KMETOVALEC. Glasilo ces. kralj, kmetijske ^ dražbe vojvodstva kranjskega. Ureduje Gustav Pire, tajnik družbe. Izhaja 1. in 15. vsaki mesec. - Udje c. kr. kmetijske družbe dobivajo list brezplačno, a neudje plačajo s poštnino vred 2 gld. na leto Naročila naj se pošiljajo c. kr. kmetijski družbi, ali pa dotičnim podružnicam. Štev. 17. V Ljubljani, I. septembra 1886. Leto III. Kako vino pred kanom obvarovati. Kaj nepovoljna prikazen pri vinu razun pri najmočnejšem z 10 do 12°/n alkohola in pa pri tako zvanem Jikernem vinu (pikolit) je pač to, da se napravi, ako posoda, v kateri leži, prav polna ni, na površju kan. Uže celo je to pri slabotnejšem vinu, katero je nastavljeno, ali kakor se tudi reče, na pipi, slučajno. Ker kan vino onesnaži in ga tudi os'abi, da lahko še celo popolnoma ugonobi, skušalo se je uže od nekdaj nastanju kana v okom priti. — Najstarejši in najnavadnejši sredstvo v ta namen je pač za-kadenje prostora vrhu vina s žveplom. Ako se namreč nastavljeno vino vsak teden enkrat na površji z žveplom dobro zakadi, ne nastane kan. Vendar ima pa dolgo časa nadaljevano zakadenje vrhu vina ta slabi nasledek, da poslednje vino prav neprijetno -po žveplu diši (prav za prav smrdi) in da tudi v ustih in grlu neprijetno peče. Da ne more tako vino zdravju hasljivo biti. razume se pa tudi samo o sebi. In zato trudil se je uže marsikdo, za žveplo kako drugo neškodljivo sredstvo izumiti. Baron Babo priporočal je na pr. uže zdavno konprimirani zrak ali pa oglenčevo kislino vrhu nastavljenega vina napeljati. Vspeh je res izvrsten, kan ne nastane pod konprimiranim zrakom ali pa pod oglenčevo kislino, toda s prevelikimi, veliko prevelikimi stroški je to v zvezi, osobito pa z neročnostjo. No. v najnovejšem času izumil je, kakor ,.Wein-zeitung" po magjarskem vinarskem časniku „Boraszoti lapok" poroča, nek Fr. Na?y (Noč) v Daruvaru čisto po ceni, in kaj priročno sredstvo zoper nastanje kana. Nagy namoči namreč čisto ruto ali pa gobo v fini špirit, jo zažge, ter na žico pritrjeno, urno v vinsko ne popolnoma polno posodo vtakne, veho samo (luknjo) pa z drugo, v čisti vodi namočeno ruto dobro zatisne. Kedar špirit pogori, vzame ruto hitro iz posode in veho trdno zabije. Nagy trdi, da tako vporabljeni špirit glede nastanja kana popolnoma nadomestuje žveplo. On pravi pa tudi, da najposlednejši kanec vina rajmanjšega neprijetnega duha ali okusa ne razodeva. Da ne more s špiritom zakajeno vino nezdravo biti, to razume se pa tako samo ob sebi. Z žveplom zakajevala se je pa do zdaj tudi prazna vinska posoda, da ni splesnila ali se zacikala. sploh, poškodovala. V ta namen zažgala se je v vsaki prazni posodi gotova množina žvepla, in posoda se je res čisto zdrava (hranila. Pred zopetno porabo take po- sode jo je bilo treba se ve da prav fino z vodo izprati. Gospod Nagy trdi, da tudi na spravo prazne posode ni se treba več žvepla posluževati, ampak tudi za to zažganega špirita. On pravi, da, ako se vsake 3 mesece prazna vinska posoda po enkrat s špiritom zažge ali zakadi, kakor se uže hoče reči, se ona ravno tako dobra nepoškodovana ohrani, kakor ako bi se je tolikokrat s žveplom zakadila. Iznajdba je gotovo velikega pomena, kajti zdaj je v stanu vsak, posebno pa kdor se je do zdaj v enaki namen le z največjo ne volj o žvepla posluževal, po popolnoma neškodljivem špiritu seči. Proč toraj s peklenskim žveplom! R. Dolenc. Napreganje mladih žebet. Mnogo prav lepili konj izdelajo in skvarijo uže pred petim letom, ki je vendar tista doba. v kateri bi z ozirom na zakone prirode imeli žebeta začeti za delo napregati. Prerano, včasih uže po drugem leti, jih napregajo in za trdno delo rabijo; ne rečem, da bi to bilo zelo napačno. Vendar rabiti bi se imelo dveletno žebe le za lahka opravila in ozirati vselej, kolikor zamore prenašati, sicer je prezgodnje napreganje silno škodljvo, posebno če so žrebeta podkovana in ceste trde. Rabiti bi se smela nepodkovana in v mehkem svetu. Navadno se prepuščajo hlapcem, kedar je na polji delo. Ti včasi nič ne marajo za pravo korist gospodarjevo in ravnajo z živino brezobzirno. Včasi pa še pri najboljši volji škodujejo, ker mlada žival sem in tje vleče, se napenja po nepotrebnem, strudi in speha ter naposled postane plašljiva in zmotena. Ni čuda toraj, ako take živali dobijo raznih bolezni precej, ko so dalje časa rabile se za delo na priliko, mehur na kolenu, bramor, otiske itd. Konje-rejstvo navadno ostaja brezvspešno, kjer žebeta pred 5. letom napregajo za trdno delo. Bolje storijo tisti konjerejci, kateri žebetom do 5. leta prizanašajo ter na dobre pašnike s suhimi tlami gonijo. Živina lepo vzraste. kosti so močne, ter se ni bati, da bi se kmalu kakošna bolezen prijela. Prav neumno je. če kdo svoje lepo žrebe žene k vaškemu kovaču, ki rog prireže, da konjskemu kopitu skoraj nič ni podoben več. Vsak razumen človek bi vendar znati moral, da se mlad konj ne sme podkovati, dokler niso kopita popolnem dorastla. Kopito raste z živinčetom vred. Kako pa hoče rasti, če mu železo brani. Kopito se skazi iu ves konj je skvarjen. Ugovarjajo, češ, da konje za dirke uže v drugem letu podkavajo. To je resnično, vendar takošne konje zelo drugače vzrejajo in mnogi izmed njih imajo skvarjene noge, postanejo hromi in se zgrudijo časih hipoma na tla. Dostikrat sem gledal, kako so kočijaži neusmiljeno z biči udrihali po mladih konjih, pa ti niso ubogali. Takov človek ne ve celo nič, kako moramo s konji potrpljenje imeti pri poduku in vajah. Videl sem, kako so žebeta morala dolgo in trdno delati, zatem naglo zobati krmo, in predno je prebavljanje pričelo, bila so zopet vprežena. Kdo se bode tukaj čudil, ako uboge živali koliko dobijo? Zopet drugod sem opazoval, kako so konji prehladno vodo pili, a zatem bili v hlev postavljeni, da se jih je vnetica morala lotiti. Žebeta na težavno delo siliti podobno je, otroke v fabrike delat goniti. Sedaj so slednje uravnali po postavah. Dobro bilo bi tudi, ko bi zabranjeno bilo, žebeta pred četrtim letom uapregati. Živini bi se prizaneslo z mnogim trpljenjem in konjerejstvo bi znatno napredovalo. Veliko bolezni, deloma znotranjih, če niso podedovane, prihaja od pretežkega in prera-nega napreganja. Fabriški delavci dobijo največ posebnih bolezni v fabrikab. Podobne učinke nareja pri konjih lakomnost, neumnost in surovost ljudi. Zatorej je velike važnosti, žebetom določevati pravi čas, kedaj so dovolj močna za vpreganje tako, da jim ne škoduje. Povprek moremo reči, da kaže žebe tedaj napreči, kedar je zadosti dorastlo, torej navadno po dogotovljenem petem letu. To je najboljša, najbolj gotova pot mogoče popolnega, izvrstnega konja vzrediti. Taki konji ostanejo, se ve, če kaka nesreča vmes ne pride, krepki in zdravi do pozne starosti, med tem, ko prerano vpreženi tudi zgodaj oslabijo. Tako kažejo vspehi, katerim pa draga klaja precej na vrednosti vzame. Pet let žebe rediti, pa sicer nič liaska od njega imeti, to je precej drago, tudi ondi, kjer cena krmi ni previsoka. Žebe mora torej uže veliko vredno biti, ako hočemo, da nam krmo povrne. To velja o konjih izvrstnega, žlahtnega plemena, če je za-nje kupcev dovolj, torej zlasti o konjih za ježo in v razkošne svrhe. Drugače je pri konjih manjše vrednosti, za katere kupci ne ponujajo velikih svot. Tukaj kaže žebeta že v četrtem, vendar ne pred 3% letom napregati, zlasti za opravila na kmetijah, se ve opazno, nikoli preveč, nikdar tako, da bi konj moral rabiti vso svojo moč, ampak polagoma, zmiraj več, do polovice ali tri četr-tinke. Tako vsaj nekaj stroškov za krmo odslužijo in se lepo urijo in v delovanji vadijo. Konji bodo tako bolj zdravi in lepše rastli, ako jim se obilno še polaga. Iz tega vzroka tudi žlahna žebeta kaže lahko napregati in od četrtega leta naprej jim lahke jezdece na hrbet posajati. Vendar jezdariti jih ne smejo nikoli dajati do utrujenja, Naprava sadnega mošta. Zopet je prišel čas za porabo in izkoristenje sadnega pridelka. Mislim, da kmetovalca izmed izvaii-rednih pridelkov nobeno toliko ne veseli, kot sadje, s pomočjo katerega zamore precejšnji del svojih plačil pokriti. Koliko le zamore kmetovalec prihraniti, ako naredi iz sadja mošt in si tako prihrani nakupovanje drage pijače! Za napravo jabolčnika pristujejo najbolj sladko-kisle jabolčne sorte. Sladka jabelka niso nič kaj dobra za mošt, a pomešana s kislo hruškino lesniko nare- dijo vendar dobro pijačo. Drobna jabelka so za mošt vedno boljša, kot pa debela. Najboljše hruške za mošt so tiste, ki zorijo od konca septembra do konec oktobra, kakor na pr. naša izvrstna domača tepka. Važno je pri napravi mošta zadeti pravi čas god-nosti sadja. Nikdar ne smemo toliko časa čakati, da je sadje popolnoma zrelo, ker mošt iz tacega sadja postane težak in sluzen ter rad cika. Najboljši čas je kratko pred popolno dozoritvijo in one trde vrste, ki pozno zorijo, je najbolje uekaj tednov pustiti obležati. Da dobimo mnogo mošta, moramo sadje dobro zdrobiti in zmečkati. Nekaj vole ne škodi moštu, zlasti v topli iu suhi jeseni. Nasprotno, voda zboljša mošt, posebno od tacih sort, ki imajo veliko sluznili obstojnih delov v sebi. Voda te sluzne stvari obori, to je, jih sili, da padejo na dno, naredi, da mošt popolneje pokipi \se skuha) in naredi, da se jabelčno ali hruševo meso bolje raztopi, ter tako da več in sladkejega mošta pri stiskanji (prešanji). Vodo je pridjati k moštu uže med mečkanjem in je ne sme biti več kakor 5—8 kilogr. na metnčui ali novi cent. Za vsak hektoliter vole, ki jo porabimo, moramo dodati najmanj 10 kilogramov sladkorja, ako hočemo dobiti dobro in trpežno pijačo. Dodevanje sladkorja je boljše kakor pa pozneje pnlivanje špirita, vsaj se sladkor pri kipenji tako spremeni v špirit. Da napravimo iz malo sadja veliko mošta, priporoča dr. Nessler tako-le ravnanje: Dobro zmečkano sadje (na pr. 2 centa) zmešamo s sladkorno vodo (1 hektoliter s 15 kilogr. sladkorja) ter to zmes pustimo pokrito stati kake štiri dni, med katerim časom je večkrat pomešamo, in nazadnje stisnemo. Ostale tropine zopet z vodo zalijemo (50 litrov), jih pustimo 2 dni stati in jih potem stisnemo. Obrf tekočini potem zmešamo ter ž njimi tako ravnamo, kakor z vsakim drugim moštom. G-njilo sadje moramo skrbuo izbirati, ker ono da moštu neprijeten okus. Ravno tako je paziti, da ne pride v mošt kaj železa, na pr. žeblji, železna lopata, treba je nadalje v sodu vse železne dele dobro posušiti ter jih ah s smolo zakapati, ali pa vsaj dobro z lojem namazati; železo namreč naredi mošt zelen ali celo črn. Za dober mošt je priporočljivo zmečkano sadje pred prešanjem dva dni pustiti stati, med časom pa večkrat premešati in zopet vedno dobro potcriti, da zrak preveč zraven ne dohaja. K napravi dobrega mošta je treba imeti dobre posode (sode) in hladno klet. V kleti pa ne sme biti kislo zelje ali kaj druzega močno dišečega. Ako mošt noče čez nekaj dni prav kipeti, vrže naj se v sod na vsak hektoliter mošta slabega pol škafa zmečkanih jabolk ali hrušek, kojo sadje naj z moštom vred pokipi. V nepopolno napolnjene sode, koji med kipenjem se ve da ne smejo biti zabiti, ne smemo pustiti vha-jati zrak, in sicer rabimo v ta namen kipelne vehe ali pa male, s peskom napolnjene vreče, koje položimo na odprto veho. Skipen mošt treba je pa v sodce do vrha napolniti, ali pa zažveplati, drugače se skisa. Prodaja svežega mleka, Najlože se spravi mleko v denar, ako ga zamoremo prodati koj svežega izpod krave. Koder je taka prilika dana, bode moral umni gospodar vedno tako porabo mleka mimo vseh družili vpeljati, kajti s pro- dajo svežega mleka je najmanj stroškov in opravil sklenjenih ter ob enem tudi najboljši denarni vspeh. Sicer je prodaja mleka uže v hlevu ali na domu red-kokrat mogoča; v največ slučajih treba je mleko ali v mesto ali pa na železnico voziti. Prepeljevanje mleka prouzroči pa mnogo stroškov, bodi-si zaradi vožnje same ali pa zaradi potrebnih posod. Pri nas v slovenskih pokrajinah prodaja mleka v veče daljave ni nikodar v navadi, a da se na korist živinorejcem še mnogo o tej zadevi storiti. Kranjski posestniki, kateri bivajo blizu in ob železnici, bi delali lahko združeni v mlekarske zadruge s pošiljanjem mleka v Trst, Reko, Pulj itd. najlepše dobičke. Daljava do Trsta je primerno le majhna, vsaj dohaja celo iz Češkega mleko na Dunaj, in mleko na Dunaji je ceneje, kot v Trstu Pošteno ravnanje in zdravo mleko bi se v tih krajih kmalu ceno pridobilo. Podrobneje misli o tem predmetu prijavil je v tem listu ravnokar gosp. Fr. Povše v članku „Mlekarske zadruge", zato zdi se mi umestno o pošiljatvi mleka nekaj spregovoriti. Mlekarju mora biti na tem ležeče, da pride mleko kupcu zdravo in dobro obdržano v roke, on mora vse storiti, kar je potrebno v to svrho. Važno je hlajenje m Seka, v vročem poletnem času pa neobhodno potrebno. Ko je mleko shlajeno, sme se še le pričeti s pošiljanjem. Posode za pošiljanje mleka so ali iz lesa ali iz plošči-vine; zadnje imajo na vsak način prednost, posebno pri pošiljanji po železnici. Vse posode, ki se za to rabijo, morajo biti tako narejene, da se dajo dobro zamašiti, tako, da ne more zrak k mleku dohajati, pa tu li ne mleko se izlivati. Vsem tem tirjatvam zadostuje iz jeklene plošče-vine izdelana posoda Fleischmannova. Cela posoda narejena je iz pocinjene, jeklene ploščevine. Dno posode ne stoji na tleh, ampak na močnem, spodnjem obroču. Pokrov je na poseben način narejen, ter ima podlago iz kavčuka. Za ta pokrov ima izumitelj patent. — Izmikanje mleka iz te posode zavaruje se s ključavnico ali pa s pečatom Omeniti je še, da ima posoda zaradi trdnosti še primerno število obročev. Taka posoda za pošiljanje mleka dobi se pri Kleiner & Fleisch-mannu v Modlingu z ozirom na velikost od 8 do 50 liirov za 3 gold. 75 kr. do 12 gold. 50 kr. Dobiti se zamore tudi ravno tam za to posodo primerilo cedilce. V vročem poletnem času je zelo priporočljivo, ako imaš kaj ledu na razpolaganje, da vtakneš v gori omenjene posode posodico z ledom napolnjeno. Taka posodica stane 2—3 gold. Izvrstne Fleischmannove posode se tako-le rabijo: Pokrov, v katere je udelana posodica z legom, natakne se na napolnjeno posodo. Potem se napolni posodica z ledom ter ravno tako zapre. Priporočljivo je mlečne posode pri vožnji na železnico pokriti s kako mokro odejo (kocem), da jih tako obvarujemo pred vročim solncem ali zgretim zrakom. Skušnja, katero so s temi posodami naredili, se je kaj dobro obnesla. Napolnili so dve posodi, ki ste držali po 25 litrov z mlekom, v eno so dali posodico z ledom, v drugo pa ne. Postavili so posodi skoz 6 ur v zrak, ki je imel 25 stopinj toplote. Mleko, ki je bilo poprej shlajeno na 6 stopinj, je imelo čez 6 ur v posodi z ledom 11 stopinj, v posodi brez ledu pa skoraj 19 stopinj. Vspeh se ve da je še boljši, če so posode tako zavarovane, kakor zgoraj rečeno. Vsaka posoda, ki se rabi za pošiljanje mleka, mora se pri vsaki porabi takoj temeljito osnažiti. Pri posodah iz ploščevine zadostuje, da jih enkrat osna-žimo v vroči, se sodo (pepeliko) nekoliko pomešani vodi, potem se splaknejo in na prepihu posuše. Več skrbi treba je imeti z leseno posodo, posebno poleti. Te posode zamorejo se le z apnom dobro osnažiti; puste se nekaj časa ležati v apneni vodi, potem se v (isti vodi opero in na zraku dobro presuše. Posode z mlekom, koje se na železnico dajo, morajo imeti vedno razločno pisan naslov. Izplača se dostikrat kmetovalcu namestil mleka smetano pošiljati; pri tacem pošiljanji velja vse ono, kar je o mleku povedanega. Pravi čas za zimsko setev. Pravi čas za zimsko setev ravna se po podnebji to je, po krajevni toploti, ker setev mora biti vedno toliko zgodno izvršena, da se mlade rastline dovelj okrepijo, predno pride zima. Zgodnja setev je v mrzlih krajih tembolje priporočljiva, ker dobro razrastene rastline tem ložej prenesejo hudi zimski mraz in veliko mokroto, sledeča kratka in mrzla spomfad jih pa tudi potem ne ovira preveč v njih rašči. V mrzlih krajih sejejo rž pred pšenico, ker se mora rž uže v jeseni dovelj zarasti. V toplejih krajih se pa včasih rž v jeseni tako močno razraste, da se poleže, čemur se pa da pomagati s tem, da popustimo tako rž pravilno z ovcami popasti Šentjanževa alt gorska rž pa mora biti zgodaj sejana če ,o hočemo še v jeseni enkrat za krmo požeti. Splošne je zgodneja zimska setev bolja, ker kmetovalec ni toliko odvisen od spreminljivega zimskega in spomladanskega vremena, koji kmetovalca tolikokrat vara, zraven tega pa kmetovalec pri zgodnji setvi ložej zadene pravi čas za setev in ložej vjatne pravo vlažnost in godnost zemlje. Na kake rastline naj sledi zimsko žito. Ako pustimo zimsko žito slediti na pravo rastlino ter njivo tudi primerno obdelamo, dosegli bodemo dobie pridelke celo na njivah, ki niso sicer kaj posebno ugodne za tako žito. Vezni in godni stan zemlje, kakor ga zahteva pšenica, zamoremo celo na rahli zemlji doseči, ako pred pšenico obdelujemo rastlino, katera zemljo veže. Za to so posebno dobre rastline, na katere naj pšenica sledi: detelja, lucerna, esparseta, mešanica iz trave in detelje. Po detelji iu iucerni zadostuje jedna brazda, ako je dovelj vlažnosti, da je zemlja godna ter da se da z brano zdrobiti. Zale-dinjeuo njivo treba je pa poprej sprašiti in potem vnovič preorati, da postane godna. Na težkih zemljah so rastline, katere njivo očistijo in zemljo rahlo ter godno storijo, sledeče: gor-šica, lan, konoplje, bob itd. Na težkih zemljah v gor-kih pokrajinah veljajo za precej dobre rastline pred pšenico grah, pesa, med tem ko krompir ni dober, ker zemljo preveč zrahlja. Na rahlih zemljah je ugodneje sejati na goršico, grah, zeleno grahoro itd. rž, ker ta daje boljši pridelek kot pa pšenica. Rrž sejati na krompir je priporočljivo k večjemu na peščeni zemlji, ker se ne posede, a krompir mora biti pravočasno pokopan, da se rž zamore dobro razrasti. V mrzlih krajih je sploh bolje sejati po okopovalnih rastlinah jaro rž in ječmen, za katere so te rastline najbolje sprednice, kajti ozimina da na taki njivi tako le polovico pridelka. Priprave k zimski setvi. Žito je uže požeto in veselo se uže razlega pok cepca, kmetovalec pa mora iz nova misliti na setev, od katere je odvisna žetev prihodnjega'leta, kajti kakoršna setev, taka žetev, V mrzlejili pokrajinah treba je pričeti s pripravami za zimsko setev uže meseca avgusta, kajti v prvi polovici meseca septembra mora v tacih krajih biti seme pod zemljo. V pokrajinah s toplejim podnebjem se ve da ima kmetovalec več časa in zato tudi lože j oskrbi pravilno setev, 011 še lahko seje ozimno žito na pozni krompir ali peso, da je le setev do novembra končana. Vspešno pridelovanje ozimnega žita pa zahteva od kmetovalca dobro znanje vseli razmer, pod katerimi ozimno žito dobro raste. Ozimna pšenica najbolje stori v gorkejših legah. V mrzlih legah pozno zori ter rada rujava postane in vsled tega slabo slamo in lahko zrnje da. Pšenica ljubi težko zemljo, posebno če ni mokrotna in če ima dovolj apna v sebi Peščena zemlja, koja se spomladi kmalu izsuši, ni za pšenico. Na peščeni zemlji, katera ima nekoliko apna in gline, pa pšenica še precoj dobro vspeva, a mora dovolj humusa (puhlice ali prsti) biti v njej, kateri vlažnost pridržuje. Ozimna rž ni tako izbirčna kot pšenica. Ona prenese mrzleje podnebje in dolge ter hude zime, škodi ji pa sneg. ki pade na nezmrznene tla bolj kot, pa pšenici. Tudi hitreje se zaduši rž pod globoko sneženo odejo, kot pa pšenica. Na notranjskih hribih videl sem lansko leto kopati v sneg luknje po nekaj metrov narazen z namenom, zrak do žita pripraviti. Koliko to koristi, ni mi znano. Rž imenujemo rastlino peščene zemlje, kajti ona še zadostno rodi na suhi peščeni zemlji, na katere bi druga rastlina ne vspevala. Na apneni glinasti zemlji in na črni ilovnati zemlji, ki ni premokra, rž najbolje obrodi. Težka ilovica pa rži ni všeč. Koliko naj je zemlja vlažna za setev. Prava vlažnost zemlje važna je toliko za njeno obdelovanje, kolikor za kalmje semena. Ako je težka zemlja premokrotna, obda posamezna zrna s trdo skorjo, katera ne dopušča k zrnu zraku in zrno slabo ali pa nič ne kali. To je slučajno, kedar je zelo deževno vreme ob setvi. Pri veliki suši pa seme slabo 111 neenakomerno kali. Dostikrat je njiva, ki je ravnokar zorana, vlažna in godna, a se kmalu izsuši. Na taki njivi in v tacem slučaji je naglo sejati, predno se zamore zemlja izsušiti. Rž ima rada rahlo in zdrobljeno zemljo, ki se je pa morala uže posesti, drugače je kalenje deloma ovirano. Na močno prsteni (humozni) zemlji, naj je njiva za rž nekaj dni poprej zorana. Pri pšenici naj je zemlja toliko zrahljana, da pride zrno v fino zemljo, ter da zamorejo se razširje-vati koreninice. Drugače je pa za pšenično njivo dobro, če je površje njive gručasto, ker gruče, to je kepe varujejo mlade pšenične rastlinice pred mrzlimi severnimi vetrovi. Nemški pregovor pravi: Kdor v jeseni na njivi gručo razbije, razbije hlebec kruha. Gruče povečajo tudi površje njive, vpoji se zarad tega še več toplote 111 vlažnosti iz zraka, in slednjič dajo spomladi razpadle gruče rastlinam od novega zemljo. Kje je dobiti dobro seme za zimsko setev? Vsak kranjski gospodar, koji je enkrat seme pre-menil, zlasti če ga je iz prave roke dobil, prepričal se je o velikem dobičku, ki ga donaša prememba se- mena, in pa prava vrsta semena. Sedaj prišel je zopet čas, omisliti si dobro seme in vsak naj dobro gleda, da ne bode goljufan. Naš list je večkrat, priporočal enega ali druzega trgovca s semenom in gledal vedno na to, da priporoča le zanesljivega. Semenska postaja grofa Attemsa v Šentpetru pri Gradci je žalibog svoje delovanje, ostavila; semenska postaja C. Rambouseka v Zboro\vu daje nam pa tudi poroštvo, da postreže s svojim dobrim in zanesljivim blagom. Toraj gospodarji, koji želite imeti dobro semensko blago, obrnite se na „semensko postajo 0. Rambouseka v Zborowu, pošta Forbes na Češkem" in dobro bodete postreženi. Postaja Vam na zahtevo precej dopošle svej cenik. Dobiti pa zamorete za prihodnjo setev sledeča semena: Urtoba pšenica, Anstral. Ahaby pšenici, požlahnena menjalna pšenica, Zborovska menjalna rž. velikanska rž, Labradorska rž, švedska snežna rž, gorska rž, menjalni ječmen. Prodaja zimske pšenice in rži za seme. Pri Ofkrbniku poskuševalnega vrta c. kr. kmetijske družbe na spodnjih Poljanah v Ljubljani dobiti je seme amerikanske pšenice hektoliter po 8 gold. in zborovske rži hektoliter po G gold. Seme je izkušeno ter za izvrstno spoznano in natanko očisteno in izbrano. Kmetijske novice in izkušnje. Turšica, z ob arije za konje. Parižka družba za vožnjo z omnibusi, ki ima nad 10.000 konj, pričela je uže 1. 1874. poskuse s krme-njem turšice. Konji dobivali so, kedar so se počasi na to krmo navadili, na dan po 3 kilo Mleko, liter . . — 8 - — Oves „ 2,70 3 13 Gov. meso, kila — 64 — —■ Soršica „ —1— 6 76 Telečje meso, „ — '50 — — Ajda „ 422 4 98 Prešič. meso, „ — 60 — —- Proso „ 4 87 4 95 Koštrun „ - 34 — — Koruza „ 4|87 5 32 Kuretina, jedna - 54 - -- Krompir, 100 kil 2 50 — Golobje,. jeden . — 20 — —• Leča, hektoliter 10—j — — Seno, 100 kil . Slama, „ „ . 2.41 — —• Grah „ 10 — - — 2 67 — —. Fižol „ 101—1 — — Drva, trde, sež. 6 40 — - Gov. mast, kila 1!-| — — „ mehke, „ 4 15 — —■ Svinska mast „ — 66 — Vino, rud., 1001. „ belo, „ - — 24 - Špeh, fr. „ -60 — — — — 20 — „ prek. " — 70