To in ono.
643
utopijami in peva pesmi o »bratstvu, enakosti in svobodi", Javorov pa živi v sanjah in v domišljiji. Največ priznanja sta si izmed „mladih" pridobila Hristov in Slav e j kov.
»Bessarione" o bodočnosti Slovanov. V Rimu izhaja že peto leto obzornik „Bessarione", ki je namenjen za proučevanje vzhodnih vprašanj in ki hoče pripravljati združenje vzhodne razkolne cerkve z rimsko cerkvijo. V članku o georgijski (armensko-kavkaški) cerkvi govori Avrel Palmieri tudi o tem, kako potrebno je proučevati cerkvene in zgodovinske odnošaje slovanskih narodov, ter pravi: „Sedem milijonov Grkov, razkropljenih po vsem vzhodu, je obdano z velikansko množico sto milijonov Slovanov. Ti, oživljeni po spominu svoje nekdanje slave, in spojeni po krvi in besedi, plamteči mladostnega navdušenja, so namenjeni za to, da rešijo verska vprašanja prihodnjosti. Žene jih potreba enote, in ker hrepene, da razširijo svoj delokrog, pripravljajo Slovani z občudovanja vredno taktiko svojo cerkveno in politično nadvlado v vedno bolj razpadajoči osman-ski državi. Tu ne govorimo o tem, kako bodo Slovani dosegli politično nadvlado na vzhodu; a kolikor se tiče slovansko vprašanje verstva, smo prepričani, da bodo ob uri, od Boga določeni, Slovani izpolnili starodavne želje papežev v Vatikanu. Zato naglašamo, da je jako koristno za prospeh katoli-čanstva, ako proučujemo razne razmere slovanskih pravoslavnih cerkva in njih smotrov. A naše apostolsko delovanje se ne sme baviti le s sedanjostjo, ampak pozorno moramo zasledovati tudi tiste okol-nosti, ki bi mogle v bližnji bodočnosti preprečiti naše namene. Moremo-li zbuditi ljubezen do katoliške cerkve v srcih onih, ki so napolnjeni krivičnega sovraštva do nje, ako ne začnemo temeljito proučevati idealov onih, katere hočemo klicati nekoč s sladkim imenom nbratje"? Potrudimo se, da pro-niknemo i v najbolj skrito čutenje njihove duše!... Problem enote krščanskega sveta bodo rešili Slovani. Zasledujmo jih torej, ko iščejo krščanstva, manj servilnega, manj nizkega in praznega, kakor je razkolno. Pokažimo jim, da se rimska cerkev ne protivi njih opravičenim zahtevam; pokažimo jim v dejanju, da se nam po krivici očita, da ne poznamo njih narodnih običajev, karakterističnih znakov njihovega duha, hrepenenja njihovega srca. In črni mrakovi bodočnosti se razpode in jasneje zažari nebo pred očmi teh, kateri molijo, delajo in trpe za večno zmagoslovje Kristusovo in njegove cerkve!"
Predsednik Mac Kinley f. Ob anarhistovskem napadu n? /italijanskega kralja Umberta dne" 29. malega travna lanskega leta si pač nihče ni mislil, da bo temu žalostnemu dogodku leto osorej sledil že nov napad na vladarja, in še celo v svobodni Ame-
riki. Predsednik severno - ameriških Zveznih držav Mac Kinlev mu sledi kot prva, in Bog daj tudi zadnja žrtev anarhizma v letošnjem letu. — Bilo je dne 6. septembra, ko je predsednik v družbi nekoliko svojih svetovavcev obiskal veliko paname-riško razstavo v Buffalu ter imel pri tej priliki politično važen nagovor na zbrane poslušavce, ko se okolu 4. ure popoldne skozi gnječo prerine do Mac Kinleva neki čedno oblečen človek s črno ovito roko. Neznanec poda po ameriški navadi roko na nekoliko vzvišenem mestu sedečemu predsedniku, malo trenutkov pozneje pa dvakrat ustreli skozi črni robec na predsednika in ga smrtno rani. Ena kroglja je zadela Mac Kinleva v prsi, a ni prodrla kosti, druga  pa je  prodrla  želodec  in  obtičala v
Mac Kinlev, umorjeni predsednik Zedinjenih držav severnoameriških.
telesu Ranjenega predsednika so takoj odnesli v začasno bolnico v razstavi, napadovalca, 28letnega Leona Czolgosza, rojenega Poljaka, pa odvedli v zapor. Pri preiskavi je izjavil, da ni zadovoljen z Mac Kinlevevo vlado in da je bil napad nujno potreben. — Predsednik izpočetka ni čutil nikakih posebnih bolečin, in zdravniki so gojili vsak dan večje nade, da se jim posreči ohraniti predsednika. Le druge kroglje v telesu nikakor niso mogli zaslediti, da bi jo odstranili, in to je povzročilo predsedniku smrt. V groznih mukah je umrl predsednik Mac Kinlev čez teden dni, dnL 14. septembra zjutraj ob 2. uri. Zadnje njegove besede so bile: „Ne naša, marveč božja volja se zgddi!" — Truplo njegovo so pokopali dnL 19. sept. z velikim sijajem na državne stroške v "VVashingtonu. Pokojnik zapušča