številka 63 15. april 2008 2 3 5 V znamenju vuzma in remenk Županov kotiček Svetniške pobude 12 17 28 Spomladansko urejanje mesta Javne objave Slike in objekti 32 34 Zaščita in reševanje Nagradna križanka V ZNAMENJU VÜZMA IN REMENK 2 ŽUPANOV KOTIČEK Murska Sobota postaja festivalsko mesto Velik obisk Soboških dnevov v lanskem letu nas je spodbudil, da smo letos s pripravami pohiteli, in v želji, da bi ponovno pripravili kakovosten program, smo že sklenili dogovore z večino nastopajočih. Letošnji, že trinajsti festival bo potekal med 24. in 29. junijem. Ze tradicionalno bodo festival odprli mladi. S posebnim mladinskim programom se bo tudi letos obeležil konec šolskega leta, ko je v Mestnem parku že po tradiciji zelo živahno. Mladi se bodo lahko zabavali ob nastopu skupine Gušti in Polona, sledila bo skupina Dan D, večer pa se bo zaključil z domačo glasbeno skupino Psychopath. Posebej vas vabim na prazničen sredin dan, dan slovenske državnosti, ko se želim srečati z vami in vam v večernem nagovoru na osrednjem prireditvenem odru nameniti izbrane besede, ki jim bo sledil že tradicionalni ognjemet. Praznik bomo obeležili z nastopom Vlada Kreslina in Beltinške bande. Četrtek bo namenjen vsem, ki jim je všeč Nuša Derenda z Viktorji, medtem ko bo petkov večer namenjen jugonostalgikom, saj bo nastopila Crvena jabuka, za njo pa bo prišla na vrsto znana hrvaška pevka Colonia. Sobotni večer bo v znamenju koncerta znane slovenske skupine Siddharta, pred njimi pa bo nastopila Zablujena generacija. Nedeljski program bo namenjen malo starejšim generacijam. Sprva bo večer v znamenju narodnozabavne glasbe, ko nas bodo zabavali predstavniki Alpskega kvinteta, za tem pa bo sledil zaključek festi-vala s koncertom nam vsem priljubljenega Oliverja Dragojeviča. Priložnost nastopa bodo letos dobili tudi mladi domači glasbeni izvajalci, povezani s pokrajino ob Muri. Sicer pa se s tem ponudba ne konča, saj se bo na prizoriščih v Mestnem parku, grajski dvorani in grajskem dvorišču, po mestnih ulicah in na igriščih v vseh preostalih festivalskih dnevih veliko dogajalo. Na ulici si bo mogoče ogledati predstavo pouličnega gledališča. Gledališko ponudbo bodo v dvoranah zaokrožile še klasične gledališke predstave. Svoja vrata bodo za to priložnost s posebej obogateno ponudbo odprli pomurski kulturni hrami - muzej, galerija in knjižnica. Prav tako bodo v obeh cerkvah - evangeličanski in katoliški - koncerti resnejših, klasičnih glasbenih zvrsti in zborovskega petja. Naj omenim samo nastop vrhunske harfistke Mojce Zlobko, Ljubljanskih madrigalistov ter skupine Funtango. Festival bo spremljala množica sočasnih prireditev, med katerimi jih bo posebej veliko športno-rekreativnega značaja. V mestnem središču se bo na Prekmurski tržnici moč okrepčati s tradicionalno prekmursko kulinariko. Festival Soboški dnevi bo torej letos potekal že trinajstič. Takoj za njim se bo začela prireditev Soboško poletje, ki bo tudi letos potekala ob petkih in sobotah na Trgu kulture in vsem obiskovalcem popestrila vroče poletne večere. Vstop na vse prireditve bo prost. Mestna občina Murska Sobota kot organizatorica obeh priredi-tev, tako Festivala Soboški dnevi kot Soboškega poletja, bo s tem ponovno poskrbela, da bo Murska Sobota čez poletje postala festivalsko mesto, ki bo svojim občankam in občanom ter ostalim obiskovalcem ponudilo bogat program glasbenih in kulturnih prireditev ter pestrih obfestivalskih vsebin. Anton Štihec, župan Mestne občine Murska Sobota Ob dnevu upora proti okupatorju čestitamo vsem občankam in občanom Mestne občine Murska Sobota ter vas vabimo na občinsko proslavo, ki bo potekala v počastitev državnega praznika v soboto, 26. aprila, ob 19.00 uri v grajski dvorani. župan Anton Štihec z občinsko upravo 3 MESTNI SVET Štirinajsta seja s štirinajstimi točkami V ospredju zaključni račun mestne občine Brigita Bavčar Mestni svet je v veliki sejni dvorani v začetku aprila zasedal polne štiri ure. V začetku prisotnih 23 mestnih svetnikov, ki se jim je v nadaljevanju zasedanja pridružil še štiriindvaj-seti. se je po ugotovitvi prisotnosti m potrditvi zapisnika 13. seje lotilo druge obravnave odloka o opremlja-nju stavbnih zemljišč ter podlagah in merilih za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo na območju Mestne občine Murska Sobota. Slednji zagotavlja priključevanje do parcelne meje - CITIRAMO 24. ČLEN ODLOKA (»Šteje se, da so s plačilom komunalnega prispevka poravnani vsi stroški priključevanja objekta na komu-nalno opremo oziroma priključno mesto, ki ga zagotovi Mestna ob-čina Murska Sobota investitorju do njegove parcelne meje.«) - do objekta pa mora priključitev izve-sti investitor sam (»Komunalni prispevek ne vključuje gradnje komunalnih priključkov od priključnega mesta na parcelni meji do objekta investitorja, ki so v zasebni lasti in jih zagoto-vi investitor. «). Razumeli smo bistveno za občane iz množice povedanega v uvodni obrazloži-tvi vodje režijskega obrata Draga Ružiča ter stališča Odbora za urbanizem in urejanje prostora ter gospodarsko infrastrukturo, ki ga je posredoval njegov pred-sednik. Za govornico sta si kar nekaj besed na obravnavano temo izmenjala tudi podžupan mestne občine za gospodarstvo Jožef Casar in vodja svetniške skupine SD Brigita Perhavec. Dodatna razjasnitev Igorja Dimnika iz družbe Kalipola, informacijske rešitve, d. o. o., tokrat ni bila po-trebna, čeprav se je na pot podal iz Ljubljane, saj je bil odlok v Murski Soboti soglasno sprejet. Manj soglasja je bilo pri glasova-nju o zaključnem računu za mi-nulo leto, čeprav Mestna občina Murska Sobota na dan 31. 12. 2007 ni imela neplačanih obve-znosti in je bilo stanje sredstev 2.967.901,66 evrov. Svetniška skupina LDS namreč ni glasova-la za zaključni račun, čeprav sta se do njega po uvodni obrazložitvi Slavka Domjana, vodje Oddelka za proračun in finance, pozitivno opredelila matični odbor, ki mu predseduje mag. Nataša Horvat, in nadzorni odbor s predsedni-kom Štefanom Puhanom. Tudi drugi pristojni odbori so podali svoja stališča, v katerih ni bilo negativnih pripomb, iz razpra-ve vodje svetniške skupine LDS Antona Slavica in mestnega sve-tnika LDS Rudolfa Horvata pa je bilo razbrati določene pomisle-ke pri naložbah in pridobivanju državnih sredstev. Predsedujoči v mestnem svetu župan Anton Štihec jih je zavrnil s tehtno ob-razložitvijo. Tudi glede komasacij v k. o. Bakovci in k. o. Krog, s ka-terimi so bili svetnik seznanjeni v nadaljevanju zasedanja. Ce povza-memo ključne številke iz zajetne-ga gradiva odloka o zaključnem računu, so te naslednje: presežek prihodkov proračuna nad njego-vimi odhodki jev letu 2007 zna-šal 2.205.000,86 evrov. Skupnih prihodkov je bilo za 16.971.440, 05 evrov, tekočih 13. 579.049,54 evrov, davčnih pa 10.250.147,86 evrov. Nedavčnih prihodkov je bilo (iz udeležbe pri dobičku in dohodkih premoženja, upravnih taks in denarnih kazni ter prihod-kov od prodaje blaga in storitev) 3.328.901,68 evrov, kapitalskih prihodkov (od prodaje osnov-nih sredstev, zalog in zemljišč ter nematerialnega premoženja) 2.220.426,55 evrov, transfernih prihodkov iz drugih javnofinanč-nih institucij pa 1.169.6595,80 evrov. Odhodkov je bilo skupaj 14.470.25,70 evrov, od tega teko- čih 3.374.680,04 evrov, transfer-jev (posameznikov, neprofitnim organizacijam in ustanovam) 6.485.582,83 evrov, investicijskih odhodkov 3.368.409,24 evrov in investicijskih transferjev za 1.242.253,59 evrov. Poleg odloka o zaključnem računu so bili v nadaljevanju aprilskega zasedanja sprejeti še spremembe odloka o načinu izvajanja go-spodarske javne službe oskrbe s pitno vodo na območju mestne občine, izvajanja gospodarske javne službe odvajanja komunal-ne odpadne in padavinske vode, spremembe odloka o ustanovitvi Javnega stanovanjskega sklada, ki je dobil tudi soglasje za dolgoroč-no zadolžitev. Potrjen je bil letni načrt pridobivanja in razpolaga^ nja z nepremičnim premoženjem mestne občine in sprejet sklep o ukinitvi javnega dobra. Pri kadrovanju je bila za v. d. di-rektorice javnega zavoda Razvojni center za nadaljnje leto imenova-na mag. Mojca Breščak. V svetu javnega zavoda Mladinski infor-mativni in kulturni klub bodo predstavniki ustanovitelja mag. Marjan Gujt, Geza Kišfalvi, Marko Martinuzzi, Goran Miloševič in Iztok Štefanec. V Odboru za gospodarstvo, kmetijstvo in turi-zem pa bo v preostanku manda-ta Mitjo Zrima zamenjal Romeo Varga. 4 MESTNI SVET Svetniške pobude, županovi odgovori Svetniške pobude in županovi odgovori na 14. seji mestnega sveta: mag. Robert CELEC V poslovniku mestnega sveta je v prvem odstavku 19. člena določeno: » Član mestnega sveta se je dol-žan udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih član je.« Če se kdo sej ne udeležuje, sankcije niso predvidene. Predvidene pa so za vse tiste, ki se ne udeležujejo sej delovnih teles. V nadaljevanju 19. člena je določeno: »Če se član delovnega telesa iz neopravičenih razlogov ne udeleži treh sej delovnega telesa v koledarskem letu, lahko predsednik delovnega telesa predlaga mestnemu svetu njegovo razrešitev.« Sankcije za neudeležbo na sejah delovnih teles so torej predvidene, ne pa tudi za mestni svet. Za primerjavo: v Evropski uniji so za poslance predvidene sankcije, če se ne udeležujejo sej; točno je določen kvorum, kolikih glasovanj se mora poslanec udeležiti. Če kvote ne doseže, je določena finančna sankcija. Mestni svet ne more nikogar kar tako odpoklicati, saj so svetniki voljeni in neprofesionalni funkcionarji, četudi niso voljeni direktno, ampak po listah. Zdi se mu, da bi neke sankcije morali izvesti, da se zahteva odgo-vornost od vseh tistih, ki se sej ne udeležujejo. Predlagal je, da se skliče pristojna Komisija za statutarna in pravna vprašanja in prouči možnosti sankcioniranja neudeležbe sej mestnega sveta. To je odgovornost, ki so jo svetnikom zaupali volivci, in najmanj, kar lahko nekdo naredi, je, da je prisoten na sejah, kajti z vsakim mnenjem, razpravo lahko pridemo do boljših rešitev. Določena kvota, na primer 50 odstotkov sej mestnega sveta na letni ravni, bi morala biti minimum. Če ima svetnik službene dolžnosti in se sej ne more udeleževati, lahko tudi odstopi, in v mestni svet namesto njega pride naslednji z liste kandidatov. Ta predlog se naj prouči. Sicer pa bodo na koncu odločili volivci. Odgovor Antona Štihca Predlog glede sankcioniranja neudeleževanja sej mestnega sveta bo obrav-navala Komisija za statutarna in pravna vprašanja. Predvsem nedeljski dnevi so v Murski Soboti precej pusti. Z namenom oživitve centra mesta in popularizacije centra bi, po vzoru nekaterih mest, kot so Gradec, Ljubljana, Maribor, Ptuj idr., kot pilotni projekt veljalo v nedeljo dopoldne izpeljati bolšji sejem na Trgu kulture ali Slovenski ulici. Občinska uprava naj prouči, kje bi bilo sejem bolje pripraviti. Nenazadnje se približuje leto 2012 in treba je razmišljati, kaj bi obiskovalcem, ki si bodo prišli ogledat naše mesto, lahko ponudili. Občinska uprava naj pripravi merila, kdo lahko na bolšjem sejmu sodeluje, izvedba naj ne bo usmerjena v dobiček, ampak osnovni namen naj ostane oživljanje mestnega središča tudi ob koncih tedna. Odgovor Antona Štihca Predlog za oživljanje mestnega jedra, oz. bolšji sejem, bo mestna uprava proučila ter pripravila predlog. Vsi predlogi za oživitev mestnega jedra so dobrodošli. Elizabeta ROZMAN Kako je z menjavo strešnih kritin, ki vsebujejo az-best? Je kje evidentirano, koliko takšnih strešnih kritin je še na našem območju in do kdaj bodo za-menjane? Kdo poskrbi, da so te strešne kritine tudi pravilno odstranijo? Je mogoče, da se s tem potem pokriva drug objekt v drugem kraju? Odgovor Antona Štihca Kar se tiče menjave azbestnih strešnih kritin, bo mestna uprava zadeve preverila in ugotovila, koliko je takih primerov. Ker gre za zasebno la-stnino, bo treba najti modus vivendi, način, kako bi občina stimulirala, da se te zadeve zamenjujejo. Zadeva je povezana z z znatnimi finančnimi sredstvi. Oddelek za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe je pripravil naslednji odgovor: Odstranjevanje strešnih kritin, ki vsebujejo azbest, je določeno z uredbo o pogojih, pod katerimi se lahko pri rekonstrukciji ali odstranitvi objektov in pri vzdrževalnih delih na objektih, instalacijah ali napravah odstra-njujejo materiali, ki vsebujejo azbest (Uradni list RS, št. 60/06). Koliko takšnih strešnih kritin je na območju Mestne občine Murska Sobota, ni evidentirano. Pravilno odstranitev strešnih kritin, ki vsebujejo azbest in kjer skupna površina azbestno-cementnih plošč presega 300 m2, izvajajo gospodarske družbe ali samostojni podjetniki, ki imajo okoljevarstveno do-voljenje Ministrstva za okolje. Za dela, ki so manjšega obsega, to pomeni: če skupna površina azbestno-cementnih plošč ne presega 300 m2 in se dela izvajajo na prostem, okoljevarstveno dovoljenje ni potrebno. Odstranjeno kritino, ki vsebuje azbest, je treba oddati organizaciji, ki je pooblaščena za zbiranje teh odpadkov. Na območju Mestne občine Murska Sobota je to Saubermacher - Komunala, d. o. o., Murska Sobota. V skladu s Pravilnikom o ravnanju z odpadki, ki vsebujejo azbest (Uradni list RS, št. 105/00), je ponovna uporaba azbestnih odpadkov dovoljena pod pogojem, če so odpadki predhodno obdelani s postopkom uničevanja azbestnih vlaken. Za nadzorje pristojna okoljevarstvena inšpekcija. Okoljsko osveščeni ljudje so dali predlog, da bi nekje na kanalu bila obešena vreča (ali nekaj podobnega), da bi vanjo lahko odložili ostanke, ki jih na sprehodu pustijo hišni ljubljenčki. Odgovor Antona Štihca Pobuda, da se na kanalu postavi zbiralnik pasjih ostankov, je dobra, zato jo bo mestna uprava uresničila. Po nekaterih informacijah naj bi bili prostori, kjer se je prej nahajala trgovska šola, last občine. Mnoge ljubiteljske dejavnosti nimajo prostora za druženje, delo, izobraževanje. Kako bi se lahko to realiziralo? Včeraj je na mestni upravi dobila odgovor, da prostori bivše trgovske šole niso last mestne občine. Na eni prvih sej mestnega sveta v tem mandatu je bilo omenjeno, da bodo neka sredstva namenjena ureditvi prostorov za ljubiteljske dejavnosti. Upokojenci imajo samo dve majhni pisarni, zelo razvejana je likovna dejavnost, zdaj še sekcija ročnih del; v teh prostorih ne morejo delati, enostavno nimajo prostora, kjer bi se družili. 5 MESTNI SVET Odgovor Antona Štihca Mestna občina ni lastnik objekta, kjer je bila nekoč trgovska šola, bi pa želela biti lastnik. O tem je župan že velikokrat govoril, pred nekaj dnevi so ga zelo negativno presenetile informacije, da se upravna enota že dogovarja, da bi se selila v prostore stare ekonomske šole. Občina je Ministrstvu za šolstvo posredovala dopis, kjer izkazuje javni interes, in prosi, da bi skušali te zadeve urediti tako, da bi občina postala lastnik ali vsaj začasni upravljavec oz. koristnik teh prostorov-prav za potrebe društev. Od tega je minilo več kot mesec dni, odgovora pa ni nobenega. Zupan upa, da bo s šolskim ministrstvom uspel dogovor, da stari dijaški dom v Murski Soboti, salezijanski dom, brezplačno prenese na občino. Sobočanec je na novo poslikan. Po mnenju mnogih je poslikava kičasta, zaprla je pogled v notranjost. Za poslikavo so bili podani predlogi. Kdo, katera komisija je izbrala ta predlog? Odgovor Antona Štihca Nekateri poslikavo mestnega avtobusa Sobočanca hvalijo. Avtobus ni v lasti Mestne občine Murska Sobota, z njim upravlja Avtobusni promet, ki ima sklenjeno pogodbo za reklamiranje na vseh svojih vozilih. Ko bo pridobljen avtobus, ki bo stalno namenjen za mestni promet, bo mestna občina opravila razpis in izbrala poslikavo z razpisno komisijo. Mestna občina torej ni ustanovila nobene komisije, ki bi odločala o poslikavi. Poleg tega ni bil dan predlog za poslikavo, podan je bil predlog, da naj se mestni avtobus poslika, in tukaj se skriva razlika. Kako bo v letošnjem poletju z murskosoboškim kopališčem? Vreme je ves čas ugodno za delo, vendar se tam nič ne dela. Kje in kdaj bo omogočeno kopanje v Murski Soboti na kopališču? Tam je sedaj ograja popolnoma uničena, po bazenih se vozijo z rolkami, nihče na to ne pazi. Če se že ni šlo v projekt Fazanerije, bi moral obstajati rezervni projekt, da bi naredili murskosoboško kopališče takšno, da bi se naši otroci v njem lahko kopali. Kaj bo s tem kopališčem? Lani seje o njem precej govorilo, zdaj pa je vse trikrat bolj uničeno, kot je bilo v lanskem letu. Odgovor Antona Štihca Glede na to, da se bo projekt Fazanerija nadaljeval po novi zakonodaji, bo mestni svet obravnaval predlog odloka o javno-zasebnem partnerstvu, ko ga bo predložilpromotor. Verjetno bo v letošnjem letu obnovljeno kopališče moralo obratovati. Zupan je izrazil upanje, da bo drugo leto na tem območju gradbišče. Prisotne je seznanil, da je občina pred časom uspela pridobiti nazaj v lastništvo objekt restavracije v kopališču. Pohvalila je novo postavljene klopi na zahodni strani parka. Če bi se še poskrbelo za red okrog murskosoboškega ribnika, predvsem pa travnate površine, bi bil park mogoče tisto, kar si vsi želimo. Pohvalila je tudi ureditev okolice in prostorov nekdanjega študentskega servisa na Ulici Štefana Kovača. Nekatere stvari še niso urejene, se bodo pa uredile morda zdaj, ko bo začel z delom informativni servis, ki bo po-skrbel, da se zbrane pripombe rešijo v 48 urah oz. posredujejo v reševanje, tako ne bo treba čakati mesec dni na sejo mestnega sveta. dr. Andrej HORVAT: Povedal je, da lahko za svetnike, ki ne hodijo na seje, konkretno predlaga sankcije: sramotilni steber, kot so jih imeli nekoč. V stranki Socialni demokrati so obravnavali problem udeležbe na sejah; dogovorje-no je bilo, da kot svetnik ne bo odstopil. Službo v tujini je dobil po volitvah, pred volitvami tega ni vedel. Zaradi tega se ni mogel udeleževati sej, kot bi se sicer. Ne ve, če bi pri Socialnih demokratih podprli sankcioniranje, bi pa mogoče podprli kakšen drug način. Sankcije smo imeli v drugem režimu, tudi v drug sistem spadajo take zadeve. Tudi sam je prejel pisma občanov. Mestna občina je zelo dobro uredila Slovensko ulico, za ureditev je bilo v proračunu namenjenih 300.000 €. Ulica je zelo sončna, lepo zgleda, ogromno prostora je za parkirišča, avtomobilov ni. Občani, ki imajo tam podjetja, želijo, da bi se tam kaj dogajalo. Kakšni so načrti mestne uprave s to ulico? Konkretno, ali bo Mercator na lokaciji Potrošnika kaj gradil? Je res, da bi se naj zahtevala obnova dveh krožišč in zaradi tega pogajanja še zmeraj tečejo? Se bo Miiller do konca leta preselil v BTC ? DM se seli z ene lokacije na drugo; kar nekaj lokalov na Slovenski ulici je praznih. Imeli bomo zelo lepo Slovensko ulico, ampak ne bo živela. Dal je pobudo, da se napravi izbor lastnikov teh lokalov, da bi skušali priti do nekakšnega sodelovanja z mestno upravo, nekakšno javno-zasebno partnerstvo, kjer bi bili lastniki lokalov pripravljeni investirati v to, kar bi se potem tam dogajalo, npr. Dedek Mraz, Miklavž, najrazličnejše stvari, ki bi se tam dogajale. Odgovor Antona Štihca Mercator je lastnik prostorov v spodnjem delu Šopinga in bo te prostor na trgu prodajal oz. iskal novega lastnika. Mercator je že tudi dal po budo za ureditev, rekonstrukcijo celotnega Potrošnikovega kompleksa oz sprejemanje prostorskega akta za to območje. Zupan jim je povedal, da to območje ni samo znotraj njihove parcelne meje, saj se na to območje navezuje tudi promet vseh ulic, ki mejijo na to območje, Ulica arhitekta Novaka pa se zaenkrat ni uredila, ker bo tam veliko gradbišče naslednje leto ali pa že letos jeseni, če bo sprejet prostorski akt. Župan jim je povedal, da morajo sofinancirati obe krožišči, predpolicijsko postajo in pred Diano, kajti ti dve krožišči bosta ustrezno generirali promet za ves kompleks. To je predpogoj, da župan podpiše akt o sprejemanju prostorskih aktov. O tem se je župan pogovoril tudi s predstavniki političnih strank na politični koordinaciji, ki podpirajo to zadevo. Zupana veseli pripravljenost lastnikov lokalov na Slovenski ulici za investiranje. Projekt OKO je resolucijski projekt še iz časa, ko je bil državni sekretar. Služba vlade za razvoj je v decembru pripravila poročilo o izvajanju resolucije, v januarju pa je vlada sprejela to poročilo. V poročilu piše, da je stanje projekta OKO - gospodarsko središče Pomurja ocenjeno kot nezadovoljivo, saj ne poteka skladno s terminskim planom, projekt sesta-vljajo nestrukturirani projekti, podprojekti. Navedeno je, da je za projekt OKO kot celoto treba izdelati študijo izvedljivosti. Zelo pomembna je navedba, da je v načrtu razvojnih programov, ki je bil skupaj s proračun-skimi dokumenti sprejet v vladi in posredovan v državni zbor, za projekte iz resolucije namenjenih 610 milijonov € za leto 2008, za leto 2009 pa 727 milijonov €. Več kot polovica od obeh vrednosti prihaja iz državnega proračuna. V tej zvezi je postavil vprašanja, kdo vodi projekte gospo-darskega središča OKO Pomurje, kako je organiziran ta projekt, kdo so predstavniki Mestne občine Murska Sobota pri vodenju in usklajevanju tega projekta, kakšna je vloga posameznih razvojnih inštitucij v projektu OKO, ki v celoti kot recimo Razvojni center, ali deloma kot RRA Mura, prejemajo finančna sredstva iz proračuna Mestne občine Murska Sobota. Kakšen delež sredstev načrtuje Mestna občina Murska Sobota, da jih bo s pomočjo razvojnih inštitucij uspela pridobiti v letu 2008? V letu 2008 je predvidenih 100.000 € evropskih sredstev iz naslova kulturne prestolnice, kaj drugega ni. Kaj je zdaj sploh v projektih gospodarskega središča OKO, se te stvari spreminjajo, kaj se tu dogaja? Odgovor Antona Štihca Koje bil dr. Horvat še državni sekretar, je koordiniral, kateri projekti bodo v resolucijo prišli. Projekt OKO je pripravila mestna občina s štirimi ra- 6 MESTNI SVET zvojnimi stebri, v resolucijo pa je projekt prišel le z dvema in pol stebroma, razvojnima področjema. Predvideno je bilo visokošolsko izobraževalno središče, v resolucijo je prišlo višješolsko izobraževalno središče; v projektu je transportno-logistični distribucijski center ob avtocesti, ta je v resoluciji. Eden podprojektov Severne obrtno-industrijske cone je tehnološki center, v resolucijo je prišel samo tehnološki center. Četrti steber, POTKA - razvoj projektov za razvoj podeželja, okolja, turizma, kulture, kulturne dedi-ščine, sploh ni prišel v resolucijo. Poročilo o napredovanju resolucijskih projektov je verjetno pripravila dr. Goriškova, ki dela na Ministrstvu za gospodarstvo in je tudi članica projektne skupine, ki vodi OKO, predsednik te skupine je župan. Projektna skupina je imela že kar nekaj sestankov, dr. Gorišek še ni prišla na noben sestanek projektne skupine. Zupan je bil pri njej enkrat ali dvakrat. Ko je bil projekt OKO predstavljen na seji sveta regije, so tam vsi drugi župani videli priložnost in začeli zahtevati, da so v projektu OKO tudi njihovi projekti. Pred kakšnim tednom dni je bil zadnji sestanek projektne skupine OKO z namenom potrditve razpisne dokumentacije. Išče se izdelovalec preliminarne študije z vidika izvedlji-vosti za celoten projekt OKO. Zupan Občine Gornja Radgona g. Kampuš je zadevo začasno zaustavil, ker vztraja, da se v projekt OKO vključijo nekateri projekti, ki jih sploh še ni predložil. Država, vladna Služba za regionalno politiko in lokalno samoupravo, je namenila 150.000 € za predhodne preliminarne študije, 50.000 € lansko leto, 100.000 € v leto-šnjem letu, ki bodo pokazale upravičenost in možnost realizacije projekta OKO. Ministrstvo za gospodarstvo ne bo potrdilo določenih projektov, ki naj bi se vključili v projekt OKO, če ne bodo to projekti nacionalnega pomena in za razvoj regijskih središč. Nadzorni odbor mestne občine je v decembru 2007 sprejel poročilo o nadzoru in pregledu dokumentacije sofinanciranje delovanja kulturnih društev v letu 2006. Zanima ga, kaj se zgodi s temi poročili, ko mestna uprava na ugotovitve da odgovor. Ali obstaja kakšen protokol, da bi ta poročila prišla tudi v mestni svet, ali mora mestni svet to zahtevati ? Odgovor Antona Štihca Nadzorni odbor mestne občine kontrolira delovanje, poslovanje s sredstvi občinskega proračuna po predpisih, zakonodaji. V skladu s programom dela si izberejo določene projekte, ki jih pregledajo. Predlog poročila z ugotovitvami dobi občinska uprava (ali drug koristnik sredstev proračuna mestne občine), ki lahko poda ugovor, na kar nadzorni odbor sprejme sklepe. Ti sklepi so javni, lahko jih dobite vsi svetniki. Nadzornega odbora ne bi rabili, če bi svetniki na vsaki seji o tem razpravljali. Nadzorni odbor lahko predloži poročilo o delu. Darko RUDAŠ Na prejšnji seji je bil podan predlog, da bi se spre-menila proga avtobusa, ki vozi v šolo šoloobvezne otroke na relaciji od Murske Sobote po Gajevi ulici, mimo Kranjčeve v Černelavcih do romskega naselja Pušča. Podpira predlog, ki ga je pripravila občinska uprava, da se ta proga ohrani še naprej; če bi prišlo do spremembe proge, bi se avtobus moral obračati na nepreglednem križišču, kar bi dodatno sprožalo nevarnost. Ker se ta avtobus samo trikrat pojavi na tem delu cestišča, ocenjuje, da ni tako moteč element v tem prometu, tako da je rešitve treba iskati drugje. Skrbi ga, da celoten promet poteka tudi mimo otroškega vrtca na Pušči. Postavljeni prometni znaki so samo okras, nihče jih ne upošteva. Po prednostni cesti se promet odvija z visoko hitrostjo vozil, tako da so otroci in starši izpostavljeni nevarnosti. Predlagal je, da se v bližini vrtca omeji hitrost z ležečimi ovirami, tako kot je to v skladu z zakonom. Oddelek za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe je pripravil naslednji odgovor: V križišču lokalne ceste Gaj-Pušča-Černelavci in javne poti (Kranjčeva ulica) bodo v bližini vrtca v letošnjem letu izvedene hitrostne ovire in osvetlitev prehoda za pešce v skladu s sprejetimi sklepi Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MO Murska Sobota. Za izvedbo hitrostnih ovir kot ukrepa za umirjanje prometa so predvidena sredstva v proračunu mestne občine v letošnjem letu, zato bodo dela izvedena predvidoma konec maja, po izvedenem razpisu in izbiri najugodnejšega izvajalca. Podal je pripombo, zakaj na spletni strani Mestne občine Murska Sobota pri splošnih podatkih ni omenjeno naselje Pušča. Odgovor Antona Štihca Zupan je razložil, da so s spletno stranjo občine problemi, zato bo v krat-kem, v roku meseca oz. meseca in pol, pripravljena prenovljena spletna stran mestne občine. Med naselji mestne občine bo tudi Pušča. S sedanjim upravljavcem spletne strani so težave, saj je za vsako sistemsko spremem-bo na spletni strani treba plačati, kar za mestno občino ni sprejemljivo. Mestna občina želi takšno aplikacijo, kjer bo občinska uprava sama lahko spreminjala podatke, če in ko bo to potrebno. Mestna občina Murska Sobota je bila uspešna na razpisu Ministrstva za šport s programom ureditve nogometnega igrišča na Pušči. Ob tej priložnosti se je zahvalil vsem, ki so uspešno delali na tem projektu, tudi v imenu Športnega društva Pušča, ki letos praznuje 50. obletnico delovanja. Zanima ga, kdaj se bo pristopilo k izvajanju del. Začetek del bi lahko simbolično zaokrožili s praznovanjem 50. obletnice društva. Predlagal je, da se ustanovi delovna skupina, ki bo zadolžena za izvedbo proslave ob 50. obletnici delovanja Športnega društva Pušča in ureditev nogometnega igrišča. Odgovor Antona Štihca Na Fundaciji za šport je občina bila uspešna z namenom ureditve nogo-metnega igrišča v naselju Pušča. Kdaj se bo pričela ureditev igrišča ? Ko bodo pripravljeni načrti. Smiselno je, kot je g. Rudaš sam predlagal, v sklopu 50. obletnice. Zupan se strinja, da se ustanovi skupno delovno telo, ki ga bodo sestavljali vodstvo krajevne skupnosti in predstavniki občinske uprave in ki bo to zadevo, doreklo. Dezider ŠOOŠ: Generalu Rudolfu Maistru, borcu za Koroško in Maribor, smo se Slovenci oddolžili s spomenikom v Mariboru in Ljubljani. Kaj pa Prekmurje? Matija Slavič, biblicist, narodno obrambni delavec, izve-denec za Prekmurje na mirovni konferenci v Parizu 1919 in 1922 v Londonu, je bil prevajalec, prvi je prevedel skoraj celo Sveto pismo iz hebrejščine, objavil več teoloških in narodno obrambnih del, pisec dela Prekmurje. Ob njem sta sodelovala še g. Jerič in g. Kovačič, tudi oba prekmurska duhovnika. Mar si ti Prekmurci, ki so največ dopri-nesli, da je danes Prekmurje v sklopu Slovenije, ne zaslužijo dostojnega priznanja, po njih imenovanih ulic ali trgov, ali pa postavitve spomenikov oz. doprsnih kipoy ? Stranka Nova Slovenija je že v 2006 in 2007, točneje na tretji seji, ki je bila 23. L 2007, predlagala, da se po Matiji Slaviču imenuje trg. Strinjali so se z odločitvijo Komisije za imenovanje ulic in trgov glede poimenovanja ulic in trga, vendar smatrajo, da se je tem prekmurskim možem zgodila krivica. Da bi to krivico popravili, naj se jim na novem Trgu kulture v Murski Soboti postavijo dostojni kipi ali neko 7 MESTNI SVET obeležje, ali pa vsaj Matiji Slaviču, da bodo naši bodoči rodovi vedeli za njihovo prizadevanje za priključitev Prekmurja k Sloveniji. Odgovor Antona Štihca Zupanje občinski upravi že pred kakšnim mesecem dni naročil, da ugoto-vi, ali je možno, da občina pravno-formalno ustanovi sklad za postavitve raznih obeležij, tudi za ureditve grobov za grofe in podobne zadeve. V skladu bi se namensko zbiral denar samo za te zadeve. Preveriti je treba, če je pravno formalno izvedljivo ali ne, da bi od vsake investicije, ki jo občina izvaja, iz proračuna odvedli npr. odstotek sredstev v ta sklad in nato iz skladafinancirali postavitev raznih obeležij. Predlog je umesten, občinska uprava o tem že razmišlja. O nekvalitetnem izvajanju del na trasah plinovoda je na sejah mestne-ga sveta že bilo govora, in sicer 14. 12. 2006. Obljubljeni popravki na trasah niso bili opravljeni. Ko vozniki ob deževnem vremenu vozijo po udrtinah na cestah, z vodo polivajo fasade hiš, in sicer na celotni trasi od Gederovske ceste proti naselju Veščica in naprej. Zanima ga, kdo je ta odsek prevzel, oziroma kdo bi se moral zavzeti za popravilo, da bi se ceste povrnile v tako stanje, kot so bile pred gradnjo plinovoda. Predlagal je, da občinske službe najdejo pristop za odpravo tega stanja, morda tudi pod sodno izvršbo. Sanacija je bila obljubljena s terminološkim pristopom, ki pa nikjer v občini ni bil izveden. S vprašanji bo vztrajal na vsaki naslednji seji, vse do odprave napak. Oddelek za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe je pripravil naslednji odgovor: Trase položenih plinskih vodov še niso v celoti sanirane tako, da na dolo-čenih trasah še niso bili izvedeni fini asfalti. Takšen primerje tudi trasa, ki poteka po lokalni cesti od Gederovske ulice do vaško-gasilskega doma v Veščici. Ostali plinski prekopi cest v naselju Veščica so bili sanirani v sklopu preplastitev cest v obliki sofinanciranja prevlek s strani Mestnih plinovodov kot koncesionarja izgradnje plinovodnega omrežja. S takšnim pristopom se bo nadaljevalo tudi v letošnjem letu, kar pomeni, da bo koncesionar prispeval ustrezen delež v obliki sofinanciranja (po sofinancerskih pogodbah) za izvedbo prevlek na občinskih cestah, ki so zajete v letošnjem proračunu. Ker pa omenjena cesta v letošnjem letu ni predvidena za preplastitev, bo mestna uprava od koncesionarja zahtevala, da na tej cesti izvede dokončno sanacijo (položitev finega asfalta) v skladu s koncesijsko po-godbo. O tem že tečejo razgovori s koncesionarjem v tej smeri, da bi se v letošnjem letu saniralo vse plinske prekope, ki so posedeni in na katerih zaradi tega zastaja voda. Predvidevamo, da bi s sanacijami pričeli še v prvi polovici tega leta, vsekakor pa bo glede na stanje predmetne ceste sanacija izvedena prioritetno. Na zboru vaščanov Veščice 29. 3. 2008 in že na dosedanjih zborih je bila postavljena zahteva, da se pri pokopališču Veščica s kolesarke steze proti pokopališču označi prehod za pešce, da bodo imeli obiskovalci do pokopališča varen dostop. Ustrezno temu naj se uredi hitrostni režim prometa z znakom omejitve hitrosti na 50 km/h z dosedanjih 70 km/h. Brez razloga je prehod za pešce pri križišču v Veščico, na drugi strani cestišča, če tam ni steze za pešce oz. pločnika. Sprašuje se, ali Komisija za varnost v cestnem prometu sploh opravlja svoje poslanstvo opozarjanja na nevarnost v cestnem prometu. Oddelek za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe je pripravil naslednji odgovor: Za ureditev prehoda za pešce je treba pridobiti najmanj soglasje Direkcije za ceste (v nadaljevanju DRSC), ki je upravljavka državne ceste Murska Sobota-Gederovci (R2 441). Zato bo mestna uprava pripravila uteme-ljen predlog za ureditev prehoda in ga posredovala DRSC s prošnjo, da prehod uredi. Glede na razmejitve, ki izhajajo iz zakona o javnih cestah, pa se lahko upravičeno pričakuje, da bo financiranje izvedbe prehoda (le-ta mora biti med drugim tudi predpisano osvetljen) morala zagotoviti Mestna občina Murska Sobota, saj se navedeni odsek državne ceste nahaja znotraj naselja. V kolikor bo DRSC predlagani prehod akceptiral, ga bo Mestna občina Murska Sobota tudi izvedla, in sicer v okviru proračunske postavke za osvetlitev prehodov na državnih cestah v območju naselij, sicer pa bo skupaj z DRSC iskala drugo ustreznejšo rešitev, kot je npr. ureditev pločnika na južni strani Gederovske ceste, na odseku od križišča z lokalno cesto za naselje Veščica do priključka za pokopališče. Priključek za poko-pališče se namreč nahaja med dvema križiščema, v območju katerih so že izvedeni in tudi predpisano osvetljeni (v letu 2007je to financirala MO Murska Sobota) prehodi za pešce, zato je možno, da DRSC dodatnega prehoda ne bi dovolila. Vsekakor pa vas bo mestna uprava z odgovorom DRSC, ko ga bo prejela, tudi seznanila. Lastnik murskosoboškega gradu je Mestna občina Murska Sobota, ki je grad podedovala po grofih. Po navadi je tako, da prevzamejo dediči tudi določene obveznosti, predvsem tudi za ureditev grobov. V Murski Soboti so grofovski grobovi skoraj zapuščeni. Po odstranitvi stare mrliške vežice bi bilo lepo, če bi spoštljivo uredili grofovske grobove. O tem je govoril že 23. 1.2007; to je tudi obveza bivšega župana g. Slavica. Seznanjen je, da obstaja ureditveni načrt za ureditev grobišča, ki je bil posredovan tudi mestni upravi. Predlagal je, da se čim prej pristopi k ureditvi grobov; če ni sredstev v proračunu, naj se na teh postavkah napravi rebalans. Odgovor Antona Štihca Predlog ureditve sanacije grobov grofovje narejen, g. Soošpa ni povedal, kakšnaje cena tega predloga. Ko je bilpredlogposredovan občinski upravi, so bili zneski visoki, in v tistem času predloga ni bilo možno izvesti. Možno je, da se lastnik oz. upravljavec teh grobov, kolikor je županu znano, je to neka inštitucija, prijavi na razpis za sredstva, ki jih občina vsako leto podeli na področju kulture, tudi za sakralne objekte. Za ureditev dela Ledave oziroma zalednih voda so pripravljeni programi, za katere je pridobljeno tudi soglasje Ministrstva za okolje, ki termi-nološko spreminja, kje naj bi se ta program začel izvajati. Predvideno je bilo, da bi se zaradi manjših vlaganj najprej uredil del od Borejcev do Kupšincev in šele na to spodnji del, ki je dolg skoraj 3 km in precej drag. Ministrstvo je predlagalo, da se murskosoboška in tišinska občina povežeta, saj se vsa stvar dogaja za vasjo Rankovci. V Rankovcih so ob Malem doblu uredili igrišče, ki so ga dvignili, zaradi česar voda ne more teči mimo. Predlog je, da naj bi se tam cesta povišala za ca. 1 m, da bi tam zadržala vodo, ki bi odtekala v Dobel, mimo Rankovcev. Na včerajšnjem sestanku so predsedniki svetov krajevnih skupnosti Kupšinci, Veščica in Cernelavci podsekretarki z ministrstva predlagali, da se naj ta program vključi v proračun države oz. da naj to financira Ministrstvo za okolje, na kar je odgovorila, da ministrstvo nima sredstev. Predsedniki svetov navedenih krajevnih skupnosti predlagajo, da se izvede razpis in uredi prva faza, od Borejcev do Kupšincev, saj se zadnja faza ne more izvajati, ker je od meseca maja do novembra prepovedana sečnja lesa (ob Malem doblu bi morali posekati ves les), novembra pa je že skoraj konec prora-čunskega leta in teh sredstev ne bi porabili. Občina naj zahteva odgovor ministrstva. Zakaj je bila v Rankovcih dovoljena gradnja igrišča, ki zdaj zadržuje vodo, da ta ne odteka v Dobel? O zadevah naj se dogovorita tudi župana Murske Sobote in Tišine in dosežeta kompromis. Na sestanek naj povabijo tudi predsednike svetov teh krajevnih skupnosti. 8 MESTNI SVET Odgovor Antona Štihca Zupan ni prisostvoval sestanku o ureditvah zalednih voda. Sestanek z žu-panom Občine Tišina ni problem; mestna občina ne more rešiti problema samo v svoji občini, saj je izvor težav v tišinski občini. Zupan se strinja, da se te zadeve zahtevajo tudi od ministrstva. V proračunu mestne občine je bilo nekaj sredstev predvidenih že v letu 2007 (za projekte), letos pa za izvedbo. Torej, zadeve se bodo poskušale doreči z Občino Tišina. Odgovor Oddelka za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe: Za urejanje zalednih voda naselij Kupšinci, Veščica in Černelavci je izdelana projektna dokumentacija, za izvedbo pa je v pripravi postopek zbiranja ponudb, na podlagi katerega bo izbran najugodnejši izvajalec. Z deli naj bi se predvidoma pričelo konec maja letošnjega leta. Glede na dodatne zahteve Agencije za varstvo okolja, ki posegajo na območje sosednje občine, je z le-to sklican sestanek, na katerem se bosta občini dogovorili o medsebojnih aktivnostih glede ureditve potoka Mali do bel v gornjem toku, tj. v območju meje med občinama in delu potoka, ko poteka po sosednji občini. Andrej GERENČER: Kaj je s t. i. varovanimi stanovanji v Murski Soboti, kdaj se bo k temu pristopilo? Interes je velik. Domovi so urejeni v Beltincih, v Rogašovcih, dom se pripravlja v Kuzmi, tudi v Radencih. O tem se kaže pogovoriti, in tudi v Murski Soboti bi lahko pristopili h gradnji takega doma, ki bo imel prav gotovo veliko interesen-tov. Ljudje so starejši in hočejo varstvo, zakaj jim tega v Murski Soboti ne bi omogočili. Odgovor Antona Štihca 0 varovanih stanovanjih je govora že nekaj časa. Izdelani so že projekti za gradnjo varovanih stanovanj (40postelj) in dislocirano enoto doma starejših (60 postelj). Za oskrbovana stanovanja je investitorju Javni stanovanjski sklad Mestne občine Murska Sobota že dal tudi stavbno pravico za gradnjo. Občina je želela, da isti investitor, ki je neprofitna organizacija, gradi tudi dislocirano enoto doma starejših. Investitor, Nepremičninski sklad RS, ima izdelane projekte in gradbeno dovoljenje za gradnjo oskrbovanih stanovanj, to pa ima predvideno za izvedbo tudi v svojem načrtu dela za leto 2008. Glede gradnje dislocirane enote doma starejših je do sedaj bil problem, ker ta investitor po svojih aktih ni imel možnosti graditi doma starejših. Soglasje jim mora dati Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve oz. vlada, ki je njihov ustanovitelj. Te zadeve se sedaj urejajo, projekti so narejeni, pridobljenoje tudi gradbeno dovoljenje, zemljišča so na voljo, pripravlja se investicijska dokumentacija, da bo nepremičninski sklad tudi investitor dislocirane enote doma starej-ših. Razlika med to enoto doma starejših in drugimi domovi bo v ceni, saj druge domove gradijo profitne organizacije. Neprofitna organizacija pa ne sme ustvarjati formalnih dobičkov. Računajo, da se bo v mesecu septembru zadeva začela fizično izvajati. Ta projekt Nepremičninskega sklada v mestni občini, gradnja oskrbovanih stanovanj in dislocirane enote doma starejših, je eden treh pilotnih projektov v Sloveniji. Svetnikom je predlagal, da spoštujejo poslovnik in vprašanja skrajšajo na minimum, brez komentarjev, tako da lahko vsak pride na vrsto. Anton KOS: Redarji so dobili posebna, večja pooblastila. To po-meni, da bodo z večjimi pooblastili lahko zmanjšali vse negativne pojave v parku, posebno pa ob pet-kih, ko se konča pouk in se v parku zbere ogromno mladine. Odgovor Oddelka za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe: Pooblastila redarske službe glede nadzora varstva javnega reda in miru v Mestnem parku ob vikendih se bodo v skladu z Zakonom o občinskem redarstvu (Uradni list RS, št. 139/06) lahko pričela izvajati po 1. 1. 2009. Predhodno je treba v mestnem svetu sprejeti občinski program varnosti. Na sejah je podal že vrsto pobud, župana je zaprosil, da se te zadeve rešijo. Se danes na železniški postaji zadeva ni urejena tako, da bi ljudje ob nakupu vozovnice lahko kupili žeton za varno parkiranje avtomobi-la. Domačini tega ne rabijo, to rabijo ljudje, ki prihajajo izven Murske Sobote. Odgovor Antona Štihca G. Kos bo dobil pisne odgovore. Osnovna želja mestne občine je, da bi čim prej prišlo do dogovora, da se avtobusna postaja preseli bližje železniški postaji. Parkirišča naj bi se v prihodnje uredila pod zemljo. Hitrejši bi bil dogovor z železniško postajo, da bi ob nakupu vozovnice bilo možno kupiti tudi karto za celodnevno parkiranje pod ugodnimi pogoji. Oddelek za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe je pripravil naslednji odgovor: Ureditev parkiranja ob železniški postaji, s katerim bi rešili celodnevno parkiranje za tiste, ki se pripeljejo do železniške postaje in nato nadalju-jejo pot z vlakom, mestna uprava posebej proučuje v sklopu sprememb in dopolnitev odloka o ureditvi cestnega prometa, ki ga pripravlja in ki bo pripravljen za prvo obravnavo predvidoma na majski seji mestnega sveta. S spremembo odloka se želi postopoma odpraviti brezplačno parkiranje v modrih conah (iz centra navzven), za kar se predvideva postavitev parkirnih avtomatov, med drugim tudi ob železniški postaji, kjer pa želi mestna uprava najti takšno rešitev, da bi bilo parkiranje za tiste, ki kupijo železniško vozovnico, brezplačno. Ali bo takšna rešitev možna, bo znano po razgovoru s Slovenskimi železnicami in odvisno od tehničnih možnosti parkomata. Brigita PERHAVEC Mestna občina Murska Sobota je soustanovite-ljica Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija, 1996. leta. Nekdanja Občina Murska Sobota je že leta 1968 s posebnim odlokom razglasila takrat nastajajoči Vrt spominov in tovarištva na Petanjcih za »zavarovano zemljišče«. Njegovo ohranjanje in razvoj sicer predstavljata temeljno nalogo te ustanove. V mi-nulih desetih letih je ob tem Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija organizirala vrsto v lokalnem in regijskem okviru in tudi širše odmevnih in nacionalno in mednarodno pomembnih simpozijev, okroglih miz in različnih javnih prireditev. Med drugim je sama, ali skupaj z drugimi partnerji, izdala de-vet knjig, dve pa sta tik pred izidom. V začetku maja bo že tradicionalna 9 MESTNI SVET majska prireditev mladih, ki jo ustanova organizira skupaj s Slovenskim društvom Primoža Trubarja, posvečena »Trubarjevi besedi«. Se letos pa bo, tudi ob aktivni pomoči ustanove, v Vrtu spominov in tovarištva, začela delovati Raziskovalna postaja Znanstveno-raziskovalnega centra SAZU. Mestna občina Murska Sobota je, kot soustanoviteljica, aktivno prispevala svoj delež k dejavnosti te ustanove v minulih letih. Na podlagi dosedanje uspešne dejavnosti Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija možnosti, ki jih ta omogoča ustanoviteljem in vsem drugim, in dejstva, da je Mestna občina M. Sobota soustanoviteljica ustanove in z Vrtom spominov in tovarištva povezana že več kot 40 let, je predlagala, da mestni svet oz. župan določi predstavnika mestne občine v zboru ustanoviteljev, ki ga sedaj nima, in da občina izpolni svoje, s podpisom soustanoviteljstva prevzete obveznosti - ob dejstvu, da soustanovitelji s svojimi rednimi letnimi prispevki zagotavljajo minimalne materialne pogoje delovanja za širšo skupnost te pomembne in specifične kulturno-raziskovalne civilno-družbene ustanove, ker jih že nekaj zadnjih let ne izpolnjuje. Drugo vprašanje oz. pobuda se nanaša na nekatere zelo zanemarjene objekte na Slovenski ulici. Prav nič nam ne pomaga lepo tlakovana pot mimo teh zgradb, če nam v vsakem trenutku lahko pade na glavo kakšen strešnik, ali v enem primeru pol strehe oz. kar celotna antena z iste strehe. Govorila je o zgradbi, kjer je galanterija, in naprej do lepo obnovljene strehe nad mestnim urarstvom. Že lani aprila je bil sprejet nov zakon o prostorskem načrtovanju, ki vsebuje določbe, ki omogočajo občinam vzdrževanje nevzdrževanih objektov. Določbe pravijo, da »če so na objektu takšne pomanjkljivosti, ki zaradi izrabljenosti, zastarelosti, vre-menskih vplivov ali učinkovanja tretjih zelo slabo vplivajo na zunanjo podobo naselja in krajine in so posledica opustitve redne in pravilne uporabe ter vzdrževanja nepremičnine, občina zaradi zavarovanja jav-ne koristi lahko zaveže lastnika, da izvede nujno potrebna vzdrževalna dela«. Torej občina sprejme odlok, v katerem določi območja oziroma objekte, na katerih je treba izvesti vzdrževalna dela, katera vzdrževalna dela je treba izvesti oziroma merila za njihovo določitev, ter predvidi oceno njihovih stroškov. V odloku lahko občina predvidi tudi višino sred-stev, ki jih bo prispevala za pokritje dela stroškov v zvezi s predvidenimi vzdrževalnimi deli (to je predlagala že na eni prvih sej mestnega sveta v tej sestavi, da bi za vzdrževanje spomeniško zaščitenih še nekaj ohranjenih zgradb nekaj prispevali iz občinskega proračuna). Na podlagi občinskega odloka pristojni občinski organ izda odločbo, s katero lastnika objekta zaveže, da v določenem roku izvede vzdrževalna dela, opredeljena v odloku občine. Ce zavezanec v roku, določenem z odločbo, ne izvede predpisanih vzdrževalnih del, se opravi izvršba. Če občina zaradi izvršbe odločbe sama založi sredstva za izvedbo vzdrževalnih del, ima na objektu, na katerem so se izvedla vzdrževalna dela, zakonito hipoteko v višini stroškov izvedbe vzdrževalnih del. Mestni upravi je predlagala, da v tem smislu pripravi rešitve v zvezi s tema dvema objektoma. Odgovor Antona Štihca Mestna občina je že obvestila lastnike, ki imajo neurejeno bodisi streho ali antene in kjer strešniki padajo na Slovensko ulico. En tak objekt je še neurejen, predstavniki mestne uprave se bodo sestali z lastniki. Sestanki z lastniki so bili opravljeni še pred ureditvijo pločnika, občina je želela, da sofinancirajo obnovo, odziv je bil majhen, nekateri pa za te zadeve niso želeli niti slišati. Res je bil lani sprejet zakon o spremembi in dopolnitvi zakona o urejanju prostora oz. graditvi objektov, ki omogoča, da občina sankcionira tiste, ki ne urejajo fasade, objekta ipd. Zakon bo začel veljati s 15. aprilom, mestna občina pa že pripravlja odlok, da bo lahko pozvala lastnike ne- vralgičnih točk v mestu, da objekte sanirajo. V kolikor jih ne bodo, bo to storila občina in nastale stroške uveljavljala na nepremičnini lastnika, v skrajnem primeru jih bo tudi porušila. Odgovor Oddelka za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe: Nekatere lastnike zanemarjenih objektov na Slovenski ulici smo že v letu 2007 pozvali, da pristopijo k sanaciji objektov. Po zadnjih informacijah se bo objekt na Slovenski ulici 45 v kratkem pričel sanirati. Lastnike drugega objekta zaradi postopka denacionalizacije doslej še nismo pozvali k sanaciji in smo jih k temu pozvali sedaj. Občinska uprava bo pripravila odlok v skladu s spremembo 6. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 126/07), ki pod določe-nimi pogoji omogoča lokalni skupnosti, da izvede vzdrževalna dela na dotrajanih objektih. Zakaj občinska uprava ne ukrepa v zvezi s plakatiranjem na nedovoljenih mestih: npr. na elektro omarici pri semaforju pred Zvezdo in Ljubljansko banko ali na mnogih drugih mestih. Na vsakem plakatu je namreč na-veden organizator in se proti njemu za takšno dejanje mora ukrepati. Pred kratkim je ob polnoči videla, kako so se mladeniči z avtomobilom mariborske registracije (registrsko številko ima) vozili po mestu in na takšna mesta lepili plakate. Prosila je, da se začne ukrepati proti takim organizatorjem prireditev, saj Zveza kulturnih društev kot organizator prireditev vsako plakatno mesto plača. Torej naj tudi zunanji organiza-torji plakatiranje v mestu plačujejo. Odgovor Antona Štihca Glede plakatiranja se župan strinja, treba ga bo urediti, težko pa je ponoči ugotoviti, kdo lepi plakate. Če je tiste, ki ponoči lepijo plakate, možno identificirati, bo občina ukrepala. Pogoji za vse, ki se ukvarjajo s prire-ditvami in to oglašujejo, morajo biti enaki. Odgovor Oddelka za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe: Redarska služba Mestne občine Murska Sobota bo do 30. 4.2008 eviden-tirala vsa plakatiranja izven lokacij, ki so določene v odloku o oglaševanju v Mestni občini Murska Sobota, in zoper oglaševalce ukrepala v skladu z odlokom. Pripravila: Ivanka Cifer 10 AKTUALNO Kmalu nov razpis za kompleks Fazanerija Karlo Vrataric Če ne bo nepričakovanih zapletov, bi konec leta 2010 Murska Sobota lahko dobila moderen turistični in rekreacij-sko-športni kompleks Fazanerija. Za izvedbo projekta bo znova kandidiral tudi Intering Holding. Mestna občina Murska Sobota se je za obnovo kompleksa Fazanerija odločila v letu 2006, predvsem zaradi zastarelega kopališča, ki že dolga leta prinaša izgubo. Junija tega leta je bil v Uradnem listu RS objavljen javni razpis za izbi-ro strateškega partnerja, posebna komisija je pregledala prispelo ponudbo in županu podala po-ročilo s svojimi stališči. Edini ponudnik je bila družba Intering Holding, po pogovorih je bila ponudba še dopolnjena. Tako se je aprila 2007 sklenila pogodba o poslovnem sodelovanju, izdelana urbanistično-arhitekturna idejna zasnova projekta je bila predsta-vljena javnosti. Na osnovi izdelane predinvesticijske študije in analize stanja predmetnega območja ter samega projekta je bilo ugotovlje-no, da bi zaradi ekonomskega in strokovno-tehničnega vidika bilo smiselneje vključiti širše območje Fazanerije, kar je bilo v mestnem svetu tudi soglasno sprejeto. Ker so se stvari zaradi večjega območja projekta zavlekle in je v tem času začel veljati novi Zakon o javno-zasebnem partnerstvu, bo potrebno razpis ponoviti. Murskosoboška mestna občina ima za svetovanje in pripravo do-kumentacije za javni razpis, izbiro in sklenitev pogodbe z izbranim zasebnim partnerjem v letošnjem proračunu predvidena tudi doda-tna sredstva. »Računamo, da bo nov javni razpis objavljen v roku dveh mesecev. Termin novega jav-nega razpisa je odvisen od zainte-resiranosti tako imenovanih pro-motorjev,« pravi župan Anton Štihec. Tako kot na prvotnem razpisu se tudi tokrat pričakuje kandidatura Intering Holdinga, kar je lastnik in direktor te družbe Stanko Polanič že potrdil. Po nje-govem mnenju je lahko Turistični in rekreacijsko-športni center Fazanerija, kot se projekt uradno imenuje, v najboljšem primeru končan čez 30 mesecev oz. čez dve leti in pol. 11 AKTUALNO Murskosoboška Komunala pri spomladanskem urejanju mesta Melita Varga Lemut Spomladanska vzdrže-valna dela na prometnih in zelenih javnih povr-šinah v Mestni občini Murska Sobota Ko je zima mimo in s tem tudi delovanje zimske službe, se s prebujanjem narave začnejo tudi intenzivna vzdrževalna dela na javnih površinah - od čiščenja mestnih ulic, cest, pločnikov, vzdrževanja in obnavljanja par-kovne opreme do vzdrževanja in obnavljanja pešpoti in drugih utrjenih poti na območju zelenih površin, urejanja drevoredov, ob-rezovanja dreves, dosajevanja po-škodovanih in nevitalnih dreves, grabljanja in pospravljanja listja, urejanja cvetličnih gredic in korit ter dognojevanja. Grabljanje listja Od vseh del je najtežje planirati odstranjevanje listja, ker je od-padanje listja nepredvidljivo. Na stranskih poteh listje lahko pusti-jo dlje časa, ker se nekateri obisko-valci parka, ki živijo v mestih, po odpadlem listju radi sprehajajo in tak način doživijo enega številnih čarov jeseni. Odstranjevanje listja z travnih po-vršin in površin izpod dreves po-meni odnašanje hranilnih snovi iz parka. Naraven krogotok hranil se lahko sklene tudi tako, da se na mestih, kjer se listje mora od-straniti, ta hranila nadomestijo z gnojenjem. Kjer odstranjevanje ni nujno, je najbolje listje pustiti in tako pospešiti rast rastlinja, ki za svoj obstoj nujno potrebuje pre-kritje z listjem. S takim načinom vzdrževanja v zadnjih letih nam je že uspelo ohraniti in še pospešiti razširitev določenih zanimivih ra-stlinskih vrst, kot so Tomazinov žafran, hostni teloh, petelinčki... S trate, ki je namenjena igri, je treba listje občasno odstranjeva-ti, ker bi v nasprotnem primeru trata propadla, naravno funkcijo listja pa nadomestiti s primernim gnojenjem. Enako postopamo pri drevoredih, odstranjevati pa je treba tudi zamete iz listja, ki jih naredi veter. Vzdrževalna dela pri drevoredih Drevesa, ki rasejo v mestnih dre-voredih, imajo slabše pogoje za rast in razvoj kot drevesa v na-ravnem okolju. Onesnažen zrak, tlačenje tal, manjša zračna vlaga, mehanske poškodbe, manj sonč-ne svetlobe in omejen prostor so dejavniki, zaradi katerih je treba na drevesih izvajati gojitveno in vzdrževalno rez. Gojitvena rez se opravlja v smislu, da opravljamo rez za oblikovanje krošnje, ki je usklajena z rastjo, ki je značilna za določeno vrsto, sorto; tako obli-kujemo primerne ogrodne veje in skozi deblo drevesa potegnjen vrh. Na drevesih se še opravlja pomladitvena rez, ko določeno krošnjo obnovimo, pomladimo, in rez v smislu presvetlitve kro-šnje, drevnine. Ureditev korit V jesenskem času smo korita ure-dili in jih zasadili z mačehami, da bi spomladi imeli lepa cvetoča ko-rita. Vendar smo se kot že toliko-krat tudi pri tej zasaditvi soočili z vandalizmom. Tako so v štirih te-dnih ostala skoraj prazna korita. V spomladanskem času smo se zato odločili, da jih zasadimo s trajnim grmičevjem, in sicer s pokrovno vrtnico in zimzelenim češminom, ter jih dopolnimo z preostalimi mačehami. Te grmovnice smo iz-brali zato, ker so trnate in bodeče, hočemo preprečiti vandalizem. Pokrovna vrtnica nas bo skozi celo leto razveseljevala z enojni-mi rožnatimi cvetovi in v jeseni s drobnimi plodovi rdečimi šipki. Zimzeleni češmin se bo razrasel v majhen grmiček z prevešajočimi se vejami, ki so v poletju temno ze-leni, bleščeči, jeseni pa se obarvajo oranžno rdeče. Čiščenje ribnika Čiščenje odpadkov, predvsem plastenk, steklenic in vrečk, je v ribniku v Mestnem parku dokaj težavno delo, predvsem zaradi dostopa na sredino ribnika, kjer je odpadkov največ. Veliko bese-dila ni potrebnega, ker sama slika pove največ. Ureditev spominskega parka oz. Zidovskega pokopališča Ker je živa meja iz forzicije bila v tem spominskem parku zasajena kot prosto rastoča živa meja, se ni intenzivno obrezovala, ampak le toliko, da se je vzdrževala pre-glednost križišča in prometnih znakov in hkrati ohranjala njena naravna rast. V tem letu je dosegla takšno razvojno fazo, da je bilo že veliko suhih, bolnih vej, s svojo ši-roko razrastjo je že močno ovirala prometno signalizacijo. Zato smo se odločili za temeljito pomladitev z intenzivno rezjo. V nadaljnjem razvoju bomo potem opravljali in-tenzivno rez v smislu ohranjanja prvotne, idejno zasnovane prosto rastoče žive meje. Uredili smo tudi preostali del parka, odstranili smo tri posušena in nevarna drevesa, ostala pa smo obrezali in obliko-vali, medtem ko nas v naslednjih dneh čaka še nadomestna zasadi-tev odstranjenih dreves. 12 AKTUALNO Spomladanske zanimivosti murskosoboškega parka Verjetno nas večina niti ne opazi, da imamo v murskosoboškem par-ku kar nekaj rastlin, ki so tipični predstavniki znanilcev pomladi. In tudi nas je veliko takih, ki se ne zavedamo, da je tudi človek del na-rave in nam Mestni park naravo približa, da nam po zimski sivini prinaša v naše mesto prelepo in dolgo pričakovano pomlad. Le obiskati ga moramo in se naužiti njegovih lepot. Že v mesecu decembru je v prele-pi sončno rumeni barvi zacvetel in odcvetel nepozebnik, ki nas v toplih zimah, kot je bila letošnja, že v tem zgodnjem času preseneti z bogatim cvetenjem, čeprav v obi-čajnih letih zacveti šele januarja. Zato pa v tem času začne cveteti druga sorta nepozebnika, ki pa nas razveseljuje z oranžnordečimi cve-tovi. In tako bo še ves mesec januar in začetek februarja. Za nepozeb-nik so značilni žarkasti cvetovi, ki se ob toplem vremenu zelo hitro razcvetijo. Kasneje nas še razve-seljujejo s prelepimi velikimi ze-lenimi listi, ki se jeseni obarvajo rumeno, in plodovi - čarobnimi oreški. Že konec meseca januarja so letos zacveteli predpomladno cveto-či Tomazinovi žafrani. Zanje so značilni modrovijolični cvetovi z oranžnimi prašniki in tankimi sveže zelenimi listi. Ker se v par-ku pod drevesi listje ni grabljalo, ampak je ostalo na mestu, kjer je padlo z drevesa, in ker se trava na teh mestih pokosi kasneje, ko te rastline dozorijo in osemenijo, je to tudi pripomoglo k ponovni raz-širitvi teh zgodnjespomladanskih rastlin. Čeprav nekateri tak sodo-ben, sonaraven način vzdrževanja razumejo kot slabo delo vzdrže-valcev, temu ni tako in le na tak način in seveda s tem, da ne bomo teh cvetov nabirali in jih odnašali iz parka, ga bomo ohranili lepega, zanimivega, pestrega in raznoli-kega glede zanimivih rastlinskih vrst. Kmalu zatem se ravno tako zara-di strokovnega vzdrževanja parka zopet v velikih skupinah pojavi zeleni ali hostni teloh, ki je prav tako zanimiv znanilec pomladi, še posebej je zanimiv za botanike, ker je tukaj verjetno njegova najbolj vzhodna točka razširjenosti. Za zgodnjimi žafrani in nekako hkrati s telohom nas bodo razve-selili s svojim zgodnjim cvetenjem beli in rožnati petelinčki, ki pre-krijejo vse površine, kjer se listje ne odstrani. Ko se drevesa olistajo, se petelinčki skrijejo v gomoljčke in čakajo na naslednjo pomlad. Tu je še seveda kalužnica, ki nas bo s svojimi zlatorumenimi zvez-dastimi cvetovi razveselila v me-secu marcu aprilu. Opazimo jo v vlažnih predelih parka. Seveda so tu še ostale zgodaj cve-toče grmovnice, znanilke pomladi: tak je prav gotovo dren ali drnulja, ki nas pred olistanjem razveseli s svojimi drobnimi rumenimi v so-cvetja združenimi cvetovi. Zelo zgodaj zacvetijo tudi leska in še zmeraj nepogrešljiva forzicija in prijetno dišeče kosteničevje, ki nas pred olistanjem razveseljuje s prijetnim vonjem in drobnimi belimi kremastimi cvetovi. Vsekakor pa ne spreglejmo lepe sveže zelene barve mladih brstečih listov dreves, grmov, trave in ra-zne podrasti. Sprehod skozi zeleni park nas lahko po napornem dne-vu pomiri, če ga začutimo v vseh njegovih lepotah in občutimo še z drugimi čutili, ga povonjamo, mu prisluhnemo, bomo zagotovo iz njega odšli spočiti, polni energije in pripravljeni na nove delovne izzive. 13 AKTUALNO Iz Ljubljane v Prekmurje Tanja Zrinski V sklopu projekta Spoznaj svojo deželo je ŠOU v Ljubljani letos želela študentom predstaviti obi-čaje in lepote prekmurske ravnice. V ljubljanski Festivali dvorani je najprej potekal Prekmurski ve-čer, ki je nedvomno predstavljal zabavo, na kateri je zadišalo po Prekmurju. Pester kulturni pro-gram je postregel s člani Mlade beltinske bande in Akademsko folklorno skupino France Marolt ŠOU iz Ljubljane, ki je navdušila in študente seznanila s tradici-onalnimi prekmurskimi plesi. Prireditev je bila sicer le uvod v izlet v Prekmurje, kjer so si štu-dentje iz drugih regij ogledali mlin na Muri, se s splavom spu-stili po reki in občudovali njene lepote. Ogledali so si tudi največji grad v Sloveniji, naredili postanek v vasici Bogojina in se v Murski Soboti srečali z murskosoboškim županom Antonom Štihcem. Enodnevni izlet so zaključili s pokušino prekmurskih kulina-ričnih dobrot na kmečkem turiz-mu. »Interes študentov za obisk Prekmurja je bil zelo velik, moram povedati, da celo večji kot za osta-le pokrajine. V imenu Študentske organizacije univerze v Ljubljani sem se potrudil, da so naši štu-dentje imeli zelo pester izlet, na katerem so si lahko ogledali veliko prekmurskih znamenitosti. V spo-min sta se nam vtisnila predvsem spust po reki Muri in prijeten kle-pet z murskosoboškim županom. Zelo zelo pestra in zelo zelo do-bra je bila tudi hrana. Predvsem prekmurska gibanica je res nekaj posebnega,« nam je povedal or-ganizator izleta Aleš Logar. 14 AKTUALNO Na obisku v škofiji pri msgr. dr. Marjanu Turnšku V petek, 4. aprila, je župan Anton Štihec z direktorjem mestne upra-ve Bojanom Petrijanom obiskal škofa dr. Marjana Turnška, ki je župana ob tej priložnosti gosto-ljubno povabil na kosilo. Sprejem, ki so ga pripravili škofovi naj-ožji sodelavci generalni vikar in kancler škofije msgr. Franc Režonja, vodja pastorale dr. Karel Bedernjak, ekonomom škofije go-spod Andrej Zrim in tajnica škofi-je s. Lucija Nastran, je potekal ob sproščenem pogovoru. V zdravici je škof med drugim povedal, da je zelo vesel dobrega sodelovanja z Mestno občino Murska Sobota, saj tako župan kot on delata v “do-bro istega človeka” in opravljata poslanstvo po najboljših močeh. Župan Anton Stihec se je zahva-lil za prisrčen sprejem in škofu ob tej priložnosti izrekel čestitke ob drugi obletnici ustanovitve škofije: “Prav dobro se spomi-njam najinega prvega srečanja in zelo sem vesel, da ste postali prvi murskosoboški škof prav vi, saj vas visoko cenim ter spoštujem vašo preprosto in toplo osebnost.” Škof je županu razkazal še pros-tore nove škofije in predstavil načrte za v prihodnje. V želji po dobrem sodelovanju in prisrčnem vabilu na obisk v županov urad je župan Anton Stihec zaključil obisk in nadvse prijetno druženje s škofom. Prva škofijska revija zborov Aleksandra Grah Škofija Murska Sobota je s po-močjo Odbora za otroško in mladinsko petje pripravila prvo škofijsko revijo otroških in mla-dinskih zborov. Povabilu k sodelovanju na škofij-sko revijo se je odzvalo kar devet-najst zborov iz celotne murskoso-boške škofije. Revija je potekla v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Murski Soboti, kjer je v uvodnem delu spregovoril Tomi Bušinoski, ki sicer že nekaj časa vodi Odbor za mladinsko in otroško petje. Uvodnemu sprejemu se je pri-družil tudi msgr. dr. Marjan Turnšek, ki je mlade pohvalil in spodbudil k nadaljnjemu pesni-škemu izražanju, saj nenazadnje petje predstavlja pomemben del liturgije. Med drugim je povedal, da petje pomeni še nekaj več; in kakor pravi znani rek »Kdor poje, dvakrat moli«. V prvem delu so nastopili zbori iz lendavske žu-pnije, zbor sv. Janeza Krstnika iz Ljutomera, zbor župnije od Male Nedelje, vokalno-instrumentalna skupina Talita Kum od Sv. Jurija ob Ščavnici, mladinski pevski zbor turniške župnije in mladinski zbor župnije v Bakovcih. V drugem delu je nastopilo devet zborov, in sicer otroški pevski zbor župnije v Bakovcih, otroški pevski zbor župnije iz Bogojine, otroški pev-ski zbor sv. Martina iz Martjancev, murskosoboški otroški pevski zbor Vesele strune, otroški pev-ski zbor Žarek iz Veržeja, otro-ški pevski zbor beltinške župni-je, mladinski pevski zbor Nova pot iz Veržeja, mladinski pevski zbor Lux aeterna iz Križevcev pri Ljutomeru, mladinski pevski zbor župnije iz Bogojine ter mla-dinski pevski zbor sv. Ladislava iz Beltincev. Ob koncu so vsi nastopajoči zbori skupaj zape-li skupno pesem pod vodstvom organizatorja prireditve Tomija Bušinoskega; po sklepnem delu sta sledila druženje in pogovor o načrtih za nova srečanja. Splošna bolnišnica Murska Sobota je več kot odlično vpeta v lokalno okolje. To potrjuje tudi niz dona-cij, ki jih je vsako leto deležna s stani pravnih oseb in občanov. Bolnišnica je v minulih petnajstih letih na ta način zbrala zavidlji-vih 1,48 milijona evrov, samo lani so na račun boljše opremljenosti oziroma nakup razne medicinske opreme zbrali rekordnih 334 tisoč evrov, od tega več kot polovico za nakup novega CT-aparata, ostalo pa za opremljanje oddelkov. Da bi se posebej zahvalili tistim donatorjem, ki so lani bolni-šnici podarili pet tisoč evrov in več, je vodstvo bolnišnice pripravilo sprejem za enajst do-natorjev, ki so jim izročili tudi zahvalne listine. Prejeli so jih SGP Pomgrad, Zavarovalnica Triglav, Skupina Panvita, Nafta Petrochem, Tondach, Agroservis, Kemofarmacija, Dars, Telekom, Vzajemna in Dolinka. 15 AKTUALNO Priznanje Kristjanu Borovšaku ob svetovnem dnevu Romov Ob svetovnem dnevu Romov je župan Anton Štihec na sedež mestne občine povabil predstav-nike Sveta Krajevne skupnosti Pušča, predsednik Zveze Romov Jožef Horvat - Muc in predse-dnik romskih svetnikov Darko Rudaš pa sta se zaradi obveznosti opravičila. Župan je prisotnim ob svetovnem dnevu Romov če-stital, posebno priznanje pa je iz rok župana Antona Štihca prejel Kristjan Borovšak. S priznanjem se mu je zahvalil za dosedanje delo, predvsem pa za pomoč pri organizaciji prireditve Soboško poletje, in ga povabil, da tudi le-tos sodeluje pri pripravi in izvedbi programa te prireditve. Kristjan Borovšak se je županu zahvalil in poudaril, da so že njihovi starši in generacije pred njimi trudili za zgledno sodelovanje z Mestno občino Murska Sobota, mladi pa se trudijo te odnose nadgrajeva-ti. Kristjanu so priznanje izrekli tudi predstavniki Romov, ki so nanj zelo ponosni, saj je zgled vsej mladi generaciji. Pogovori med predstavniki Romov in županom so tekli predvsem o medsebojnem sodelovanju, skupnih projektih in aktivnostih tako v letošnjem letu kot v prihodnosti. 16 JAVNE OBJAVE VODOVOD MURSKA SOBOTA javno podjetje d.o.o. Murska Sobota, Kopališka 2 telefon 02 521-37-00 telefax 02 521-37-40 Zap.št.: V05-020/2008-PB Datum : 26.3.2008 POROČILO 0 KVALITETI PITNE VODE V VODOVODU MURSKA SOBOTA ZA LETO 2007 Vodna zajetja so na lokacijah Krog, Fazanerija in Črnske meje. Največja koli-čina vode se načrpa v Krogu, zajetji Črnske meje in Fazanerija se uporabljata v večjih količinah samo v primeru večje porabe v sušnih obdobjih. V letu 2007 je bilo načrpano 2.515.253m3, od tega 76,8% iz Kroga, 17,3% iz Črnskih mej in 5,9% iz Fazanerije. Povprečna dnevna načrpana količina vode je bila 6.891 m3. Priprava vode se ne izvaja. Za dezinfekcijo s plinskim klorom je v črpališčih Krog in Črnske meje postavljena klorirna naprava, ki se z minimalnim dozi-ranjem klora (približno 0,1 mg/l) vzdržuje za primer večjih del na omrežju ali drugih nepredvidenih dogodkov (v primeru večjega bakteriološkega onesna-ženja vode med poplavami). Vodovod Murska Sobota oskrbuje približno 29.000 prebivalcev ter gospodar-stvo v občinah M. Sobota, Moravske Toplice, Puconci in Cankova. Skupno število priključkov je 7.674, od tega 965 podjetij, 110 blokov z 2.747 stanovanji in 6.599 individualnih priključkov: Občina Bloki - št. stan. Individualni priklj. Podjetja Skupaj M.Sobota 105-2.725 4.399 762 5.266 M.Toplice 1 -4 1.044 86 1.131 Puconci 4-18 948 86 1.038 Cankova 0 208 31 239 SKUPAJ 110-2.747 6.599 965 7.674 V letu 2007 je bilo skupno v vse občine prodano 2.241.259 m3 vode, od tega gospodarstvo 1.160.599 m3 in gospodinjstva 1.080.660 m3. Poraba po občinah: Občina Gospodarstvo Gospodinjstva Skupaj Dnevna poraba (m3/dan) Murska Sobota 832.185 819.408 1.651.593 4.525 Puconci 26.293 111.056 137.349 376 Cankova 5.719 26.033 31.752 87 Moravske Toplice 296.402 124.163 420.565 1.152 SKUPAJ: 1.160.599 1.080.660 2.241.259 6.140 Na cevovodih vodovodnega omrežja, je bilo v letu 2007 ugotovljenih 52 večjih okvar, ki so bile tekoče odpravljene v skladu s smernicami notranje kontrole HACCP Kvaliteto pitne vode določata Pravilnik o pitni vodi (Ur. list RS št. 19/2004, 35/2004, 26/2006 in 92/2006) in notranja kontrola po sistemu HACCP. Sistem HACCP (Hazard Analysis Critical Control Point) omogoča identifikaci-jo oz. prepoznavanje, oceno, ukrepanje in nadzor nad morebitno prisotnimi agensi v živilih ali stanji, ki lahko ogrožajo človeka. Skladnost pitne vode z veljavno zakonodajo kontrolira ZZV M.Sobota, ki v skladu z notranjo kontrolo (HACCP) na omrežju tedensko odvzame tri vzorce za redne mikrobiološke preiskave in enkrat mesečno en vzorec za kemijske preiskave, zlasti na vsebnost nitratov in pesticidov. Nadzor nad kvaliteto pitne vode se v obliki občasnih preskušanj izvaja v okviru državnega monitoringa. Vsi ostali izredni pojavi v pitni vodi pa se spremljajo v okviru izrednega nad- zora, katerega vrsta in obseg se prilagajajo glede na vzrok in lokacijo. V letu 2007 je bilo v okviru notranjega nadzora na omrežju odvzetih 150 vzor-cev za mikrobiološka in 14 vzorcev za kemijska preskušanja. Mikrobiološka preskušanja so pokazala, da trije vzorci niso bili skladni s Pravilnikom o pitni vodi zaradi prisotnosti koliformnih bakterij, eden pa zaradi prisotnosti ente-rokokov. V vseh primerih je bilo ugotovljeno, da je vzrok v interni instalaciji objekta. Ukrepali smo v skladu s smernicami HACCP in vzrok neskladnosti takoj odpravili. Pri kemijskih preskušanjih ni bilo ugotovljenih neskladnosti s Pravilnikom o pitni vodi. V okviru državnega monitoringa je bilo odvzetih 34 vzorcev za mikrobiološka in 34 vzorcev za kemijska preskušanja. Vsi vzorci so bili skladni s Pravilnikom o pitni vodi. Vsebnosti atrazina in njegovih metabolitov ter nitratov v omrežju: Atrazin - izraženo v վg/l (normativ 0.1 վg/l) jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec 2000 <0,03 0,07 2001 <0,03 <0,03 <0,03 <0,03 <0,03 2002 <0,03 <0,03 0,12 <0,03 <0,03 2003 <0,03 <0,03 <0,03 0,08 2004 <0,03 <0,03 <0,03 <0,03 <0,03 <0,03 <0,03 <0,03 <0,03 <0,03 2005 <0,03 <0,03 <0,03 <0,03 <0,03 <0,03 <0,03 <0,03 <0,03 <0,03 <0,03 <0,03 2006 <0,03 <0,03 <0,05 <0,03 <0,03 <0,03 <0,03 <0,03 <0,03 <0,03 <0,05 <0,03 2007 <0,03 <0,03 <0,05 <0,03 <0,03 <0,03 <0,03 <0,03 <0,03 <0,03 <0,05 <0,03 Desetil-Atrazin - izraženo v վg/l (normativ - 0,1 վg/l) jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec 2000 0,10 0,23 2001 0,13 0,07 0,09 <0,03 0,07 2002 <0,03 0,09 0,11 <0,03 0,05 2003 <0,05 <0,03 <0,05 <0,05 2004 <0,03 <0,03 <0,03 0,08 <0,03 <0,05 <0,03 <0,03 0,05 <0,05 2005 <0,03 <0,03 <0,03 <0,03 <0,05 <0,03 <0,03 0,05 <0,05 0,07 <0,03 <0,03 2006 <0,03 <0,03 <0,05 <0,03 <0,03 <0,03 <0,03 <0,03 <0,03 <0,05 <0,03 <0,03 2007 <0,03 <0,03 <0,03 <0,03 <0,03 <0,03 <0,03 <0,03 <0,03 <0,03 <0,03 <0,03 Nitrati - izraženo v mg/l (normativ 50 mg/l) jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec 2000 12,8 18,1 14,1 15 32,3 2001 16,5 30,5 23,9 18,6 22,1 2002 16,4 26,1 12,8 11,1 15,9 2003 14,1 15,9 9,7 11,9 8,0 8,8 22,1 19,9 6,6 18,1 6,2 18,1 2004 15,9 15,9 23,9 16 8,7 11 10 30 26 2005 25 12 37 10 38 40 35 78 14 14 2006 15,0 18,0 • 18,0 35,0 16,0 39,0 12,0 24,0 32,0 12,0 14,0 2007 10,0 10,0 10,0 11,0 12,0 9,0 27,0 10,0 32,0 27,0 24,0 32,0 Iz tabel, ki prikazujejo vsebnosti pesticidov in nitratov v vzorcih pitne vode, vzetih na raznih mestih v vodovodnem omrežju v okviru rednega notranjega nadzora in državnega monitoringa, je razvidno, da nitrati, atrazin in desetil-atrazin že nekaj let ne presegajo predpisanih vrednosti. 17 JAVNE OBJAV Prodana voda od leta 2000 dalje: Leto Gospodinjstva Gospodarstvo Skupaj Indeks 2000 1.139.962 m3 2.033.125 m3 3.173.087 m3 100 % 2001 1.086.000 m3 1.972.945 m3 3.058.945 m3 96,4 % 2002 1.078.072 m3 1.524.808 m3 2.602.880 m3 82,0 % 2003 1.166.687 m3 1.270.455 m3 2.437.142 m3 76,8 % 2004 1.084.790 m3 1.070.376 m3 2.155.166 m3 67,9 % 2005 1.088.868 m3 1.082.378 m3 2.171.246 m3 68,4 % 2006 1.091.482 m3 1.071.301 m3 2.162.783 m3 68,2 % 2007 1.080.660 m3 1.160.599 m3 2.241.259 m3 70,6 % V tabeli je prikazana poraba vode v zadnjih osmih letih. V letu 2007 se je trend padanja prodane vode prvič po letu 2000 zaustavil. Število priključkov je za 2,8 % večje kot leto prej, oziroma za 36 % v primerjavi z letom 2000. Zaradi večjega števila priključkov, se povečuje tudi obseg dela. Logična po-sledica manjših prihodkov ob povečanju stroškov, so vedno večje težave v poslovanju. Odgovorna oseba za kvaliteto pitne vode: Boris PETRIČ, univ.dipl.inž.el. OBVESTILO OBČANOM MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA Spoštovani občani! Po dolgotrajni zimi je končno prišel pomladni čas, ko želimo tudi okoli-co naših bivališč očistiti, polepšati, skratka narediti prijetnejše za biva-nje. Ob tem se nam vse prepogosto dogaja, da nam je mar samo za to kako bomo to storili za naše lastno udobje, pri tem pa zanemarjamo, da lahko z našim nepremišljenim početjem povzročamo neprijetnosti sosedom, širši skupnosti, predvsem pa naravnemu okolju, ki se nam prej ali slej maščuje. Zato bi vas ponovno želeli opozoriti na nekatera nedopustna ravnanja, ki jih najpogosteje zaznavamo in so kot taka opredeljena v Odloku o javnem redu v Mestni občini Murska Sobota (Uradni list RS št. 4/00 in 18/06), in sicer: metati, puščati ali odlagati predmete, snovi in odpadke v na-ravno okolje, na javne površine ali na druge kraje, ki za to niso določeni, puščati ali odlagati dotrajana vozila, tehnične predmete in kosov-ne odpadke na javnih površinah, v bližini stanovanjskih hiš, na dvoriščih, s čimer se kazi zunanji videz kraja, puščati neprečiščene odpadne vode v vodotoke, ribnike, vodnja-ke, gramoznice in druge jame, odprte kanale v naseljih, na ceste, dvorišča in podobne kraje, puščati greznice, gnojnične jame, odtočne kanale, posode s smet-mi in odpadki in prostore za posode za smeti in odpadke odprte ali nezadostno zaprte, polivati s fekalijami in gnojnico zemljišča v bližini stanovanjskih naselij in posebej na območju virov pitne vode, zanemariti čistočo stanovanja, delavnice ali dvorišča v taki meri, da to moti okolico in utegne spraviti v nevarnost zdravje občanov, povzročati ali razširjati smrad, plin ali prah, ki moti okolico, odlagati v posode za smeti in odpadke, žerjavico in druge tleče odpadke, zažigati odpadke in kuriti ali prenašati ogenj v bližini stavb, javnih cest in drugih objektov, kjer to lahko povzroči požar, ovira promet ali moti okolico s smradom in dimom, škropiti sadno drevje in trto v strnjenem naselju tako, da se s tem ogroža zdravje občanov, v strnjenih naseljih rediti živali, ki s smradom, hrupom ali kako drugače motijo okolico brez dovoljenja inšpekcijskih služb, opustiti vzdrževanje, čiščenje in urejanje zgradb, dvorišč, vrtov, nasadov, poti, ograj in drugih objektov, ki v neurejenem stanju kazijo zunanji videz kraja, puščati domače živali na javnih površinah (predvsem pse na ze-lenicah) brez nadzora in ne sproti odstranjevati njihovih iztrebkov. Po citiranem odloku so lastniki in uporabniki zgradb, uporabniki ali imetniki zemljišč, dolžni: posekati drevje, veje, grmovje in porezati živo mejo, ki ovira pro-met vozil in pešce na pločnikih in javnih krajih, ali kazijo videz kraja, odstraniti objekte, naprave in predmete, ki ne služijo svojemu na-menu, ogrožajo varnost prometa in ljudi, ali kvarijo videz kraja. Za kršitelje so predvidene globe 250,37 EUR. Nadzor nad izvajanjem odloka vrši občinska inšpekcija in redarska služba Mestne občine Murska Sobota. Podjetje Saubermacher&Komunala d.o.o. , Kopališka ul.2, Murska Sobota vsak dan od ponedeljka do petka od 7. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure, v zbirnem centru, ki se nahaja na dvorišču podje-tja, zbira ločene odpadke (papir, steklo, plastika, les, tekstil, kosov-ne odpadke itd.) Odpadke je potrebno oddati ločeno po posameznih zabojnikih. UPRAVA MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA 18 JAVNE OBJAVE Na podlagi 219. člena Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna RS (Ur. I. RS, št. 50/2007), 31. člena Statuta Mestne občine Murska Sobota (Ur.l. RS, št. 23/2007-uradno prečiščeno besedilo) in Odloka o proračunu Mestne občine Murska Sobota za leto 2008 (Ur. I. RS, št. 13/2008), objavlja Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa ul. 2, 9000 Murska Sobota javni razpis za sofinanciranje investicij neprofitnim organizacijam na področju športa v Mestni občini Murska Sobota v letu 2008 1. Predmet razpisa Predmet razpisa je izbira projektov za sofinanciranje nujnih posegov pri in-vesticijskem vzdrževanju prostorov in nakupa opreme za potrebe delovanja neprofitnih organizacij na področju športa. 2. Splošni pogoji Na razpis se lahko prijavijo vse neprofitne organizacije, ki so v Mestni ob-čini Murska Sobota registrirane za opravljanje dejavnosti s področja športa. Prijavitelji lahko na ta javni razpis prijavijo samo projekte ali dele teh, ki bodo realizirani v letu 2008. 3. Okvirna vrednost sredstev Okvirna vrednost razpoložljivih sredstev, namenjenih za predmet razpisa je 30.000,00 EUR (z besedo: trideset tisoč evrov). Sredstva so zagotovljena v proračunu Mestne občine Murska Sobota za leto 2008 na proračunski postav-ki 18051006 Investicije v nakup in ureditev športnih objektov, konto 4310-00 Investicijski transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam. 4. Kriteriji ter zahteve, ki jih mora izpolnjevati projekt za financiranje a) Projekt investicijskega vzdrževanja prostorov za potrebe delovanja športnih društev ali njihovih zvez ustreza kriterijem tega razpisa, če: gre za projekte posodabljanja ali investicijskega vzdrževanja, katerih od-ložitev bi povzročila nadaljnjo škodo na objektu, je vsebinsko tehtno in celovito utemeljen, je realno ovrednoten in finančno uravnotežen, je nekomercialnega značaja. Zaprošeni znesek sofinanciranja predlaganih investicijskih projektov ne sme presegati 70 % vseh predvidenih stroškov. b) Projekt nakupa osnovnih sredstev za potrebe delovanja športnih društev in njihovih zvez ustreza kriterijem tega razpisa, če: gre za osnovna sredstva, ki so nujno potrebna za izvajanje programa, vzpostavlja ali/in izboljšuje pogoje za delovanje neprofitnih organizacij na področju športa, je vsebinsko tehtno in celovito utemeljen, je realno ovrednoten in finančno uravnotežen, je nekomercialnega značaja. Zaprošeni znesek sofinanciranja projektov nakupa osnovnih sredstev ne sme presegati 50 % vseh predvidenih stroškov. 5. Obdobje za porabo dodeljenih sredstev Dodeljena proračunska sredstva na podlagi tega razpisa morajo biti pora-bljena v proračunskem letu 2008. Skrajni rok za predložitev zahtevka je 31.10.2008 6. Rok in način vložitve vloge Rok za vložitev vloge je 19.5.2008 do 12.ure. Vlagatelj mora vložiti izpolnjene predpisane obrazce, ki so sestavni del razpisne dokumentacije. Vloga se pošlje s priporočeno pošto na naslov: Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa ulica 2, 9000 Murska Sobota, oziroma se vloži neposredno v spre-jemni pisarni mestne občine. Predložena vloga mora biti v zapečatenem ovitku, ovitek pa mora biti na hrbtni strani opremljen z nazivom in naslovom vlagatelja, in na sprednji strani označen z oznako »Ne odpiraj - vloga« s pripi-som »Ne odpiraj - vloga:sofinanciranje investicij 2008 - šport». 7. Obravnava vlog Odpiranje vlog vodi komisija in bo 19.5.2008 ob 12.30 uri. Komisija po vrstnem redu oddaje popolnih vlog opravi strokovni pregled vlog ter jih oceni na podlagi pogojev in meril, ki so navedena v javnem razpisu oziroma v razpisni dokumentaciji. Na podlagi ocene vlog komisija pripravi predlog prejemnikov finančnih sredstev. 0 odločitvi bo vlagatelj obveščen v roku petnajst dni po odločitvi in prejemnik pozvan k podpisu pogodbe. Če se v roku osem dni od prejema poziva nanj ne odzove, se šteje, da je umaknil vlogo za pridobitev sredstev. Prepozno prispela vloga se zavrže, neutemeljena pa zavrne. Vlagatelja nepo-polne vloge komisija v roku osmih dni od odpiranja vlog pisno pozove, da jo dopolni. Rok dopolnitve je sedem dni od dneva prejema poziva za dopolnitev. Nepopolno vlogo, ki jo vlagatelj v navedenem roku ne dopolni, se zavrže. Zoper odločitev lahko vlagatelj vloži pritožbo za preveritev utemeljenosti skle-pa o dodelitvi sredstev na naslov Mestne občine Murska Sobota v roku osem dni od prejema sklepa. Prepozno vložena pritožba se zavrže. 8. Razpisna dokumentacija Zainteresirani lahko dokumentacijo razpisa dobijo ali le pogledajo vanjo na vložišču mestne občine Murska Sobota, Kardoševa 2, vsak delavnik od 7.30 do 14.30, ob sredah od 7.30 do 15.30 in ob petkih od 7.30 do 13.30 ali na spletnih straneh Mestne občine Murska Sobota www.murska-sobota. si, rubrika Razpisi.. Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom lahko zainteresirani dobijo osebno ali po telefonu vsak delavnik med 8.00 in 9.00 uro na Oddelku za gospo-darske in negospodarske dejavnosti Mestne občine Murska Sobota, telefon 02/525-16-60 (Štefan Cigan) ali na naslovu Stefan.cigan@murska-sobota. si. Številka: 430-0030/2008-170 V Murski Soboti, dne 11.4.2008 Anton Štihec, univ.dipl.inž.grad, župan Mestna občina Murska Sobota 19 JAVNE OBJAVE ZAKLJUČEK PROJEKTA EVROPSKA VAS 9. maj 2008, DAN EVROPE VABLJENI! KJE? Trg kulture Murska Sobota. DOGAJANJE: postavitev stojnic,ogled izdelkov in spremljevalne prireditve, predstavitev 27 držav Evropske unije. KDAJ? Ob 10.30 uri. SODELUJOČI: 27 osnovnih šol NOSILEC PROJEKTA: za pomursko regijo: Osnovna šola II Murska Sobota 20 AKTUALNO Aleš Kumperščak ni več predsednik Murine uprave Karlo Vratarič Nadzorni svet Mure je v začetku aprila sprejel sporazum o preneha-nju mandata predsedniku uprave Alešu Kumperščaku. Muro bo do prvega julija vodil prokurist Henrik Peternelj, novi predsednik uprave pa bo s prvim julijem po-stal Franc Huber. V začetku aprila je nadzorni svet družbe Mura sprejel sporazum o prenehanju mandata predsedniku uprave Alešu Kumperščaku, ki se je napovedoval že nekaj časa. Za prokurista družbe za obdobje do prvega julija 2008 je imenovan Henrik Peternelj, od prvega julija pa bo petletni mandat predsedni-ka uprave nastopil Franc Huber, ki mu je konec marca potekel mandat direktorja Term Lendava. Izkušenj iz tekstilne panoge v svo-ji karieri nima, nadzorniki Mure pa naj bi ga cenili predvsem kot uspešnega finančnega sanatorja. Kumperščak, po izobrazbi profe-sor matematike in fizike, je bil na čelu največje pomurske gospodar-ske družbe od avgusta lani, ko je nasledil Boruta Meha. Nadzorni svet je obravnaval tudi nerevidi-rane poslovne rezultate družbe v letu 2007 in ugotovil, da je izguba sicer nekoliko večja kot v lanskem letu, poslovni rezultat samo iz po- slovanja, torej iz poslovnih pro-cesov, pa je v primerjavi z letom poprej nekoliko boljši. Poslovni načrt za leto 2008, h kateremu je nadzorni svet že dal svoje soglasje, predvideva nadaljnje izboljševanje poslovnih procesov v Muri in stal- no zmanjševanje celotne izgube in izgube iz poslovanja, čemur se bo v celoti posvetila tudi nova kadro-vska zasedba. Lunapark sredi mesta oteževal parkiranje Na neasfaltiranem prostoru ob av-tobusni postaji v Murski Soboti je od začetka marca obratoval luna-park, ki je dvigoval veliko prahu in povzročil precej negodovanja med ljudmi, ki tam niso mogli parkirati svojih avtomobilov. Te težave bi utegnila rešiti garažna hiša, ki bi naj bila na Kocljevi ulici zgrajena konec prihodnjega leta. Lunapark Rosenfeld, ki je mesec dni obratoval na neasfaltiranem prostoru ob avtobusni postaji v Murski Soboti, je bil pogosto tema pogovorov. Zaradi pogostih vpra-šanj občanov na Mestno občino Murska Sobota je slednja v izjavi za javnost občane obvestila, da omenjena parcela ni v njeni lasti, temveč je že od leta 2002 v lasti družbe Imo-Real, ki je zemljišče za en mesec dala v najem. Lastnik lunaparka je priskrbel vsa potreb-na soglasja, zato ni bilo razloga, da mu Upravna enota Murska Sobota ne bi dovolila obratova-nja. Na omenjenem prostoru je bil sicer že v letu 2006 načrtovan za-četek gradnje Urbanega centra, ki bi vseboval trgovske in gostinske lokale, tri kinodvorane in multi-medijsko dvorano ter podkletena parkirišča, a se zasebni investitor zaradi prostorske stiske s parkirni-mi mesti za začetek gradnje še ni odločil. To naj bi se zgodilo šele, ko bo v neposredni bližini zgraje-na garažna hiša. Garažna hiša bi se morala začeti graditi, vendar se to zaradi zahtev-nosti projekta ni zgodilo. V letu 2007 je družba Sobota-center za realizacijo navedenega projekta kupila potrebno zemljišče in sedaj pripravlja dokumentacijo za po-rušitev dotrajanega objekta, ki bi morala slediti v mesecu maju. Po začrtani dinamiki aktivnosti se v nadaljevanju načrtuje pridobitev gradbenega dovoljenja, zagota-vljanje finančnih virov in v pri-meru, da nepredvidenih okoliščin ne bo, bi se lahko gradnja začela v drugi polovici letošnjega leta in dokončala konec leta 2009. 21 AKTUALNO Svetovni pokal letalskih modelov Geza Grabar Društvo modelarjev Pomurja je v Martjancih pri Murski Soboti tudi letos pripravilo tradicionalno tekmovanje. Vendar to ni bilo običajno tekmovanje za slovenski pokal kakor prejšnja leta, pač pa je organizatorjem uspel nena-vaden podvig - pod okriljem Svetovne letalske zveze so namreč prvič gostili tekmovanje za svetovni pokal. Tekmovanja, imenovanega Mura cup 2008, se je v zelo težavnih vre-menskih razmerah - oba dneva je namreč modele letal, ki jih sestavi vsak tekmovalec posebej, oviral zelo močan veter spremenljivih smeri, udeležilo 95 modelarjev iz osmih držav. Z velikim uspehom so nastopili tudi tekmovalci dru-štva gostiteljev in nekateri drugi. V absolutni članski konkuren-ci modelov F-1 A je prvo me- sto pripadlo Boštjanu Bagariju (Aeroklub Murska Sobota), če-trti je bil Rok Šiftar (ŠRD Start, Polana pri Murski Soboti), sicer zmagovalec pri mladincih. Andrej Cigiit (DM Pomurja) je bil enajsti, Bojan Gjerek (Aeroklub Murska Sobota) je bil devetnajsti, Boris Ouček (Štrk) enaindvajseti, Jože Titan (Aeroklub Murska Sobota) sedemindvajseti. V mladinski konkurenci je tekmoval tudi član murskosoboških modelarjev Grega Filo. Ljubitelji letalskih modelov so lahko občudovali tudi letenje v kategoriji F-1 B in F-1 C, kjer pa pomurski tekmovalci niso nastopili. Modeli jadralnih letal v Rakičanu Modelarski klub Ftič Mlajtinci in Aeroklub Murska Sobota sta na letališču v Rakičanu organizirala tekmo z modeli jadralnih letal v kategoriji F3J, ki je štela za sloven-ski pokal. Sodelovalo je 18 tek-movalcev iz Slovenije in Hrvaške. Med njimi je bilo tudi nekaj domačih tekmovalcev, in sicer Metod Meolic in Mitja Horvat iz MK Ftič, med člani pa je nastopil Rajko Grčar iz Aerokluba Murska Sobota. V absolutni kategoriji je bil zmagovalec Primož Rižner (LC Maribor), pri mladincih pa Jure Marc (MD Ventus iz Ajdovščine). Od domačinov je bil v absolu-tni konkurenci najboljši Metod Meolic, ki je finale zgrešil za vsega 0,8 točke in zasedel osmo mesto, v kategoriji mladincev pa je bil tretji. Rajko Grčar je tekmoval z mode-lom, ki je star čez 12 let in še ima staro tehnologijo. 22 AKTUALNO Velikonočne delavnice v muzeju K zelo pestremu velikonočne-mu utripu v Murski Soboti so z velikonočnimi delavnicami za najmlajše tudi letos prispevali v Pokrajinskem muzeju Murska Sobota. Delavnice so bile mladim na voljo kar tri dni. V omenjenem javnem zavodu v času pred nekaterimi pomemb-nimi prazniki z namenom, da bi se najmlajši seznanili s starimi običaji, povezanimi z določenimi prazniki, že nekaj let pripravljajo ustvarjalne delavnice. V predprostoru grajske dvorane so se starejši otroci seznanili s sta-ro prekmursko tehniko batik, to je nanašanje voska na jajca in zatem njihovo barvanje, mlajši pa so jajca okraševali z raznobarvnimi koščki krep papirja. Na delavnicah mladi spoznavajo tudi igre, s kakršnimi so se ob velikonočnih praznikih igrali otroci nekoč: marjanca in “sekanje” pirhov s kovanci. Med nepogrešljive običaje ob tem času sodita tudi pritrkavanje zvonov in igranje na ragljo. Vodja delavnic je bila etnologinja v muzeju Jelka Pšajd, kot mentorja pa sta sode-lovala tudi Tamara Andrejek in Franc Kuzmič. Velikonočna razstava v knjižnici Geza Grabar Murskosoboško društvo upoko-jencev oziroma njihova sekcija ročnih del se tradiciji priprave velikonočne razstave v večna-menskih prostorih Pokrajinske in študijske knjižnice ni izneverilo, zato je le-ta bila tudi letos od t. i. velikega četrtka do velikonoč-nega ponedeljka nadvse bogata in zanimiva. K sodelovanju v bogati izložbi velikonočnih pisanic, izdelanih v različnih tehnikah, in drugih izdelkov ročnih del so upokojen-ci tudi letos povabili gojence iz društva Sožitja ter osnovnošolce iz vseh štirih murskosoboških osemletk. Otvoritev razstave so s pesmijo popestrile ljudske pevke iz Monoštra ter učenci mursko-soboške tretje osemletke. Ti niso samo zapeli in zaplesali, pač pa predstavili tudi običaje ob veliki noči ali vüzmu. Graditi je mogoče tudi z balami slame Ob dejstvu, da pri gradnji stano-vanjskih in drugih objektov vse bolj prisegamo na naravne materi-ale, se nehote vračamo v preteklost in priznavamo graditeljske trende, ki so jih nekoč kot preizkušene že uporabljali naši predniki. Med naravne materiale sodita tudi slama in celo seno. Na to je v okvi-ru predstavitev sonaravne gradnje in bivanja na zanimivem predava-nju Gradnja z balami slame sku-šal opozoriti gradbinec, ekolog, zapriseženi uporabnik naravnih materialov Stojan Habjanič. V predavanju, popestrenem s fil-mom o slami kot gradbenem ma-terialu, je bila osrednja pozornost posvečena osnovni gradnji hiše z balami slame, skušal pa je odgovo-riti na vprašanja, kako je mogoče kreirati hišo, zgrajeno iz slame, ka-kšna je njena požarna varnost, od kod ideja za tako gradnjo, kako je z dovoljenjem za gradnjo in kako sama gradnja poteka. Pisane pižame za bolne otroke Geza Grabar Družba Lek, član skupine Sandoz, je na otroškem oddelku Splošne bolnišnice Murska Sobota začela s tradicionalno Lekovo letno do-brodelno akcijo, v sklopu katere bo vsem otroškim oddelkom splo-šnih bolnišnic v Sloveniji podari-la pižame. Predstojniki otroških oddelkov so idejo dobrodelne akcije sprejeli z navdušenjem, saj bodo tako lahko sredstva, ki jih vsako leto namenijo nakupu pižam, sedaj namenili za nakup druge nujne opreme ali izboljša-nje delovnih pogojev. Predstojnik otroškega oddelka murskosobo-ške bolnišnice Vojko Berce, dr. med., je povedal, da so pižame odlično darilo, saj bodo pisane barve otroke zagotovo razveselile in jim nekoliko razvedrile dneve, ki jih preživijo v bolnišnici. »Za bolnišnico pižame pomenijo tudi pomembno stroškovno razbreme-nitev. Na otroškem oddelku letno zdravimo približno 2.000 otrok iz celotne regije, zato namenjamo nakupu pižam kar nekaj sred-stev,« je dodal Berce. V akcijo je vključenih enajst otroških oddel-kov splošnih bolnišnic, ki bodo v marcu in aprilu prejele pakete pi-žam za različne starosti otrok, od najmlajših do 18. leta starosti. 23 AKTUALNO Pozornost za ženske Aleksandra Grah V Svetu Krajevne skupnosti Černelavci so se skupaj s kultur-no-turističnim društvom s prosla-vo in bogatim kulturnim progra-mom poklonili vsem ženskam. Ob minulem osmem marcu se je odvijalo kar nekaj dogodkov, ki so pomagali spomniti na ta pose-ben samo ženskam namenjen dan. Na dan žena so se spomnili tudi v Čemelavcih, kjer so na kulturnem dogodku nastopili domači mešani pevski zbor društva upokojencev in krajevne skupnosti, otroška skupina Sonček, folklorna skupi-na iz Šalovcev, černelavski ljudski godci in pevci ter dramska skupi-na. Vsi izvajalci so imeli skupen cilj, in sicer obeležiti dan žena in mu s pomočjo kulturnega izraza dodati vrednost. Ideja o medna-rodnem dnevu žensk se je poro-dila v začetku 20. stoletja, v ob-dobju, ki je v industrializiranem svetu zaznamovano z ekspanzijo in nemiri, velikim naraščanjem prebivalstva in radikalnimi ide-ologijami. Z resolucijo 32/142, ki jo 16. decembra 1977 sprejme Generalna skupščina Organizacije združenih narodov, osmi marec postane mednarodni praznik žen-sk. Mednarodni dan žensk dobi za ženske, tako v razvitih državah kot tudi v državah v razvoju, novo, globalno dimenzijo: odraža do-sežen napredek za pravice žensk in zahteva spremembe za ženske celega sveta. MIKK-ov šahovski turnir, razstava fotografij V murskosoboškem MIKK-u so organizirali mladinski šahovski turnir v hitropoteznem šahu za prehodni MIKK-ov pokal. Turnir se je odvijal v pričetku aprila v klubskih prostorih v gradu, kjer so za pravične sodniške odločitve poskrbeli soorganizatorji turnirja - šahovski mojstri iz šahovskega društva Radenska - Pomgrad. Najboljši trije šahisti in prve tri šole v skupnem točkovanju so pre-jeli nagrade, prehodni pokal pa je še v roke prve murskosoboške devetletke. V absolutni konku-renci je prvo mesto osvojil Matej Grah iz OS 1 Murska Sobota, med najmlajšimi šahisti do 9 let je slavil Luka Skuhala iz Ljutomera, v konkurenci do 12 let je zmagal Boris Markoja iz OŠ Turnišče, pri posameznikih do 15 let pa je prvo mesto pravtako osvojil Matej Grah iz Murske Sobote. Mladinski informativni in kul- turni klub iz Murske Sobote bo v sodelovanju z Galerijo Murska Sobota v prostorih galerije po-stavil dve razstavi pomurskih mladih ustvarjalcev na likovnem in fotografskem področju. Prva razstava bo potekala med 8. ma-jem in 5. junijem, namenjena pa je predvsem mladim ustvarjalcem s poudarkom na diplomantih raz-ličnih fakultet, ki so za potrebe sprejemnih izpitov obiskovali MIKK-ovo likovno delavnico pod vodstvom akademskega slikarja Mirka Rajnarja. Druga razstava bo potekala med 12. junijem in 3. julijem, gostila pa bo mlade pomurske fotografe. Razstava nastaja ob pomoči Foto kluba Murska Sobota, gre pa za prvo tovrstno razstavo, kjer bodo pod isto streho združeni različni koncepti dela mladih ustvarjalcev iz celotne regije. 24 AKTUALNO Sončna elektrarna v Murski Soboti Tadej Kirinčič Podnebne spremembe so zmeraj bolj pereča težava in zadevajo sle-hernega prebivalca Zemlje, preti-rano onesnaževanje pa jih še do-datno pospešuje. Delno rešitev te težave predstavlja uporaba obno-vljivih virov pridobivanja električ-ne energije, kot so recimo pridobi-vanje iz vetrne in sončne energije. Slednje veljajo kot najbolj čisti vir energije, saj pri njihovem delova-nju ne nastaja nikakršen stranski proizvod in kakorkoli drugače ne vplivajo na okolje. Največ jih je na Nizozemskem in v Nemčiji, ki pa ne slovita kot najbolj sončni deželi, med tem ko ima Slovenija razmeroma veliko sončnih dni in je zato primerna za izgradnjo tovrstnih elektrarn. Pred dobrim letom je začel za pridobivanje elektrike izkoriščati sonce tudi Jožef Suklar iz Murske Sobote. Na strehi gospodarskega poslo-pja je postavil module s sončnimi celicami, ki v eni uri proizvedejo največ 1 kW, in tako v minulem letu proizvedel 1150 kWh elek-trike. V pogovoru nam je razkril, da se je vzpostavitve lotil sam, zato je bil edini strošek nakup opreme, ki stane približno 5.000 EUR, ter ogromno živcev in časa, ki jih je porabil zaradi birokracije ob pri-dobivanju statusa proizvajalca električne energije. Proizvedene elektrike namreč ne uporablja za lastne potrebe, saj se zaradi sub-vencije države veliko bolj splača elektriko prodajati v omrežje. Cena za 1 kWh električne energije, ki jo operater plačuje proizvajalcu sončne električne energije, znaša približno 0,375 EUR, medtem ko je cena za končnega uporabnika za 1 kWh v povprečju približno 0,07 EUR. Investicija se tako povrne v približno desetih letih, medtem ko pa je življenjska doba modulov približno 25 let. Prekriti so z za-ščitnim težkoprebojnim steklom, ki jih varuje pred točo. Opozoril nas je tudi, da za postavitev sonč-ne elektrarne ni primerna vsaka streha. Najbolj pomembno je, da ima streha sleme v smeri vzhod -zahod, saj so moduli tako obsijani s sončno svetlobo večji del dneva, manjšo vlogo pa igra tudi naklon strehe. Suklar ima v naslednjem letu namen kapacitete svoje sonč-ne elektrarne še dodatno razširiti na 3 kWh, obenem pa upa, da v bližnji prihodnosti ne bo več edi-ni proizvajalec sončne električne energije v Prekmurju. Pomen pokrajin za našo regijo V organizaciji pomurske koor-dinacije Slovenske demokratske stranke je v kavarni Hotela Diana potekala javna tribuna o pokraji-nah. Osrednja gosta javne tribu-ne sta bila minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver in poslanec v državnem zboru Franc Jazbec, ak-tivneje pa sta v razpravi sodelovala tudi pomurska poslanca dr. Mitj; Slavinec (LDS) ter Jožef Horvat (NSi). Prisotni gostje so razpra vljali o finančnem in razvojnerr pomenu pokrajin za pomurske regijo in posledicah nesprejem; pokrajinske zakonodaje v prv obravnavi. 25 KULTURA Slike in objekti Aleksandra Grah Minuli teden so v Galeriji Murska Sobota odprli razstavo del slikarja Franca Mesariča. Razstava, ki nosi ime Slike in objekti, je Mesaričeva prva sa-mostojna razstava v Galeriji po letu 1995; na ogled bo vse do tretjega maja. Gre za izbor del, ki so nastajala v zadnjih petih letih avtorjevega ustvarjanja, kjer so po-leg slik razstavljeni tudi zanimivi objekti. »V mojih delih gre za nekakšno intimno doživetje, morda ideo-logijo. Zdi se mi, da sem vse to znova začutil glede človeka, in to je tudi misel, ideja, ki je v mojih objektih prisotna,« je povedal Mesarič. Glavni poudarek razsta-ve je na dveh zadnjih slikarjevih ciklih, in sicer na t. i. Kopalcih in Tramplinistih, razstavljeni pa so tudi umetnikovi asemblaži iz konca 80-ih let. Ob otvoritvi razstave je izšel tudi poseben katalog, v katerem so be-sedila prispevali Janez Balažic, Aleksander Bassin, Milena Koren Božiček in Robert Inhof, ki v eni svojih interpretacij nekako tako razlaga slikarjev lik kopalca: »Vsak izmed Mesaričevih kopal-cev je popolnoma sam in osa-mljen v nevarno tihi in sivi vodi brezvetrja, na kateri se razlamljajo človeški odsevi. Kopalci so videti kot naplavine, naključne smeti na gladini dobesedno mrtvega morja. Njihovi odsevi na vodni gladini pa spominjajo na odrto kožo. V posa-meznih primerih se zdi, kakor da si figure - v smislu prevelikih hlač - z rokami pridržujejo svoje odrte kože, da jim ne spolzijo s teles.« Mogoče nikoli Brigita Bavčar Tako je naslov najnovejšega ro-mana pisatelja Evalda Flisarja, ki je izšel v knjižni zbirki Piramida, katere urednik je Robert Titan Felix, v pogovoru z avtorjem ga je konec marca predstavil v Pomurskem akademskem centru v Murski Soboti. Značilnost romana je njegov jezik, ki je bil za stroko ovira, za bralca pa je lahko tudi izvirnost: »Mam en čudn bolezen se ji reče afajza. Sem od padca po glave dobla kap v možganu, mi je počel en žila v levmu perdelu, ko je centrala za jezik. Mam zdaj en hecn motnjo ...« Tako uvodoma pojasnjuje glav-na junakinja - pripovedovalka Miljana, in zapiše na zavihek knjige urednik Robert. Na njem je zabeleženo tudi eno ključnih vprašanj, s katerim se v romanu iz sodobnega življenja spopadata Evald Flisar in Miljana Samec: vprašanje o resnici in življenju. Ozadje Miljaninega boja z jezi-kom in lastnim spominom je na-mreč vprašanje materine smrti -in srhljive slutnje (možne) lastne (so)krivde. To vprašanje pa je tudi (poleg zabavne zgodbe o odnosu med hčerko in očetom) eden bi-stvenih momentov, ki poganjajo dogajanje. Roman Mogoče nikoli je izšel v nakladi 1000 izvodov, po pred-stavitvi in pogovoru z avtorjem pa jih je zmanjkalo za vse, ki so želeli podpis Evalda Flisarja. Prijatelji mu pravijo Valdi, znance in ostale prisotne na predstavitvi romana pa je presenetila njegova izjava, da se lažje kot v prekmurskem dialektu izraža v knjižni sloven-ščini ali angleškem jeziku. Za sle-dnjega je razumljivo, saj je rojak iz Gerlincev, ki je obiskoval gim-nazijo v Murski Soboti, dobršen del življenja preživel v angleško govorečih območjih sveta, o če-mer je tudi pisal v svojih potopi-sih. Oznake potopisni roman ne sprejema, za svojo sedemkrat po-natisnjeno uspešnico Čarovnikov vajenec pa se sprašuje: »Res ne vem, zakaj je ta knjiga še vedno tako brana. Vse tisto, kar je veljalo pred dvajsetimi leti, ne velja več, aktualen pa ostaja mitološki naboj zgodbe. Marsikdo v tej knjigi išče napotke za življenje, kar je njego-va legitimna pravica, ampak to je tako, kot če bi v romanu Vojna in mir iskali napotke za vojaške strategije.« Evald Flisar je znan predvsem kot romanopisec in avtor dram, a tudi kot nekdanji predsednik Društva slovenskih pisateljev. Zanj literar-no delo ni nekaj svetega, je bese-dilo, ki je v procesu nastajanja in izide, ko ga v nekem trenutku natisnejo. »Vedno bi lahko še kaj spremenil, dodal, napisal druga-če,« pravi avtor in med svojimi deli kot neponovljive izdvaja tri romane: Čarovnikov vajenec, Čaj s kraljico in najnovejšega, o katerem je tekla beseda, Mogoče nikoli. Dodaja pa tudi, da je litera-tura samo del njegovega življenja, in pove, da ima majhnega sina, v primerjavi s katerim je vse, kar je napisal, nepomembno. 26 KULTURA Irena Šavel postala muzejska svetnica Med 71 slovenskih muzejskih svetnikov, ki jih je Ministrstvo za kulturo imenovalo doslej, se je uvrstila tudi Irena Šavel, arhe-ologinja Pokrajinskega muzeja Murska Sobota in njegova dolgo-letna direktorica. Muzejski svetnik je najvišji naziv, ki ga lahko doseže posameznik v muzejski stroki, in to običajno z doktoratom ali kakšnim drugim pomembnim delom. Ireni Savel, ki se bo z letošnjim letom upoko-jila, je to uspelo z delom na terenu - arheološkimi izkopavanji, šte-vilnimi razstavami, predavanji in publicističnim delom. Z avtorski-mi zapisi in monografijami je do- kumentirala zanamcem tisto, kar ji je s sodelavci uspelo izluščiti iz zemlje pri številnih izkopavanjih na različnih terenih v pokrajini ob Muri. S postavitvijo prenovljene stalne zbirke murskosoboškega mu-zeja pod njenim vodstvom si je Pokrajinski muzej Murska Sobota pred leti pridobil naziv evropski muzej leta. Njegov letošnji pro-gram bomo objavili v naslednji številki Soboških novin. Skupina ŠUS v PAC-u Geza Grabar Ljubitelji tolkal oziroma glasbe, ki nastaja ob njihovih zvokih, so imeli konec marca edinstveno priložnost, da so lahko v Galeriji PAC v živo prisluhnili koncertu prve dekliške tolkalne skupine v Sloveniji. Šestčlansko skupino, ki deluje od septembra leta 2005, sestavljajo mlade in atraktivne glasbenice, v večini tudi večkratne dobitnice najvišjih nagrad na državnih in mednarodnih tekmovanjih. Med njimi je tudi Aleksandra Suklar, dijakinja glasbene gimnazije, ki prihaja iz znane prekmurske glas-bene družine Suklarjevih, sedaj živeča v Velenju. Tudi v Murski Soboti so mlade glasbenice občinstvo navdušile z atraktivnim nastopom in razno-likostjo glasbenega programa, saj so s tolkali, kot so marimba, vi-brafon, ksilofon, zvončki, baterije, konge, izvajale tako klasično kot sodobno glasbo. Zmagovalni zvok klarineta Aleksandra Grah V mesecu marcu se je dvanajstletna Živa Vigali iz Kroga udeležila 5. med-narodnega tekmovanja pihal in ko-mornih skupin s pihali Davorin Jenko v Beogradu in dosegla prvo nagrado za zbranih vseh sto možnih točk. Mlada glasbenica je nastopila z dvema skladbama, in sicer s sklad-bo Romanca Pierra-Maxa Duboisa in s skladbo Luciena Exeoffiera z naslovom Rapsodie provenciale. Na odru jo je spremljala pianistka Olga Palic. Poleg glavne nagra-de ji je komisija podelila že njen drugi lavreat, prvega si je prislu-žila lansko leto na tekmovanju v Požarovcu. Priprave na nastop so potekale skoraj pol leta, zadnje tedne pred nastopom so bile vaje intenzivnejše. Živa sicer že pet let obiskuje glasbeno šolo v Murski Soboti, kjer se izpopolnjuje pri mentorju Željku Ritlopu. Poleg klarineta se uči igrati tudi bobne, letos obiskuje že drugi letnik. Vseeno ostaja klarinet Živin prvi glasbeni inštrument, ki spada v skupino pihal in je en od osnov-nih inštrumentov simfoničnih, pihalnih in drugih orkestrov, uporablja pa se tudi drugje v glas-bi. Na glasbilo se igra s pomočjo jezička, ki med igranjem vibrira in tako ustvarja zvok. Na glavnem delu so nameščene razne zaklop-ke, ki s pokrivanjem luknjic omo-gočajo igranje različnih tonov. Da pa dobijo toni pravi zven, je treba veliko vloženega truda, česar se za-veda tudi Živa, ki ji glasba sicer pomeni sprostitev, a hkrati tudi trdo delo, brez katerega ni vidnih rezultatov. 27 ŠPORT Nogometašem Mure 05 igra ne steče Karlo Vrataric Za nogometaši Mure 05 je pet tekem v spomladanskem delu, v katerih pa so osvojili le pet točk, vse na gostovanju, medtem ko sta se domači tekmi proti Rudarju in Zagorju pred praznimi tri-bunami končali s porazom. Pred začetkom spomladanskega dela pred dobrim mesecem so v taboru Mure 05 optimistič-no gledali proti nadaljevanju prvenstva, a kljub trditvam, da so se dobro pripravili, tega v pr-vih petih prvenstvenih tekmah niso dokazali. Začeli so sicer z zmago v Kidričevem, kjer so z 1:0 premagali Aluminij, nato pa so na domačem terenu klonili z enakim rezultatom proti velenj-skemu Rudarju. V tretji tekmi nadaljevanja prvenstva so na gostovanju v Črnomlju pri Beli krajini remizirali 3:3, v Fazaneriji pa izgubili z Zagorjem 0:2. Prvo tekmo zadnje tretjine prvenstva so znova odigrali pri Beli krajini, kjer se je tekma končala brez za-detkov. »Tekme, ki smo jih odi-grali v spomladanskem delu, niso zadovoljile naših apetitov. Igra kot že velikokrat ni stekla, razloge za to pa še iščemo. Medtem ko na go-stovanju igramo še kar dobro, so še posebej problematične doma-če tekme, kjer ne moremo razviti prave igre. Posledica tega je, da tudi ni rezultata,« pravi kapetan črno-belih Marko Balažič. V prvi petih krogih so tako Muraši dosegli le pet točk, vse na gosto-vanjih, medtem ko so obe tekmi v Fazaneriji, ki sta bili zaradi kazni odigrani pred praznimi tribunami, izgubili. »Tako kot verjetno nihče tudi jaz ne morem biti zadovoljen z začetkom spomladanskega dela. Trenutne igre ne morejo biti naš cilj, niti naša realnost. Ne morem biti zadovoljen s točkovnim izku- pičkom, še posebej pa smo razo-čarali na domačem terenu,« pravi direktor kluba Goran Gutalj in dodaja, da v klubu delajo na tem, da se napake in pomanjkljivosti odpravijo, saj se nogomet igra za-radi gledalcev. Prav zaradi dejstva, da doma niso imeli podpore s tri-bun, so morda obe domači tekmi odigrali tako slabo. Mura 05 kljub neželenemu poteku začetka spomladanskega dela pr-venstva še naprej ostaja na šestem mestu, a s to razliko, da so neka-tera moštva svoj naskok pred klu-bom iz Murske Sobote povečala, moštva z dna lestvice pa so se klu-bu približala. Seveda v Fazaneriji upajo,da je krizale trenutna; tako trener Edin Osmanovič kot tudi vodstvo kluba sta z igralci opravila več pogovorov. »Z igralci smo se pogovorili. Zavedajo se, da mora-jo igrati bolje. Že to je korak na-prej, saj drugega vzroka za slabe predstave ne moremo najti. Kar se organizacije in pogojev tiče, imajo igralci vse, kar rabijo, zato je vse odvisno od njih. Oni predstavljajo Muro in tega se morajo zavedati,« pravi Gutalj. 28 ŠPORT AK Panvita Šest medalj na DP v krosu Geza Grabar Potem ko so člani murskosobo-škega atletskega kluba lani na državnih prvenstvih v vseh staro-stnih kategorijah osvojili rekor-dnih 52 medalj, kar je največ v njegovi 42-letni zgodovini, prvi uspehi tudi letos napovedujejo podobno sezono. Po uspehih na dvoranskih prvenstvih so za atleti in atletinjami tudi prvi uspehi na prostem. Na državnem prvenstvu v krosu v Velenju, kjer je nastopilo 240 tek-movalcev iz 26 slovenskih klubov, je vidno vlogo odigrala tudi enaj-stčlanska ekipa AK Panvita, saj so si njeni člani in članice v posamič-ni konkurenci pritekli eno zlato in tri srebrne medalje ter še dve v ekipnem seštevku. Naslov državne prvakinje je v kategoriji pionirk do 14 leta na 2.000 metrov osvojila njihova daleč najobetavnejša tekmoval-ka - 12-letna Katja Vrdjuka, ki veliko obeta tudi v slovenskem merilu. S srebrnimi medaljami so se iz nekoč rudarskega Velenja vr-nili Urška Martinec (pionirke do 16 let), Aleš Zver (pionirji do 16 let) ter v kratkem članskem kro-su Davor Gregorinčič. V članski moški kategoriji je Gregorinčič skupaj z Endrejem Gönterjem ekipno osvojil drugo mesto, med pionirkami pa Vrdjukova skupaj s Spelo Fujs in Urško Šantl ekipno tretje mesto. Po uspešni izvedbi mednarodnega zimskega krosa, kije veljal tako za slovenski kakor mednarodni po-kal Slovenija-Avstrija, bodo junija letos gostitelji ekipnega pionirske-ga državnega prvenstva. Takrat bo njihov osrednji vsakoletni medna-rodni atletski miting Priložnost za mlade, za najmlajše pa bo izveden prav tako tradicionalni MIKK-ov mnogobojček. Sredi oktobra bodo v okviru 43. uličnega teka že tretje leto zapored gostili odprto državno prvenstvo v cestnem teku na 10 kilometrov. OŠ I zmagovalec SKL Športna zveza Murska Sobota in OŠ I sta v tamkajšnji telovadnici gostila letos že šesto prireditev, na-menjeno severovzhodni Sloveniji, katere nosilec na nacionalni ravni je Zavod SKL iz Ljubljane. V igri med dvema ognjema so se v dveh starostnih skupinah pomerili učenci nižjih razredov (od 1. do 4. razreda) z osnovnih šol Benedikt, Brežice, Limbuš, Šentjur ter po-murskih šol iz Beltincev, Grada, Kapele, Male Nedelje, Velike Polane, Veržeja ter OŠ I in OS III Murska Sobota. Kot je povedala Kiti Korošec s SKL, so navdušeni otroci v ome-njeni igri po turnirskem sistemu zaradi velikega števila ekip tek-movali na kar treh označenih od-bojkarskih igriščih. Posamična tekma je traja petnajst minut, po tem času so sodniki prešteli igral-ce oz. »življenja«, ki so ostala na igrišču. Zmagovalec je bila ekipa z več življenji. Da pa tekmovanje ne bi bilo dolgočasno za tiste, ki so čakali na svoj nastop, so orga-nizatorji pripravili tudi zabavne delavnice, na katerih so otroci risali in barvali, reševali križan-ke in ustvarjali z zabavno peno. Pred razglasitvijo rezultatov je vse v dvorani s svojimi zabavnimi triki animiral čarovnik Grega, po tekmovanju pa je za zabavni pro-gram poskrbela še pevka Romana Krajnčan. Tudi razglasitev rezultatov je po-tekala po v športu znanem pro-tokolu: s postavitvijo vseh tek- movalcev v vrsto, kjer so vsi - ne glede na uvrstitev, prejeli medalje in diplome, zmagovalci pa tudi pokale. Ekipa A OŠ I ni bila samo odličen gostitelj, pač pa tudi zmagovalec v starejši starostni kategoriji, saj je v razburljivem finalu ugnala vrstni-ke z OS Veržej. Pri mlajši starostni skupini je bila najboljša ekipa iz Šentjurja. Oba zmagovalca bosta sodelovala na vseslovenskem finalu 17. maja v Ljubljani. 29 ŠPORT Težave slovenske reprezentance na pripravah v Prekmurju Karlo Vratarič Konec marca je slovenska nogometna reprezentanca v sosednji Madžarski odigrala prijateljsko tekmo, ki jo je tudi dobila z 1:0, v pripravah, ki so potekale v Prekmurju, pa so imeli v reprezentanti veliko težav. Potem ko je zaradi poškodb, od-povedi in konfliktov v klubih na-stop za reprezentanco moralo od-povedati kar nekaj nogometašev, so se težave na nesrečo selektorja Matjaža Keka nadaljevale tudi v Prekmurju, kjer se je reprezentan-ca pripravljala na prijateljsko tek- mo z Madžarsko. Reprezentanca je bivala v Moravskih Toplicah, trenirali pa so na mestnem štadi-onu Fazanerija v Murski Soboti. Potem ko so zaradi slabega vreme-na prvi dan morali odpovedati en trening, so naleteli tudi na virus trebušne gripe, ki je v posteljo položil štiri nogometaše. Med njimi je bil tudi edini prekmur-ski reprezentant in nekdanji mla-dinec Mure Mitja Mörec, ki pa ga je zdravniška ekipa s pomočjo antibiotikov tako kot še dva nje-gova soigralca vseeno pripravila. Mörec, ki je v prijateljski tekmi bil eden boljših na igrišču, je od svojih nogometnih začetkov do devetnajstega leta igral v doma-či Muri, nakar ga je pot vodila v graški Sturm, kjer je preživel kar pet let. Lani poleti se je zaradi nerednega igranja odločil zapu-stiti Avstrijo in se preselil v Izrael, kjer sedaj brani barve Maccabija Herzliye. Kot otrok Mure še ve-dno spremlja nogometno dogaja-nje v Murski Soboti in si želi, da se klub čim prej vrne v prvo ligo. »Vodstvo kluba si je zastavilo svoje cilje, petletni načrt, zato se naj v klubu tega držijo. Žal mi je le zaradi gledalcev, saj ima Mura zagotovo eno najboljših občinstev v Sloveniji, ki si zasluži prvo ligo. Zato bi bilo lepo, da bi naredili ekipo in se uvrstili v prvo ligo, ker prva liga rabi Muro in Mura rabi prvo ligo. Upam, da se bo to zgodilo čimprej in da bo klub spet dosegal rezultate kot nekdaj, saj so zato ustvarjeni vsi pogoji,« pravi 25-letni Mörec, ki bi se v karieri želel preizkusiti tudi na angleških zelenicah. 30 ZAŠČITA IN REŠEVANJE Civilna zaščita izvaja evakuacijske vaje po vrtcih in šolah Geza Grabar Na pobudo in v koordinaciji Občinskega štaba Civilne zaščite Mestne občine Murska Sobota so z namenom pre-verjanja vseh postopkov za izvedbo evakuacij osnovne šole in vrtci v vseh svojih enotah letos izvedli kar devet evakuacijskih vaj. Te so po dogovorjenem časovnem zaporedju izvedli v vseh enotah jav-nega zavoda Vrtci Murska Sobota (Talanyijeva, Gregorčičeva, St. Kovača, Rakičan in Pušča) in na objektih v vseh osnovnih šolah (Krog, Bakovci, OŠ II in III oz. IV). Evakuacijska vaja na OS I bo iz-vedena v petek, 18. aprila 2008, skupaj s tehničnim zborom, 'na katerem bodo od 8. ure dalje na različnih delovnih točkah pred-stavljeni oprema in postopki vseh sodelujočih v evakuacijskih vajah v šolah in vrtcih. Predstavili se bodo gasilci, enote in službe Civilne za-ščite od občinskega do regijskega nivoja ter omenjene osnovne šole. Poleg njih pa še policija ter društva in organizacije, ki sodelujejo v sis-temu zaščite in reševanja. V vseh ustanovah je bila predpo-stavka potreba po evakuaciji iz omenjenih objektov zaradi po-žara v objektu. Kot je dejal po-veljnik OS CZ Mestne občine Murska Sobota Stanislav Wolf, so šole, vrtci in podjetja v skladu s Pravilnikom o požarnem redu za svoje varovance oziroma zaposle-ne enkrat letno dolžni pripraviti vaje evakuacij. Ker se pri izvajanju evakuacij odgovorni srečujejo z različnimi težavami, ki obsegajo razdelavo postopkov pri evakua-ciji, ustrezno izvedbo zaporedja aktivnosti, nadzor nad pravilno-stjo izvedbe vseh postopkov in izvajanje reševalnih aktivnosti, je OS CZ MO prevzel vlogo koordi-natorja in usmerjevalca pri izvedbi evakuacij na vseh šolah in vrtcih v Mestni občini Murska Sobota. V vrtcih je evakuacija potekala skozi naj bližje izhode, na šolskih zgradbah z več nadstropji pa so si organizatorji zamislili situacijo, v kateri je zagorelo v višjih nadstro-pjih, ko učencev ni bilo mogoče evakuirati, zato so jih morali re-ševati gasilci in pripadniki tehnič-no-reševalne enote Civilne zaščite skozi okna. Pri tem so uporabljali tako spustnico, avtolestev in vskoč-no blazino. Glede na lokacije objektov so bila v vaje vključena različna gasil-ska društva: v mestu in na Pušči iz Murske Sobote, v Rakičanu, Bakovcih in Krogu pa iz omenje-nih krajev. Vsepovsod so bili priso-tni pripadniki tehnično-reševalne enote Civilne zaščite, Območnega združenja Rdečega križa Murska Sobota, Izpostave za zaščito in reševanje Murska Sobota ter murskosoboške policijske posta-je. Prvo medicinsko pomoč pa so poškodovanim nudili pripadniki ekip prve pomoči Civilne zaščite sodelujočih ustanov. Tudi na šolah je evakuacija poteka-la hitro in uspešno, pri tem pa se je ugotovilo, da so evakuacijske poti v objektih dobro označene in pro-ste. Samo reševanje na skupnem objektu OS III oziroma IV, ki je bil tehnično najbolj zahteven, je bilo vključenih čez 650 učencev in zaposlenih, med njimi tudi 15 gibalno oviranih na invalidskih vo-zičkih. Sicer pa je bilo v reševanje varovancev v vrtcih skupaj vključe-nih 605 otrok in 109 zaposlenih, po šolah pa več kot 1.500 učencev z 280 zaposlenimi. Ob zaključku uspešno izvede-nih evakuacij v vrtcih in šolah je poveljnik OŠ CZ MO Murska Sobota Stanislav Wolf povedal, da so bila izvajanja evakuacijskih vaj v prvi vrsti namenjena uskladitvi delovanja vzgojiteljev in učiteljev ter tehničnega osebja za uspešno reševanje varovancev in vseh, ki se v času nesreče znajdejo v prostorih vrtcev ali šol. »Da bi postopki te-kli čim pravilneje, je treba z vajami preveriti sposobnost osebja in va-rovancev za reagiranje ob nesreči. Vemo, da je osebje ob nesreči z va-rovanci v prvih minutah nesreče prepuščeno samo sebi. Da bi bil ta čas najbolj racionalno izkoriščen v smeri zagotavljanja varnosti vsem, mora vsak član osebja točno vedeti svoje naloge. Tri do pet minut je čas, ko se lahko izvede uspešna eva-kuacija. V tem času morajo vzgo-jitelji oziroma učitelji varovance odpeljati iz objekta po vnaprej določenem redu. Tehnično osebje mora izvesti postopke za prepre-čitev možnosti verižnih nesreč,« je dejal. Da bi se čim bolj približali real-ni situaciji in zagotovili čim bolj pravilno izvajanje vseh postopkov ob evakuaciji z namenom zaščite zatečenih ob nesreči, pogrešanih in poškodovanih, je po mnenju poveljnika CZ MO MS treba posvetiti pozornost hitremu re-ševanju, predvsem najmlajših, ter obveščanju in iskanju pomoči. Za zagotavljanje varnosti je nujno usposabljanje ekip prve pomoči po vrtcih in šolah, ki morajo delovati kot steber nudenja pomoči v pr-vih trenutkih nesreče. Osebje mora biti stalno seznanjeno s postopki, ki jih določata načrt evakuacije in požarni načrt za posamezno usta-novo oz. objekt. Ob tehničnem zboru bo na OŠ I Murska Sobota izvedeno še po-svetovanje o načrtih evakuacije in požarnih načrtih, kjer bodo odgo-vorni poskušali doreči potrebne postopke in pristope za izdelavo čimbolj uporabnih načrtov ter nji-hovo uporabnost v praksi. Da bi se zaposleni, varovanci in tudi širša javnost, torej občani, kar najbolje seznanili s sredstvi, načini ter silami zaščite in reševanja, naj bi v prihodnjih letih OŠ CZ MO tehnične zbore pripravil tudi v so-delovanju z drugimi šolami in vrtci v Mestni občini Murska Sobota. 31 GASILCI Gasilsko društvo Murska Sobota lani na 98 intervencijah Geza Grabar Murskosoboški gasilci so združeni v društvo, ki je po kategorizaciji Gasilske zveze Slovenije društvo pete kategorije oziroma enota šir-šega pomena. Med drugim ima društvo, ki deluje od leta 1882, s strani obrambne-ga ministrstva oziroma Uprave za zaščito in reševanje koncesijo za posredovanje ob prometnih nesrečah in nesrečah z nevarnimi snovmi na območju murskosobo-ške upravne enote, po potrebi pa tudi širše. Gasilci posredujejo tudi pri tehničnem reševanju in ob ra-znih drugih nesrečah. Za potrebe servisne in vzdrževalne dejavnosti za gasilske črpalke, dihalne aparate in gasilnike ter mehaničnih delav-nic je zaposlenih sedem ljudi, ki po drugi strani predstavljajo poklicno operativno jedro ob vse pogosteje ših intervencijah. Prvenstveno gasilci skrbijo za gašenje in reševanje ob požarih, čeprav je teh intervencij iz leta v leto manj. Poslanstvo murskoso-boških gasilcev se ne nanaša samo na delo znotraj mestne občine, pač pa mnogo širše. Kot je na letnem zboru društva dejal njegov poveljnik Anton Gomboc, je iz vsega naštetega razvidno, da imajo murskosoboški gasilci veliko nalog in posledično zato tudi veliko odgovornosti. “Da bi vsem tem nalogam bili čimbolj kos, je neizbežna stalna pripra-vljenost, ki pomeni hiter izvoz na intervencijo s primerno opremo, to pa je za nas gasilce bistvenega pomena za kakovostno opravljeno delo,” je dejal. Da svoje poslanstvo uspešno in učinkovito opravljajo, se imajo za vso podporo, v prvi vrsti finančno, zahvaliti mestni občini kakor tudi vodstvu gasil-ske zveze. To je razvidno tudi v trenutku, ko so se odločili o doda-tni zaposlitvi dveh novih gasilcev, kar bo bistveno pripomoglo k večji udarni sposobnosti njihovih enot na intervencijah. Krepitev poklicnega jedra opera-tivne enote GD Murska Sobota je nujno potrebna, je menil Gomboc, saj se število njihovih intervencij nenehno povečuje: lani so jih našteli že 98, leto pred tem 83, v prvem tromesečju letos pa so mur-skosoboški gasilci posredovali že 24-krat. Kot navaja Gomboc, je v strukturi lanskih intervencij bilo največ po-sredovanj ob prometnih nesrečah (40), požarov v naravi je bilo 18, 17 je bilo požarov na objektih, 13 je bilo tehničnih intervencij ozi-roma pomoči občanom z gasilsko tehniko, pet požarov na prome-tnih sredstvih... V društvu, ki mu bo tudi v priho-dnje predsedoval Ernest Eöry, sicer predsednik GZS, stari (novi) pa bo ostal tudi poveljnik, se dobro zavedajo, da morajo za uspešno in kakovostno opravljene intervenci-je skrbeti tudi za nenehno izobra-ževanje in usposabljanje. Zato je šest njihovih gasilcev opravilo tečaj varnega dela z motorno žago, po-leg strokovnega izobraževanja pa so opravili tudi niz obnovitvenih tečajev specialnosti. Kljub temu da za prostovoljno delo v gasilstvu ni tolikšnega za-nimanja, kakor bi si sicer želeli, se tudi njihove gasilske vrste kre-pijo, saj se jim je s prihodom v Mursko Soboto pridružil izkušen operativec, veliko pa je bilo tudi zanimanje za zaposlitev dveh no-vih sodelavcev za servisiranje in vzdrževanje gasilne opreme ter servisiranje gasilnikov, v nadaljnji fazi pa tudi za njuno izobraževanje za poklicnega gasilca. V društvu pozivajo vse občane, ki bi se jim kot prostovoljci želeli pridružiti in bi radi sooblikovali delo in dali svoj prispevek k uspehom tega osrednjega društva v regiji. Murskosoboški gasilci že po tradi-ciji dobro sodelujejo tako s prime-stnimi društvi, ki se jim po potrebi pridružijo tudi na intervencijah, re-dno pa pri vajah in usposabljanjih, regijskim centrom za obveščanje, murskosoboško izpostavo Uprave za zaščito in reševanje, z ostalimi gasilskimi enotami širšega pome-na v Gornji Radgoni, Ljutomeru in Lendavi, požarno inšpekcijo, policijo, ekipo nujne medicinske pomoči... Zlasti pri vajah in uspo-sabljanjih pa so kot nepogrešljiv člen zaščite in reševanja vključeni tudi v projekte Civilne zaščite MO Murska Sobota. Zaradi gradnje pomurskega kraka avtoceste, ki je v sklepni fazi, še bolj pa zaradi neustreznega profi-la oziroma širine voznih pasov za reševanje, bodo letos največ sred-stev namenili za nabavo dodatne reševalne opreme za posredovanje ob nesrečah v prometu. Novo vozilo GVC 16/25 obvezuje Z lanskim letom se je končalo tudi petletno mandatno obdobje za primestno gasilsko društvo Černelavci, ki je ob Rakičanu in Bakovcih v Gasilski zvezi Mestne občine Murska Sobota po ka-tegorizaciji GZS društvo druge kategorije. Takrat si je vodstvo, za katerega je bil kot predsednik izbran Marjan Horvat, poveljnik pa Branko Lončar, zadalo, da bo poleg redne-ga delovanja društva, strokovnega izobraževanja in tekmovanj po-skušalo tudi z zamenjavo voznega parka ter ponovno prijavo za pro-jekt PHARE, načrtovali pa so tudi proslavo ob 80. obletnici in nabavo novega prapora. Danes predsednik ugotavlja, da so vse zadane naloge, razen ene, realizirali. Z nadaljevanjem projekta PHARE so pripravili strokovna posvetova-nja, izobraževanja in srečanja, pri tem pa so še utrdili sodelovanje s podobnimi društvi iz Monoštra (Madžarska), Bednje (Hrvaška), Slivnice pri Celju ter Rakičana in Murske Sobote iz domače zveze. Poleg strokovnega dela so s sred-stvi tega programa nabavili tudi novo motorno brizgalno. Leta 2005 so v društvu počastili 80. obletnico delovanja, bili pa so tudi gostitelji srečanja ekip članic. 32 GASILCI Ob nizu uspehov na tekmovalnem področju - zlasti izstopajo mladi in enota članic B, pa so lansko jesen v društveno garažo postavili še novo gasilsko avtocisterno GVC 16/25 z mnogo potrebne tehnične in za-ščitne opreme. Kot pravi Horvat, brez izdatne pomoči mestne občine, ki bo v naslednjih štirih letih zagotovila 50-odstotno soudeležbo, GZ MO Murska Sobota, domače krajevne skupnosti, murskosoboške enote Zavarovalnice Triglav, prispev-kov krajanov in donatorjev, tako zahtevnemu finančnemu zalogaju (165 tisoč evrov) v društvu ne bi bili kos. »Z nabavo novega gasilskega vozila in potrebne tehnične in reševalne opreme smo zagotovili moderno tehnično opremo, kar pa je treba nadgraditi še z ustreznim uspo-sabljanjem operativnih članov, in predvidoma v prvem polletju 2008 bo preizkušena vsa oprema in vozi-lo, sledil bo slavnostni prevzem,« napoveduje. Ob tem priznava, da je ob uspešni realizaciji dolgoročnega plana dela ostala naloga nakupa novega gasil-skega prapora nerealizirana, vendar je to bila zavestna odločitev v dru-štvu, saj so černelavski gasilci dali prednost nabavi novega gasilske-ga vozila in reševalne ter zaščitne opreme. Pri tem ni pozabil omeniti, da je društvo v preteklem obdobju do-bro sodelovalo z lokalno skupno-stjo in drugimi društvi v krajevni skupnosti kakor tudi z GZ MO Murska Sobota, zelo dobro pa je bilo sodelovanje tudi s prijatelj-skimi društvi Slivnica, Bednja in Monošter kakor tudi z društvi v gasilski zvezi. V PGD Černelavci je trenutno vključenih 99 članov. Gre zlasti pri mladih ni težav za vključevanje v njihove vrste, to zaradi službenih in drugih obveznostih tudi oni obču-tijo pri operativnih članih. »Med članstvom smo lahko zadovoljni tako z mladino, ki je ne le številna, ampak tudi aktivna, za kar so zaslu-žni tudi mentorji. Nedvomno smo lahko zelo zadovoljni tudi s člani- cami, ki so bile poleg občinskih in regijskih prvakinj tudi dvakrat zapored udeleženke državnega pr-venstva, na tretje pa so se ponovno uvrstile lansko leto,« je ponosen predsednik. Ob družabnih prire-ditvah, ki jih je bilo tudi lani kar nekaj - bili pa so tudi gostitelji re-gijskega kviza Mladi in gasilstvo, se je dotaknil tudi strokovnega iz-obraževanja, ki je, kar zadeva ope-rativne člane, na zadovoljivi ravni. Tudi iz poročil poveljnika Branka Lončarja, blagajničarke Nade Kumin ter predsednikov nadzor-nega odbora Andreja Smodiča st., komisij za mladino Sandija Farteka in članice Ingrid Lončar, inven-turne komisije Uroša Lednika in veteranov Branka Merklina je bilo razbrati, da je delo v društvu pote-kalo na visoki kakovostni ravni in v skladu z ustaljenimi pričakovanji. 33 KRIŽANKA NAGRADNA KRIŽANKA Geslo križanke, svoje ime in priimek ter naslov nam pošljite do 5. maja 2008 na naslov: Mestna občina Murska Sobota Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota s pripisom: Za križanko glasilo: SOBOŠKE NOVINE izdaja: MESTNI SVET ustanovitelj MO MURSKA SOBOTA, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota člani izdajateljskega odbora: ANTON ŠTIHEC, JOŽE CASAR, mag, MARJAN GUJT, GEZA KIŠFALVI, NIKOLAJ MIRAN LANŠČAK, DARKO RUDAŠ, DAVOR ŠKORJANEC, DEZIDER Š00Š, DANIJELA ŽITEK naslovnica: TANJA ZRINSKI odgovorna urednica: BRIGITA BAVČAR jezikovni pregled: RAJKO MARINIČ oblikovanje: INOUA, d. o. o., grafična priprava in tisk: TISKARNA KLAR, ANTON KLAR, s. p. naklada: 7000 izvodov SOBOŠKE NOVINE prejemajo gospodinjstva v mestni občini 15. v mesecu brezplačno. Nagrada, ki jo poklanja Turistična agencija Sonček, je: Izlet v SALZBURG, 8. junija 2008 (odhod MB). Nagrajenec križanke iz prejšnje številke: Marijan Volmut, Kocljeva 6 A, 9000 Murska Sobota Žrebanje prispelih dopisnic nagradne križanke Soboških novin je v studiu TVIdea-Kanal 10 potekalo 7. aprila 2008. 34 SLIKE FRANCA MESARIČA FRANC MESARIČ Akademskemu slikarju Francu Mesariču, ki je dal likovno podobo Soboškim novinam ob začetku njihovega izhajanja, čestitamo ob 70. obletnici in objavljamo izbor njegovih del z dveh razstav, ki sta ob jubileju na ogled v Murski Soboti. Od 3. aprila do 3. maja so v Galeriji Murska Sobota razstavljene no-vejše slike in objekti, v razstavišču Pokrajinskega muzeja pa njegova zgodnejša dela. 35 Igro zo dobre! Zmago zo nojbolj/e! Zabavo zo v/e! REKREACIJA • ZABAVA • SPROSTITEV Postanite tudi vi član kluba BTC City in deležni boste ugodnosti. Vabi vas kolektiv Kegl City-ja!