžale / glasbeni nastop 12.00 Modna revija / oblikovalci oblačil: Lup.jeans, Odbita babita, študentje Fakultete za dizajn, JKH identity, David Bacali, Bubalina design studio / oblikovalka slamnikov Ana Cajhen in koordinatorka revije 12.45 Godba Domžale in Domžalske mažoretke in twirlerice / slavnostna promenada 13.00 Slavnostno odprtje začetka sezone nošenja slamnikov s častno gostjo dr. Natašo Pirc Musar, predsednico Republike Slovenije, in mag. Renato Kosec, županjo Občine Domžale, v spremstvu otrok iz Vrtca Urša 13.20 Godba Domžale / glasbeni nastop 13.40 Pozdrav poletju – koncert citrarjev in kitaristov Društva Lipa Domžale pod vodstvom Damjane Praprotnik / Ženska klapa Kamelije / Citrarska skupina Dominae z gosti / organizator koncerta: Društvo Lipa Domžale 15.15 Ženski pevski zbor Stane Habe / pevski nastop 15.30 Mešani pevski zbor Drouz Radomlje / pevski nastop 15.45 Domžalski komorni zbor / pevski nastop 16.00 Slamnikarski muzej in TIC Domžale / podelitev licenc novim muzejskim vodnikom 16.15 Moški pevski zbor Radomlje / pevski nastop 16.30 Duo s.p. / glasbeni nastop 16.45 Šola zdravja, skupina ljudske pevke / pevski nastop 17.00 Zaključek 9. Slamnikarskega sejma SLAMNIKARSKI KOTIČEK ZA NAJMLAJŠE Zabavno bo! Ustvarjalni kotiček Slamnikarskega muzeja Pletenje kit iz slame, vodi pletica Milka Breznik / Slamice in žičke; ustvarjalna delavnica, na kateri bomo zlagali, krivili, nizali, rezali, sestavljali in … ustvarjali po svoje! / nagradno tekmovanje v družinski igri ŠTRBUNK / Tovarna milnih mehurčkov s Teatrom Cizamo / Ustvarjalne delavnice z učenci OŠ Rodica / Kup doživetij s Turističnim podmladkom OŠ Venclja Perka Domžale / Grinijeva misija varovanja okolja – Prodnik d.o.o. / ŠAD Mavrica z lokostrelstvom, perjanicami in poslikavo obrazov SLAMNIKARSKI MUZEJ V času sejma prost vstop! 10.00 -17.00 Vodstva z muzejskimi vodniki / tematska pot Sprehod med tovarnami slamnikov v Domžalah / stalna razstava 300 let slamnikarstva na Domžalskem / občasna razstava Kofutnikova domačija iz Srednjih Jarš: Včeraj, danes, jutri / prijave na INFO TOČKI ob stojnici Slamnikarskega muzeja Prireditev povezuje: Špela Šebenik Gostinska ponudba: Gostišče Jamarski dom d.o.o. Odpiramo sezono nošenja slamnikov! letnik lxiii | maj 2023 | številka 5slamnik | 25 obrazi domžalske tržnice slamnik@kd- dom zale. si S SADIKAMI ZELENJAVE IN ZELIŠČ DO PRIDELKA NA VRTU ALI TERASI TANJA KOČAR IZ MAMINEGA VRTA – VRTNARSTVA KOČAR IZ ŠTUDE PRI DOMŽALAH Tanja Kočar vodi Mamin vrt – Vrtnarstvo Kočar v Študi pri Domžalah, kjer pridelujejo sadike za ljubitelje vrtnarjenja. Na domžalski tržnici nudijo bogato izbiro sadik zelenjadnic, zelišč, dišavnic in začimbnic, pa tudi okrasnih cvetočih rastlin za sajenje v balkonska korita in na vrtove. Renata Ucman Foto: Vido Repanšek N aše družinsko Vrtnarstvo Kočar je najprej okoli tri desetletja delovalo na drugi lokaciji, na Studencu v Ljubljani - Polju. Takrat smo vsa družina, starša in tri hčere, delali v naši družinski vrtnariji. Že takrat smo sadike zelenjave in cvetja pridelovali v rastlinjakih in jih nato prodajali na osrednji ljubljanski tržnici, kar ohranjamo še danes. Tako smo se hčere že takrat od naše mami naučile vseh skrivnosti vrtnarjenja. Naša mami Irena Kočar, topla in zelo marljiva, delovna oseba, ki je bila izredno predana vrtnarjenju, je nato leta 2015 umrla. Delo naših staršev zdaj nadaljujeva dve sestri, Tanja in Anita. S tem ohranjava našo družinsko vrtnarsko tradicijo,« pojasnjuje Tanja Kočar, ki zdaj vodi Mamin vrt – Vrtnarstvo Kočar v Študi pri Domžalah. »Z željo, da bi se še naprej poslovno ukvarjali z vrtnarstvom, smo nato leta 2015, ker sem se preselila v Depalo vas, vrtnarijo Mamin vrt – Vrtnarstvo Kočar ustanovili na novi lokaciji v Študi. V januarju 2016 smo na tej novi lokaciji postavili prvi rastlinjak, danes pa imamo tukaj tri rastlinjake za lastno pridelavo sadik zelenjave in cvetja. Na tej isti lokaciji imamo obenem novo prodajalnico, kjer imamo zbrano vso široko ponudbo sadik, ki jih pridelamo na naši vrtnariji.« Ohranjajo avtohtona semena ljubljanske ledenke V njihovem vrtnarstvu zgodaj spomladi začnejo novo sezono s setvijo solate ljubljanske ledenke, za vzgojo sadik. »Že pred 40 leti je to staro, avtohtono sorto solate ljubljanske ledenke začela pridelovati zdaj naša že pokojna mami Irena Kočar, ki jo je že v februarju posejala v rastlinjaku, nato pa jo je zgodaj spomladi kot glave solate ponudila na ljubljanski tržnici. Seme te stare sorte ljubljanske ledenke v družini in zdaj v vrtnarstvu ohranjamo že okoli štiri desetletja. Ta sorta solate je glavnata, svetlo zelena, hrustljava in zelo okusna, take še nisem zasledila nikjer drugod. Zdaj jo v naši vrtnariji zgodaj spomladi sejemo za pridelavo sadik, saj nam je izredno pomembno, da ohranjamo domača, avtohtona semena. Za ohranitev sorte jo semenimo na dve do tri leta. Vendar pa je primerna samo za zgodnjo spomladansko in pozno jesensko pridelavo solate, ker gre poleti hitro v cvet. Sadike te stare sorte je mogoče spomladi, od marca do maja, kupiti tudi na domžalski tržnici.« Sadike zelenjadnic, dišavnic in začimbnic Zgodaj spomladi se v njihovi vrtnariji lotijo tudi pridelave sadik drugih zelenjadnic, zelišč, dišavnic in začimbnic. Vse sadike, ki jih imajo v prodaji, v rastlinjaku vzgojijo sami. »Že v marcu posejemo kapusnice, tako zelje, cvetačo, ohrovt, brokoli, Tanja Kočar, ki vodi Mamin vrt – Vrtnarstvo v Študi pri Domžalah, in Tjaša Mandelj, ki njihove sadike prodaja na domžalski tržnici. koničasto zelje kot nadzemno kolerabo. Za široko ponudbo sadik posejemo več sort solate gentile, hrastov list, canasta in majska kraljica. Solato sejemo večkrat in postopoma, da imamo sadike na voljo v vseh pomladnih mesecih. V marcu posejemo še plodovke, papriko, paradižnik, jajčevce in feferone, v aprilu pa melone, lubenice, bučke in kumare, vse to prav tako za prodajo sadik. Sami vzgojimo sadike oranžnega sladkega krompirja. V spomladanski ponudbi imamo še sadike blitve, špinače, listne, gomoljne in stebelne zelene, rukole, rdeče pese in koromača. Prav tako vzgojimo tudi sadike zelišč, dišavnic in začimbnic. Na primer bazilike, celo gorske bazilike, ki je odpornejša na temperature, pehtrana, majarona, origana, timijana, citronke, več vrst žajblja, rožmarina, več vrst mete, kraškega šetraja, listnega česna, luštreka, pelina, drobnjaka in tako dalje. V ponudbi imamo tudi sadike mesečnih jagod in rabarbare.« Cvetje za čudovite balkone in vrtove Sami vzgojijo tudi sadike za balkonsko in vrtno cvetje. »Konec februarja dobimo mlade sejance oziroma mlade potaknjence balkonskega in vrtnega cvetja, ki jih naročimo pri dobaviteljih. V rastlinjaku jih vzgajamo vse do maja, da so sadike primerno velike za presajanje v balkonska korita in na vrt. Nekatero balkonsko in vrtno cvetje vzgojimo sami s potaknjenci ali iz semena. Spomladi imamo tako v ponudbi sadike pokončnih in visečih pelargonij, petunij, surfinij, vodenk, milijon zvončkov, več vrst bego- nij, tudi begonijo zmajeva krila. Prav tako sami vzgojimo različne strukturne rastline, kot so bidens, moljevke, grobelnik, afriški smilj, brahikoma, bakopa. V ponudbi imamo sanvitalije, okrasne sladke krompirje in drugo. Prodajamo tudi rezano cvetje, spomladi turške nageljčke, poleti cinije, zajčke in sončnice, v jeseni pa rezane krizanteme in krizanteme v loncih. V pomladni ponudbi imamo prav tako več vrst nizkih trajnic in okrasnih trav za sajenje na vrt, od nageljčkov, plamenke, lavande, bršljana do več vrst netreskov.« Sadike vzgajajo s pomočjo efektivnih mikroorganizmov Vse sadike zelenjave, zelišč in cvetja vzgajajo s pomočjo efektivnih mikroorganizmov. »Pri vzgoji sadik že tretje leto uporabljamo dobre, koristne efektivne mikroorganizme, ki so seveda primerni za tak namen. Zanje smo se odločili, ker želimo pri vzgoji uporabljati čim manj fitofarmacevtskih sredstev. Že na začetku so bili rezultati po njihovi uporabi pri vzgoji sadik prav neverjetni in smo nad njimi resnično navdušeni. Efektivni mikroorganizmi se namreč uporabljajo zato, da se rastline okrepijo, naredijo močnejši koreninski sistem in da so njihove listne pore stabilne. Na rastline jih nanašamo na več načinov, tako s škropljenjem sadik kot tudi z zalivanjem. Efektivni mikroorganizmi so se pri vzgoji sadik izkazali za zelo učinkovite, saj so sadike potem odpornejše na škodljivce in bolezni, koreninski sistem sadik je videti močnejši in tudi cvetovi so potem intenzivnejših barv. Rastline so bistveno lepše.« Ob petkih in sobotah na domžalski tržnici Vrtnarija Mamin vrt – Vrtnarstvo Kočar ima vsak teden, ob petkih in sobotah, svojo stojnico oziroma prodajno hiško tudi na tržnici v Domžalah, kjer ponudijo širok nabor njihovih sadik zelenjave, zelišč, začimbnic, dišavnic in cvetja. »Na domžalski tržnici svoje sadike prodajamo že več kot pet let. Naše sadike kupcem ponudi Tjaša, občasno pa Lidija. Tržnica v središču Domžal je zelo simpatična, ker je manjša, bolj domača, zelo je prijetna in z dobro energijo. Zato se radi vračamo nanjo in smo s prodajo na njej zadovoljni. Na tržnici smo prisotni od februarja do decembra. Veseli smo, da se na tak način lahko Domžalčanom in okoličanom predstavimo z aktualno ponudbo in da nas tako lahko bolje spoznajo. Prav tako nas veseli, da se zadovoljne stranke vračajo k nam. Po dogovoru strankam večjo količino sadik, če jih želijo kupiti, dostavimo tudi na domžalsko tržnico. Okoli 1. novembra imamo na domžalski tržnici v ponudbi tudi žalne suhe in sveže aranžmaje ter šopke, v decembru pa tudi novoletne aranžmaje.« Njihove sadike je mogoče kupiti tudi na ljubljanski osrednji tržnici. Lasten pridelek je lahko prihranek! Tanja Kočar pravi, da jo razveseljuje, da se samooskrbi s hrano pri nas daje vse večji pomen. »Veseli smo, da je vse več takih, ki si želijo na vrtu sami pridelati zelenjavo in zelišča, zato za domače vrtnarje nudimo široko izbiro raznovrstnih sadik. Med vrtnarjenjem na vrtu lahko kakovostno preživimo čas, se sprostimo in razgibamo. Poleg tega si lahko s sadikami tako hitreje pridelamo svežo, zdravo, ekološko hrano, ki je polna koristnih snovi, vitaminov, mineralov in drugih pomembnih snovi. Tako potem res vemo, kaj jemo. Obenem z okolju prijazno pridelavo hrane, brez uporabe fitofarmacevtskih sredstev, varujemo naravo. Dolgi prevozi hrane od drugod tako niso potrebni, s čimer prav tako prispevamo k čistejšemu okolju. Vsaka na vrtu pridelana solata, ki je ni treba kupiti, obenem lahko za nas pomeni prihranek!« Balkonske plodovke - za vrt na balkonu! Za vse tiste, ki nimajo vrta, a se vseeno navdušujejo nad vrtnarjenjem, imajo v ponudbi tudi balkonsko zelenjavo, predvsem balkonske plodovke. »Naše sadike se lahko posadi tudi v velike lonce na balkonih in terasah. Tako si lahko naredimo vrt na balkonu in pridelamo vsaj nekaj hrane. Lonci morajo biti dovolj veliki, z večjo količino zemlje, da zemlja zadrži več vlage. Na tak način lahko pridelamo zelišča za sprotno uporabo pri kuhi, solatnice, tudi rukolo, jagode, blitvo. V večjih loncih na balkonu ali terasi dobro uspevajo tudi plodovke, zato imamo letos v ponudbi sadike za balkonski nizek rdeč paradižnik in balkonski grmičast, torej nižje rastoč paradižnik češnjevec, ki zraste samo 40 centimetrov v višino. V ponudbi imamo tudi balkonske viseče mini kumarice, ki jih posadimo v obešanke in korita. Plodovi so dolgi le deset centimetrov in imajo gladko lupino. Prodajamo tudi cepljen datljev paradižnik.« ❒ 26 | slamnik številka 5 | maj 2023 | letnik lxiii slamnik@kd- dom zale. si glas mladih BREZ NAJSTNIŠKIH SANJ BI BILA MOJA POT DRUGAČNA NEJC ŠKOFIC, GLASBENIK Nejc Škofic je glasbenik, pianist, s katerim si želijo sodelovati številni domači, tudi tuji glasbeni ustvarjalci. Pri 29 letih ima za seboj raznovrstne izkušnje in priznanja, a ob vsem tem ostaja skromen, predvsem pa predan glasbi. Mateja A. Kegel Foto: Iztok Dimic O svaja ne samo glasbene odre, ampak skozi svoje izobraževanje tudi državna in druga priznanja, se povezuje s številnimi glasbenimi imeni, poleg malih in velikih odrov pa smo ga lahko spremljali tudi v filmih in serijah. Nejčeva ustvarjanja pa niso ostala neopažena, saj bo 9. junija na Kongresnem trgu v Ljubljani prejel najvišji umetniški naziv Priznanje pomembnih umetniških del, ki je v postopku za volitve v naziv enakovreden pogoj doktoratu znanosti in pomemben za habilitacijska področja, pri katerih je v izobraževalnem procesu ustvarjalnost ključnega pomena. S pedagoškim delom se ukvarja že danes, saj na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo opravlja delo korepetitorja. Gre za izjemnega mladega Domžalčana. Večina glasbenikov uživa v glasbenem ustvarjanju, a opazovati tebe v elementu je nekaj čisto drugega. Tvoja sproščenost, virtuoznost, ko letijo tvoji prsti po črno-belih tipkah je izjemna. Kakšni občutki se porajajo v tebi, ko si na odru? To so zelo mešani občutki. V osnovi verjetno prevladuje želja, da bi občinstvu predal neko glasbeno delo po svojih najboljših močeh. Če se na koncert dobro pripravim, je skrbi vse manj, igranje postane užitek in odpre se prostor za neko spontano interakcijo. Nekateri koncerti pa se zgodijo tudi iz danes na jutri. Sem in tja, predvsem v jazzu, se zgodi tudi, da glasbeniki še uro pred nastopom ne vemo, katere skladbe bomo izvajali. Vse to me v tistem trenutku bolj obremenjuje kot obratno, toda po drugi strani sem se v preteklih letih že počasi navadil slediti toku glasbe. Ušesa na peclje, pa bo že nekako. Skratka, v osnovi je osredotočenost na to, da se zadevo izpelje čim bolje. Občinstvo je na koncertu zato, da posluša in uživa v glasbi, kar je najpomembnejše. Glasbeniki smo, hočeš nočeš, v prvi vrsti tisti, ki občinstvu to priskrbimo ali preprečimo. Če na odru uživam, se ta občutek skoraj vedno vsaj deloma prenese tudi na občinstvo. Seveda pa jaz sebe ne vidim, kako delujem na odru. Priznam, da tega nimam povsem pod nadzorom, marsikaj se kar zgodi. S teboj želijo sodelovati številni vrhunski glasbeniki, dobil si povabila, da se pridružiš zasedbam za stalno, a ti ostajaš svoboden. Kako to? Spomnim se, da sem že v srednji šoli pa tudi med študijem v Celovcu imel željo po veliko koncertih in igranju v različnih zasedbah z glasbeniki, ki so boljši od mene in nanje gledam z občudovanjem. S sodelovanjem v raznolikih projektih se umetnik kali. Ne poznam veliko glasbenikov na svobodi, ki bi igrali na svoj Zelo romantična je misel na to, da bi lahko vse življenje živel od dela v eni sami glasbeni skupini, a mi hkrati na misel pade tudi beseda monotonost. To je podobno, kot če bi gledališki igralec vse življenje upodabljal le en dramski lik. Kar sem se naučil v zadnjih 10, 15 letih, je, da moram na svobodi biti hobotnica ali pa kameleon, če želite. Zaenkrat naj kar ostane tako, kot je. inštrument v le eni zasedbi, in bi se jim to izšlo skozi celotno življenjsko obdobje. Zelo romantična je misel na to, da bi lahko vse življenje živel od dela v eni sami glasbeni skupini, a mi hkrati na misel pade tudi beseda monotonost. To je podobno, kot če bi gledališki igralec vse življenje upodabljal le en dramski lik. Kar sem se naučil v zadnjih 10, 15 letih, je, da moram na svobodi biti hobotnica ali pa kameleon, če želite. Zaenkrat naj kar ostane tako, kot je. V katerih projektih te sicer lahko spremljamo? Trenutno me najbolj zaposluje sodelovanje z gansko pevko Wiyaalo. Njen nastop, njena učinkovitost je nekaj, česar človek v naši krajini sicer ne sliši/vidi vsak dan. Pred kratkim smo nastopali tudi v Domžalah v Blunoutu. Kdor je koncert zamudil, nas bo v Domžalah spet lahko ujel za Praznik glasbe 2023, ki bo 21. junija na prostem in je brezplačen dogodek za vse poslušalce. Z ekipo, ki jo sestavljajo sami odlični glasbeniki, smo navdušeni. Vsi delamo na tem, da bi z Wiyaalo ustvarili čim več glasbe, aktivno delamo tudi na novem albumu. Že pred korono smo sodelovali z njo, imeli par koncertov po Evropi (Nizozemska, Švica, Nem- čija, Norveška), v bližnji prihodnosti pa imamo spet nekaj datumom v tujini. Sicer nas boste junija lahko videli tudi na festivalu Lent, avgusta pa je že potrjena turneja po Kanadi, nato sledi Švica. V veliko čast mi je, da lahko sodelujem tudi z Janezom Bončino Benčem. Od njega sem se naučil veliko, ne samo o glasbi. Je velik človek. Tudi z njim bomo letos igrali na Lentu. Medtem se z bobnarjem Gašperjem Bertoncljem, ki je nedavno ustanovil Zavod 2-5-1 Jazz, trudimo, da bi jazz na slovenskem še bolj zaživel. Potekajo pogovori z domžalskim klubom Blunout, da bi to jesen v njegovi kleti zaživeli redni jazzovski abonmaji. Mnogo energičnih koncertov smo odigrali tudi s skupino Wckd Nation, zadnjega v Cankarjevem domu v sklopu festivala Zvončki in trobentice. Nekaj posebnega je sodelovanje z Bojanom Cvetrežnikom in produkcijo Godalkanje. Pred dvema letoma je botrovala zasedbi Trionica, v kateri smo s kontrabasistom Joštom Lampretom in violinistom Jeanom-Cristophom Gairardom v lastnih aranžmajih izvajali sicer avtohtono glasbo Balkanskega polotoka in Transilvanije. V zadnjem času sem in tja sodelujem tudi s Klemenom Slakonjo. Naj povem še, da že 10 let igram v zasedbi Soul, jazz in jaz pod vodstvom Anje Hrastovšek, kjer igramo popularno glasbo iz pretežno 80. in 90. let prejšnjega stoletja in v tem neznosno uživamo. Nekaj malega snemam tudi za filme. V sodelovanju z Robertom Pešutom - Magnificom sem posnel glasbo za film Vera Nedeljka Kovačića, pred kratkim pa še za novi prihajajoči film Dragana Bjelogrlića z naslovom Lančana Reakcija. Sicer pa je v Mestnem gledališču ljubljanskem to sezono na sporedu avtorski muzikal Luke Jamnika z naslovom Boljši svet, in zelo sem vesel, da imamo v predstavi vlogo tudi trije glasbeniki. Ko sva pri sodelovanju z igralci, tudi sam si pred leti odigral glavno vlogo v slovenskem filmu. Te zanimata gledališče, film? Pred mnogimi leti, v 8. razredu, sem odigral glavno vlogo v filmu. Iz prisluženega denarja sem si kupil svojo prvo kitaro in ojačevalec. Lepa izkušnja, a sebe zaradi tega seveda ne štejem med igralce. V zadnjem času sem se pojavljal v seriji Primeri inšpektorja Vrenka. K sodelovanju me je povabil producent Janez Pirc, z namenom, da bi zbral skupaj odlično glasbeno ekipo in naredil nove aranžmaje že znanih jazzovskih in popularnih skladb. Te smo posneli, v seriji pa se kot hišni bend posledično pojavimo tudi v sliki. Prizore v klubu, ki se v seriji pojavi v Mariboru, se je snemalo v domžalskem Blunoutu. Pred leti sem z MGL kot klaviaturist sodeloval tudi v muzikalu Rent, to sezono pa sodelujem v že omenjenem muzikalu Boljši svet. Kar se tiče gledališča in dela z igralci, sem tudi v vlogi korepetitorja na AGRFT pri predmetu gledališko petje. To delo obsega zelo širok spekter različnih glasbenih stilov, skozi katere gredo bodoči igralci v štirih letih študija. Program zajema opero, berlinski cabaret, francoski šanson, nekaj jazza in tako imenovane popularne glasbe, tandem Brecht/Weil ter skrbno izbrane muzikale, kot so Chicago, Fiddler on the Roof, City of Angels … Med tvojim študijem si izbral tudi pedagoško smer, kar ti najbrž pomaga pri tovrstnem delu? Zagotovo pomaga, a še najbolj pomagajo realne izkušnje s tovrstnim delom samim. Pedagoško smer IGP (Instrumental- und Gesangspädagogik) sem študiral v Celovcu. Takrat sem na vse to gledal kot na obvezo, dolg ali plan B, če hočete. Pedagoška smer študija je bila edina možnost, da iz šole pridem s papirjem, ki bi tudi v Sloveniji vsaj nekaj veljal. Če sem odkrit, sem bil v gimnaziji kar precej problematičen. V 3. letniku sem zapustil konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, z ‘zloveščim načrtom’, da bom postal najboljši kitarist na svetu, vadil kitaro 12 ur dnevno … skratka, klasična pubertetniška zabloda ali sanje. Če zdaj pogledam nazaj, se mi pač samo ni dalo hoditi v šolo in se učiti npr. matematike, tako da sem na vso silo našel rešitev v Koroškem deželnem konservatoriju za glasbo v Celovcu. Ugotovil sem namreč, da v Avstriji ne potrebujem mature, da bi pridobil neko stopnjo izobrazbe, ki bi bila višja od maturitetne. Glede na to, kako trmast sem bil, sem imel zelo veliko srečo. A hkrati sem prepričan, da bi bila moja glasbena pot drugačna, če teh najstniških sanj ne bi bilo. Morda bi mi bilo bolje, najverjetneje pa ne. V glasbenih vodah si že od malega, od osnovne šole naprej. Kdaj si začutil, da hočeš biti glasbenik? Verjetno sem kot deček, podobno kot vsi ostali, sanjal o poklicih kot so doktor, gasilec ... mislim pa, da se spomnim prvega zavestnega stika s klavirjem. Kot otrok nisem hodil v vrtec, bil sem v varstvu. Varuškina nečakinja Ksenija je v neki drugi sobi igrala uvodni del Beethovnove Für Elise … to je moj prvi spomin. Ksenija mi je prva prijazno razkazala klavirske tipke, starša pa sta verjetno istočasno ugotovila, da bi mogoče to bilo zame. Vpisala sta me v domžalsko glasbeno šolo. Sledilo je učenje pri Mili Živulović, odlični učiteljici, brez katere danes ne bi delal tega, kar delam. Srečo sem imel, da sem imel njo, žal je pred pol leta preminula. V osnovni šoli smo seveda imeli bend s prijatelji in smo sanjali, da bomo Slash, Deep Purpli in podobno. Proti koncu osnovne šole sem skoraj popolnoma prenehal z igranjem klavirja in se osredotočil samo na kitaro. Takrat me je poučeval profesor Miro Novak, ki me je učil songe Erica Claptona, Pink Floydov, skratka vse, kar me je takrat srčno zanimalo. Če bi me takrat vprašali, bi verjetno rekel, da sovražim klavir in ga tudi nikoli več ne bom igral. Potem pa je nastopil čas, da grem v srednjo šolo. Tisti psihološki testi ob koncu osnovne šole mi niti slučajno niso pokazali, da bi bil morda lahko dober glasbenik. Spomnim pa se očeta, ki me je v ključnem trenutku spomnil, da sem včasih kar dobro igral klavir. Strinjal sem se z njim, da prijava na sprejemni izpit za srednjo glasbeno šolo v Ljubljani ni tako slaba ideja. Ampak ne sprejemni izpit za klasiko, temveč za jazz. Uporništvo. V bistvu so imeli starši pri tvoji karieri zelo veliko vlogo, kajne? Absolutno. Lahko sem srečen, da sta bila oba starša v ključnih trenutkih tako razumljiva in ohrabrujoča. Imata izvrsten posluh. Vem, da je mati v mladosti rada obiskovala pevski zbor, oče je igral prečno flavto in še vedno igra pri Mengeški godbi veteranov. Kruha si sicer ne služita v glasbenih vodah. Na moji glasbeni poti sta mi od samega začetka stala ob strani, hkrati pa me nikoli nista kovala v zvezde. To sta le dve od mnogih kvalitet, ki ju imata. Osvojil si tudi številne nagrade na glasbenih področjih. Eno od priznanj je zlata plaketa in posebno priznanje za doseženih 100/100 točk na Temsig v Kopru ter seveda EMCY nagrada, kar je zagotovo svojevrsten uspeh, ki ga ne doseže ravno vsak glasbenik. Kaj ti pomenijo tovrstna tekmovanja? To nagrado smo si takrat pridelali v triu, skupaj z bobnarjem Vidom Ušeničnikom in kontrabasistom Aljošo Strugo. Nam se niti slučajno ni zdelo, da smo za 100/100 točk. Mimogrede smo se odločili, da se prijavimo na Temsig, saj se nam je zdelo, da tekmovanja na papirju v bodoče lahko prinašajo neke določene navidezne koristi. Ampak, čisto iskreno, glasba ni tek na 100 metrov. Zdi se celo, da je na eni točki vse samo še stvar okusa. Na neki način je tekmovanje lahko prav fino, neka komisija ti da potrditev ali zavrnitev. A je lahko je tudi dvorezen meč. Še v nižji glasbeni šoli so me vprašali, če bi šel na Temsig letnik lxiii | maj 2023 | številka 5slamnik | 27 kultura slamnik@kd- dom zale. si in sem šel. Takrat sem osvojil 3. mesto, vsi s(m)o bili za trenutek veseli, a spomnim se, da sem po tistem tekmovanju klavir za nekaj časa tako rekoč zasovražil. Igranje klavirja se je med pripravami na tekmovanje iz nečesa lepega prelevilo v obvezo, moro, presijo. Vse to so besede, ki z glasbo kot tako ne bi smele nikoli imeti nobene povezave. Glasba je veselje. Obstajajo prestižna tekmovanja na svetovnem nivoju, na katerih si lahko glasbenik z morebitno zmago ali visoko uvrstitvijo ustvari sijajno kariero in tako je tudi prav. Sebe seveda ne štejem in ne morem šteti med svetovno glasbeno smetano. Kateri izziv je zate največji na področju glasbe, nekaj, kar si želiš, pa še nisi ustvaril? Nejc Zaplotnik je v svoji knjigi zapisal: »Kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel, kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi.« Našel sem pot in na njej bom skušal ostati, saj se mi na tej poti odvija tako življenje, ki sem si ga od nekdaj želel. Morda je to ta izziv ostati na tej poti. Ostalo bo, slepo verjamem, prišlo samo od sebe. Seveda je mnogo stvari, ki si jih želim, pa jih še nisem ustvaril. Upam, da bo ta želja še naprej tlela v meni. Kaj pa Domžale in glasbene priložnosti za mlade umetnike? Kar se tiče glasbe, mislim, da imamo v Domžalah dve središči. KD Franca Bernika Domžale in klub Blunout. Sam v zadnjem času spremljam predvsem dogajanje v Blunoutu. Zdi se, da ta imeniten prostor, ki ga vodijo Aleš Florjančič in čudovita ekipa, zelo pomembno prispeva k temu, da Domžale iz spalnega naselja postajajo nekaj drugega. Morda mesto, kjer ima glasba res svoje mesto? Glasba pa ni tvoja edina posebnost, menda tudi zelo rad kolesariš. Koliko znaša najdaljša pot, ki si jo prekolesaril? Najdaljša pot je bila lani poleti, in sicer relacija Domžale–Lefkada, kamor sem prispel v sedmih dneh. Same vožnje je bilo sicer za pet dni. Zadnjih nekaj let grem poleti vedno za kakšen teden na morje s kolesom. To sem opazoval pri svojem očetu, ko sem bil še mlajši. Sicer sem šel prvi dve leti s kolesom na Pag, a ker človeku nikoli ni dovolj, ko se ti odpre, ko prideš iz celine na morje in vidiš, da si že vse videl, sem šel tretje leto malo dlje, četrto še malo dlje, lani pa potem kar do Grčije. Ta pot je presenetljivo dobro tekla od nog. Nisem imel nikakršne obveze, a ker so bile noge prave, sem kar šel. To je blazno fino, ker si sam, grizeš, vmes se tudi vprašaš, zakaj je to sploh smiselno, ampak je res neki smisel v tem. Kaj vse premišljuje človek vmes, kako ga to malo spremeni, prizemlji, poveže z nekimi drugimi stvarmi, ki na videz nimajo povezave z glasbo. Pa jo v resnici imajo. Na neki način ima vse vezo z vsem. Misel za konec? Upam, da mi nihče ne bo zameril, če za konec opišem krajšo zgodbo, ki mi jo je pred kratkim povedal prijatelj in mi ne gre iz glave. Zdi se mi namreč bistvenega pomena. Danes priznana in poznana, a takrat še zelo mlada in nadobudna slovenska jazzovska pevka, je imela priložnost spoznati legendo slovenske popevke, Marjano Deržaj. Pevka je gospo Deržaj z občudovanjem ogovorila, češ, kako ceni njeno petje in vse, kar je storila za slovensko glasbo. Gospa Deržaj pa ji je odgovorila: »Eh, otroc, kaj, puste to muzko, to ni nč važnga. Važn je, da smo ljudje, da smo zdravi, pa da se mamo radi.« ❒ KONCERTNE _______ _____ RAZGLEDNICE IZ ROZARIJA _______ Trije koncerti za uvod v poletje v dehtečem rozariju Arboretuma v Volčjem Potoku. Glasba brez meja, brez etiket in predalčkov. Nedelja, 4. junij, 18.00 _NINA STRNAD & TRIO »PREDPOLETNI ČAS / PRESUMMER«__ N. Strnad, J. Pucihar, J. Lampret, G. Bertoncelj Koncert poteka v sklopu pobude Rendez-vous aux Jardins. Nedelja, 11. junij, 10.00 Sergej Prokofjev:____ _______PETER IN VOLK GLASBENA PRAVLJICA T. Artač, A. Beguš, M. Pirc, P. Savonitto, M. Mitev, J. Rošer | primerno za 6+ Sobota, 17. junij, 18.00 _OBERKRAJN UNTERKRAJN, BALKAN MACHT FRAJ__ M. Bekavac, K. Leben, J. Krevel, M. Skaza Vstopnice so na voljo na blagajni Arboretuma in preko spleta na kd-domzale.mojekarte.si. 031 379 705 (blagajna Arboretuma) prireditve@arboretum.si / arboretum.si 01 722 50 50 (KDFB Domžale) blagajna@kd-domzale.si / kd-domzale.si izbr@no v knjižnici domžale knjige za odrasle Benedict Wells Izbral in uredil: Janez Dolinšek Ryan Holiday Pogum kliče: sreča spremlja hrabre Hard land UMco, 2022 Cankarjeva založba, 2022 Pripoved o naravi in pomenu poguma, ki jo je avtor zgradil na izboru anekdot in izrekov, z zanimivimi zgodovinskimi in biografskimi referencami. Pogum predstavi kot neizogibno vrlino vsake krepostne eksistence, ali drugače, brez poguma ni moč živeti v skladu z nobeno od preostalih vrlin. Strah nas slej ko prej odvrne od doslednega sledenja, tako pravičnosti kot modrosti in zmernosti. Prav tako se brez poguma slabo piše trojici krščanskih vrlin: veri, upanju in ljubezni. Morda vsakega od nas pogum kliče na poseben način, a ob tem ne pozabimo, da brez poguma ni avtentične eksistence. Ameriški srednji vzhod, zaspano mestece Grady po zaprtju tovarne, ki je dajala kruh večini družin, počasi propada. Nič kaj obetavno okolje za odraščajočo mladino, ki edino rešitev vidi v čim prejšnjem odhodu od tod. Začetek poletja, dolgih in vročih brezdelnih počitnic. Sam, glavni junak romana, jih bo, kot je videti, preživljal bolj kot ne sam, saj po selitvi edinega prijatelja Stevieja ne najde nove družbe. Fant je sramežljiv in preplašen šestnajstletnik, ki ga poleg običajnih najstniških težav, iskanja bistva življenja in samega sebe, bremenijo še materina neozdravljiva bolezen ter očetova navidezna odsotnost in čustvena oddaljenost. Vse pa se spremeni, ko dobi službo v propadajočem kinu, ki ga bodo kmalu zaprli. Tam spozna lastnikovo hčer Kirstie in njena prijatelja Camerona in Hightowerja. Vsi trije so starejši od njega in bodo jeseni zapustili mesto in odšli študirat, vsak na svoj konec. Čeprav tvorijo povezano triperesno deteljico, v svojo družbo kmalu spustijo tudi njega. S tem se začne Samov preporod, čez poletje prek različnih dogodivščin dozori, se otrese svoje anksioznosti in doživi prvo ljubezen. Hkrati pa je to ‘tisto’ poletje – poletje, ko mu umre mama. Tenkočutno napisan roman o mladosti in odraščanju, družinskih vezeh, premagovanju travm, prijateljstvu in ljubezni. O nadaljevanju življenja po ‘tistem’ poletju, ko je bilo vse mogoče in je bilo hkrati vsega konec. Vanda Šega Polovica dvojine Celjska Mohorjeva družba, 2022 Pretresljiv roman Polovica dvojine je poln resničnega vrvenja življenja. Vsi ga tovorimo s seboj, ne glede na kraj bivanja smo, kar smo. Roman je poln čustev, miline, zlahka se poistovetimo z glavnimi junaki. Avtorica je vnesla v zgodbo svojo neizmerno empatijo in občutljivost, svoje junake(inje) gleda, posluša in čuti kot resnično prebujena osebnost. Saj pomagati človeku je največ, kar lahko storimo drug za drugega in zase, to je sreča, ki ni trajna vrednota, obstaja le kot sestavljanka posameznih srečnih trenutkov, kakor pravi pisateljica. Knjiga spregovori o dvojčici Lizi, ki v tragični nesreči pri šestih letih izgubi svojo sestrico. To jo zaznamuje za vedno, nagrmadijo pa se še druga pomembna naključja, ki ji niti kot odrasli mladi ženski ne pustijo svobodno zadihati. Ne glede na vse, v kar verjame, njo in njene potomce družinska prtljaga usodno potegne v svoj vrtinec. Zgodba nas pusti vzhičene nad kompleksnostjo karakterjev in prepletenostjo usod. Čuteče in čudovito delo, napisano v izbornem jeziku, prava poslastica, o njem bi se lahko pogovarjali v neskončnost. Clare Pooley V iskanju pristnosti Primus, 2023 Slikar Julian je v svoji osamljenosti v drobno beležko zapisal zgodbo svojega življenja brez olepševanja z vso iskrenostjo in jo pustil v bližnji kavarni. Beležko je našla lastnica kavarne Monica, ki jo je njegova zgodba navdušila in tudi sama dodala svoj iskren zapis ter beležko odnesla v sosednji bar. Tako beležka potuje med različnimi, med seboj nepovezanimi ljudmi, ki razkrivajo svoje prave obraze in odkrijejo, da jih pristno in iskreno življenje veliko bolj osrečuje … knjige za otroke in mladino Mette Vedsø 130 utripov na minuto Miš, 2022 Strah, povečan utrip in visok utrip na vratnih žilah, Pi sredi angleščine omedli. Odpeljejo jo v bolnišnico. Tam izve, da se spopada s tesnobo. Že dlje časa se je počutila pod pritiskom, čutila je strah, prepotena se je zbujala sredi noči, tokrat pa jo je tesnoba tako stisnila, da je potrebovala odmor. Po odpustu iz bolnišnice je ostala doma, nekaj časa sta izmenjaje ostajala z njo tudi starša. Starša sta bila prepričana, da bo kmalu bolje, nenehno sta jo spraševala, kako je. A ne počuti se bolje. Prijateljice ji pošiljajo spodbudna sporočila. Ko jo obiščejo, ugotavlja, da se njihova življenja nadaljujejo z vsakodnevnimi domačimi nalogami, obiski glasbenih festivalov, pogovori o sošolcih, sošolkah ... Sošolkam se zdi, da je v redu, vabijo jo, naj se vrne v šolo. Ona ni v redu. Ko odidejo, si oddahne, sesuje se, izčrpana, prepotena in uničena ... Pijini dnevi pa se začnejo spreminjati, ko v njeno življenje stopijo posebne sosede iz stanovanjskega bloka, v katerem živi ... David Walliams Bavbav brunda Mladinska knjiga, 2022 Na severnem tečaju je medvedka uživala v dnevu in se sončila na ledeni gori. Ko jo je umirjenost zazibala v spanec, so jo tokovi odnesli na odprto morje. Kos ledene gore se je ves čas topil in na koncu ji je ostala le majhna ledena kocka. Uspelo se ji je prebiti na kopno, kjer se je srečala z rjavimi medvedi. Njihovo srečanje ni bilo najbolj prijetno, saj so bili prepričani, da je bela medvedka Bavbav. Z nekaj težavami so nesporazum le razrešili in medvedka je v novem svetu našla ljubezen. Davida Walliamsa poznamo po njegovih duhovitih zgodbah in tudi Bavbav Brunda nas ne razočara. Ilustracije Tonyja Rossa prav tako že poznamo in tandem v svet branja zvablja otroke z vsega sveta, saj so njune knjige prevedene v petdeset jezikov. Jeanne Willis Se boš poročila z mano, krtica? Epistola, 2023 Ptiček dvori in sprašuje krtico, če se bo poročila z njim. Njen odgovor je ne. Ptiček ves žalosten ugotavlja, ali ne mara njegovega petja in njegovih pesmi … Glavni razlog je, da njuna ljubezen ni mogoča. Ptiček tega še vedno ne razume. Je morda prevelik, premlad, prepočasen zanjo? Krtica mu odgovori, da njuna ljubezen ne bo dolgo trajala. Razloži mu, da je med njima velika razlika. Ona živi spodaj, ptiček pa zgoraj. Ptiček se odloči in odide živet s krtico pod zemljo. Bo njuna ljubezen dovolj močna in bosta lahko kljub razlikam zaživela življenje v polnosti? 28 | slamnik številka 5 | maj 2023 | letnik lxiii kultura slamnik@kd- dom zale. si Mozartovi in Mendelssohnovi bonbončki Šesti – zadnji koncert modrega/koncertnega abonmaja Kulturnega doma Franca Bernika Domžale v sezoni 2022/23 Dr. Franc Križnar POIŠČITE NAS TUDI NA FACEBOOKU Poletno gledališče Studenec pri Domžalah Program 2023 četrtek, 25. maj, ob 21. uri petek, 9. junij, ob 21. uri sobota, 24. junij, ob 21. uri Monokomedija Koncert dalmatinske glasbe Akustični koncert Mojca Fatur 2021 KULTURNO DRUŠTVO JOŽEF VIRK DOB 25. junijski večeri pod zvezdami četrtek, 22. junija ob 21. uri VRAŽEVERNEŽ Peppino de Filippo Gledališka skupina KD JOŽEF VIRK Dob petek, 23. junija ob 21. uri PAMELA Carlo Goldoni glasilo občine domžale 23. Kulturni poletni festival Studenec NIKOLI NI PREPOZNO 1906 letnica delovanja informacije 041 420 610 fesionalni ansambel; z vsemi tehničnimi in muzikalnimi niansami. Komplementarnost vseh razpoložljivih nians je bila zlasti v ospredju, pa najsi je šlo za njihovo sekundarno, spremljevalno ali primarno, povsem samostojno soigro. V kar dveh bisih/dodatkih je najprej violist Hagen sam zaigral stavek Largo iz ene od Bachovih solističnih Sonat/Suit, v finalu pa so vsi izvajalci na odru zapeli in zaigrali daljši odlomek iz filmske glasbe. Ta se bo v okviru napovedane romantične glasbe še kako pojavljala v ciklu predstavitve romantične glasbe v novi in že napovedani 26. sezoni KDFBD. Skritih adutov našega neumornega M. Bekavca tako očitno zlepa ne zmanjka in v imenu vsega poslušalstva si lahko samo nadejamo novih in novih podvigov tako KDFBD, M. Bekavca samega in glasbenih gostov, ki bodo imeli to srečo, da bodo na novo ali spet igrali v tej elitni druščini in spet v tej še vedno ostali ‘v službi’ glasbe same. Samo zanjo tudi gre, tudi na domžalskem glasbenem odru. od 22. do 24. junija 2023 kavanje, skrb in strah). Prvi stavek s presunljivim klarinetnim solom (brez dirigenta) s spremljavo godal, potem pa še trije stavki z godali in (Bekavcem) kot dirigentom. Potem pa od Bacha in Mozarta še do Mendelssohna. Kar dvoje njegovih del je zaključilo tale več kot uspešen koncert. Spet s presunljivima vlogama tako violinista (v Koncertu za violino in orkester v d-molu) in Bekavčevimi vodilnimi dirigentskimi in klarinetnimi dosežki. In še nekaj o spet novem, mladem godalnem ansamblu, ki prav na domžalskem glasbenem odru že leta in leta zapolnjuje marsikaj drugega. Tudi tokrat je mlada 16-ica (5 prvih in 5 drugih violin, tri viole, dva violončela in kontrabas), v dodatku pa še s harfo in tolkali, dokazala, da so poleg Bekavca prisotne še številne nove in mlade moči. Njihovo pretenciozno igranje (samostojno ali/in kot spremljevalci) tenkočutni izvajalci. Še ko sta se jim v različnih vlogah priključevala violinist, solist in koncertni mojster W. Hagen ter dirigent in klarinetist M. Bekavac v različnih vlogah. Fluid med vsemi naštetimi je bil vseskozi več kot prisoten. Ni žarel le v vseh najbolj zahtevnih glasbenih odtenkih, tudi v vizualnem pogledu smo imeli ves čas pred seboj povsem pro- Klapa CAMBI iz Kaštela - Kambelovca Voditelj večera: Jure Sešek Tel: 051 61 61 51 (Marijana) kdmj.skocjan@gmail.com (informacije) Poletno gledališče Studenec DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV z gosti Tel: 051 61 41 41 (Urša) vstopnice@studenec.net www.studenec.net poletno.gledalisce.studenec letak2.indd 1 LETNO GLEDALIŠČE DOB jalsko taktirko Mateja Bekavca, je tokrat 5. maja 2023 v Tomčevi dvorani prinesel dela, A. Vivaldija, J. S. Bacha, W. A. Mozarta, F. Mendelssohna Bartholdyja idr. Z njihovimi deli in v različnih vlogah sta nastopila glavna protagonista tega večera, ameriški violinist William Hagen ter naš klarinetist in dirigent Mate Bekavac in Abonmajski orkester KDFBD. Četudi je šlo po večini za same stare znance, je bilo koncertu, ki so ga podnaslovili M&M 2 – Mozartovi in Mendelssohnovi bonbončki, več kot vredno prisluhniti. Oznaka tega naslova pove, da smo nekaj podobnega v tej sezoni in v tem abonmaju tudi že slišali. Pa vendar spet drugače, lepše-najlepše in z vedno več dodane vrednosti tako v sporedu in dramaturgiji celotnega koncerta kot tudi v izvedbah. Kvaliteta nenehno narašča, in če je bil tale zadnji koncert iztekajoče se sezone hkrati že napoved nove sezone (2023/24), je na vidiku in v rezervi še veliko, veliko dobre, boljše ali celo najboljše glasbe. Tokratno občinstvo je znalo to oceniti, saj se je koncerta udeležilo polnoštevilno in skrajno hvaležno, da ne zapišem: skoraj poznavalsko. Začetek je predstavljal stavek z naslovom Poletna nevihta, zadnji (= 3.) stavek iz drugega Violinskega koncerta Poletje A. Vivaldija, op. 8, št. 2 v g-molu; seveda takoj s slovitim violinistom Hagnom in (spremljevalnim) ansamblom. Odličen začetek, ki se je potem razpotegnil prek vseh navedenih skladateljev in zlasti med še posebej izpostavljenima Mozartom in Mendelssohnom Bartholdyjem. Vmes pa ni manjkal še nesmrtni J. S. Bach in kar nekaj njegovih priredb. Med njimi tudi zgodnja Kantata BWV 12 (Jok, objo- Ob slabem vremenu bodo predstave v KULTURNEM DOMU kulturni dom franca bernika domžale Na 6., zadnjem koncertu modrega ali koncertnega abonmaja Kulturnega doma Franca Bernika Domžale v 25., jubilejni sezoni 2022/23 pod umetniško in so-izva- Gledališka skupina PD Štandrež – Italija sobota, 24. junija ob 21. uri KNJIŽNI KLUB Andreja Škrabec Gledališka skupina DramŠpil Ribnica 11. 05. 2023 18:10:12 letnik lxiii | maj 2023 | številka 5slamnik | 29 kultura slamnik@kd- dom zale. si Pomladna prebujenja Simfoničnega orkestra Domžale - Kamnik v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale Novi dirigent Zoran Bičanin in novi impulzi Leto je naokoli in ‘medobčinski’ Sim­fonični orkester Domžale - Kam­nik se je spet postavil na oba glasbena odra v Kamniku (21. 4.) in Domžalah (22. 4.) v svojem spomladanskem terminu. Bil sem na domžalskem v KDFBD in še dodatna pričakovanja z novim umetniškim vodjem, dirigentom Zoranom Bičaninom so bila upravičena. Še več: ob zadnjih spremljanjih njihovih koncertov in uspehov so bila pričakovanja po odhodu nekdanjega, skoraj deset let uspešnega Slavena Kulenovića (2013–2022) največja. Ansambel, ki je neke vrste tovrstni fenomen na slovenski glasbeni sceni (1971 →), se je še dodatno predstavil s solistko, prvo damo slovenske viole Geo Pantner Volfand. Koncertni mojster je bil tokrat prvi violinist Uroš Bičanin. Če vsem tem uvodnim dejstvom dodamo še dramaturgijo koncerta, zagotovo še nismo zapisali vsega o tem: Jurij Mihevec (1805–1882), Max Bruch (1838– 1920), Franz Schubert (1797–1828) in Tilen Slakan (roj. 1993), zagotovo tudi o tem koncertu še nismo ne slišali in ne videli vsega. Na začet- ga korpusa so se venomer pridružeku koncerta je aktualni predsednik vale še preostale orkestrske skupiSimfoničnega orkestra Domžale - ne, ki so še zlasti z različnimi komKamnik, hornist in muzikolog Miha- binacijami s pihali, tolkali in trobili, el Kozjek, predstavil program v ime- tvorilo zaokroženo in skorajda ponu orkestra (prejemnika zlatega pri- polno orkestrsko celoto. Ves čas so znanja Občine Kamnik, 2023). izstopali solistični prispevki posaNajprej je bil tukaj zvok, ki je bil meznikov. Dirigent jim je znal izluzagotovo spremenjen, dopolnjen in ščiti ravno pravšnje vloge: izstopaverjetno še kaj več kot zgolj nada- nja in ozadja. Tokratno domžalskoljevanje tistega, ki ga je pred časom -kamniško Spomladno prebujenje zapustil prejšnji dirigent S. Kuleno- je odprla ena redkih orkestralnih vić. Polni zvočnosti in skoraj popol- del, Mihevčeva uvertura k operi Vini tehnični, intonančni pripravlje- linsko dete. Visoki (slovenski) glasnosti ansambla, je zagotovo prida- beni klasicizem, ki je sicer nastal na la svoje že omenjena dramaturgi- Dunaju in se izpel v Parizu, je bil ja. Relativni brezhibnosti godalne- mnogo več kot zgolj formalno preigravanje, uigravanje, ogrevanje ansambla. Ta je nastopil povsem suvereno, odločno in že takoj v tejle prvi točki večera. Konsolidacija vseh orkestrskih skupin je bila šele na za- Junij ‘23 Sobota, 3. junij 2023 Od 10. do 17. ure Slamnikarski park pri Občini Domžale 9. SLAMNIKARSKI SEJEM Skupaj z vami odpiramo začetek sezone nošenja slamnikov! 12:00 Modna revija 13:00 Slavnostno odprtje s častno gostjo dr. Natašo Pirc Musar, predsednico Republike Slovenije 13:40 Pozdrav poletju, koncert citrarjev in kitaristov Društva Lipa Domžale Sobota, 17. junij 2023 | od 18.00 do 21.30 | Vstop prost Dobrodošli na muzejski večer 18:00 MUZEJSKE LUČKE, ustvarjalna delavnica 19:00 SLAMNIKARSKE ZGODBE, vodstvo po muzeju in projekcije kratkih filmov 20:00 VEČERNI SPREHOD Z LUČKAMI med slamnikarskimi tovarnami v Domžalah MENAČENKOVA DOMAČIJA Cankarjeva ulica 9, 1230 Domžale, menacenk@kd-domzale.si | Odprta v času razstav od tor. do pet. od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob sob. od 10.00 do 12.00; ob praznikih, ned. in pon. zaprto. SLAMNIKARSKI MUZEJ DOMŽALE www.kd-domzale.si T: 01/722 50 50 Kajuhova 5, 1230 Domžale (v Godbenem domu Domžale), slamnikarski. muzej@kd-domzale.si | Odprt od tor. do pet. od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob sob. od 10.00 do 12.00; ob praznikih, ned. in pon. zaprto. četku. Ta se je v skoraj spremenjeni, spremljevalni funkciji nadaljevala v Bruchovi Romanci za violo in orkester. Tu se je še dodano izkazala solistka Pantner Volfandova z izjemnim žametnim violskim tonom za več kot vredna povabljenka te orkestrove predstavitve v neke vrste novi podobi. Solistkino in orkestrovo niansiranje sta bila v izjemni spregi podrejanja in nadrejanje obeh funkcij dialoga. Monumentalna Schubertova 4-stavčna Simfonija št. 5 v B-duru, D. 485 je bila neke vrste spomenik tega večera; tako za ansambel kot za dirigenta. V obeh kreatorjih le-tega ni bilo nobenega odstopanja. Tridesetminutno delo pa je izzvenelo kot ena največjih tovrstnih glasbenih arhitektur tega večera. Že nakazane kvalitete konsolidacij vseh orkestrskih skupin so se tokrat izkazale za kulminacijo tega večera. Dirigent Bičanin jo je postavil na visok piedestal povsem profesionalne poustvarjalne kreacije, postal je tako rekoč z enim samim (in prvim) skokom s tem orkestrom več kot zaupanja vreden nadaljevalec dolgoletne tradicije in kvalitete in vsakič bolj ali več odličnih sezon ansambla. Da ne bi izostali od tradicionalne Slovenice, ki je bila še kako trdno postavljena že v samem začetku z glasbo našega J. Mihevca, je bil sklep povsem enak. Le, da je šlo v Slakanovem Capricciu za orkester za povsem novo, moderno, sodobno orkestrsko glasbeno govorico. Tudi pri tej so se vsi njegovi kreatorji izkazali za trdne povezovalce starega z novim. Med izpostavljenimi solisti je bila vidna vloga solo klarinetista. Ansambel, Simfonični orkester Domžale - Kamnik, se je tokrat z navedenim programom in vsemi kreatorji izkazal na visoki ravni. Priča smo bili pravemu in povsem profesionalnemu orkestrskemu koncertu, kar je seveda v danih pogojih zagotovo lahko največ. Tudi tokrat si je ansambel z vodečim dirigentom Bičaninom postavil letvico povsem profesionalne orkestrske so-igre zelo visoko. Dr. Franc Križnar Vraževernež Premiera Kulturnega društva Jožef Virk Dob kulturno društvo jožef virk dob »Predsednika uglednega podjetja z odličnimi poslovnimi sposobnostmi muči obsedenost z vraževernostjo. Verjame v stvari oziroma dogodke, ki mu nakazujejo srečo ali nesrečo. Celo svojo hčer kljub materini privolitvi noče zaupati ljubljeni osebi. Očetovo nerazumevanje do njene ljubezni prekine skrivnostni dogovor med materjo in hčerjo. S prevaro ga spravita k pameti,« je kratko pojasnilo o vsebini komedije Vraževernež v povabilu odrasle dramske skupine Kulturnega društva Jožef Virk iz Doba. Ta nas je povabila na premiero komedije avtorja Peppina Filippa, ki jo je ta naslovil: Ni res, pa le verjamem. Za dobsko dramsko skupino jo je priredil in režiral, v njegovih rokah je bila tudi scena in ena od pomembnejših vlog, Miloš Starbek. Na prijetnem prizorišču pisarne, pozneje tudi prijetnega prostora za proslavitev poročnega slavja, smo gledalci, ki smo do zadnjega sedeža zapolnili dvorano kulturnega doma na Močilniku, najprej spoznali odličnega predsednika uglednega podjetja (Tonček Cesar), ki najbolj dobro ve, kako srečni ali nesrečni so posamezni predmeti ali kakšne pozitivne ali negativne posledice ima črn maček, ki prečka cesto pred teboj, grbava ženska, kjer te nesreče reši le pljuvanje čez ramo, pa tudi prazen policijski avto ali računovodja Beriša (Miloš Starbek), katerega prisotnost vedno pomeni nesrečo – slabo vreme s strelami in dežjem ter druge slabe odločitve, zato ga je treba odpustiti, še posebej, ker prihaja nova zamenjava zanj – uslužbenec Spirin (Peter Starbek), ki prinaša srečo, saj se po njegovem prihodu zgodi vrsta uspešnih poslovnih odločitev. Predirljiv zvok telefona v gledal- nemu smeha in (koristnih) naukov s cih vedno vzbudi radovednost, pred- področja vraževerja, so prispevali še vsem pa hiter odziv zveste tajnice, kot Pavel Orehek (razsvetljava), kostumi bi si le želeli (Petra Starbek), V podje- (Marina Cvetko), glasba, ton (Gašper tju je pomemben komercialni direk- Osolin), s svojo strokovnostjo pa je tor Dario (Andrej Starbek), ne gre niti pomagal tudi Peter Militarov. Prav vsi igralci so po svojih močeh brez uslužbenca Marcela (Marko Starbek), ki navdušuje z uspešnim lovlje- prispevali, vsak s korektno odigrano njem črnega mačka in njegovih mla- zaupano vlogo, da je komedija pridičev, saj predsedniku prinašajo ne- nesla vrsto smešnih in prijetnih odsrečo. Tu je še uslužbenka Silvija (Ka- ločitev, najbrž pa v vseh obiskovalrin Lisjak), komercialist Albert Sama- cih povzročila tudi razmišljanje, ali ry (Klemen Cezar), zdravnik dr. Ber- je v katerem od njih tudi kakšen deltol (Matija Osolin), podjetje ima tudi ček vraževerja. Zanesljivo bi ga našli. šoferja Feryja (Matej Lisjak) in pa cel Morda ne v taki meri kot pri vraževerkup odprtih poslovnih odločitev, ne nežu, ki ga ob koncu žena in hči pregre niti brez požara skladiščnih pro- lisičita, zanesljivo pa bo o prijetnem storov, ki so k sreči zavarovani, in še večeru marsikdo od navdušenih obikaj bi se našlo. Komedija ima srečen skovalcev dvakrat premislil, ko mu konec, kakšen in kdo je na koncu naj- bo cesto prečkal črn muc ali se mu bo bolj srečen, pa se morate prepričati zgodil kateri od dogodkov, zaradi kasami – ob obisku komedije, ki vas bo terih si je predsednik uglednega podzanesljivo nasmejala in morda tudi v jetja zaslužil tak naziv. Odrasli dramvas vzbudila kakšno vraževerje. V pi- ski skupini Kulturnega društva Jožef sano, vendar zelo usklajeno druščino, Virk za premiero iskrene čestitke, saj ki se vedno znova izkaže s svojo gla- z njo nadaljujejo več kot 115-letnico sno in gibalno usklajenostjo, spadajo kulturne tradicije v Dobu, vsem pa, še svat Žorž (Simon Reberšek) in nje- ki se z Vraževernežem še niste srečagova žena Zofi (Vera Orehek). Pozabiti li, povabilo na naslednjo srečanje z pa ne smem niti direktorjeve žene Te- dobskimi kulturniki. reze (Mojca Kerč) in njune hčere Rozi Vera Vojska Foto: KD Jožef Virk Dob (Lana Arbi). K prijetnemu večeru, pol- 30 | slamnik številka 5 | maj 2023 | letnik lxiii kultura slamnik@kd- dom zale. si Recenzija filma: Prezaposlena Pleši, pleši, črni kos Mladi folkloristi navdušili na 4. otroškem folklornem festivalu nem domu v Grobljah pripravila 4. otroški folklorni festival Pleši, pleši črni kos. K njegovi uspešni organizaciji in izvedbi so največ prispevali: dr. Franc Hribovšek, Franc Strle, Boris Kurent, Nevenka Unk - Hribovšek, Betka Kralj, Lidija Muzga in člani društva. Za sceno je poskrbel Anton Košenina, snemalec je bil Miro Pivar, luči in ton sta bila v rokah Viljema Kakerja, za darilne šopke pa je poskrbela Cvetličarna Fani Facik Črnuče. Polno dvorano je pozdravil pred- twirlerice. Skupine so se odlikovale s stavnik gostiteljev dr. Franci Hribo- spretnostjo in usklajenostjo. Vodi jih všek, ki je poseben pozdrav namenil Anita Omerzu Tome. Verine zvezdice mag. Renati Kosec, županji Občine iz OŠ Marije Vere iz Kamnika so razveDomžale, Antonu Košenini, predse- selile z zgodbo o Petru Klepcu v izveddniku Sveta KS Jarše - Rodica, Klav- bi starejše folklorne skupine, mlajdiji Gregorin Štiftar, vodji OI JSKD ši plesalci pa so se veselili s klobuki. Skupine vodi Vanja Hočevar. Otroška folklorna skupina Ta navihani iz Kamnika se je predstavila s plesom Na travniku za hišo. Vodji skupine sta Lucija Rifel in Mihela Gabrovec. Folklorno skupino imajo tudi na OŠ Trzin. Predstavila se je s predstavitvijo Trzinka na planincah. Skupino vodita Saša Dolar in Nina Zupan. Otroška folklorna skupina Mengeš se je predstavila s spletom plesov Naš Mengeš. Mentorici sta Maruša Dimic in Nika Mušič. Ciciban, tebi zlat kujemo čas je zaplesala Folklorna skupina KUD Tine Rožanc iz Ljubljane, ki jo vodita Tjaša Kovačič in Špela Jurak. Prav vse otroške folklorne skupine so prejele glasen aplavz in spominske medalje za svoje nastope, v katerih so prikazale veliko srčnosti, veselja do folklore, tudi smeha in otroške igre, predvsem pa ljubezni do ljudDomžale, ter se obenem zahvalil skega izročila, glasbe in plesa, kar vsem, ki so pomagali, posebej Obči- obeta, da lahko tudi zaradi tradicioni Domžale, Krajevni skupnosti Jar- nalnega otroškega folklornega festivala Pleši, pleši črni kos pričakuješe - Rodica in Krki Novo mesto. Povezovalki Daša Burger in Ema mo tudi v prihodnje veliko mladih, ki Tancik, učenki OŠ Rodica, sta obisko- bodo ohranjali naše folklorno izročivalce spretno vodili od folklorne sku- lo. Organizatorjem, Folklorni skupini pine do folklorne skupine, vmes po- Groblje, Domžale in vsem podpornivedali kakšno iz zgodovine skupin, kom zato iskrene čestitke in se vidinašteli uspehe ter mentorje in vse, ki mo na 5. otroškem folklornem festivajim pomagajo. Prvi so se s tremi ko- lu Pleši, pleši črni kos. reografijami predstavili mladi iz OŠ Vera Vojska Foto: Viljem Kaker Rodica – Domžalske mažoretke in Mi delamo s polno paro Folklorna skupina Groblje, Domžale je lani praznovala 15. rojstni dan, ki so ga obeležili z vrsto različnih prireditev, s katerimi so razveselili ljubitelje folklore, posebej je bilo prijetno na rojstnodnevni slovesnosti. folklorna skupina groblje, domžale Na rojstnodnevni sloves­ nosti so navduševali mlade za folk­ lorno dediščino, hkrati pa poskrbeli tudi za nekatera strokovna predavanja in delavnice, saj jim vse to pomaga pri organizaciji in izvedbi prireditev, na katerih plešejo z velikim veseljem in ljubeznijo do folklorne dediščine. S tovrstno dejavnostjo nadaljujejo tudi v letošnjem letu. Tako so pred kratkim pripravili predavanje v dvorani Kulturnega doma Groblje. Kot je povedal dr. Franci Hribovšek, je Barbara Sluga, profesorica telesne vzgoje, ob asistenci Franja Kumerja na zelo poljuden in ilustrativen način govorila o povezavah med športom in (ljudskim) plesom, s poudarki na ravnovesju v mirovanju in gibanju, motoriki in ritmiki. Posebej je naglasila pomen ogrevanja (vaje raztezanja) ter ohlajevanja po naporih. V predavanje je vključila vse slušatelje; v interakciji so se morali vsi ogrevati. Na koncu jim je poda- pade v situacijo, kjer trpi njeno osnovno človeško dostojanstvo. Tovrstno izkoriščanje in nerazumevanje okolice v odnosu do nje se enostavno zdi nekoliko preveč. Pa ne, da ne bi bilo možno, vendar je takšno poniževanje praviloma usmerjeno proti tistim ‘manj srečnim’, kar se tiče družbeno zapovedanih atributov izobrazbe, inteligence, zunanjega izgleda ali starosti. Vendar so vse naštete lastnosti vendarle na njeni strani, zato sta možnosti zgolj dve: da se resnično v življenju ne znajde ali pa je stvar kljub vsemu prikazana pretirano. Čeprav se osebno nagibam k slednji interpretaciji, tudi prva možnost ni čisto iz trte izvita, saj se neizprosni primež življenja, ko moramo včasih prav garati zgolj za golo preživetje, marsikateremu posamezniku dejansko lahko zgodi praktično čez noč, na kar sam kot odrasli moški brez zanamcev očitno prevečkrat pozabim, priznam. V tej luči moramo tudi zaključek filma vzeti s precejšnjo rezervo, saj navidezna rešilna bilka v resnici lahko predstavlja tudi selitev nazaj v začaran krog bivanja brez odgovorov in zato realno ni nikakršna rešitev. In prav ta dvojnost nas lahko najbolj presune. Zaradi navedenega bo vsak vsaj za silo senzibilen človek v tem filmu najverjetneje našel dovolj vsebinskega materiala za potešitev svoje osnovne radovednosti, kako se denimo kot starš samohranilec (ne) znajti v sodobnem svetu, vendar bo namesto olajšanja dvorano prej zapustil s cmokom v grlu. In to ne glede na svoj status in stan. Film je na festivalu LIFFE 2022 v Cankarjevem domu prejel posebno omembo žirije, ogledali pa ste si ga lahko tudi v Mestnem kinu Domžale. Žiga Čamernik rila argentinski valček v paru s Franjem. Zares doživeto. Po koncu strokovnega dela so se zadovoljni udeleženci zadržali v živahnem klepetu ob pecivu. Ak­ tivnosti Folklorne skupine Grob­lje, Domžale so se nadaljevale z orga­niza­cijo in izvedbo tradicio­nal­nega ot­roškega festivala, zaplesali v Češ­ minovem parku ob prazniku naše občine, na kratko: delajo s polno paro. Foto: Iztok Končina folklorno društvo groblje, domžale Z željo, da ljudsko plesno in glasbeno izročilo ostane mlademu rodu ter se krepi v otroških folklornih skupinah, je Folklorna skupina Folklornega društva Groblje, Domžale sredi aprila v kultur- Še preden se usedemo v kinodvorano, da si ogledamo Prezaposleno, imamo gledalci glede na pomenljiv naslov lahko že kar dobro predstavo o tem, kaj bomo videli. Nato se dejansko zgodi, da resnično nismo niti malo presenečeni, in težko je vedeti, ali je to dobro ali slabo. Francoska socialna drama manj znanega režiserja Érica Gravela je posneta sodobnemu času primerno, mestoma deluje celo kot triler, saj je večina dogajanja v filmu podkrepljena z ritmično elektronsko glasbo s pou­ darjenimi basi, ki dodobra vznemir­ jajo naše čute in telesne čakre. Naj­ verjetneje zato, da bi se čim bolj pri­ bližali duševnemu stanju glavne protagonistke, samohranilske matere Ju­ lie Roy (prepričljivo jo upodobi Laure Calamy), soočene z neizprosnim tempom vsakdanjega življenja, ko mora iz odročne vasice, v kateri živi z dvema majhnima otrokoma, vsak dan priti v središče Pariza, kjer dela kot glavna sobarica elitnega hotela. Nekateri očitajo ravno glasbi, da jo je vsaj za spoz­ nanje preveč – nikakor pa ni neustrez­na –, npr. v situacijah, ko Julie frene­ tično teče, da bi ujela vlak ali posprav­ lja sobe za nemarnimi gosti hotela. Vendar na osnovi videnega lahko sklepamo, da napetost ni v dejanju, pač pa v njegovi repeticiji, saj se podobno ponavlja iz dneva v dan. Drugi, Gravelov režijski pristop primerjajo celo s tistim Kena Loacha, znamenitega britanskega režiserja, ki je zaslovel po svojih izjemno tenkočutnih komično obarvanih socialnih dramah, kar pa je vendarle nekoliko pretirano. Loach je stalno osredotočen na igralca, ki je duša in srce njegovega filma, medtem ko pri Gravelu ne moremo prezreti ključne vloge že omenjene glasbe in pa tudi montaže, ki išče optimalen notranji doživljajski odtis glavne junakinje. Calamyjeva je dejansko ves čas v prvem planu, saj praktično ni kadra, kjer je ne bi bilo videti ali vsaj čutiti. Ob tem pa se nam večkrat poraja tudi vprašanje, kako tako izobražena in privlačna ženska lahko sploh za- Vera Vojska Foto: Viljem Kaker Fotografska razstava na prostem Po poteh Plečnikove zapuščine v Domžalah in okolici Ploščad v središču Domžal Odprtje razstave: sreda, 31. maj, ob 14. uri letnik lxiii | maj 2023 | številka 5slamnik | 31 kultura slamnik@kd- dom zale. si Domžalske hiše z zgodbo – stavba Občine Domžale V nekaj nadaljevanjih bom predstavila hiše, ki so posebnega pomena za zgodovino Domžal, ki je še posebej vezana na slamnikarstvo. Ker od preteklosti ni moč ubežati, lercher in Simon Blasing kot enonavsezadnje, zakaj le bi bežali?, je nadstropno slamnikarsko tovarno, prav spoznati, da se svet ni začel z ki so jo domačini imenovali ‘nova našim rojstvom ali prihodom v nek fabrika’. Prva na novo sezidana tikraj. Zatorej, začnimo! rolska tovarna je delovala do leta Hiša, ki leži v neposredni bliži- 1927, nato jo je kupil Anton Volk. Ta ni križišča Ljubljanske in Karantan- se je ukvarjal s preprodajo žita in ske ceste, nasproti banke BKS, ima je v spodnjih prostorih uredil sklapestro zgodovino. Čeprav je gospa v dišča za žito, zgoraj so bila stanoletih (sezidana je bila leta 1874), jih vanja. Kot poklicni vrtnar je Anton le-teh ne bi pripisali! Stavbo, kamor Volk ob stavbi uredil park z zelenihodimo urejat upravne in občinske cami in sprehajalnimi potmi (tega je zadeve, so postavili tirolski podje- leta 1999 na novo uredil Peter Škotniki Jakob Mellitzer, Andrej Klein- fic). Potem je v njej nekaj časa Tone Pročelje občinske stavbe Okršlar imel galanterijsko dejavnost. Ob koncu druge svetovne vojne (februarja 1945) so jo bombardirali zavezniki, po vojni pa so jo obnovili in ji nadzidali še eno nadstropje – takšna je ostala do danes. V njej so ‘domovale’ pošta, zdravstveni dom, sodišče, socialno zavarovanje, danes pa je sedež občine in upravne enote. Miomira Šegina Foto: Miomira Šegina, 2023 Vir podatkov je knjiga Mesto Domžale Saše Roškar Stavba Občine Domžale s strani parka Emina Djukić: Brezčas V zaključku galerijske programske sezone 2022/23 smo zaplavali v morske valove, ki nam jih je za kratek čas v galerijske prostore pripeljala umetnica Emina Djukić. galerija domžale, kulturni dom franca bernika domžale S subjektivnim pristopom je za domžalsko občinstvo pripravila multimedijski projekt, v katerem s fotografijo, videom in zvokom transformira določeno občutje v ambientalno materijo, v prostorsko brezčasje, ki kliče po samorefleksiji lastnega počutja in bivanja. Zanimivo je opazovati, kako avtorica na svojstven način vizualno obravnava vodo, njeno gladino, valovanje in strukturo. Predvsem v video izseku izpostavlja čudovit kontrast med razburkanostjo in umirjenostjo morske vode, ki simbolično ponazarja razgibanost časa in življenja. Tudi zvokovno se dvojnost izraža z vokali, ki nežno potujejo po valovih ter se hkrati nevarno približujejo klicu siren in neizbežne- mu pehanju po lepem. V fotografiji se čas ustavi, a le navidezno. S posebnimi svetlobnimi efekti je avtorici uspelo vzpostaviti temačno atmosfe- Smo majhno ambiciozno podjetje, ki izdeluje različne strojne dele ter razvija nove stroje. ZA REDNO ALI OBČASNO DELO zaposlimo delavca ali delavko za samostojno delo na CNC obdelovalnem centru in na CNC stružnici. Prijavo pošljite na: info@komastroji.si ali na naslov: KO-MA stroji d.o.o. Negastrn 8 1251 Moravče ro neba in morja, v kateri se izpostavijo beli razburkani valovi in morska pena. Celotna razstava deluje enostavno in čutno. In vsi njeni elementi so premišljeni, natančno dodelani tako tehnično kot vsebinsko. Večplastno se prepletajo, učinkujejo na več ravneh, tudi na tistih neoprijemljivih, kot je čas – bežeč in neulovljiv. Razstava del Emine Djukić z naslovom Brezčas je na ogled do 1. junija. Sicer pa je avtorica vizualna ustvarjalka, ki medij fotografije raziskuje že dolgo. Po končani Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, smer vizualne komunikacije, je magistrirala v fotografiji na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Bratislavi in danes fotografijo poučuje na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Foto: Miro Pivar kolumna • medsebojni odnosi LIDIJA BAŠIČ JANČAR KDO JE ZDAJ KEVIN? Malce se izogibam pisanju kolumen na trenutno aktualno temo v družbi in medijih. Kolumne, ki jih pišem na temo odnosov, so prepoznane kot tiste večne. Tokrat ne morem mimo tega, da se ne bi odzvala na še vedno srh zbujajoči medijski dogodek. Č etudi daleč, pa vendar pre- presiven, tesnoben, se umakne od blizu se dogajajo grozljive sovrstnikov, kar vodi v zasvojenosti, stvari, povezane z otroki in apatičnosti, občutek, da v življenju mladimi. Nedavni do­go­- nobena stvar nič ni vredna. ­dek v Srbiji je pretresel prav vse in Morda bo kdo pomislil, da iz kot terapevtka, ki se veliko sreču­jem omenjene težave ne more nastaz otroki in mladostniki, se čutim ti tako velik problem. A pri tem podolžno, da s svojim pisanjem dopri­ zabljajo, da se navadno mali težavi nesem k večjemu zavedanju pomena pridružijo še ena in še ena, vse skuodnosov med otroki in odraslimi. paj se začne vrteti kot klopčič, v zaVse nas je po malem postalo strah čaranem krogu. Tudi otroci in mlaza svoje otroke. Pa vendar je na mestu, dostniki so si med seboj zelo razda se vprašamo: Ali zadosti dobro po- lični, različno občutljivo se odzivaznamo svoje otroke in kaj je zares po- jo na dejanja staršev in življenjske membno, da pri njih prepoznamo? spremembe. Prav zato je pomembStarši imamo možnost, da prepo- no, da vsakega otroka in vsako njeznamo vedenja in določene znake, govo stisko vzamemo izjemno resno. ki se kažejo kot odziv otrok na stisko, Odgovornost, da ki jo doživljajo, če smo le zadosti čustveno povezani z njimi. Ko opazimo prepoznavamo stiske otrokovo nenavadno vedenje in nas otrok, so na strani vseh nas zaskrbi, je prav, da poiščemo ustreodraslih: staršev, učiteljev, zno obliko pomoči. Prav odklonilni odnos staršev do pomoči ali celo zgo- vzgojiteljev, trenerjev. To dnje obravnave lahko privede do sto- pa lahko storimo le tako, pnjevanja težav, ki z leti lahko pripe- da smo na polno v odnosih ljejo do resnejših razvojnih zastojev. z njimi in tako krepimo Poskušajmo biti čim konkretnejši skupne čustvene vezi. pri ugotavljanju vseh možnih znakov, ki lahko nakazujejo otrokovo stisko. Otrok, ki ob sebi nima starša, ki bi Za primer vzemimo triletnika, ki dobi bratca ali sestrico. Čeprav je bil že suh ga začutil in v stiski videl, slišal in se (brez pleničk), spet moči posteljo. Kaj nanjo odzval, bo težko zaživel in iznam sporoča s svojim vedenjem? Se- živel vse svoje talente. Predvsem pa veda svojih občutkov in doživljanj, bo zelo težko našel in ustvarjal varki so lahko izjemno intenzivni, še ne odnose. Vprašljivi bosta že tudi ne zmore ubesediti, zato se to odra- njegova samopodoba in samozavest. ža na njegovi fizični ravni, ki pa ima Veliko odraslih pove, kako težko je podlago v čustvenem doživljanju. Če živeti z občutkom, da so jih starši dasta mama in oče pozorna, bosta lah- jali v nič, niso verjeli vanje in v njiko opazila, da njun triletnik po vsej hov trud ter v to, da tudi oni zmoreverjetnosti občuti ljubosumje in strah jo. Niso jim ponudili opore. Večina pred tem, da kar naenkrat ne bo več odraslih bo živela s temi travmami njun prvi otrok, da bosta morda kar in primanjkljaji, nekateri od njih se pozabila nanj. V resnici sta spregleda- bodo soočali z njimi in želeli narediti la, da njun triletnik večkrat komu po- boljše pri svojih otrocih. V populacinagaja. Tudi v vrtcu je bolj zadržan in ji pa je nekje 1–3 % ljudi, ki bodo zarad se skrije pod mizo. Doma ugota- radi skupka kritičnih dejavnikov izvljata, da je nemogoč, zato ga kregata, oblikovali eno od osebnostnih moustavljata v njegovih potrebah in ga tenj, lahko nevarno tudi drugim. Kevin je otrok, ki so se mu zaglede pozornosti postavljata ob stran. Sočuten pogovor v tem primeru radi zanemarjanja in poniževanja navadno zadostuje. Mama, ki začu- staršev začeli rojevati določeni psiti, kako se otrok počuti in kaj vse do- hološki vzgibi in je posledično kruživlja, se mu lahko približa na način, to pokončal sedem svojih sošolcev, da ona sama ubesedi otrokov ču- učiteljico angleščine in kuharskestveni svet: »Kako težko ti mora biti, ga pomočnika (iz knjige: Pogovoriko kar naenkrat nimam več toliko ti se morava o Kevinu, Lionel Shričasa zate, saj dojenček rabi toliko ver). Seveda se ob tem zastavlja vrmoje pozornosti in pomoči.« ali pa: sta vprašanj: Je bil Kevin drugačen »Te je strah, da se ne bova več tako od drugih najstnikov? Če da, zakaj veliko skupaj igrala in si zato jezen tega ni nihče opazil? Je bil drugačen na sestrico?«. Ob spregledanju otro- že kot dojenček? Materinstvo, vzgokove stiske se težave le še stopnju- ja, geni, vpliv družbe … kaj od tega je jejo: triletnik se bo čedalje bolj jezil bil vzrok, ne bomo nikoli zares vedena sorojenca, nagajal mu bo, v vrtcu li. Dejstvo pa je, da se nam vsake topa bo morda razgrajaški, besen ali liko časa rodi oziroma pojavi en tak pa pretirano prilagodljiv, izogibajoč ‘Kevin’. Pa vendar … kdo je zdaj Kein bo na splošno videti utrujen in vin? Je Kevin fant, ki je ‘žrtev’ vseh izčrpan. Pri vstopu v šolo ima otrok teh dejavnikov, ali smo mi vsi Kevini, lahko že resne težave, ki se kažejo v ker ne opazimo dovolj zgodaj, da je agresivnem vedenju do sovrstnikov, eden od naših otrok drugačen? Odgovornost, da prepoznavamo ne zmore se zbrati, čuti nemir, stežka se umiri in kaj zapomni. V puber- stiske otrok, so na strani vseh nas teti se čustva, ki jih nosi, stopnjujejo odraslih: staršev, učiteljev, vzgojitein dokončno izbruhnejo: udari so- ljev, trenerjev. To pa lahko storimo šolko, grdo govori, ne želi več obi- le tako, da smo na polno v odnosih skovati šole. Nemalokrat pa agresiv- z njimi in tako krepimo skupne čuno vedenje obrne navznoter: je de- stvene vezi. ❒ Kolumne izražajo stališča avtorjev in ne nujno uredništva glasila Slamnik. 32 | slamnik številka 5 | maj 2023 | letnik lxiii aktualno | okolje kolumna • pod mestnim slamnikom slamnik@kd- dom zale. si ajda vodlan MESTO SLAMNIKARSTVA Ali smo ponosni na svojo dediščino? D omžale, kot jih poznamo, naši občini? Zakaj omenjeni dokune bi obstajale brez sla- ment predlaga festival klobukov, ko mnikarstva. Na simbolič- pa klobučarstva pri nas ni bilo? Mar ni ravni se tega zaveda- kultura igra tako majhno vlogo v mo – slamnate kite najdemo v na- tem turističnem dokumentu ravno šem grbu, imamo slamnikarski mu- zato, ker v Domžalah nimamo nezej, pa tudi Slamnikarski park ob koga, ki bi lahko strateško bdel nad stavbi občine, navsezadnje to kolu- celotno kulturo? mno berete prav v Slamniku. Toda, Vprašanje je tako torej, ali se zakako je s spoštovanjem slamnikar- vedamo potenciala, ki ga slamnistva v praksi? karstvo ima? Ana Cajhen, ki izdeKulturno življenje v naši občini je luje slamnike, je lansko leto imezelo bogato. V Kulturni dom Franca la modno revijo slamnikov na ljuBernika Domžale hodijo ljudje tudi bljanskem tednu mode, v Mariboiz Ljubljane, Poletno gledališče Stu- ru in v Novem mestu. Omenjena je denec cveti, imamo bogato bero kul- bila v vseh slovenskih tiskanih meturnih društev, dobro obiskano ga- dijih od Dnevnika do Elle, Prazničlerijo in navsezadnje tudi že ome- ne, One ..., pojavila se je tudi na tenjeni Slamnikarski muzej. Toda, leviziji, celo na tujih v oddaji Sloslednji ni samostojen, temveč spa- venski magazin (Nemčija, Avstrida pod Kulturni dom Franca BerniVelikokrat slišim kritiko, ka Domžale. Čemu? Pred leti je namreč ravno s strani ‘Bernika’ prišla da Slovenci nismo dovolj pobuda, da se prevzame ohranja- ponosni na svoj narod. Kako nje slamnikarske dediščine in odpa je z lokal patriotizmom? pre muzej. Tako kot nič kolikokrat poprej (v naši občini pa tudi drža- Bomo v teh dneh kupili vi) smo se zadeve lotili zgolj zara- kitajske plastične klobuke di osebnega zavzemanja posame- ali domžalske originale? znikov, ne pa zato, ker bi bila zade- Bomo prišli na sejem? va strateško orientirana. ‘Bernik’ je pred časom prevzel tudi Mestni kino – na lastno pobudo, z lastnimi sredstvi in šele nato je sledila delna podpora občinskih sredstev. Če pogledamo čez občinske meje, ja, Italija in Švedska). Zanimanje za se lahko zazremo v Ljubljano, kjer slamnikarstvo torej ne obstaja le kot imajo znotraj občinske uprave sa- del naše kulturne dediščine, temveč mostojen oddelek za kulturo, in ose- tudi kot ‘naša sedanjost in prihobo, ki je zadolžena za razvoj kultu- dnost’. Kot nekaj, kar privablja tudi re. Oddelek skrbi tako za javne za- modne navdušence in torej mlade. vode na področju kulture kot tudi Čemu torej o tem ne pišemo več, za društva in navsezadnje posebno ne govorimo več, ne spodbujamo skrb namenja tudi mladim kulturni- bolj? Zakaj se ne zavedamo bisera, kom. Pri nas tega ni. Za šport ima- ki ga imamo z našo bogato tradicimo samostojni javni zavod, za kul- jo? Ste recimo vedeli, da se je v zlaturo pa niti ne ene zaposlene ose- tih časih slamnikarstva v Domžalah be, ki bi skrbela za celovit razvoj naredilo tudi po milijon slamnikov področja. Mar ne pove to vse o sta- letno in da je bilo tukaj kar 25 slanju kulture na sistemski ravni? Pa ni mnikarskih tovarn? Da so Domžato kritika le občini, temveč tudi dr- le bile obrtniška ‘meka’ Jugoslavije, žavi, kajti kot sem izvedela v pogo- gre pripisati tudi slamnikarstvu, saj voru s kulturniki, šele zdaj poteka- je poskrbelo, da je bil v Domžalah jo prizadevanja, da bi se področje kapital. Predvsem pa je slamnikarkulturnih domov sistemsko uredi- stvo poskrbelo za razvoj obrtniške lo na ravni države. Zakon jasno do- miselnosti pri nas. loča na primer, kdaj mora imeti obDebato o slamnikarstvu in nječina svojo knjižnico, koliko ur mora govem pomenu moramo imeti v teh biti odprta in vse ostale podrobno- dneh, saj je v začetku junija Slamnisti. Kaj točno delajo kulturni domo- karski sejem, ki tradicionalno privavi po Sloveniji, pa je prepuščeno po- bi tudi razstavljalce iz tujine, letos sameznikom. pa naj bi modno revijo slamnikov V zgornjem odstavku se torej skri- obiskala tudi prva slovenska predva odgovor na vprašanje iz prvega sednica. odstavka. Za slamnikarstvo, našo Velikokrat slišim kritiko, da Slobogato kulturno dediščino, ne skr- venci nismo dovolj ponosni na svoj bimo dovolj dobro, kajti skrb za nje- narod. Kako pa je z lokal patriotizgov razvoj prepuščamo kulturnemu mom? Bomo v teh dneh kupili kitajdomu, ki že ima dovolj operativne- ske plastične klobuke ali domžalga dela. Nimamo kulturne strategi- ske originale? Bomo prišli na sejem? je in ne razmišljamo strateško. Pred- Bomo obiskali vse muzeje v tujini, vsem pa je nerealno pričakovati od pozabili pa na muzej v lastnem kra‘Bernika’, da pripravi takšno strate- ju? Prav v tujini lahko vidimo, da se gijo, saj ne bdi nad celotnim kultur- lahko iz dediščine ustvari velik turinim življenjem naše občine. Kultur- stičen prihodek. Da se lahko pridoni dom Franca Bernika Domžale si- bija tudi evropska sredstva. Zakaj cer je javni zavod, vendar ni tako kot tega ne izkoristimo v polni meri? zavod za šport, pod katerega spada- Toda ni realno, da bomo pričakovajo tudi društva, in navsezadnje, ki li od drugih, da spoštujejo nekaj, kar sam deli finančna sredstva. mi sami ne cenimo in ne opazimo. Slamnikarstvo pa ni le vprašaVerjamem, da se vidimo na tranje kulture, temveč tudi turizma. In dicionalnem Slamnikarskem sejmu zakaj slamnikarstvo ni vključeno v prvo soboto v juniju in si pomahazadnjo strategijo razvoja turizma v mo. S slamnikom v roki. ❒ Kolumne izražajo stališča avtorjev in ne nujno uredništva glasila Slamnik. Sončne elektrarne – kje začeti in kakšne so možnosti? V zadnjem letu je zanimanje za sončne elektrarne in tudi druge obnovljive vire energije (OVE) vedno večje. Povečano zanimanje lahko pripišemo vedno višjim cenam električne energije in energentov. Matija Matičič, MM Sol Foto: Leopictures, Pixabay T renutno so cene električne energije regulirane z uredbami tako za gospodinjstva kot tudi male poslovne odjemalce. Posledica vedno večjega zanimanja za sončne elektrarne je tudi njihovo vedno večje število na območju občine Domžale. To je seveda pozitiven trend, ki vpliva tudi na zmanjšanje ogljičnega odtisa lokalne skupnosti. Glede na podatke Elektro Ljubljana d. d., je proizvodnja električne energije iz sončnih elektrarn v letu 2022 znašala 4029 MWh, od česar je bilo 62,7 % proizvedene količine električne energije po modelu samooskrbe, preostalo pa s strani proizvajalcev (razlika med samooskrbo in proizvajalci je predstavljena v nadaljevanju). Skupna priključna moč vseh sončnih elektrarn je znašala 5865 kW. Glede na leto 2021 se je skupna priključna moč povečala za 74 % predvsem na račun povečanja števila samooskrbnih elektrarn. V letu 2022 je bilo 163 na novo postavljenih samooskrbnih sončnih elektrarn. Proizvodnja iz samooskrbnih sončnih elektrarn v letu 2022 se je glede na leto 2021 približno podvojila. Proizvedena električna energija iz samooskrbnih sončnih elektrarn predstavlja 6,3 % porabe električne energije gospodinjstev v letu 2022. Lastna električna energija Samooskrba z električno energijo iz sončnih elektrarn (kot tudi drugih vrst elektrarn na OVE) je proizvajanje električne energije iz OVE za celotno ali delno pokrivanje lastnega odjema električne energije z napravo za samooskrbo. Sam princip samooskrbe temelji na t. i. ‘neto merjenju’ električne energije, kar pomeni, da se električna energija, oddana v omrežje in prevzeta iz omrežja, kompenzirata. Obračun električne energije ter omrežnine, prispevkov in drugih dajatev se izvede glede na razliko med prevzeto in oddano električno energijo v kWh ob koncu obračunskega obdobja. Če oddana električna energija v omrežje presega prevzeto, odjemalec ne plača ničesar (razen tistih dajatev, ki niso vezane na količino električne energije, ampak na moč in se plačajo v vsakem primeru). Obstaja več načinov samooskrbe, in sicer (1) individualna samooskrba, kjer je sončna elektrarna priključena na notranjo nizkonapetostno električno inštalacijo stavbe, v kateri se porablja tudi proizvedena električna energija, ali (2) samooskrba večstanovanjske stavbe, kjer je večje število končnih odjemalcev oziroma prostorov bodisi v večstanovanjski, poslovno-stanovanjski, stanovanjsko-poslovni, poslovni ali katerikoli drugi stavbi. Od teh odjemalcev je vsak opremljen s svojim merilnim mestom (števcem električne energije), sama sončna elektrarna pa je na strehi in se prek lastnega merilnega mesta priključi v skupno notranjo nizkonapetostno inštalacijo te stavbe. Tretja možnost pa so skupnosti za oskrbo z energijo iz OVE (t. i. skupnosti OVE), kjer je samooskrba odjemalcev, ki pa niso vezani na skupno notranjo inštalacijo istega objekta, vendar pa so locirani v bližini na omrežje iste transformatorske postaje in se povežejo v skupnost OVE z namenom koriščenja električne energije. Individualne sončne elektarane Nadaljnji opis je vezan samo na individualne sončne elektrarne, saj sta ostala dva tipa bolj specifična in je postopek nekoliko bolj zahteven. Torej ne more se vsaka sončna elektrarna priključiti po načinu samooskrbe, saj velja velikostna omejitev v primeru individualne samooskrbe. Priključna moč sončne elektrarne (v kW) namreč ne sme presegati 0,8-kratnika priključne moči odjema merilnega mesta, na notranjo napeljavo katerega je ta naprava priključena. To pomeni, da če imate moč merilnega mesta oziroma obračunsko moč 10 kW (vrednost je navedena na računu za električno energijo), lahko postavite na objekt sončno elektrarno moči do 8 kW. Če se na objekt postavi večja sončna elektrarna, pa se ne morete vključiti po modelu samooskrbe, temveč zapadete med proizvajalce. To pomeni, da morate registrirati dejavnost in prodajati električno energijo na trgu. Še vedno pa je to lahko mala sončna elektrarna, za katero ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja (do 1 MW). Sam postopek za začetek obratovanja se začne s pridobitvijo izhodiščnih podatkov in lokacijske informacije. Na podlagi tega se lahko Proizvedena električna energija na samooskrbnih sončnih elektrarnah (v megavatnih urah) 3.000 2526,0 2.500 2.000 1.500 1235,1 1.000 672,6 500 0 9,8 119,6 2017 2018 301,9 2019 2020 2021 2022 s strani pristojnega elektrodistribucijskega podjetja (na območju Domžal je to Elektro Ljubljana d. d.) pridobi mnenje o možnosti vključitve načrtovane proizvodne naprave na javno elektrodistribucijsko omrežje. Za pridobitev mnenja je treba vložiti enotno vlogo, na podlagi katere dobite obvestilo o pogojih in morebitnih tehničnih rešitvah. Pri izpolnjevanju enotne vloge se tudi označi, za kakšen namen se vlaga. Pred samo priključitvijo sončne elektrarne je seveda treba pridobiti soglasje za priključitev. Po pridobitvi soglasja se lahko načrtovana sončna elektrarna postavi in nadalje s pogodbo o samooskrbi med dobaviteljem in odjemalcem tudi priključi v omrežje. Z novo sprejeto Uredbo v letu 2022 mora pogodba poleg obveznih sestavin, določenih z zakonom, vsebovati tudi določbe o odkupu presežka proizvedene električne energije iz sončne elektrarne. V primeru večjih elektrarn (še vedno gre za manjše sončne elektrarne do vključno 1 MW) je postopek zahtevnejši in je v začetku treba pridobiti projektne pogoje ter nadalje pripraviti ustrezno dokumentacijo. Navedeno je smiselno, če razpolagate z večjo streho, kjer je možna postavitev večje sončne elektrarne. Praviloma se najprej pripravi IDZ in na podlagi le-tega vloži enotna vloga na Elektro Ljubljana, d. d. za pridobitev pogojev za priključitev in soglasja za priključitev. Navedeno velja za primer, ko pridobitev ni potrebna. Nadalje je skladno z zakonodajo treba pred začetkom del izdelati statično presojo in presojo požarne varnosti. V primeru gradnje manjše sončne elektrarne mora imeti investitor pridobljeno pravico graditi, torej gradbeno oziroma uporabno dovoljenje. V vsakem primeru je smiselno, da se pred začetkom posvetujete s strokovnjakom. Posamezni ponudniki sončnih elektrarn vam za samooskrbo ponudijo celostno izvedbo, torej postavitev na ključ, kjer vam izvedejo tudi ustrezne postopke. Pri manjših sončnih elektrarnah, ki ne bodo samooskrbne elektrarne, pa vsekakor potrebujete ustrezne strokovnjake za pripravo dokumentacije. Za dodatne informacije o postavitvi proizvodnih naprav na OVE lahko preverite tudi Priročnik za postavitev manjših elektrarn, ki ga je pripravila družba Borzen, d. o. o., in je dostopen na portalu Trajnostna energija. ❒ letnik lxiii | maj 2023 | številka 5slamnik | 33 okolje slamnik@kd- dom zale. si V CENTRU ZA MLADE JUNIJA DOGAJA VADBA ZA MLADE MIGAMO Pilates v juniju bo potekal ob ponedeljkih 17:30-18:30. Prvo srečanje bo v ponedeljek, 5. 6. 2023. Vodi Maša Saksida, učiteljica pilatesa. Od 18. do 20. maja je v Radomljah potekal Močvirni simpozij, ki ga je z namenom praznovanja razglasitve Krajinskega parka Češeniške in Prevojske gmajne in izobraževanja o mokriščih organiziralo društvo Terra Anima. Vadba je namenjena mladim med 15. in 30. letom. Cena: 10 €/mesec za 4 srečanja. K VESELE POLETNE POCITNICE ZACETEK ZBIRANJA PRIJAV BO V PONEDELJEK, 29. 5. 2023, OD 8. URE DALJE NA 040 255 568 ALI 01 722 66 00. Počitniški program bo potekal med 26. 6. in 14. 7. 2023. Podrobnejše informacije bomo objavili na naši spletni in FB strani v maju. Za avgustovski termin bomo zbirali prijave v juliju, točen termin začetka zbiranja bo oobjavljen na spletni FB strani. POLETNE AKTIVNOSTI ZA MLADE 15-30 LET Z začetkom šolskih počitnic v Centru za mlade ne bo dolgčas. Za mlade pripravljamo različne delavnice. Točni datumi in podrobnejše informacije o delavnicah bodo objavljeni na spletni in FB strani CZM. DELAVNICA OZMETIKE NARAVNE K DELAVNICA LICENJA POLETNA ŠOLA ŠPANŠCINE POLETNI PILATES A A DELAVNIC USTVARJALN POLETNA ŠOLA ŠPANŠCINE Poletna šola španščine je namenjena vsem, ki že znate ali bi radi spoznali španski jezik. Poduarek bo na besedišču, srečanja pa bodo vključevala igro, pogovore, uprizarjanje dialoga in ne nazadje špansko kulinariko in pripravo tapasov. rmin 2. te 28.7. 24.7.-pet pon 5 -19:4 17:30 Moč-Vir-Je: Močvirni simpozij v Radomljah 1.termin 17.7.-2 1.7. pon-p et 17:30-1 9:45 Poletna šola bo potekala v dveh terminih, od ponedeljka do petka, 17:30-19:45. Prvi termin bo potekal v tednu od 17. do 21. 7. 2023, drugi pa v tednu od 24. do 28. 7. 2023. Tečaj se bo izvedel ob minimalno 5 udeležencih. Cena: 1 teden /20 €; 2 tedna / 40 € Poletna šola je namenjena mladim 15-30 let. Vodi: Maya Choghari, mag. hispanistike in prof. andragogike in pedagogike SVETOVALNICA Se zaradi trenutne situacije počutiš nelagodno? Bi se rad/a pogovorila? V CZM ti je na voljo BREZPLAČNA svetovalnica. Svetovalnico vodi diplomirana psihologinja in je namenjena mladim do 30. leta. Rezervacija termina je obvezna. DOMŽALE ZA MLADE - MLADINSKI INFORMATOR Se ti zdi, da v Domžalah nič ne dogaja? Si prepričan_a? Premisli še enkrat! Mogoče pa je razlog, da samo nisi na tekočem z dogajanjem. Vse informacije za mlade iz Domžal in širše najdeš na portalu Domžale za mlade. domzalezamlade.si CZM STROKOVNA KNJIŽNICA CZM nudi možnost izposoje strokovne literature. Izbira knjig je raznolika in obsega različna področja – starševstvo, vzgoja, izobraževanje, preventiva, mladinsko delo… Seznam literarture in pogoje izposoje si lahko preberete na CZM spletni strani. DOBRODELNI CZM V Centru za mlade Domžale skozi celo leto poteka dobrodelni bolšjak knjig. Zbrana sredstva bodo namenjena Maticu, ki je v prometni nesreči izgubil nogo, za terapije in zdravstvene pripomočke. NA VSE AKTIVNOSTI OBVEZNE PREDHODNE PRIJAVE NA INFO@CZM-DOMZALE.SI ALI 040 255 568. Center za mlade Domžale, Ljubljanska cesta 58, Domžale 040/255-568, 01/722-66-00; info@czm-domzale.si; www.czm-domzale.si FB: czm.domzale IG: czm_domzale rajinski park Češeniške in Prevojske gmajne je za Občino Domžale velika pridobitev, česar se dobro zavedajo v društvu Terra Anima, ki je bil tudi pobudnik civilne iniciative za ohranitev tega dragocenega gozda. Da bi lokalne prebivalce in širšo javnost poučili o pomenu mokrišč in samega krajinskega parka, so organizirali tridnevni dogodek z imenom Moč-Vir-Je: Močvirni simpozij. V slovenščini korena besede močvirje - moč in vir, kažeta, da so močvirja prostori, ki so vir moči. Ključnega pomena za zaloge naše pitne vode ter blaženje ekstremnih vremenskih pogojev, dolgih sušnih in deževnih obdobij, ki smo jim priča v zadnjem času. Dogodek je bil raznolik, kot se za ekosistem z največjo biotsko raznolikostjo spodobi. Odprli so ga z Zgodbarjenjem ob ognju, v Centru Terra Anima, kjer so ob prasketanju ognja in petju žab iz bližnjih Blat in Mlak raziskovali mnoge plasti in simboliko zgodbe o Žabjem kralju. V petek je dogodek potekal v Kulturnem domu Radomlje. Osrednji dogodek so odprli otroci, ki so v predstavi Pesem iz vira moči na pra- vljičen način povedali o pomenu mokrišč in poželi stoječe ovacije. Zgodba je prirejena po knjigi Kako ozeleni Srce avtorice Špele Kaplja, otroci pa so se pod mentorstvom Špele Kaplja in Neje Mete Rojc dva meseca pripravljali na predstavo. Predstava ima močno izobraževalno noto in je primerna tudi za gostovanje po šolah ter drugih kulturnih domovih. Sledilo je odprtje fotografske razstave Močvirja, jih želimo ohraniti?, ki je nastala kot plod sodelovanja društva Terra Anima in Foto kluba Mavrica. Nabor čudovito bujnih fotografij bo v nadaljevanju na ogled tudi v Knjižnici Domžale (v avgustu), zmagoviti fotografiji natečaja pa bosta postali razglednici Občine Domžale! Navdihnjeni od Moč-Vir-Ja so oder zavzeli strokovnjaki, med njimi spoštovana Dušica Kunaver, dr. Gregor Torkar in Anton Komat. Govorci so spregovorili o tem, kako izobraževati o mokriščih, ko so se vsi strinjali o tem, kakšno izjemno orodje za približevanje narave otrokom in odraslim je umetnost pripovedovanja zgodb. Ta, kot smo videli in čutili po otroški predstavi, seže prav do srca. V soboto se je dogodek zaključil z večerom pripovedovanja za odrasle na seniku Terra Anima, na katerem so Ivanka Učakar, Zdenka Čebašek Travnik, Tina Koščak, Nataša Tanko, Neja Meta Rojc in Špela Kaplja pripovedovale zgodbe s tematiko mokrišč in spremenile senik v čarobni močvirni kotel. Dogodka sta se udeležili predstavnici Ministrstva za okolje in prostor ter Zavoda RS za varstvo narave, veliko družin z otroki in odraslih. Društvo Terra Anima nadaljuje z razširjanjem umetnosti pripovedovanja zgodb, s katerimi približujejo naravo tako otrokom kot odraslim ter z združevanjem lokalnih društev in posameznikov v skupno skrb za naš zeleni biser. Zgodbe so resnično čarobno orodje za širjenje ljubezni do narave, tako v društvu to poletje načrtujejo še kar nekaj pripovedovalskih dogodkov. S pravljicami zaključne skupine otrok popeljejo na Pravljično vodenje po Blatah in Mlakah, odraslim pa stik z naravo omogočijo prek Sprehoda z zgodbami, v katerem lahko začutijo ta vir moči in napolnijo svoje notranje kotle z novo energijo in navdihom. Foto: Peter Rojc in Matej Simonič 34 | slamnik številka 5 | maj 2023 | letnik lxiii šport slamnik@kd- dom zale. si MI IGRAMO ZASE IN NE ZA DOMŽALE, KI SO IMELE DRUGAČNA PRIČAKOVANJA! Sosedski dvoboj med Radomljami in Domžalami je bil na koncu bistveno več kot to. Pravi derbi, ki je bil odigran ‘na nož’ – prvim zaradi časti, drugim zaradi evropskega poletja. Na koncu so zaradi prevelikega vložka padale tudi kletvice in udarec. Domen Jarc Foto: NK Radomlje I zplen je bil za oba vpletana ugoden, Domžale se veselijo uvrstitve v Evropo, Radomlje pa so sezono zaključile s pokrom zmag kot najbolj vroče moštvo pomladi. A cena, ko jo bosta soseda plačala za to? O tem, sanjski pomladi in tekmi, ki jo je še komentator pospremil z besedami, ‘naj sosedu crkne krava’ s predsednikom NK Radomlje Matjažem Marinškom. Dokazali smo, da spadamo v 1. ligo »Mislim, da smo v spomladanskem delu prvenstva, v katerem smo na 16 obračunih doživeli le en poraz, dokazali, da spadamo v prvo ligo. Oliver Bogatinov je preporodil ekipo, postavil skupaj manjkajoče koščke, kar se je odrazilo v odlični seriji rezultatov. Ponosni smo na te predstave, ki smo jih na koncu tudi dostojno in srčno proslavili,« se izjemne spomladanske serije, sestavljene iz osmih zmag, sedmih remijev in zgolj enega poraza proti prvaku Olimpiji, dotakne Marinšek. Začetek sezone ni bil takšen, saj so se mlinarji skupaj s Sežano in Gorico otepali dna lestvice, od katere nikakor niso znali pobegniti. Dvema julijskima slavjema je sledila petmesečna suša brez zmage, zaradi katere se je moral posloviti trener Nermin Bašić, njegovo mesto pa je zasedel Bogatinov: »Absolutno je bil on tisti, ki je povzročil ta klik pri igralcih. Veliko večjo pozornost je namenil obrambi, kar se nam je pozneje obrestovalo tudi v napadu. V jesenskem delu smo prejeli 43 zadetkov in bili enostavno preslabi v zadnji vrsti, to smo s prihodom novega trenerja spremenili. Obramba je bila prelomna točka, s katere smo se dvignili navzgor. In ko ti gre, ti gre. Jadrali smo na tem pozitivnem nizu, ki je prinesel sproščenost in samozavest, zaradi katere je bilo vse lažje. Videli in vedeli smo, da lahko igramo z vsakim v ligi in to je bil ogromen psiholo- Predsednik kluba NK Radomlje Matjaž Marinšek ški korak,« na dušo trenerja popiha alfa in omega kluba s severa občine. Ob tem Marinšek verjame, da bo Bogatinov tudi v prihodnje – kljub govoricam o selitvi v drugo sredino – član mlinarjev: »Z nami ima veljavno pogodbo. Seveda pa je logično, da po uspehih pridejo takšne ponudbe, a verjamem, da je pri nas zadovoljen in bomo sodelovali tudi v prihodnje.« Obsojam takšen napad, a tukaj ima tudi Ibričić ogromno ‘masla na glavi’ Sosedski obračun ob koncu sezone je imel veliko večji pomen za Domžale, ki so nujno potrebovale zmago, s katero bi same odločale o svoji usodi in ostale na četrtem mestu, ki pelje v evropsko Konferenčno ligo (več o tej tekmi se preberite pod novico o NK Domžale). In ker je Domžalčanom ob sicer poznem vodstvu Radomelj pošteno tekla voda v grlo, saj je Koper doma proti Muri dolgo časa vodil in tako na daljavo na lestvici prehitel Domžale, je bila nervoza rumene družine seveda logič- na. A eskalirala je najprej v verbalno obračunavanje, ki se je končalo z udarcem Bogatinova v obraz športnega direktorja NK Domžale Senijada Ibričića. V dogodek, ki je močno zaznamoval zaključek državnega prvenstva in katerega zaključek oziroma kazen bomo izvedeli naknadno. »Šlo je za provociranje, na grob napad Senijada Ibričića na našega trenerja. Seveda reakcija Bogatinova ni bila primerna in jo tudi obžaluje. A nekje je treba postaviti mejo, konec koncev je Ibričić prišel v naš tehnični prostor in začel z žaljenjem našega trenerja ter njegove družine. Vendar še enkrat, odziv ni bil pravilen. Obsojam takšen napad, a tudi Ibričić ima pri tem ogromno ‘masla na glavi’,« v bran svojega trenerja stopi Marinšek, ki mu je bilo že pred tekmo jasno, da končni scenarij domžalskega obračuna ne more imeti srečnega konca za vse: »Dejstvo je bilo, da so bili pritiski, naj tekmo pustimo, mi pa tega nismo želeli. Hoteli smo odigrati do konca. Opozarjali smo, da eden izmed dvojca Koper-Domžale ne bo nezadovoljen. Odločili smo se, da bodo naši nogometaši igrali pošteno, fantje se borijo tudi za svoje premije in kot takšni so krenili na zmago. Jaz svojim fantom ne bom rekel, naj pustijo zmagati. Mi smo se borili zase, ne glede na to, da smo sosedje. Domžalski problem pa je, da bi morali to tekmo zmagati, a je niso.« Domžalčani so bili tisti, ki bi morali zmagati, a pod pritiskom niso ponovili zadnjih predstav proti Olimpiji in Kopru. Proti sosedom so bili v podrejenem položaju in na srečo jih je Murina zmaga v Kopru (1:2) obdržala na četrtem mestu. Poraz proti sosedom tako ni bil usoden. Predsednik Marinšek raje ne pomisli, kaj bi bilo, če končni izid sobotnega obračuna ne bi zadovoljil obeh vpletenih domžalskih klu- bov: »K sreči se je za njih razpletlo dobro, ne predstavljam pa si, kako bi bilo, če jim to ne bi uspelo.« Tudi zaradi svojih navijačev mlinarjev, ki so svojim nogometašem skozi celo sezono zvesto stali ob strani: »Najprej hvala za vse, bili so odlični. A po tekmi z Domžalami smo se pogovorili in obsodil sem žaljivo navijanje proti Domžalam. Oni so dejali, da jih ne marajo in da ne bodo več navijali tako. Zakaj jih ne marajo, osebno ne vem. A vsi vemo, kako je, ko nogomet v vpletenih prebudi čustva …« Poskušamo Domžalčane in Radomljane veže seveda tudi isti občinski nogometni stadion, na katerem morajo oboji igrati svoje domače tekme prvenstva. »Smo na istem stadionu, ki je roko na srce zelo ‘bogi’, oboji teptamo to ubogo travo. Bolje bi bilo, da bi v Športnem parku Domžale igral samo en klub in imel več od njega, a mi v Radomljah enostavno ne moremo, ne smemo igrati. Vem, da jim to ni najbolj všeč, vendar … Sami smo v našem športnem parku začeli z gradnjo igrišča, ki bo po poletju nared in ob tem bomo pripravili vse potrebno tudi v primeru, če bomo enkrat gradili stadion. Da so nastavki pripravljeni, a realno ob trenutnih cenah gradnje je to še zelo oddaljeno. To je vse naša investicija, s prošnjami na občino glede prenove igrišča nismo uspeli. Naš stadion ozirom športni park ni občinski, kar je povezano tudi s toliko večjimi stroški tako za vzdrževanje kot investicije. S tega vidika z NK Domžale nismo v enakopravnem položaju,« visoke stroške delovanja, vzdrževanja in nadgradnje res estetskega in uporabnega športnega parka v Radomljah izpostavi Marinšek. A ni skrivnost, da tudi v domžalskem klubu niso zadovoljni z delom oziroma vplivom občine na razvoj in vzdrževanje nogometne infrastrukture, ki je (predvsem) v njihovi domeni. Začaran krog obeh vpletenih, ki jima občina pri tem po njihovem mnenju ne prisluhne dovolj. Kljub reklami, ki jo za svojo občino naredita oba prvoligaša. V tej zgodbi oboji tako ostajajo krojači svoje usode, če želijo na svoji poti zmagati: »V pisarnah ne bo počitnic, saj moramo pošteno zavihati rokave. Glede vsega, infrastrukturnega dela, pri katerem želim biti zraven ter seveda kadrovanja v ekipi. Nekaterim nogometašem potečejo pogodbe, za nekatere, ki so se letos izkazali, vlada zanimanje. Fantje bi radi višje plače, boljše pogoje, mi pa moramo tu krmariti s proračunom, ki ga imamo,« se v prihodnje tedne že ozre Marinšek, ki je izjemno vesel, da s svojimi podporniki in sponzorji hodi po zastavljeni poti. Želel je, da Radomlje postanejo stabilen prvoligaš in to so v zadnjih dveh sezonah dokazali. A zdaj bi rad v to vnesel še nekoliko več mirnosti: »Znova smo sestavili konkurenčno ekipo, in verjamem, da jo bomo tudi v prihodnje. Da bomo skušali že jeseni nadaljevati s tem, kar smo prikazali v zadnjih mesecih in tako sezone ne bo treba reševati spomladi. A še vedno smo mali klub in zbrati milijon in pol, kolikor znaša naš proračun, ni mačji kašelj. Treba bo opraviti dva ali tri uspešne prestope, da si takšno delovanje lahko privoščimo.« A za to bo zagotovo še čas. Zdaj se lahko Radomljani in njihovi mlinarji s ponosom ozrejo na prehojeno sezono 2022/23, ki je bila sila uspešna. V kateri so dokazali, da so lahko enakovredni vsem v prvoligaški druščini. In s takšnim zavedanjem bo zagotovo lažje štartati v tretjo zaporedno sezono med najboljšimi desetimi nogometnimi kolektivi na sončni strani Alp. ❒ letnik lxiii | maj 2023 | številka 5slamnik | 35 šport slamnik@kd- dom zale. si Prek sosedskega prepira do poljuba (prekmurske) sreče V vitrini že nova lovorika, člani znova v finalu Še nedavno je bila Mura eden izmed najbolj osovraženih tekmecev Domžal, po zadnjem prvenstvenem krogu sezone 2022/23 pa je najljubši klub rumene družine. Košarkarski klub Helios Suns se lahko pohvali z naslovom državnih prvakov pionirjev U14. Na domačem zaključnem turnirju so mlada Sonca (ekipa A) premagala najprej Ajdovščino, nato Olimpijo in za konec še Janče. nk domžale Mura je bila za Domžale sila neugoden tekmec, ki jim je v preteklosti paral živce z evrogoli ter tudi prepiri na spletnih omrežjih o obnašanju in svinjanju po garderobah. Vse do prejšnje sobote, 20. maja, ko je bil na sporedu zadnji, 36. krog Prve lige. Vanj so Domžale v boju za četrto mesto in s tem uvrstitev v evropsko Konferenčno ligo vstopile z 52 točkami, zgolj dvema prednosti pred Koprom. Domžalčani so bili na domačem igrišču gostje proti sosedom Radomljam ter iskali zmago za potrditev tega četrtega mesta, saj bi jih v primeru zmage Kopra tudi remi potisnil na ‘nehvaležno’ peto mesto. In takšen scenarij se je hitro pojavil na tapeti. Istočasno s srečanjem v Domžalah se je odvijala tudi tekma v Kopru, kjer so domači proti Muri s hitrim zadetkom v 7. minuti povedli in potisnili Domžale stran od želenega cilja. Rumeni družini pa je nasproti stal sproščen nasprotnik, ki ga je spomladi na 16 tekmah (!) premagala le Olimpija. In še to pred več kot dvema mesecema. Radomljani so tudi tokrat v napetem in moškem obračunu dokazali, zakaj so hit spomladanskega dela prvenstva, saj Domžalam niso pustili razviti igre. Mlinarji so bili Veliko slavje po končnem četrtem mestu ter uvrstitvi v ‘Evropo’ podjetnejši in vratarju Gašperju Tratniku ter nenatančnim strelom tekmeca se lahko varovanci Simona Rožmana zahvalijo, da ob polčasu niso rezultatsko zaostajali. A po dobri uri igre sta imela Franko Kovačević in Bartol Barišić na nogi gol za domžalsko ‘Evropo’, vendar v enem napadu zapravila izjemni priložnosti. Za šok v vrstah Domžal je nato poskrbel Filip Čuić, ki je z bližine zadel za 1:0. Radomljani so bili na pragu četrte zaporedne zmage, Domžalčani pa so nemočno pogledovali proti srečanju v Koper, kjer je Mura pred tem izenačila v 53. minuti. A če bi v sodniškem dodatku Koper namesto vratnice dosegel zadetek, pod katerega se je nato v naslednjem napadu Mure podpisal Daku za zmago Prekmurcev z 2:1, bi bilo vse drugače. Vendar je lahko sledilo domžalsko olajšanje. Izpad Doba v 3. ligo Članska selekcija NK Roltek Dob ima za seboj sezono, na katero bo treba čim hitreje pozabiti. A se iz nje veliko naučiti in po drugi strani na njej zgraditi nove temelje ter poskušati v prihodnje znova začeti pisati uspešno zgodbo. nk roltek dob Uspešno zgodbo malčka, ki se je v sezoni 2010/11 prebil v 2. slovensko ligo in tam nase opozoril s 6. mestom. Že v naslednji sezoni je nato tekmovalno leto končal kot drugi in v dodatnih kvalifikacijah za 1. ligo na dveh tekmah – srečanje v Dobu sta si takrat ogledala tudi Aleksander Čeferin in Slaviša Stojanović – ponižal kranjski Triglav kar s 6:0. A med prvoligaše po odločitvi kluba ni vstopil. Tako je bilo tudi po sezoni 2013/14, ko je pokoril drugoligaško druščino (drugi je bili takrat NK Radomlje s 13 točkami zaostanka). A Dob je ostal sinonim majhnega kraja z izjemno uspešno drugoligaško ekipo. Vse do letošnje sezone, ko ni nič steklo po načrtih. Zimska menjava trenerja ni prinesla spremembe. Menjavanje vratarjev prav tako ne. Obramba je bila najslabša v ligi, napad daleč od želenega. Nekajkrat je zmanjkal zgolj kakšen centimeter, malo sreče. In na koncu je bil morda tudi pritisk rezultata prevelik. Takrat ko je vrag vzel šalo in bi bilo treba za obstanek Modri iz Doba so se letos premalokrat veselili, da bi obstali v drugoligaški druščini nizati zmage. A teh ni bilo. Varovanci Darka Birjukova so se pod zadnjo podpisali konec marca, ko so bili s 4:1 boljši od Primorja. Sledila sta še dva remija in kar šest porazov na zadnjih osmih srečanjih. Zgolj štiri zmage na 30 srečanjih ob devetih neodločenih rezultatih in kar 17 porazih je žalosten izkupiček modrih, ki jih kljub koncu sezone čaka pestro poletje. Predvsem v smislu, kako naprej v 3. ligi. Ter kakšne poteze bo povlekel alfa in omega kluba oziroma bolje rečeno oče vseh uspehov v zadnjem desetletju Bojan Gasior, sicer lastnik vsem znanih trojanskih krofov. V uteho slabi sezoni pa je na drugi strani zagotovo najuspešnejše leto mladinske in kadete selekcije. Na skupni lestvici, ki pa se v letošnji sezoni 2022/23 prvič ne šteje, so bili Dobljani prepričljivo prvi s 121 točkami – šest pred Šenčurjem in kar 29 pred IB 1975 Ljubljano. Mladincem pod vodstvom Jana Koširja se je za las izmuznila neposredna uvrstitev v 1. ligo, potem ko so v predzadnjem krogu nesrečno izgubili proti neposrednemu tekmecu za vrh, Taboru Sežani – zadetek za 1:2, ki jih je pahnil na drugo mesto, so prejeli v 92. minuti. Tudi kadeti so svojo sezono končali na drugem mestu, 10 točk za Šenčurjem. Podmladek Doba torej piše svojo najuspešnejšo zgodbo do zdaj, članska pa bo morala obrniti novo poglavje in začeti znova. Stopničko nižje, kot so želeli. A včasih je treba storiti korak nazaj, da potem lahko … Domen Jarc Sreča je bila tokrat na strani Domžal, ki so tako (po trenju in prerivanju med moštvoma v sami končnici srečanja) doživeli najbolj sladek poraz zadnjih let. Slednji ni bil usoden za končno četrto mesto in po letu dni premora tako v Domžale znova prihaja ‘evropsko nogometno poletje’. A tudi to srečo si je bilo seveda treba zaslužiti. Simon Rožman je z otroškim vrtcem, kot so nekateri naslavljali mlado domžalsko ekipo, kljub številnim preprekam pripeljal do položaja, v katerem so sami odločali o svoji usodi. S fanti, ki so se še nedolgo nazaj kalili v drugi ligi ali pa mlajših selekcijah. Oziroma bi tam še vedno lahko igrali. Vendar so grizli, čeprav jim ni steklo po načrtih, potem ko na sedmih zaporednih tekmah niso zmagali in ob tem doživeli dva poraza. A pokazali karakter in po slabem nizu tudi Kopra in Mure v maju z obema rokama zagrabili svojo priložnost. Najprej so 4. maja na tekmi leta po zadetkih Barišića, Kovačeviča in Jošta Piška slavili v Kopru (3:2), nato pa doma premagali še vodilno Olimpijo. Ljubljansko mrežo sta za zmago z 2:1 zatresla Barišić in Kovačević ter poskrbela, da se Domžale znova postavijo na evropski zemljevid. Z eno najmlajših ekip v ligi! Domen Jarc Foto: NK Domžale kk helios suns Varovanci Mihe Belška so zaključni turnir odprli s stotico, potem ko so na krilih Luna Jarca (32 točk in deset skokov) s 100:71 premagali KK Leone Ajdovščina. Domžalski strelci so bili še bolj razpoloženi na polfinalnem srečanju proti Olimpiji, ki so jo premagali s 114:97. Znova je s 33 točkami in kar 18 skoki izstopal Jarc. Izjemen vikend so domači košarkarji nadgradili še s finalno zmago proti Jančam, ki so že po prvi četrtini zaostajale za 21 točk. Razlika se je nato le povečevala do končnih 101:62 in domžalsko zasluženo slavje se je lahko začelo. Najkoristnejši igralec zaključnega turnirja U14 je pričakovano postal Lun Jarc, ki je bil obenem tudi prvi skakalec turnirja. V domžalsko vrsto je romala še nagrada za najboljšega podajalca (Martin Tršan). V zmagovitem ritmu pa je tudi članska ekipa, ki je v maju začela z izločilnimi boji državnega prvenstva. Na uvodni tekmi končnice Lige Nova KBM so varovanci Dejana Jakare prepričljivo premagali Rogaško z 89:71, a odločilno razliko naredili šele v zadnji četrtini (23:9). Na drugi tekmi so nato Domžalčani na tekmeca pritisnili že od začetka in na gostovanju prepričljivo slavili s 94:56. Na obeh srečanjih je bil z 18 in 31 točkami prvi strelec Domžal Blaž Mahkovic. Veselilo je tudi dejstvo, da se v polni tekmovalni pogon vrača Dennis Tunstall (23 točk in devet skokov). V polfinalu je sledil nov zmenek z zdaj že kar večnimi tekmeci Novomeščani. Krko, ki je Domžalčanom pred tedni na finalu Lige ABA 2 prizadejala boleč poraz po infarktni končni- ci in s tem zaprla vrata Lige ABA, so Sonca premagala že v Novem mestu. Domžalčani so odločno krenili v srečanje in na začetku drugega polčasa vodili že za 18 točk, a so se Dolenjci vrnili v igro na začetku zadnje četrtine (63:68). Tudi nov nalet Domžal in Mladi domžalski košarkarji se veselijo velikega uspeha. nova dvomestna prednost nista prinesla mirnega zaključka, a Krki je za preobrat zmanjkalo časa. Oziroma ga Domžalčani tokrat niso dopustili za veliko uvodno zmago polfinala z 81:75. Na drugem srečanju v Domžalah so v torek, 23. maja, Novomeščani prevzeli pobudo in polčas dobili z 12 točkami prednosti. A domači so se na krilih Mahkovica, ki je na koncu dosegel 32 točk, pobrali in v zadnji četrtini povedli, v novi napeti končnici pa sta v zaključku s košema zmago in novo uvrstitev v finale potrdila Austin Luke in Nenad Bačvić. To je za Helios druga zaporedna uvrstitev v finale domačega prvenstva, kjer ga znova čaka Olimpija, ki je bila lani prepričljivo boljša. A Domžalčani bodo zagotovo imeli svojo računico. Domen Jarc Foto: Helios Suns Od reprezentančnega nastopa in rekordov do organizacije državnega prvenstva Za tekmovalci Atletskega kluba Domžale je pester uvod v poletni del sezone, ki bo tekmovalno nabit do začetka julija. ak domžale Svoj prvi reprezentančni nastop v sezoni, enega od zagotovljenih treh, je 14. maja že opravil gorski tekač Mark Kočar. Mladinec je na Balkanskem prvenstvu v gorskem teku v Črni gori osvojil 10. mesto na šest kilometrov dolgi trasi, skupno pa se je trojica slovenskih mladincev veselila ekipnega srebra. Mark je bil s časom 33:48 tretji izmed Slovencev, a blizu Marku Pritržniku (33:13) in Žanu Šubicu (33:41), ki sta osvojila sedmo in osmo mesto. Zlato in srebro je odšlo v Turčijo, bron v Bolgarijo. Tudi zaradi osredotočenosti na gorski tek mu na finalu Posamičnega prvenstva Slovenije za srednje šole v teku na 1000 metrov ni šlo po načrtu, saj je krepko zaostal za osebnim rekordom in osvojil šele 17. mesto. Precej bolje so se izkazale atletinje Žana Planinšek, Neja Ambrož in Pia Cvar. Žana, lanska udeleženka evropskega prvenstva za mlajše mladinke v metu kopja, je bila v suvanju krogle bronasta. Neja je z osebnim rekordom 3:03,44 osvojila osmo mesto v teku na 1000 metrov in s tem skočila na 9. mesto klubske lestvice za to razdaljo. Tik za deseterico je nastop končala najmlajša izmed njih Pia, ki je s Na domžalskem stadionu se je v nedeljo, 21. maja, v četveroboju pomerilo 219 pionirjev in pionirk – s skupno osmim mestom se je izkazal Jan Janez Prašnikar (števila 41). 100-metrsko razdaljo opravila v času 12,79 sekunde – osebni rekord in četrti najhitrejši ženski domžalski tek v zgodovini te razdalje. V Novi Gorici je 14. maja potekal Atletski pokal za mlajše mladince in mladinke, na katerem je nastop dneva uspel še pionirju, lani državnemu prvaku v teku na 100 in 200 metrov, Patricku Novaku. Tokrat mu je pot do novega osebnega rekorda preprečila prevelika pomoč vetra (največja dovoljena je +2,0 m/s, Patricku pa je pihalo kar 2,9 m/s), s katero je 200 met­ rov pretekel v odličnem času 23,93 sekunde. Osvojil je 12. mesto, a tekmeci pred njim so bili vsi starejši, nekateri tudi tri leta. V metu kopja je po šestem mestu posegel Urh Kosirnik, ki je s časom 12,01 sekunde ujel tudi deseterico v teku na 100 metrov. Za Urha je bila to le uvertura v Prvenstvo Slovenije v mnogoboju, kjer se je moral kot mlajši mladinec v dveh dneh spopasti z desetimi disciplinami – teki na 100, 400 in 1500 metrov, skokih v daljino, višino ter s palico, metu kopja in diska, suvanju krogle ter teku na 110 metrov z ovirami. Deseteroboj je končal na drugem mestu s klubskim rekordom 4661 točk. Ob odličnih nastopih pa se je dom­žalski klub preteklo soboto izkazal tudi z odlično organizacijo Prvenstva Slovenije v mnogoboju za pionirje U14. Kar 130 deklet in 79 pionirjev (od tega skupno 15 domžalskih) se je v tekih na 60 in 600 metrov ter skoku v daljino in metu vorteksa podalo v lov za zgolj šestimi medaljami ter predvsem osebnimi rekordi. Prestižni zmagi sta v številčni konkurenci sicer osvojila Tajda Ferk (AK Špela) ter Tjaž Jevnikar (AK Krka), najboljši Domžalčan je bil Jan Janez Prašnikar na osmem mestu. Domen Jarc 36 | slamnik številka 5 | maj 2023 | letnik lxiii šport slamnik@kd- dom zale. si DP v sankukai karateju za mladince in člane Mladi lokostrelci nizajo uspehe Sankukai karate klub Domžale, ki bo drugo leto praznoval 50-letnico delovanja, je v soboto, 13. maja 2023, v telovadnici OŠ Venclja Perka gostil državno prvenstvo v športnih borbah za mladince in člane v absolutni kategoriji, ki je potekalo v organizaciji Sankukai karate zveze Slovenije. V soboto, 20. maja 2023, je v Vavti vasi potekalo šolsko področno tekmovanje v lokostrelstvu vzhod. sankukai karate klub domža­ le Vstopnice za državno prvenstvo si je več kot štirideset tekmovalcev priborilo na predhodnih pokalnih tekmah. V nadaljnje tekmovanje oziroma v finalne borbe se je na predtekmovanju kvalificiralo štirinajst mladincev in petnajst članov, ki prihajajo iz devetih klubov iz vse Slovenije. Kar nekaj članov se redno udeležuje tudi svetovnih prvenstev (WKC), kjer se redno uvrščajo na oder za zmagovalce. Tekmovanje je odprl podpredsed­ nik Sankukai karate zveze Slovenije Dean Levačič. Sicer so tekmovanje med odmori s prikazom različnih tehnik popestrili številni karateisti, dogodek je povezovala Ajda Sokler. Med člani je postal državni prvak Dean Levačič, ki je bil v ponovitvi zad­njega finala tokrat boljši od brata Sama. Med mladinci, ki so zastopali domači klub, je na najvišjo stopničko stopil Anže Žalec, na tretjo je stopil Patrick Basarič Blagus. »Tekmovalci ste nas navdušili s prikazanimi borbami, zame ste vsi zmagovalci, ki ste se danes udeležili tekmovanja, saj verjamem, da ste pokazali svoj maksimum. Hvala tudi organizatorjem in sodnikom ter številnim gledalcem za športno navijanje. Sezono bomo sicer zaključili s tradicionalno Letno karate šolo v Umagu, kjer nas bo letos rekordno več kot štiristo,« je ob zaključku povedal Darko Kotar, predsednik KK Domžale. Tekmovalec z modrim pasom Anže Žalec v akciji Kategorija člani absolutno: 1. Dean Levačič; 2. Samo Levačič; 3. Žan Dežman in Mihael Borštnik Kategorija mladinci absolutno: 1. Anže Žalec; 2. Jon Borštnik; 3. Patrick Basarič Blagus in Rok Hočevar lokostrelstvo Domači učenV kategoriji ukrivljeni lok učenci in dijaki, večinoma člani Loko- ke 7. do 9. razred je bila srebrna Iza strelskega kluba Kamnik, so spet Vinkovič, Zoja Ivana Ribič pa peta segli po najvišjih odličjih. Med eki- (obe OŠ Toma Brejca). Pri učencih pami osnovnošolcev je zmagala eki- je Samo Vrbec (OŠ Toma Brejca) za pa OŠ Toma Brejca iz Kamnika, v se- eno točko prehitel drugouvrščenega stavi Iza Vinkovič, Zoja Ivana Robič Urbana Šimca (OŠ Šentvid), Lin Moin Samo Vrbec, pred OŠ Mirna in OŠ vern Lukše je bil 7., Aleksander Mubi komandanta Staneta Dragatuš. Ga- 10., Rok Lipovšek 13. (vsi OŠ Toma briel Hiti, Lin Movern Lukše in Ale- Brejca) in Žan Puškar 9. (OŠ Stranje). Med dijakinjami si je z ukrivljeksander Mubi, prav tako z OŠ Toma nim lokom zmago pristreljala Pia Brejca, so ekipno zasedli 11. mesto. Pika Modrijan Galin, OŠ Šmartno Zabret Verbole, bron pa Urša Alev Tuhinju, je zasedla 2. mesto v ka- ksandra Bergant. Mladi lokostrelci se bodo 28. tegoriji ukrivljeni lok učenke 4. do 6. razreda. Med učenci je bil drugi Brin maja v Logatcu pomerili še na šolPožun z OŠ Komenda Moste, šesti pa skem državnem prvenstvu. Besedilo in foto: PV, LK Kamnik Gabriel Hiti z OŠ Toma Brejca. Besedilo in foto: Aleksander Sokler Med mladimi vrsta nosilcev medalj Med 267 tekmovalci in tekmovalkami osvojili vrsto medalj klub borilnih veščin domžaPoglejmo, kateri tekmovalci in tek- • bronaste: Tristan Urbanija, mlale Pred kratkim je Klub borilnih ve- movalke, ki jim čestitamo, hkrati pa dinci -74 kg, Zoja Mrak starejše kaščin Domžale sodeloval v kickboxing iskrene čestitke tudi predsedniku in detinje -50 kg; Žiga Hribar starejdisciplini point fight v Trebnjem, kjer trenerju Marjanu Bolharju ter njegoši kadeti -69 kg, Stela Tjara Celeso med 267 tekmovalci in tekmoval- vim sodelavcem, so osvajali medalje: stina mlajše kadetinje -37 kg, Rubi kami osvojili vrsto medalj in še enkrat • zlate: Nina Kovše, članice -60 kg, Benda deklice -30 kg, Tristan Sever več dokazali, da so dobro pripravljeni Žana Hribar, mladinke -70 kg in dečki -27 kg; Aljaž Zavrl dečki -27 ter da z veliko poguma, hrabrosti in +70 kg, Zoja Keržan, deklice -24 kg, kg, Mark Zavrl dečki -36 kg. srčnosti lahko osvajajo medalje in z Gašper Bolhar, dečki -24 kg, Patrik Patrik Mark Keržan, starejši kanjimi dokazujejo odlično delo Kluba Bolhar, dečki -33 kg. deti -52 kg, je osvojil 4.mesto. Vsem borilnih veščin Domžale, v katerem • srebrne: Brina Hribar, deklice -33 še enkrat čestitke in srečno! uspešni mladi tekmovalci zagotavljakg, Matic Koščak, dečki -21 kg, Pejo, da je pred klubom lepa prihodnost. Vera Vojska ter Zavrl, dečki -27 kg. Naši namiznotenisači nadaljujejo z odličnimi dosežki Tudi v preteklem mesecu je bilo nanizanih veliko dobrih rezultatov na tekmovanjih, kar naš klub uvršča med najboljše v Sloveniji, pohvalimo pa se lahko tudi s tem, da je bilo kar nekaj naših tekmovalcev in tekmovalk vpoklicanih v slovensko državno reprezentanco, prek katere uspešno zastopajo našo državo na mednarodnih tekmovanjih. nts mengeš Tokrat bom začel z uvrstitvami na državnih prvenstvih RS. V Lučah je potekalo državno prvenstvo za mladince in mladinke. Luka Jokić, ki je sicer še kadet, a se je udeležil tega tekmovanja v starejši starostni kategoriji, je skupaj s sotekmovalcem Borom Brodnjakom iz NTD Kajuh Slovan iz Ljubljane osvojil drugo mesto v kategoriji mladinci-dvojice, Aljaž Goltnik je v isti disciplini s sotekmovalcem Mihaelom Kocjančičem (tudi iz NTD Kajuh Slovan) osvojil tretje mesto. Med 16 najboljših v posamični konkurenci v Sloveniji pa so se iz našega kluba uvrstili štirje mladinci in tri mladinke. V Izoli (dvorana Livada) sta v istem vikendu potekali kar dve državni prvenstvi; za mlajše kadete (U-13) ter mlajše člane (U-21). Pri mlajših kadetih (posamična kategorija) sta se od naših najbolje uvrstila Žiga Štifter in Matevž Kelhar (oba med 16 najboljših), pri mlajših članih pa smo dosegli nove stopničke, saj je Aljaž Goltnik (s sotekmovalcem Mihaelom Kocjančičem iz NTD Kajuh Slovan) osvojil 3. mesto v kategoriji dvojice-člani. Na močnem mednarodnem namiz­ noteniškem tekmovanju za invalide v Laškem (s predstavniki iz 51 držav), ki v času priprave tega prispevka sicer še poteka, iz našega kluba slovensko reprezentanco zastopa Luka Trtnik iz Domžal. V njegovi kategoriji mu zaenkrat ni šlo vse po načrtih in s prikaza­ no igro tudi sam ni bil najbolj zadovoljen, a neprijetni ter nepričakovani porazi so sestavni del športa in špor- Luka Trtnik med dvobojem proti Belgijcu Despenineuxu na močnem mednarodnem namiznoteniškem tekmovanju za invalide v Laškem tne kariere, na njih pa se potem gradijo novi uspehi. Tega se Luka nedvomno zaveda in verjetno mu bo na naslednjem tekmovanju šlo precej bolje. Končala so se tekmovanja v slovenskih namiznoteniških ligah. Naša prva moška članska ekipa (NTS Mengeš I), ki igra v elitni, 1. SNTL, je na koncu osvojila sedmo mesto, naša druga članska ekipa (NTS Mengeš Racketry II), ki igra v drugi ligi, je bila na koncu šesta, naša ženska članska ekipa, ki igra v drugi ženski ligi, pa je osvojila končno peto mesto. Tudi v prihodnjem mesecu bo potekalo kar precej mednarodnih tekmovanj pod okriljem Svetovne namiznoteniške zveze (ITTF), od katerih bi izpostavil tekmovanja v Franciji (Vichy), na Švedskem (Helsingborg), na Hrvaškem (Zagreb), na Poljskem (Krakov in Malopolska), na Češkem (Ostrava), kjer se bodo pomerili igralci-invalidi, ter evropsko veteransko prvenstvo, ki bo potekalo na Norveškem (Sandefjord). Za zaključek pa še razveseljiva novica o napredovanju na evropski lestvici najboljših igralcev v kategoriji U-15, kjer se je naš Luka Jokić povzpel s 26. kar na 10. mesto, kar je vsekakor dobra popotnica pred bližajočim se evropskim prvenstvom. Besedilo in foto: Janez Vrnili smo se z medaljami Prvo odprto savate prvenstvo Čigra open na Hrvaškem je bilo za naše tekmovalce zelo uspešno. savate klub domžale Po pridno nasto medaljo v kategoriji do 45 kg. obiskanih treningih v Domžalah, so Po odličnih borbah polnega kontakse tekmovalci 6. maja 2023 zasluženo ta combat smo pričakali borbo zadnje udeležili prvega odprtega savate pr- SKD tekmovalke, Kamničanke Žane venstva lahkega in polnega kontakta, Kotnik. Po napetih rundah in upoštepoimenovanega Čigra open v mirnem vanju odličnih nasvetov svojih trenermestu Sveti Ivan Zelina. Skupaj s kar jev je na koncu premagala veliko bolj šestnajstimi klubi držav Hrvaške, Ita- izkušeno nasprotnico ter v svoji katelije, Madžarske in Slovenije so odloč- goriji priborila zlato medaljo. no in pogumno zastopali našo državo. Dobri in gladki organizaciji gre zaZgodaj zjutraj smo se naspani in hvala Savate klub Čigra Sveti Ivan Zedobre volje zbrali, naredili tradicio- lina in naši Slovenski Savate zvezi in nalno skupinsko sliko ter se odpravili Občini Domžale za nenehno podporo dogodivščini naproti. Člani Savate klu- pri delovanju našega kluba. Posebna ba Domžale: zvesti in redni tekmova- zahvala gre klubu Boxe Francancese lec Žan Šubelj, sicer prizadevni pri- Trieste ter klubskem trenerju Lorenzu padnik PGD Domžale, izkušeni in tr- Ceceno Volcic za podporo pod imedoživi tekmovalec Stefan Vukovič ter nom skupnega projekta Ciril Kotnik v vedno boljši mlajši tekmovalci: Žana sodelovanju z Nca Web. Kotnik, Antonio Marinović in Lili LuMladi borci so pridobili in nadkežič. Tokrat so se kot nadebudni sve- gradili dragocene športne izkušnje, tovalci in pomočniki trenerja Bojana odkrili katere tehnike in kombinaciRusjana izkazali Anej Lapanja, Nina je obvladajo in kje je še prostor za izUrbanija in Kaja Kotnik, ki so poskr- boljšave. Ponosni na svoje rezultate beli za organizacijo ter psihično in fi- komaj čakajo na naslednji dve hitro zično pripravljenost tekmovalcev. bližajoči se mednarodni tekmi. Tudi Po ogrevanju je Antonio Marinović vas vabijo, da se jim pridružite na treprebil led in se kot prvi SKD tekmova- ningih vsak torek in četrtek (18.30– lec pogumno in brez odlašanja pome- 20.30) v OŠ Venclja Perka ter sami preril z izkušenim avstrijskem borcem in sodite ali vam savate – francoski boks na koncu dosegel 3. mesto v kategori- ustreza. Za prva dva tedna nudijo tudi ji do 75 kg. Kmalu zatem sta se pome- 50-odstotni popust ter izposojo celorila neustrašna Žan Šubelj in Stefan tne savate opreme. Vukovič z znanima nasprotnikoma in Vstanite s kavča in naredite nekaj dosegla 3. mesto v kategoriji nad 85 dobrega zase! Obiščite nas na splekg. Glasno smo navijali za našo Lili tu (www.savate-domzale.si), InstaLukežič, ki je na koncu na presene- gramu, Facebooku, TikToku ali še bočenje mnogih morala priznati zma- lje, kontaktirajte trenerja na tel. št.041 go nasprotnici in s tem dosegla bro- 545 109. Vljudno vabljeni! Salut! letnik lxiii | maj 2023 | številka 5slamnik | 37 šport slamnik@kd- dom zale. si Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine ob GB Domžale na mednarodnem prazniku Občine Domžale turnirju v Zagrebu Lanskega marca so v Hiši na travniku odprli šolo brazilskega jiu jitsa GB Domžale. Slovesno in srčno ob srebrnem jubileju Kako hitro tečejo leta, je pokazal tudi 25. jubilejni turnir slovenskih paraplegikov v kegljanju, ki ga namenjajo 19. aprilu – prazniku Občine Domžale. Slovenski paraplegiki vselej radi pridejo v Domžale in se radi spominjajo pobude Cvetke Štirn, ene najboljših slovenskih kegljačic, ki je pred 25 leti skupaj s tedanjim vodstvom Občine Domžale začela tradicionalno tekmovanje v počastitev praznika občine. Ob sre- brnem jubileju je bilo zelo slovesno, saj so nastopili plesalci Folklorne skupine FD Groblje, Domžale ter z glasbo in plesom polepšali srečanje ter razvedrili prisotne. Na srečanju po končanem kegljanju je ob glavni organizatorici Cvetki Štirn prisotne pozdravila Mirjam Kanalec, predsednica DP ljubljanske pokrajine, Občini Domžale se je zahvalila za dolgoletno sodelovanje ter podporo in pomoč. Nova županja mag. Renata Kosec je pozdravi- Ljubljana (1368). Miran Jernejšek, DP MB (494) je zmagal v najštevilčnejši moški konkurenci, drugi Tone Kanc, DP NM (493), tretji pa Aleš Povše, DP CE (422). Med kegljačicami je bila s 387 podrtimi keglji prva Senka Ivaniševič, DP LJ, druga Martina Glavič, DP NM (386) in tretje Marija Kerec, DP MB (301). Ludvik Škraban, DP MS (445) je zmagal med veterani pred Francem Kuhljem, DP NM (378) in Francem Borovnjakom, DP MS (364). V letošnji sezoni je med osmimi ekipami zmagala DP Novo mesto (6727), pred DP Maribor (6691), tretje je bilo DP Celje (6098). Med kegljači je zmagal Miran Jernejšek, DP-MB (1481), med kegljačicami je zmagala Martina Glavič, DP-NM (1275), med tetraplegiki je zmagal Aleš Povše, DP CE (1276), med veterani pa Ludvik Škraban, DP-MS (1248), Pokale in medalje so podelili: županja Občine Domžale mag. Renata Kosec, Vera Vojska, Mirjam Kanalec, Cvetka Štirn in vodja kegljaške lige ZPS Aleš Povše. Vsem iskrene čestitke! Turnir so poleg glavnega pokro37 kegljačic in kegljačev iz osmih vitelja Občine Domžale in Zavoda za pokrajinskih društev paraplegikov je šport Domžale podprli še donatorji na turnirju pokazalo veliko borbeno- in sponzorji: Klimer Štirn & co., d. sti, tekmovalnosti in srčnosti ter se n. o., avtomehanika Kveder Božidar, veselilo uspešnih 120 lučajev – 60 na Janez Mal, Elektro Verpex, d. o. o., polno in 60 na čiščenje. Za nemoten MG inštalaterstvo, d. o. o., Boštjan potek tekmovanja in vpis rezultatov Grošelj, Helpy Trzin, Avto GP – Pesta skrbela sodnika Franci Grubar in ter Govejšek, s. p., G3 Komenda, RTS Ljuba Babnik. Prvo mesto in preho- Ljubljana, Gostilna Količevo, Eles, d. dni pokal Občine Domžale je na ju- o. o., Ormega MM in Zavarovalnica bilejnem turnirju osvojila ekipa DP Triglav. Hvala! Vera Vojska Novo mesto (1617 podrtih kegljev), Foto: Miro Pivar drugo DP Maribor (1502), tretjo DP la in čestitala tekmovalcem ter povedala, da je in bo občina tudi v prihodnje rada sprejemala pokroviteljstvo nad turnirjem ob prazniku. Zahvalila se je tudi vsem, ki so pomagali na turnirju. Za 25-letno podporo in pomoč je društvo podelilo plakete: Občini Domžale, Zavodu za šport Domžale, Veri Vojska, Petru Verbiču in Cvetki Štirn, za sodelovanje pa so se zahvalili tudi dosedanjemu županu Toniju Dragarju. Kaja Faganel prva med mladinkami, tretja med članicami Zdravilišče Radenci (Hotel Radin) je spet gostilo večje šahovsko tekmovanje, tokrat posamično državno prvenstvo v standardnem (počasnem) šahu. šah Od 25. aprila do 2. maja je po- konkurenci žensk in najboljša mla- narodnim mojstrom Domnom Tisatekalo je v eni tekmovalni skupini, dinka do 20 let. S tem si je prislužila jem, ki jo je Jure izgubil. Zelo dobro nagrajeni pa so bili najboljši v še- tudi pravico nastopa na svetovnem je igral Miha Žmaucar, Bine Markošek pa je nekako ostal na svoji ravstih konkurencah: med člani in čla- prvenstvu do 20 let. Med člani ŠD Domžale je bil v ni. Svoj izhodiščni položaj sta mlanicami, mladinci in mladinkami do 20 let, ter veterani in veterankami skupni konkurenci najvišje uvrščen dinca izboljšala, zbrala sta 4,5 točke, nad 60 let. Tekmovanja so se udele- Jure Plaskan, ki je s šestimi točkami Bine je osvojil 19., Miha pa 20. mesto. Sicer pa je v konkurenci 42 udežili tudi štirje člani Šahovskega dru- pristal na zelo dobrem šestem mestu. štva Domžale, na kratko povedano V tretjem kolu je remiziral z velemoj- ležencev naslov članskega prvaka – mlada garda, kjer so vsi nastopi- strom Matejem Šebenikom, manjši osvojil Jure Škoberne (ŠD Posočje), zdrs se mu je pripetil v šestem kolu, 7,5 točke. Drugi je bil z enakim šteli zelo dobro. Največji uspeh je dosegla Kaja ko ga je premagala močna Barba- vilom točk Domen Tisaj (ŽŠK MariFaganel, ki je izkoristila okrnjeno ra Skuhala. Vendar se je to zgodi- bor Poligram, ki je izpolnil še zadnji konkurenco in z odličnim zaključ- lo po zelo težki partiji v petem kolu pogoj za naslov mednarodnega mojkom osvojila polovico možnih točk, z večino turnirja vodilnim, na kon- stra. Tretje mesto je s 7 točkami pri4,5, ter turnir zaključila kot tretja v cu pa vendarle drugim, novim med- padlo Mateju Šebeniku (Tajfun ŠK Ljubljana). Najuspešnejša med šahistkami je bila Barbara Skuhala (ŽŠK Maribor Poligram) pred Zalo Urh (Tajfun ŠK Ljubljana) obe 5,5 in Kajo Faganel (ŠD Domžale), 4,5 točke, ki je bila tudi prva pri mladinkah. Najboljši med mladinci je bil Leon Škrbec (ŠK Postojna), 6 točk, ki je v zadnjem devetem kolu remiziral s Šebenikom, z nekoliko več sreče pa bi lahko celo zmagal. Veteranska prvaka sta postala Boris Kovač in njegova žena Majda Kovač (ŠD Pomgrad). Najboljše tri med članicami (z leve): Zala Urh, Barbara Skuhala in Kaja Faganel ter Adrian Mihalčišin (član UO ŠZS). (Foto: ŽŠK Maribor Poligram) Jože Skok jiu jitsu Ta deluje v okviru svetovno priznane in izjemno razširjene skupnosti šol – Gracie Barra. Njen namen je tako otroke kot odrasle spodbuditi h aktivnejšemu in bolj zdravemu življenjskemu slogu in jim približati vse bolj priljubljeno samoobrambno veščino, brazilski jiu jitsu. Ta temelji na različnih tehnikah, ki omogočijo tudi telesno šibkejši ali manjši osebi, da se ubrani pred na videz močnejšemu nasprotniku. Šola je aktivna tudi na področju ustavitve medvrstniškega nasilja, na to temo je pred nekaj meseci že organizirala prvo delavni- co in jih namerava tudi v prihodnje, saj gre za trenutno izredno perečo temo. V zadnjem letu se je udeležila tudi treh mednarodnih tekmovanj, ki vadečim ponudijo odlično priložnost za dodaten trening. Z zadnjega tekmovanja, t. i. AJP turnirja jiu jitsu Go Pro Zagreb, ki je potekal v soboto, 13. maja, se je vrnila s kar petimi zlatimi medaljami, ter še eno srebrno in dvema bronastima medaljama. Te so potrditev dobrega dela, izjemne predanosti vadečih kot tudi neprecenljive podpore staršev otrok. Jiu jitsu za vsakogar! www.gbdomzale.si FB, IG: gbdomzale Šahovsko društvo Domžale ob občinskem prazniku 6. memorial Vida Vavpetiča šahovsko društvo domžale Pravijo, da kogar ne pozabijo, ne umre. Prav te besede so še kako aktualne ob spominu na znanega šahista Videta Vavpetiča, ki ga njegovi kolegi iz Šahovskega društva Domžale niso nikoli pozabili. Že kar nekaj let v njegov spomin pripravljajo memorial Vida Vavpetiča in ga namenjajo prazniku Občine Domžale. Ob vsakoletnem turnirju pripravijo tudi spominski kotiček in na spominski turnir v dvorani kulturnega doma na Viru povabijo tudi njegove sorodnike. Letos so ob številnih tekmovalcih ter gostih, lahko pozdravili hčerko Mirando, sina Iztoka, brata Andreja, sestro Ido in ostale. Žal pa ni bilo sestre Milke, ki je umrla pred koncem leta 2022. Organizatorji, posebej Jože Skok, ki je o Zmagovita trojka turnirja (z leve): Jure Plaskan, Blaž Debevec in Marko Srebrnič. Čestitamo! Vavpetičih kot poznanih glasbenikih pisal tudi v svojih knjigah Po poteh zabavne glasbe, so letos spominski kotiček namenili predstavitvi nekaterih zelo zanimivih pokalov iz lesa. Skupaj je Šahovsko društvo Domžale osvojilo več kot 100 pokalov, pa vsi še niso popisani. Kot smo lahko izvedeli, je bil pri vseh pokalih nedvomno glavna figura v vlogi kapetana ekipe ali organizatorja prav Vide Vavpetič. Po pozdravu predsednika Šahovskega društva Domžale Lana Timoteja Turka in predstavitvi spominskega kotička z besedami Jožeta Skoka je potekal turnir, na katerem so se izkazali vsi prisotni. Prvo mesto na turnirju ob prazniku Občine Domžale in hkrati 6. memorialu Vida Vavpetiča je osvojil Blaž Debevc, ki je v sedmih kolih osvojil 6,5 točke, drugi je bil Jure Plaskan 6 točk, oba sta člana ŠD Domžale. Tretji je bil fide mojster Marko Srebrnič, ŠD Posočje, četrti Maks Veselič, ŽŠK Maribor Poligram, oba sta zbrala 5,5 točke, peti pa Dušan Čepon 5, brez kluba. Najboljši senior je bil Vojko Srebrnič tudi s petimi točkami na šestem mestu. Najboljši do 15 let je bil Bine Markošek, ki je delil 8. mesto, najboljši občan pa Bojan Osolin na 10. mestu, oba po 4 točke in sta člana ŠD Domžale. Do 20 let je bil najuspešnejši Denis Vah, ŠD Vrhnika, s 4,5 točke. Na turnirju je sodelovalo 47 udeležencev, vzorno ga je vodila sodnica Špela Grošelj, vsem šahistom iskrene čestitke kakor tudi organizatorjem za odlično izvedbo 6. memoriala Vida Vavpetiča. Vera Vojska Foto: Mark Žmavc 38 | slamnik številka 5 | maj 2023 | letnik lxiii objave Tako tiho, skromno si živela, takšno tudi si življenje imela. Zdaj rešena vseh si bolečin, za teboj ostal bo lep, a boleč spomin. zahval a Marija Dimc Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalja, bili z nami v mislih. Zahvaljujemo se za darovano cvetje, sveče in ostale darove. Prav tako se zahvaljujemo pevskemu zboru, ki jo je pospremil na zadnjo pot. Vsi njeni Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih rok ostaja. v spomin 4. junija mineva eno leto, odkar nas je zapustila naša draga Tončka Stanič z Vira Hvala vsem, ki se je spominjate in postojite ob njenem grobu. Vsi njeni slamnik@kd- dom zale. si Bila si naše sonce, zgled mnogim, ki trpijo. Kaj življenje nam prinaša, dejala si, naj se ne bojijo! Ob tvojem slovesu še nebo je zajokalo, ogromno prelepih spominov nate je ostalo. zahval a Zinka Prelovšek z Vira Iskrena hvala vsem, ki ste nam v času slovesa stali ob strani in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem, ki jo nosite v svojih srcih. Vsi njeni Ne stoj nad grobom, kjer ležim, ker ni me tam in ker ne spim. Sem veter s tisočih strani, sem lesk draguljev, ko sneži. Sem sonce v žitu iz zlata, ko dež jesenski šepeta. In ko zbudi te jutra dah, sem ptic ščebet, ki polni zrak, ko krožijo v tišini v vis. Sem zvezda, ki zate gori. Ne stoj nad grobom, kjer ležim. Ne joči. Ni me tu. Živim. (Mary Elizabeth Frye) Franjo Hrovat Kavka Dragu zahval a V 89. letu nas je zapustila naša draga v spomin v spomin Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomene zanje so razdalje, kraj in čas. (Mila Kačič) 2. junija 2023 mineva eno leto, odkar te ni. Prazen je dom brez tebe. Zelo te pogrešamo! Hvala vsem, ki ohranjate spomin nanj. Žena Olga, hčerki Tanja s Sandijem in Tjaša z Urošem ter vnukinje Pina, Lana in Triša ter vnuk Timon V soboto, 6. maja 2023, smo se poslovili od naše drage dr. Martine Leš Kumin Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečena sožalja, tolažilne besede, stisk roke, darovane sveče, maše in prispevke. Za vedno bo ostala v naših srcih. Najmočnejše vezi se ne pretrgajo nikoli. Vsi njeni Moje srce je prostor, ki minevanju časa prižiga luči moje večnosti. v spomin V teh dneh bo minilo sedem let, odkar je odšel naš Branko Moder Spomini živijo v nas in ti si del njih. Hvala vsem, ki te spomine ohranjate z nami. Tvoji domači iz Šentpavla pri Domžalah Leta minevajo, a spomini ne zbledijo. Si kot sonce življenja sijala, za vse svoje ljubezen razdala, odslej boš kot zvezda svetleča, naj ti v nebesih dana bo sreča. Žena Marjana z družino zahval a Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo. (J. W. Goethe) Svojo življenjsko pot je v 86. letu starosti sklenila naša draga mami, babi in teta v spomin Vsak človek je zase svet, čuden, svetal in lep kot zvezda na nebu. (Tone Pavček) Vali Vulkan 13. junija bo minilo 25 let, odkar nas je zapustil naš ati zahval a Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, za vsa izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi osebju Doma upokojencev Domžale za oskrbo v njenih zadnjih letih, gospodu župniku Klemenu Svetelju za lep poslovilni obred, pogrebni službi Vrbančič in cvetličarni Omers. V 89. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek in pradedek Janez Bosko Gosar z Rov pri Radomljah rojena Siard iz Domžal Henrik Uršič z Rov Iskrena hvala vsem, ki obiskujete njegov grob, prižigate svečke, nosite cvetje in ga ohranjate v lepem spominu. Za vedno boš v naših srcih. Vsi njeni Tvoji otroci: Miha, Neva in Jaka Zapel je zvon, tebi v slovo … poln bolečin, obstaja spomin, obstaja praznina, molk in bolečina. Ko večerna zarja zgine s svetlim soncem za goro, vse na zemlji zame mine, ko se vrnem tja v nebo. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam ob težkih trenutkih stali ob strani in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi Kogar imaš rad, nikoli ne umre – le daleč, daleč je … zahval a v spomin Svojo življenjsko pot je v 93. letu starosti sklenila naša draga mama, babica, prababica, tašča, sestra in teta Letos mineva 10 let, odkar se je od nas poslovil s Količevega Janko Dimic iz Domžal Hvala vsem, ki se ga spominjate in ohranjate v lepem spominu. Pogrešamo te. Vsi tvoji Marija Vavpotič Hvaležni smo vsem, ki ste pokojni tako ali drugače izkazali pozornost, se udeležili pogreba ter ohranili prijazen spomin na njeno dobroto in delavnost. Zahvaljujemo se tudi župniku Aleksandru Ureku za opravljen obred, pogrebni službi Vrbančič za organizacijo pogreba in zdravnici dr. Olgi Ložar. Za vedno boš ostala v naših mislih, besedah in srcu. Vsi njeni, ki jo pogrešamo. zahval a V 79. letu se je od nas poslovil Franjo Pavlic iz Domžal Ob nepričakovani smrti se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se od njega poslovili, darovali sveče in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem, vedno boš ostal v naših srcih. Žalujoči: žena Marija, vnukinja Katarina, hči Nataša in Vinko letnik lxiii | maj 2023 | številka 5slamnik | 39 objave | pisma bralcev slamnik@kd- dom zale. si zahval a Mirno in spokojno si zaspala, v večni sen od nas odpotovala. Naj bo srečno tvoje potovanje in pogosto vračaj se nam v sanje. V 77. letu se je poslovila naša draga Zofija Andrejka z Rodice Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem ter mobilni paliativni oskrbi, ki ste pomagali mami in nam v času njene bolezni. Hvala vsem, da ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalja in bili v mislih z nami. Zahvaljujemo se za darovano cvetje, sveče ter ostale darove. Hvaležni smo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala pogrebni službi, gospodu župniku, pevcem ter govorniku, ki ste prispevali k lepi pogrebni slovesnosti. Vsi njeni v spomin Odgovorov na vprašanja večna ni, spomin je tisto, kar živi. 30. aprila je minilo pet let, odkar nas je zapustil naš dragi Dušan Štupar Srce tvoje je zastalo, zvon v slovo ti je zapel, misel nate bo ostala, spomin za vedno bo živel. zahval a Svojo življenjsko pot je v 82. letu starosti sklenil naš dragi mož, ati, ata, pradedek in tast Jože Kocijančič Mrkušev Jože s Studenca pri Krtini Ob boleči izgubi izrekamo iskreno zahvalo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, darovane svete maše in vse darove. Iskreno se zahvaljujemo osebnemu zdravniku dr. Tomažu Mušiču, medicinski sestri Ireni Štampfl, ekipam NMP ZD Domžale za skrbno zdravstveno oskrbo, g. župniku Juretu Ferležu za molitev in pogrebno sveto mašo, KD Mirana Jarca Škocjan in PGD Studenec za tople besede ob slovesu, vsem navzočim gasilskim društvom za gasilsko noto slovesa, Ranču pr` Osolet in vsem, ki ste bili z nami na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala vsem, ki ga boste ohranili v lepem spominu. Njegovi domači V naših srcih ti naprej živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš. Tam lučka ljubezni vedno gori in tvoj nasmeh med nami živi. zahval a Svojo življenjsko pot je v 84. letu starosti sklenila naša draga mami, babica, prababica in tašča Gizela Bokan iz Domžal in 23. maja je minilo leto dni, odkar nas je zapustil naš dragi Marko Štupar V mislih in srcih sta vedno z nami. Zelo vaju pogrešamo. Vsi vajini Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, izrekli sožalja in podarili sveče. Hvala župniku g. Klemenu Svetelju za lepe besede slovesa ob težkih trenutkih, pevskemu kvartetu Krt za ganljivo zapete pesmi, cvetličarni Nuša ter pogrebni službi Vrbančič. Posebna hvala negovalki Janji in patronažni sestri Petri za predano pomoč. Hčerki Nada in Vida z možema, vnuki Sandi, Nina, Sara, Dejan in Žan ter pravnukinji Lara in Hana ter ostalo sorodstvo Zahvale in v spomin sprejemamo vsak delavnik med 10. in 12. uro, v sredo tudi med 15. in 17. uro osebno v uredništvu (Kulturni dom Franca Bernika Domžale) ali pisno v nabiralnik pri vhodu z zadnje strani oziroma po e-pošti: slamnik@kd-domzale.si Uredništvo si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Prispevki za rubriko Pisma bralcev morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter kontakt, na katerem je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Novi odločevalci Izmenjava mnenj in dejstev je osnova demokratičnega dialoga. Za razliko od prejšnjega občinskega vodstva se je gospa županja odzvala na moj zapis v pismih bralcev. Pojasnila je nekatere stvari iz programa svoje liste, o katerih občani nismo bili dovolj podrobno seznanjeni. Ne morem pa se strinjati z navedbo, da kmetijska dejavnost ni pomembna. Več kot tretjino občinskega ozemlja predstavljajo kmetijske obdelovalne površine, primerne tudi za nekonvencionalno ekološko pridelavo, sajenje v rastlinjakih in sadjarstvo. Njive so v ravninskem delu občine in imajo bogato podtalnico, ki nudi možnost namakanja. Uvrščene so v prvo in drugo kakovostno območje kmetijskih zemljišč. Prva zaveza v programu bi morala biti obvarovanje le-teh pred pozidavami in drugimi posegi. Ostati morajo v primarni kmetijski rabi. Leta 1997 objavljena strategija varstva okolja v občini Domžale je v poglavju kmetijstvo predstavila trajnostne kmetijske metode kot tudi možnosti za razvoj ekološkega kmetijstva v občini, izobraževanje kmetov za ekološko kmetovanje po normativih EU ter strokovno in finančno pomoč kmetijam za čas prehoda na ekološko kmetovanje. Prvi korak k pospešitvi samooskrbe s kmetijskimi pridelki bi bila že namera pokriti del tržnega prostora ter olajšati trženje v slabih vremenskih razmerah. S tem bi pospešili v strategiji zapisano promocijo ekološko pridelanih živil in pomoč pri njihovi prodaji. Drugo področje, ki naj bi ga občina prednostno reševala, je zagotavljanje zadostnega števila parkirnih mest za potrebe občanov in obiskovalcev. Ena od možnosti je gradnja parkirnih ploščadi na obstoječih parkiriščih pri večstanovanjskih stavbah, druga pa izgradnja podzemnih garaž. Ugotovitve nekaterih ‘strokovnjakov’, da zaradi podtalne vode taka gradnja ni možna, je zgrešena. Sodobne tehnične rešitve omogočajo tudi gradnjo v območju podtalne vode. Najdragocenejši prostor na terenu pa bo omogočal umestitev primarnih mestnih dejavnosti v sožitju z zelenimi parkovnimi površinami. Nedopustno bi bilo makadamsko površino med tržnico in Tušem asfaltirati za parkirišče. Ustrezne rešitve se praviloma oblikujejo v sodelovanju s stroko in zainteresirano javnostjo. Jože Nemec MALI OGLASI SPREJEM ZAHVAL pisma bralcev ������������������������������������������������������������������������������������������������ Brezplačen odvoz vseh kovinskih predmetov, pralnih strojev, odsluženih koles, plinskih jeklenk in akumulatorjev. t: 040 780 078 OBČINA DOMŽALE OBVESTILO O JAVNEM RAZPISU Male oglase sprejemamo vsak delavnik med 10. in 12. uro, v sredo tudi med 15. in 17. uro osebno v uredništvu (Kulturni dom Franca Bernika Domžale) ali pisno v nabiralnik pri vhodu z zadnje strani oziroma po e-pošti: slamnik@kd-domzale.si ZA PRIJAVO SOFINANCIRANJA OSTALIH ŠPORTNIH OBJEKTOV IN OPREME TER PARKOV V LETU 2023 Občina Domžale na svoji spletni strani www.domzale.si v zavihku »Objave/javni razpisi, naročila, objave/aktualni« objavlja Javni razpis za prijavo sofinanciranja ostalih športnih objektov in opreme ter parkov v letu 2023. Rok za prijavo je 19. junij 2023. Številka: 671-70/2023-1 Datum: 25. 5. 2023 Občina Domžale Županja mag. Renata Kosec ������������������������������������������������������������������������������������������������ Cvetje pove več. info@artik.si, 040 554 000 Zanesljiv partner pri prodaji, oddaji in nakupu nepremičnin. 40 | slamnik številka 5 | maj 2023 | letnik lxiii naša varnost | nagradna križanka slamnik@kd- dom zale. si Medvrstniško nasilje – pereč problem V zadnjem času je aktualna problematika medvrstniško nasilje, na kar je opozoril primer celjskega medvrstniškega nasilja, katerega posnetki so preplavili družabna omrežja. Miha Ulčar S pomnimo, da je na strehi celjskega nakupovalnega centra več posameznic fizično in verbalno napadlo dekle. Incident je opazovalo več najstnikov in najstnic, ki so dogajanje snemali in nasilje spodbujali. Medvrstniško nasilje se dogaja tudi na domžalskem območju, zadnji primer medvrstniškega nasilja so domžalski policisti obravnavali 19. maja 2023, saj je na enem izmed domžalskih igrišč prišlo do spora med dvema skupinama otrok, pri tem pa je eden izmed otrok drugega z roko udaril v predel glave in ga lahko telesno poškodoval. Bodite pozorni na znake medvrstniškega nasilja Na policiji zaradi v zadnjem času aktualne problematike medvrstniškega nasilja apelirajo na vse starše, pa tudi učitelje, pedagoške delavce, športne trenerje, zaposlene v raznih mladinskih organizacijah, ki pri svojem delu prihajajo v stik z otroki in mladostniki, naj bodo pozorni na znake, ki bi lahko nakazovali, da je otrok v šolskem, socialnem ali spletnem okolju žrtev medvrstniškega nasilja. K prijavi ne pozivajo le žrtve, temveč tudi vse tiste, ki so znake nasilja ali nasilje le opazili ali mu bili priča. Enako velja za otroke in mladostnike, tudi njih vzpodbujajo, da v imenu žrtve poiščejo pomoč in ji tako zagotovijo varnost, saj žrtev včasih ne zmore ali ne zna sama poiskati pomoči. Policisti med mladostniki ne opažajo le fizičnega nasilja, veliko ga je tudi na spletu Poleg običajnih oblik nasilja, ki jih lahko prepoznamo v šolskem okolju oziroma okoljih, kjer se zadržujejo otroci (fizično nasilje), v zadnjem času policisti med mladostniki opažajo več primerov spletnega nasilja, ki se lahko potem sprevrže tudi v nasilje v realnem svetu, ali obratno, ko se nasilje začne v otrokovem socialnem okolju, nadaljuje pa na spletu. V primerih fizičnega ali psihičnega nasilja nad otrokom, ki ga odrasli opazimo, zaznamo ali zanj izvemo, lahko otroku nudimo ustrezno pomoč in pripomoremo k temu, da se nasilje nad otrokom ustavi, žrtev pa okreva. V nasprotju s tem pa je žrtev spletnega nasilja ob vsaki ponovni delitvi videoposnetka ali fotografije žrtev ponovnega nasilja, ki jo bo spremljalo vse življenje, saj je objavljeno datoteko nemogoče odstraniti oziroma izbrisati. Ko priče v dogodku nasilje med vrstniki le opazujejo ali celo snemajo ... »Pri medvrstniškem nasilju je zelo zaskrbljujoče, da je ob nasilnih dogodkih običajno veliko prič, ki ne stopijo v bran žrtve in ne naredijo ničesar za to, da bi se nasilje prenehalo, temveč nasilje zgolj opazujejo, če ne celo snemajo in objavijo na družbenih omrežjih, vključno z imeni in priimki vpletenih oseb. S tem, ko nasilje ignoriramo oziroma ga ne preprečujemo, ga posledično dovoljujemo in povzročimo, da je žrtev še naprej v podrejenem položaju do storilca,« opozarjajo na policiji. NAGRADNA KRIŽANKA 4 Nagrajenci, ki so pravilno rešili križanko v glasilu Slamnik št.4-2023: Maja Mikuš iz Domžal (2 vstopnici za ogled predstave / koncerta v kulturnem domu v letu 2023) Vivijana Šarec iz Kamnika (Zgodovina fare Domžale, 4. knjiga) Stanislav Majnik iz Domžal (2 vstopnici za domžalski Mestni kino v letu 2023) Foto: Željko Stevanić nagradna križanka 5 Kulturni dom Franca Bernika Bernika,Domžale, p. p. 2 p. p. 2 1230 Domžale Nagrade podarja: Kulturni dom Franca Bernika Domžale Ljubljanska ceta 61 1230 Domžale V policiji vsako prijavo skrbno obravnavajo in se pri tem povezujejo z drugimi institucijami V policiji vsako prijavo medvrstniškega nasilja, ki jo največkrat dobijo iz šol, zdravstvenih institucij ali od žrtev, obravnavajo skrbno in v skladu s svojimi pristojnostmi: »V naših postopkih si prizadevamo za čimprejšnjo in učinkovito zaščito žrtve. Ker so storilci medvrstniškega nasilja v velikem številu primerov pod starostno mejo kazenske odgovornosti, pri obravnavi teh primerov tesno sodelujemo tudi z drugimi institucijami, ki so vključene v obravnavo medvrstniškega nasilja.« Tudi če sami niste žrtev, ampak ste nasilje zgolj opazili – pomagajte in prijavite nasilje! Vsakršno nasilje je kršitev človekovih pravic. Naša pozornost pa ne sme biti usmerjena zgolj v žrtve in storilce, temveč tudi opazovalce nasilja oziroma tiste, ki nasilje opazijo. Če nasilje zaznate ali vam za nasilje kdo pove, o tem obvestite center za socialno delo ali prijavite na telefonski številki policije 113 ali na najbližji policijski postaji. Nepogrešljiva vloga staršev pri prepoznavanju in preprečevanju medvrstniškega nasilja Na policiji poudarjajo, da so tudi starši pomemben člen pri prepoznavanju in preprečevanju medvrstniškega nasilja: »S svojimi otroki in mladostniki se pogovarjajte, opozorite jih na to, da je vsakršno nasilje nedopustno in v določenih primerih tudi kaznivo, predvsem pa jim zagotovite, da jim boste v primeru, ko se bodo tudi sami znašli v nasilni situaciji, iz katere ne bodo našli izhoda ali se bodo počutili neugodno, nudili vso potrebno pomoč in podporo. Le tako bodo v kriznih situacijah vedeli, da jim boste stali ob strani in jim pomagali.« ❒ O medvrstniškem nasilju govorimo takrat, ko posameznik ali skupina vrstnikov namenoma nad drugim posameznikom izvaja različna agre­ sivna vedenja oziroma negativna ravnanja, kar pri žrtvi pušča tako vi­ dne kot tudi nevidne posledice. Rešitev križanke – vodoravno: senator, stari vek, enakost, telekino, Povodni mož Ambrož, Asi, Dečo, ANSA, KA, reta, afekt, Laar, adept, net, os, EL, tekalo, teritorij, NŽ, čapka, Onek, ČO, Ink, Ken, ŠŽ, avans, miniatura, Inari, icek, etilen, raca, raza, Kanada, aval Geslo križanke: Povodni mož Ambrož nagradna križanka 5 Nagrajuje Kulturni dom Franca Bernika Domžale NAGRADE: 1. Zgodovina fare Domžale, 1. knjiga 2. dve vstopnici za Mestni kino 3. dve vstopnici za Mestni kino Pravilno geslo križanke lahko poš­­ ljete do ponedeljka, 19. 6. 2023, na naslov: Uredništvo Slamnika, Ljub­ ljanska c. 61, 1230 Domžale ali elek­ tronsko na slam­nik@kd-domzale.si. Dobitniki nagrad bodo objavljeni v nasled­nji številki.