70
Novice.
Dopisi.
Iz Železnikov, 15. febr. (Raznoterosti) V 1. listu letošnjih „ Novic" omenjal sem med ostalim tudi razmer tukaj sne izpraznjene zdravniške službe, in sem povdarjal, da je zlasti za mlade gospode doktorje nekako neopravičeno, ako se ne zanimajo kot za svojo prvo zdravniško delovanje primeroma zelo dobro plačane službe. Omenjam naj o tem danes še nekaj, kar sem bil zadojič prezrl.    Protivniki  naši  so   poprej   črnili
tukajšao zdravniško službo s tem, kolikšna revščina je pri naših delavcih, in da od njih ni nikakega zaslužka. Temu sumnicenju so zdaj popolnoma spodbita tla. Skozi 9 mescev smo imeli lani zdravnika, in skozi ta mali čas je prejel iz delavsko-bolniške blagajnice za ozdravljenje delavcev pri popolnoma normalnih sanitarnih razmerah vendar 212 gld. 70 kr., za zdravila pa 138 gld. 62 kr , vskupno tedaj 346 gld. 32 kr. — Ako bi bil ostal ostal g. zdravnik celo leto tu, znašala bi bila edino le ta točka njegovega prihodka svojih 500 gld. Ako tedaj to in prihodki v 1. letošnjem listu „Novic" omenjeni, ter druge ugodne krajne razmere vse skup niso nič, naj pa nič bodo.
Kar zadeva zimo, je bila tudi pri nas precej huda, tako zelo pa vendar le ne, kakor smo brali od drugod. En sam dan menda je bilo mraza 17 stopinj po R. ; v primeri z drugimi kraji, kjer so imeli silovite mraze, je to še nekako milostno. Vsled suhega ozračja pa so se bili vodnjaki tudi pri nas do malega posušili. Sora je bila zelo majhna ; mlini, žage, fužine in kovaške delavnice so stale dozdaj zamrznjene, in kovači-žebljarji so od Bož'ča do Pusta morali delati le ,,na pihanje", t. j. z človeško močjo so gonili mehove, da so zamogli kovati. Pustno nedeljo se je nekoliko omečilo. Odslej se kaže, da bodo vodne naprave (mlini, žage itd.) zamogle zopet redno delati. — Bolezen med otroci je bila en čas ponehala in potihnila; a oživila je vnovič; zlasti med majhnimi otroci rogoviliti so jele precej zelo osepnice. Po nekaterih družinah jih imajo kar vsi otroci. Šolski mladini vendar bolezen prizanaša.
Lansko leto sem poročal enkrat, kako se zlasti po spodnjej strani naše Selške doline vkončujejo mladi gozdi s sekanjem tako zvanih „tramičev." To „zlo" pomaknilo seje zdaj tudi v zgornjo stran doline in sega tudi že v Jelovico. Dotični lastniki gozdov se opravičujejo s tem, da jih le trebijo, za kar imajo Nemci tehnični izraz „durchforsten." Je li njih delovanje popolnoma opravičeno, nočem preiskovati. Te se pa, da z drevesca, pripravnega za brzojaven kolec, prej zraste smreka ali jevka, kakor pa iz šibke mladike. In tacih tramičev izvozi se na tisoče. Trebili so se gozdi sicer nekdaj, v toliki meri pa nikdar, kakor zdaj s sekanjem te novodobne lesne robe, ki primeroma le malo vrže ali nese. — Izvaže-vanje lesovja in oglja iz višin je bilo letos lažje in z veliko manjšimi težavami sklenjeno, kakor o tako zvanih debelih zimah; — a to „dobro" pa bo imelo tudi morebiti svoj „zlo." Na poletje bi utegnilo primanjkovati vode, ker plazov po grapah ni, ki hranijo za studence zdatne mokrotne zaklade. Vremenski proroki že zdaj napovedujejo na poletje sušo, koliko pa vedo,  pokazala bo prihodnjost.                                 J. L