DOLENJSKI LIST * E522E31J23 OC DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST IU O Peterle in Janša na prizorišču bojev Predsednik slovenske vlade in obrambni minister sta v soboto obiskala Dolenjsko in Posavje — Priznanje in ^QygfljjQl DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST MEDVEDJEK, NOVO MESTO, KRAKOVSKI GOZD, BREŽICE, PRI-LIPE, MOKRONOG — V soboto sta si predsednik slovenske vlade Lojze Peterle in obrambni minister Janez Janša v spremstvu poveljnika pokrajinskega štaba TO Dolenjske podpolkovnika Albina Gutmana in načelnika UNZ Novo mesto Boruta Likarja ogledala prizorišče najhujših bojev naših braniteljev z agresorsko jugoslovansko armado. Najprej so se ustavili na Medvedjeku pri Trebnjem, kjer ju je Gutman pod- OGORČENJE NOVO MESTO — Organizira-nJe ljubljanskih staršev, ki imajo *voje sinove v J A, je spodbudilo tu- novomeške starše s sinovi v ar-ITlatJ'. da so se organizirali. Na zbor Poteklo sredo v Domu kulture je Pnslo 65 staršev in sorodnikov fan-!0v- Izmenjava njihovih informacij J' bila žalostna. Starši so ogorčeni, i JA ravna z njihovimi sinovi I bše kot z zaporniki, saj so že pol et? v stalni bojni pripravljenosti, clika večina pa v dejanski vojni, rojevanje vojske, da jim ni nič "udega oz. da s slovenskimi fanti Postopajo enako kot z ostalimi, je P° vseh informacijah, ki jih starši J^sjo iz različnih kasarn, velika laž. konkretnimi podatki se seveda v^ljo nastopati, da ne bi bilo še )®bše Starši, ki s svojimi sinovi J? r*'J Sasa niso imeli stikov, lahko Pokličejo na telefonsko Številko ;*722-371, od 8. do 13. ure dojene pa tucij na številko 21-210. Začela se je belokranjska žetev pšenice Odkup zrnja bo manjši ČRNOMELJ, METLIKA — Preteklo soboto se je v Beli krajini pričela žetev pšenice. Samo v črnomaljski občini je na poljih okrog 30 kombajnov. Na črnomaljski kmetijski zadrugi, ki bo pričela odkupovati v zadružnih enotah konec tega tedna, pravijo, da bo letošnja letina povprečna, ker pa je občinski izvršni svet priporočil, naj čim več zrnja ostane v domači občini, ocenjujejo, da odkup ne bo velik. V metliški občini so kmetje podpisali pogodbe za oddajo okrog 400 ton pšenice, toda kljub temu daje letina dobra, v metliški KZ ocenjujejo, da bodo odkupili manj pšenice, kot so načrtovali, saj si bodo ljudje glede na sedanje politične razmere gotovo naredili doma zaloge. Sicer pa so pričeli odkupovati pšenico v metliškem Mestnem logu minuli torek, odkupno mesto pa bo odprto vsak dan od 8. do 20. ure. V Podzemlju bodo odkupovali le danes, 18. julija, in jutri, in sicer od 8. do 20. ure. Cena za pšenico, dostavljeno v skladišče v Metliki ali Podzemlju, ki ustreza JUS, bo za 1. kvaliteto 4,80 din, za 2. kvaliteto 4,50 din, medtem ko pšenice 3. kvalitete ne bodo odkupovali. robno seznanil s potekom bojev in kjer je razdejanje, ki so ga povzročila sovražna letala, še danes dobro vidno. Znano je, daje šlo pri bojih na Medvedjeku in v Krakovskem gozdu za spopade s kolono bojnih oklepnih vozil, ki so na vsak način hotela iz Karlovca priti v Ljubljano oziroma na Brnik, dolenjski teritorialci pa so jih pri tem uspešno ustavljali in na koncu tudi povsem onesposobili, in to kljub letalski podpori. V Novem mestu sta se Peterle in Janša ustavila na pokrajinskem štabu TO ter na UNZ — tu so jima pokazali video posnetek dogajanj na Medvedjeku — ter obiskala enoto TO. Nato sta si ogledala bojišče v Krakovskem gozdu in pri Prilipah, v Brežicah pa soju seznanili s stanjem v tem delu naše domovine in ju med drugim pozvali, naj se pri sosednjih hrvaških oblasteh odločno zavzemata za boljšo usodo Tehničnega remontnega zavoda Bregana, kjer odklanjajo delo za jugoslovansko armado, zato jim ta grozi, da bo odpeljala stroje in naprave drugam, kakih 750 delavcev pa bi tako ostalo brez dela. Obisk Dolenjske in Posavja sta gosta zaključila v Mokronogu. Ob obisku je Lojze Peterle izjavil: »Ogledali smo si prizorišča najhujših bojev in se podrobno seznanili, kako uspešno je potekal naš organiziran in učinkovit odpor. Moram reči, da sem ponosen na to, da sta tako odlično delovali naša teritorialna obramba in policija oziroma organi za notranje zadeve, zato seje vsa stvar tudi tako uspešno iztekla. Kot Dolenjec sem seveda še posebej ponosen, da je Dolenjska nudila tako prepričljiv in uspešen odpor, ki ga na tak način ni bilo opaziti v nekaterih NA MED VEDJEK U - Ogled bojišč na Dolenjskem in v Posavju ita predsednik vlade Lojze Peterle in obrambni minister Janez Janša začela na Medvedjeku pri Trebnjem, kjer so še dobro vidni sledovi razdejanja, ki so ga povzročila letala jugoslovanske armade, ki so sejala smrt med šoferji tovornjakov. (Foto: A. B.) Renault ostaja v Novem mestu Svetovno znana francoska firma ima v Revozu 21-odstoten delež — V celi Jugoslaviji, predvsem pa v Srbiji, so precej povečali prodajo — Nov avto il^trtek na obmejni točki med Takole je bilo pre- Kol'«j° in Hrvaško pri Brodu na Prehod je bil zaprt, saj je sku-C v°jaških transporterjev s hrvaš-ln /ar‘ipri Ilirski Bistrici spet izzivati a Kočevsko je prišlo sporočilo, hj/of Se ^va oklopnika odpravila iz ta pCe f Delnicah. To je bilo do volj hrjj .^ntivno zaporo mejnega preti^ ceste proti Kočevju, saj pre-i„u°sl do tistih, ki so zlorabili naše ^Ponje nj nikoli odveč. Oklopni-ravn“ Prehod ni bilo, le slovenska [>rain'a je ponosno plapolala na nern prehodu. (Foto: T. J.) NOVO MESTO — Znani makroekonomski strokovnjak in nekdanji podpredsednik slovenske vlade dr. Jože Mencinger pravi, da potrebujemo v Sloveniji navzočnost štirih ali petih svetovno znanih firm, da bi zadeve krenile na boljše. Ena takih firm je gotovo francoski Renault, ki ima v novomeškem Revozu 21-odstoten delež. Letos naj bi v Jugoslaviji prodali 30.000 Renaultovih avtomobilov in po prvi polovici leta, ko so prodali več kot 17.500 vozil, je kazalo, da bodo ta plan tudi dosegli. Vprašanje pa je, kako se bodo stvari razvijale sedaj. Seveda je tudi Francozom jasno, da poslej, kot je dejal predsednik Kučan, nič v Jugoslaviji ne bo več tako, kot je bilo prej. Kakorkoli pa se bodo stvari zasukale, je Renault trdno odločen, da ostane v Novem mestu, v Sloveniji in Jugoslaviji. Po besedah komercialnega direktorja Renaulta za Jugoslavijo, Claudea Telliera, se bo spremembam v Z razumom do dialoga Čeravno smo v Sloveniji naglo prišli na svetlo z dokaj natančnimi podatki o vojni škodi (2.714 milijonov dolarjev), ki jo je po vzročilo razkazovanje sile Jugoslovanske armade v Sloveniji, je na dlani, da bo pot do uveljavitve vojne odškodnine od agresorja in velikega poraženca hkrati mnogo daljša in bolj trnova, kakor se morda komu dozdeva. Za to sla vsaj dva razloga, oba pa imata podobno podmeno, to pa je cinično sprenevedanje in sprevračanje dejstev o tem, kdo naj bi sploh bil slovenski pogajalski partner. V pravni državi takih dilem ni. V naši balkanski krčmi, kjer generali vse bolj odkrito in nesramno diktirajo in papagajsko ponujajo fosilne modele politične ureditve družbe, kakršen je tisti iz proslule zaupne okrožnice politične uprave ZSl.O, pa moramo žal računati z vsemi opcijami Bojim pa se, da žal zaenkrat ni omembe vredne osnove za strpna in razumna pogajanja. Dokler se JA hoče pogovarjati le s pozicije vzvišene, nadute (politične) sile, podprte s tanki, ne pa kot kvečjemu enakopraven partner pri zgolj tehničnih vprašanjih umika v vojašnice in v naslednjem koraku tudi z ozemlja države Slovenije, dotlej bomo živeli v velikih iluzijah, da smo samostojni in suvereni Zatorej tudi ne vidim nikakršnih možnosti da bi se JA denimo vsaj opravičila družini Kolarjevih z Medvedjeka za uboj gospodarja in očeta petih otrok, kaj šele, da bi pokazala voljo povrniti škodo, povzročeno z letalskim napadom. P. PERC Jugoslaviji moral prilagajati tudi Renault. Prepričan je tudi, da bodo zlasti Slovenci in Hrvatje kupovali avtomobile iz novomeške tovarne. Poleg tega je že od lani zaznaven precejšen padec prodaje Zastavinih avtomobilov, kar seveda ni povezano z zadnjimi politič- • Kljub zadnjim dogodkom naj bi Renault svoj položaj v Jugoslaviji še izboljšal. V novomeško proizvodnjo R 5 je Renault vložil 100 milijonov frankov, ima, kol rečeno, 21-odstoten delež v Revozu; da je res močno zainteresiran za slovenski oziroma jugoslovanski trg, pa najbolj zgovorno priča dejstvo, da so pred kratkim v Franciji tekli pogovori o proizvodnji novega Renaultovega vozila v Novem mestu. nimi dogodki v Jugoslaviji, pač pa s kakovostjo oziroma večjo konkurenco drugih proizvajalcev, kar velja tudi za druga domača proizvajalca, sarajevski Tas in novomeški Revoz. Slednji seje v vsem tem očitno najbolj znašel oziroma je bil na to najbolj pripravljen. Lani so prodajo povečali za 20 odst., v prvi polovici letošnjega leta pa celo za dobrih 80 odst. Poleg tega ima Renault po celi Jugoslaviji v primerjavi s svojo konku- Nadaljevalo se bo sončno in vroče vreme. V nedeljo bodo krajevne nevihte. renco zelo močno pozicijo. Konec lanskega leta so imeli na ozemlju Jugoslavije 22 svojih trgovskih hiš, konec tega leta pa naj bi jih bilo že 45 ali še več. Francozi zelo skrbijo tudi za splošno podobo svoje znamke pri nas, za usposabljanje in izobraževanje zaposlenih, da o tem, da v novomeški firmi delajo na evropski kakovostni ravni, sploh ne govorimo. A. B. drugih pokrajinah. Vse, kar sem videl in slišal tukaj, potijuje, daje naša politika pravilna, da smo na odpor pripravljeni, čeprav nanj prej nismo računali. Ponosen sem na to, kako so se držale enote TO v teh bitkah na Medvedjeku, t Samosto/na SLOVENIJA 1991 v Krakovskem gozdu, pri Prilipah in drugje. Doslej na Dolenjskem in v Posavju nismo bili ravno znani po vojaških sposobnostih. Nisem strokovnjak za vojaška vprašanja, vendar sem videl, da (Nadaljevanje na zadnji strani) PODPORA POBRATENIH RIBNICA — Ribniški župan France Mihelič je dan po oboroženem spopadu v Ribnici, ko je bilo stanje še zelo napeto, napisal županu pobratene italijanske občine Arcevia, g. Nazarenu Badiali, obširno pismo, v katerem mu je razložil kulturnozgodovinske, politične in ekonomske vzroke sedanjega razhajanja v Jugoslaviji ter zaprosil za moralno podporo pobratene občine slovenskemu narodu v njegovem boju za osamosvojitev. Župan Arcevie je te dni odgovoril na pismo, v katerem sporoča, da sta o njem razpravljala občinska uprava in vodstvo skupščine, pazljivo proučila dosedanjo aktivnost mednarodnih dejavnikov in se odločila predlagati snov na naslednje zasedanje občinskega sveta, kjer bi izdelali skupni dokument v podporo prijateljskemu ljudstvu, ki doživlja težke trenutke nasilja. Z obiska dr. Pluta in M. Jeleniča v Beli krajini ČRNOMELJ — Minulo nedeljo sta Belo krajino obiskala član predsedstva Republike Slovenije dr. Dušan Plut ter sekretar predsedstva republiškega Rdečega križa Mirko Jelenič. V pogovoru s predstavniki metliške in črnomaljske občine, ki je bil v Črnomlju, so največ časa posvetili analizi dela med agresijo na Slovenijo. Čeprav dokončne vsote o škodi, ki jo je zaradi vojne utrpelo gospodarstvo v obeh občinah, še ni, pa je po ocenah —kot je bilo slišati v razgovoru — posredna in neposredna škoda zelo velika. Belokranjci so želeli, da bi v prihodnje natančneje opredelili pristojnosti in odgovornosti vojaških in civilnih služb, u"lje pa bi se po njihovem mnenju ipo-___e obveščati in sodelovati tudi republiške in občinske oblasti. Ker Bela krajina meji na Hrvaško, so predlagali, da bi sodelovali tudi mimo običajnih poti, zlasti še, kadar gre za informacije o blokiranih prehodih ter s tem povezanih prevozih na delo, o preskrbi in pod. Vodstvo Republike Slovenije pa bi moralo najti čim bolj ustrezno pot za preboj informativne blokade v drugih republikah, da bi tudi do tistih ljudi prišle prave informacije o tem, kaj se dogaja v Sloveniji. Predstavniki obeh občin so opozorili na nezadovoljstvo prebivalcev sosednjih hrvaških občin zaradi pasivnega odnosa Republike Hrvaške do agresije JA na Slovenijo. Slišati je bilo tudi, da v Beli krajini vse bolj narašča protiar-madno razpoloženje prebivalcev, ki zahtevajo čim hitrejši umik J A iz Slovenije. Sicer pa so predstavniki obeh belokranjskih občin poudarili, da skupaj z vsemi Belokranjci podpirajo vodstvo Republike Slovenije. Danes v Dolenjskem listu na 2. strani: • Banka korenine širi in na 3. strani: • Semenski krompir na na 4. strani: • Toplice se trudijo, da bi na 5. strani: • Največ škode in gorja so na 6. strani: • Vojna je odgnala tuje monterje na 8. strani: • Zapis o prevaranem na 9. strani: • Stroji, manjši kot pika na i na 11. strani: • Pisma in odmevi GLAS ZOPER VOJNO, NASILJE, GROŽNJE -— »Najodločneje zahtevamo takojšnje prenehanje uporabe vojaške sile in vseh groženj s silo pri urejanju spornih odnosov zaradi zahtev po demokraciji in neodvisnosti republik v SFRJ. Dajemo podporo brionski deklaraciji, zahtevamo pogajanja in mimo reševanje sporov. Obsojamo krvavi poseg JA, od oblastnih in drugih struktur v SFRJ, demokratične javnosti in demokratičnih držav Evrope zahtevamo, naj odločno preprečijo in onemogočijo nasilne vojaške strukture JA, uporabo vojaške sile za zatiranje legitimnih pravic ljudi po svobodi in neod-visnostL V imenu staršev sinov, ki služijo v JA, zahtevamo, naj njihovih otrok ne spreminjajo v ubijalce in žrtve. Zahtevamo, da se živi in zdravi vrnejo iz vojašnic in si v miru gradijo bodočnost Nismo pozabili grozot zadnje vojne, zato odločno protestiramo proti netenju nove. Pozivamo vse ljudi dobre volje po svetu, da nas v teh prizadevanjih podpro.« Takšni resoluciji so zaploskali udeleženci petko vega miro vnega shoda v No vem mestu, ki so ga organizirali Društvo in validov in ostale invalidske organizacije, Civilni invalidi vojne, Zveza društev upokojencev in novomeški odbor staršev, ki imajo fante še v JA. (Foto: Z. L-D.) Banka korenine širi in poglablja Stanovanjsko-komunalna banka odpira na Kočevskem novo poslovno enoto KOČEVJE — V času, ko človek ne ve prav, ali je mir ali vojna, je vsak nov poslovni korak pogumna odločitev, povezana z dobršno mero tveganja. Tako bi lahko rekli tudi za četrtkovo otvoritev nove poslovne enote Stanovanjsko-komunalne banke v Kočevju. Seveda velja tole za površno presojo, kajti Stanovanjsko-komunalna banka je že dolgo časa in z mnogimi vezmi povezana s tem okoljem, zato je korak logičen, otvoritev tako rekoč sredi napetih vojnih časov pa je hkrati tudi simboličen izraz zaupanja v mir in prihodnost. »V obdobju od leta 1978 do 1991 je bila Stanovanjsko-komunalna banka preko svoje poslovne enote vključena v financiranje vseh objektov, ki ustvarjajo pogoje za življenje in delo občanov in podjetij. Vanjo je z območja Kočevja in Ribnice vključenih 49 delničarjev z 952 delnicami, katerih vrednost znaša 41 milijonov dinarjev. Samo s področja Kočevja je 32 delničarjev s 746 delnicami,« je v otovritvenem govoru povezanost s krajem poudaril direktor banke Ivan Nerad. Povedal je, da v občini skorajda ni objekta ali stanovanja, pri katerem banka v tej ali drugačni obliki ne bi sodelovala. V obeh občinah je sodelovala tudi pri izgradnji 631 stanovanj, 1757 stanovanjskih hiš in pri adaptaciji 2178 stanovanjskih objektov. Občanom je bilo odobrenih preko deset tisoč kreditov, od katerih jih je 1600 še vedno v odplačevanju. »Z otvoritvijo poslovne enote v Kočevju uresničujemo projekt preraščanja POT DO DENARJA ODPRTA —Direktor Stanovanjsko-komunalne banke Ivan Nerad je ob otvoritvi poslovne enote v Kočevju nagovoril goste in obljubil solidno in razširjeno bančno poslovanje. (Foto: T. J.) RAZŠIRITEV ODLAGALIŠČA ODPADKOV — Sedanjo črnomaljsko deponijo komunalnih odpadkov so le pričeli razširjati, čeprav so se prebivalci bližnjih vasi Vranoviči in Zastava temu dolgo časa upirali Zemeljska dela opravlja Begrad po Smeltovem projektu, največja pozornost pa je namenjena utrjevanju tal, ki jih bodo trikrat valjali ter s tem dosegli nepropustnost. Ali bo delo zares strokovno opravljeno, bo na koncu ugotovil Geološki zavod Sicer pa naj bi bila dela končana do 26. avgusta, Komunala pa bo potem takoj začela tja dovažali odpadke, saj je sedanje odlagališče že prepolno. (Foto: M. B.-J.) Ljubljansko pismo _____ Kdaj in kdo bo poravnal vojno škodo? Domovina je ena Boji za obrambo samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, ki so na naših tleh potekali od 27. junija naprej, so terjali smrtne žrtve, veliko ljudi pa je utrpelo tudi okvaro organizma, tako med pripadniki TO in republiškimi organi za notranje zadeve kot med civilnimi osebami in pripadniki vojske. Ministrstvo za borce in vojaške invalide Republike Slovenije je že zagotovilo vsem občinskim upravnim organom v Republiki Sloveniji, pristojnim za zadeve borcev in vojaških invalidov, da bo republiška vlada urejala in reševala vsa statusna in materialna vprašanja žrtev in invalidov agresije na Slovenijo v dneh po 27. juniju. Zagotavljalajim bo vse pravice, ki iz tega izhajajo, bodisi po veljavni ali ustrezno dopolnjeni zakonodaji. Vsa statusna in materialna vprašanja teh oseb bo potrebno obravnavati in reševati po predpisih o pravicah vojaških invalidov in družinskih članov padlih pripadnikov TO, OZN in JLA in civilnih invalidov vojne ter po veljavnih določilih vojaške zakonodaje. To pomeni, da bodo zvezni predpisi po 4. členu ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. 1. RS št. 1/91) smiselno uporabljeni kot republiški predpisi. Tudi 18. člen citiranega ustavnega zakona izrecno določa, da Republika Slovenija zagotavlja varstvo vojaških invalidov v obsegu in pod pogoji, ki sojih do uveljavitve tega zakona določali predpisi SFRJ. Z vsebino teh zagotovil je pristojno ministrstvo seznanilo tudi Izvršni odbor RO ZZB NOV Slovenije. Taje podprl namero slovenske vlade za dokončno pravno in moralno rešitev tega vprašanja, to je za statusno izenačitev v sedanji vojaški agresiji prizadetih oseb z vojaškimi oz. civilnimi žrtvami vojne. Se naprej pa ostaja odprto vprašanje, kako bo z izplačili materialne vojne škode, kije v krajih nedavnih vojaških spopadov prizadela prebivalstvo. Kot vemo, se te dni slovenska vlada mrzlično pripravlja na razprodajo družbenega premoženja, hkrati s tem pa tudi na vračanje tistega dela premoženja, ki je bilo po vojni z zaplembami odvzeto nekdanjim kapitalistom. V svoji zakonodajni naglici pa je, tako kot prejšnja, »boljševiška«, tudi ta pozabila na dolg, ki ga Slovenija še ni poravnala do ljudi (njihovih potomcev), ki so med drugo svetovno vojno trpeli in umirali v okupatorjevih taboriščih ali kje drugje utrpeli materialno škodo. Naša država je na račun vojne škode res dobila nekaj ugodnih posojil, a za posamezne žrtve ni bilo nikakršnih sredstev. Vojna škoda žrtev druge svetovne vojne tako še vedno ni poravnavana. Ali bo naša vlada (tako dolgo) odlašala z odplačili vojne škode tudi sedanjim žrtvam agresije? Ko govorimo o poravnavi vseh krivic v različnih vojnah prizadetih Slovencev, o skupnem skladu za razvoj, kamor naj se steka denar od prodaje družbene lastnine, bi bilo pošteno, da bi bili med prvimi »porabniki« tega sklada tako oškodovani zaradi okupacije Slovenije v letu 1941 (njihovi potomci), kot žrtve agresije na Slovenijo leta 1991. VINKO BLATNIK ozko specializirane banke na vsa področja bančnega poslovanja ter ga hkrati širimo na celotno območje Slovenije. Z ustanovitvijo delniške družbe smo razvoj usmerili k poslovanju z občani in malemu gospodarstvu, poslovanju z vrednostnimi papirji, prometu z. nepremičninami, investiranju stanovanjske in komunalne izgradnje, deviznemu poslovanju ter področju financiranja naložb, ki so domena javnih financ, predvsem z ustrezno ponudbo storitev,« je novo orientacijo banke opredelil direktor Nerat ter povedal da bodo v novi • Navzoče je na otvoritvi nagovoril tudi kočevski župan Mihael Petrovič in dogodek povezal s sedanjo težko gospodarsko in politično situacijo, pri čemer je posebej poudaril, da nas mora sedanje vsesplošno rušenje mostov in nasilno prekinjanje vezi v našo škodo obogatiti z novimi spoznanji, na podlagi katerih bomo znali svoje bodoče poslovne in druge vezi primemo zavarovati. Čestital je tudi vsem izvajalcem in prvemu uporabniku nove stavbe na Trgu odposlancev 18, katere se je že oprijel vzdevek »kočevska lepotica«. poslovni enoti Kočevje z ekspozituro v Ribnici opravljali vse klasične bančne posle, vendar ne bodo uvedli vsega naenkrat, temveč postopoma, kot se bodo razvijali posli in kakor bo to usmerjal interes občanov in podjetij v Kočevju in Ribnici. Najavil je, da bodo že ta teden v celoti pričeli opravljati posle s tujino. Novi bančni prostori merijo skupno 418 m2 metrov, investicija pa je znesla blizu enajst milijonov dinarjev. Direktorica poslovne enote Stanovanjsko-komunalne banke v Kočevju je Vlasta Petek, poslovanje z delovnimi organizacijami bo vodil Luka Omerčan, z občani pa Milena Smole. Omenimo še to, da so na otvoritvi nastopili učenci kočevske glasbene šole z duom kitar Mihe in Polone Ruparčič ter kvintetom klarinetov, prireditev pa je povezovala Suzana Geder. T. JAKŠE ZAVAROVALNA AGENCIJA RIBNICA V sodelovanju z zavarovalnico Tilia iz Novega mesta je bila v ponedeljek v Ribnici odprta zavarovalna agencija PIO, ki ima prostore v zadružnem domu v Ribnici. Pod okriljem lipovega lista bo agencija sledila interesom in skušala postati zaščitnik vseh bodočih zavarovancev. Direktor zavarovalne agencije je Dušan Bižalj iz Kočevja. GROZI VEČJI ODPUST RIBNICA — Zaradi oženja jugoslovanskega tržiča in blokade dinarskih ter deviznih sredstev v Narodni banki in pomanjkanja repromateriala se z velikanskimi težavami ubadajo te dni nekatera podjetja v ribniški občini. Ta čas je najbolj vroče v Riku in ITPP, kjer naj bi, kot vse kaže, te dni začeli odpuščati nekatere delavce. Prispele so maske Navodilo za uporabo zaščitnih mask NOVO MESTO Ob grožnji, da nas bo armada napadla s kemičnim orožjem, seje Slovenija oskrbela z zaščitnimi maskami, uvoženimi iz Sovjetske zveze. Pravijo, da jih bo dovolj za vse odrasle Slovence, za otroke do šestih let pa bodo na voljo še respiratorji, kajti maske so zanje prevelike. V Ljubljani sojih že prvi dan prodaje prodali več kot 20.000. Tudi po Dolenjski so jih dobili z enodnevno zamudo, zanimanje za to gumijasto pokrivalo pa je tudi pred novomeško trgovino Mercator naredilo vrsto. Roba iz Rusije je pripotovala prav po vzhodnjaško razmetana v lesenih zabojih in zavita v papir, na katerem so še ostanki raznih olj. Še najbolj pa je bilo narobe to, da maske sploh niso bile skompletirane, zato je to moral narediti kar prodajalec. JIH BOMO TUDI POTREBOVALI— V Novem mestu so se zaščitne maske prvič pojavile minuli petek na inproviziranem prodajnem mestu, kar pred trgovino Mercator na Glavnem trgu. Zanimanje je bilo veliko, danes pa jih je mogoče za 500 din dobiti tudi v drugih trgovinah. (Foto: J. P.) Za tiste, ki so v tem času že nabavili za vojno potrebno garderobo, objavljamo tudi navodilo za uporabo. Maska sestoji iz čeladne maske, rebraste cevi in torbe s filtrom. Za uporabljanje masko pripravimo po naslednjem zaporedju: z notranje strani očistimo steklo na maski, odvijemo pokrov filtra, masko spojimo prek gumijaste cevi s filtrom, odstranimo spodnji gumijasti čep na filtru, masko nataknemo preko obraza in temena. Tesnost maske preizkusimo z vdihom in zaprtjem spodnje odprtine na filtru. Masko uporabljamo ob znaku za RKB nevarnost (trije zavijajoči alarmni znaki z dvema presledkoma) in je ne smemo sneti, dokler nevarnost ne mine. J. P. • Preteklost je vedno videti lepša, kot je bila, dobro je edino to, da je ni več. (Dunne) /O ljubljanska banka Dolenjska banka d. d. Novo mesto OBVESTILO Ljubljanska banka, Dolenjska banka, d.d., Novo mesto, obvešča varčevalce, da od 10. julija 1991 dalje obračunava nove letne obrestne mere za sredstva občanov. REVALORIZACIJSKA STOPNJA ZA MESEC JULIJ (R): — na letnem nivoju 75% — na mesečnem nivoju 4,8% 1) SREDSTVA NA VPOGLED PO HRANILNI KNJIŽICI, x 50% R TEKOČEM RAČUNU IN ŽIRO RAČUNU 2) VEZANI DEPOZITI R + r letno 1 mesec R + 0 3 mesece R + 3 6 mesecev R -F 5 nad 12 mesecev R + 7 nad 24 mesecev R + 9 nad 36 mesecev R + 11 3) TEKOČI RAČUNI dovoljena prekoračitev R + 20 nedovoljena prekoračitev R + 30 4) ŽIRO RAČUN Vezani depoziti obrtnikov nad 50.000,00 din za nedoločen čas, z odpovednim rokom do 3 dni, ki preko svojega žiro računa poslovno sodeluje z banko R + 0 Naša anketa Vendarle zmaga razuma? V Sloveniji, ki seje 25. oz. 26. junija odločila za samostojno državo, naslednje jutro pa seje zbudila s tanki nekdanje, a nikoli več ne ljudske mn jugoslovanske armade, ki nas je hotela z zasedbo meja zapreti vjugoslovan-ski balkanski kotel in doseči našo ponovno ubogljivost, je zdaj krhek mir. Živimo čas, ko vojne ni, pravega miru pa tudi ne. Ljudje so jezni, ogorčeni, besni in hkrati prestrašeni. Nizka preletavanja vojaških helikopterjev in letal celo kopalcev ob Kolpi, nadaljnje grožnje in laži ter ultimati s strani vojske pa tudi zveznih politikov in oblastnikov, poročila o maltretiranju slovenskih fantov v JA, ropanje slovenskega premoženja v drugih republikah, finančna blokada Slovenije, grožnje jedrski elektrarni, zaprta civilna slovenska letališča pa polni časopisi navodil o ravnanju v primeru zračnih napadov, up0-rabe sicer prepovedanih kemičnih sredstev za prebivalce Slovenije itd., itd-to so stvari, ki težko puščajo koga ravnodušnega. A saj nam niso dali na izbiro in poti nazaj ni. To nam zdaj zlagoma priznava tudi svet. Brionska deklaracija, tuji opazovalci, ki spremljajo spoštovanje premirja, obravnavanje našega problema na najpomembnejših srečanjih svetovnih državnikov vendar nekaj pomeni, čeprav je pravi mir, ki bo dajal tudi osnovo za delo, gospodarjenje, posle, od česar smo se Slovenci morali naučiti živeti, verjetno še daleč. Bog jim odpusti, generalom, je pred kratkim zapisal kolega, kajti ljudje jim ne bodo nikoli. Ze doslej nam je bilo prav zares povzročenega preveč hudega. TOMAŽ ŠULENTIČ, frizer iz Ribnice: f«>. »Kajsc h>° zgodilo po Brionih, je težko^na- H: m K »l\aj NC LHJ IgUUIIU pu OllUimi,jc iv« povedati. Iz dosedanjih izkušenj z balkan^ pUTVUUII. ■!. UViaVVBBBBBJIBl ---j -- skimi navadami si težko predstavljam,1 nas bodo pustili pri miru in se sprijaznili s končnimi dejstvi. Nisem pesimist, amp®K zgolj realist. Strah pred prihodnostjo je na mestu pri vsakem, ki mu je do miru, ki mu človeška življenja nekaj pomenijo in ki m ni vseeno, ali bo uničeno njegovo težko prl služeno imetje.« ALOJZ RAMUTA, vodja službe varstva pri delu v semiški Iskri: »Najprej moramo imeti v Sloveniji mir in biti samostojni, potem pa lahko gradimo naprej. Prva naloga bi bila postavitev gospodarstva na noge. Pa na Evropo bi se morali navezati, saj v Jugoslaviji ne moremo več živeti skupaj. Vsaka republika bi se morala postaviti na svoje noge, potem bi lahko sodelovali na tržnih osnovah. Mislim, da bi v nekaj letih življenje pri nas steklo popolnoma normalno.« MARJAN VIDIC, strojni ključavničar v metliškem Novoteksu: »Edina pot za Sl°" venijo je v uresničevanju plebiscitarne od ločitve njenega naroda. Pri tem brez težav očitno še ne bo šlo, a jih bomo prebrodilis pridnostjo in ponosom. Zadnji čas je, da p0" stanemo samostojni in neodvisni. Drllf perspektive za nas ni. Dovolj smo že poPuS' čali, pri uresničevanju plebiscitarne volje pa ne smemo. To je za nas zgodovinska pni0* nost in biti moramo trmasti.« DANICA ERENT, lastnica bifeja Pri Danici v Osilnici: »Dovolj je bilo vojne in upam, da bo sedaj prevladal razum. Zaupam naši vladi, kije s sprejemom pobud posrednikov iz. Evrope dokazala voljo, da stvari ureja po mirni poti. Posledice vojne pa čutimo tudi tukaj v gornjem Obkolpju, čeprav so bile bitke daleč od nas. Vse je postalo pusto in prazno, turistov, tujih in naših, ni več in gospodarsko škodo zaradi izpada turizma že čutimo, nadomestila pa nimamo od nikoder pričakovati « ANDREJA ŽIBRET, študentka iz Kr' škegat »Slovenska vlada se je prenagli1®.:, osamosvajanju Slovenije, ker še niso urejeni vsi potrebni dokumenti. Vse bist ne manjkajoče akte bi morala Sloveal1 sprejeti v teh treh mesecih. Brionska dek racija za nas ni najbolj spodbudna, rr!is' pa, daje najbolje, da smo jo sprejeli, saj n® ni preostalo drugega. Slovenija še m 01 narodnopravni subjekt, da bi lahko poSl ljala pogoje!1 BRANKO OUKIČ, sekretar OK ZRVS Novo mesto: »Po plebiscitu smo šli prehitro v osamosvojitev. Rezultat je jasen: vojna škoda, trpi gospodarstvo, turizem, ljudje so brez. služb. Na silo bo končni slovenski cilj težko doseči, za dogovarjanje pa smo Slovenci že nekoliko trmasti. Sam sem optimist in mislim, da bo le zmagal razum in da bo za vse nas čimprej konec agonije. Sem sicer še vedno tudi za Jugoslavijo, vendar za čiste račune med republikami.« :*V JANEZ NUNČIČ, vodja službe za varstvo pri delu v sevniškem Mercatorju: »Verjamem v srečen razplet sedanje krize. Upam, da bo moja generacija še doživela to srečo. Svobodne in demokratične družbe ni brez svobodnega posameznika. Prav tako ne more biti prave svobode brez ekonomske samostojnosti. Prepričan sem, da smo na pravi poti, navkljub zdajšnjim tegobam!« . JOŽF. GF.RJF.VIČ, gozdarski teh'"^ka Gornjega Lenarta pri Brežicah: ” \e. stran mora malo popustiti in brions t ^ klaracija je kompromis. Nisem z® s. v stojnost za vsako ceno, potreben jc ^ ,a|a teh treh mesecih naj bi se Slovenija naprej s federalnimi organi. Tuji °P®* ■ „3-so, vendar je vprašanje, koliko so za 1 j. rancija. Mcsic bi moral svoj polo/^J sednika predsedstva bolj uveljavljati- vni sedstvo naj ne bo samo na papirju v poveljnik vojske!« jMMppr Iz Trcb' TONE LAVRIHA, geometer i’■ e. njega: »Če lahko prebrodimo teh ne secev in mislim, da nam bo to usP;janja potem se lahko nadejamo, da sC rave generalska klika ne bo imela nobene F (a. priložnosti več, da bi nas ogrožala- fa7. ko se bo sedanja srboslavska p0"’!.- ^A-pletla tako, da bomo kmalu pridob' ^ narodno priznanje, in tedaj se na vremena dokončno zjasnila.« !g9l rwwwwwwwv\ I Kriv ni le kmetijski svetovalec f hSibcek BOM Še vedno začetniške težave črnomaljske kmetijskosvetovalne službe pODALJŠAN ROK Natečaja za naložbe h-^UANA — Zaradi vojnega la p. * "a Slovenijo je ministrstvo lignje podaljšalo rok za vlo-^htevkov za sorinanciranje olji® na demografsko ogroženih Mite'™ Slovenije od prvotnega 7. O 31. julij letos. Hkrati mini-»L 0 °Poza«ja, da morajo biti C^Pfemljene s popolno doku-So v °’ tako ko' Je predvi-je bi| „ Izpisu natečaja (objavljen IS/9j. Uradnem listu Slovenije št. vt( J' 0 čemer smo na tej strani bo ,P°ročali. Nepopolne vloge ^^•rstvo zavrglo. ^VOMEŠKE TRŽNIK tojnafeje bila zadnji ponedeljek Snih« • !n.sadja. Češnje so s pro-% in0jnic izrinile hruške (50 din), f3 n rnarelice (60 din), branjevci 0 djl , nHlaJ° zgodnji stročji fižol J’ Samare za vlaganje (30 JO^n,^(15 din), grah in solato ■'(liji, >/JaJca še vedno držijo ceno tv iv sto'°l Ponava dlz,mk 50 (45) din, zelje 20 S l*1? ada čebula 30 (25) din, ČRNOMELJ — Odkar seje ob novem letu kmetijska pospeševalna služba preimenovala v svetovalno in se osamosvojila, je bilo med ljudmi v črnomaljski občini veliko kritik njenega dela. Zato so v odboru za kmetijsko dejavnost v oddelku za družbeni razvoj pri črnomaljski skupščini občine obravnavali vse pripombe, zraven pa povabili še predstavnike Slovenske kmečke zveze-Ljudske stranke, ki je najbolj nergala nad delom svetovalcev. Pokazalo pa se je, da je bilo veliko pripomb v stilu »čula-rekla«, torej na osnovi gostilniških govoric, ter da v resnici le ni toliko težav, da bi bili zaradi tega kmetje prikrajšani. Največ kritik je letelo na svetovalno službo zaradi programov, s pomočjo katerih je moč dobiti nevračljiv denar za naložbe v kmetijstvu. Toda ker so bili pogoji objavljeni v Uradnem listu šele maja, svetovalci pa drugih navodil tudi niso imeli, kmetom v zvezi s tem niso mogli kaj prida sveto- vati. Morda je res tudi to, da so ljudje pričakovali preveč, zlasti pa da bo za vlaganje v kmetijstvo toliko denarja, kot gaje bilo nekdaj. Seveda imajo tudi v svetovalni službi še precej začetniških težav. Uvedli so na primer dežurno službo na Kolodvorski 34, kjer je sedež svetovalne službe, ip sicer vsak dan od 6. do 8. ure ter ob sredah od 6. do 14. ure, medtem ko je po krajevnih skupnostih dežurna služba ob ponedeljkih in sredah. Toda kaj to pomaga, ko svetovalci že nekaj tednov nimajo neposrednega telefona in jih je skoraj nemogoče priklicati! Včasih pa je svetovalce težko dobiti tudi zato, ker hodijo precej po seminarjih. Kot je bilo slišati na izvršnem svetu, pa je problem tudi v tem, da morajo svetovalci delati tudi na tistih kmetijskih področjih, kjer niso povsem strokovnjaki. Prednost, ki je ne gre zanemariti, pa je v tem, da po novem svetovalci niso več obremenjeni s poslovno politiko kmetijske zadruge, Več žita v domačih kaščah? Za uspešno izvedbo žetve v novomeški občini vse _____pripravljeno — Zeli naj bi po 20. juliju < l®!*0 balkansko vojno in zdaj a,kanski mir. (Pintar) jmisca v BREŽICAH — Na ^i(ev,n !ejn,u 80 ‘meK naprodaj 97 JjBl. p’ . arjh do 3 mesece, in 9 sta-p š$ s® jih prodali 33, so vedrih »J1 k‘*° ž>ve teže. Drugi, od * 'lin |(j| Pr°dali 4, so bili po 28 do °8ram žive teže. NOVO MESTO — Dolenjski kmetje so že začeli žetev letošnje letine pšenice, medtem ko naj bi glavnino žita vendarle pospravili po 20. juliju, ko bo žito doseglo »tehnološko zrelost«. V novomeški občini naj bi prišlo na trg 1.800 ton zlatega zrnja, od tega 1.400 ton iz zadružne, 400 ton pa iz kooperacijske pridelave. Pridelek bo sicer večji, vendar so v KZ Krka Novo mesto prepričani, da ga bodo kmetje zaradi sedanjih razmer več obdržali doma. Za letošnjo žetev je bilo v novomeški občini vse pravočasno pripravljeno, tako da večjih težav ne bi smelo biti. Na voljo je dovolj kombajnov, goriva zanje in tudi rezervnih delov. Občinska vlada je pretekli teden potrdila tudi cene strojne ure kombajna, ki se gibljejo med 500 do 1.300 din glede na delovno širino kombajna. Republiška vladaje medtem določila tudi najnovejše zaščitne cene žita, o čemer pišemo posebej. Dosedanji kupci pšenice so tudi letos pripravljeni prevzeti pridelek. Odkup bo organiziran podobno kot v preteklih letih in na istih odkupnih mestih. Pri tem velja poudariti, da zadruga ni več dolžna skrbeti za čim večje tržne presežke žita, ki ga lahko pridelovalci prodajo po svoji presoji. Sicer naj bi bil letošnji pridelek odkupljen tudi za republiške blagovne rezerve. OTVORITVE NI BILO KOČEVJE — Za petek, 12. julija, je Kmetijsko gospodarstvo Kočevje napovedalo otvoritev svoje prenovljene in razširjene trgovine »Kmetovalec«. Zaradi vojnih razmer pa so se dela nekoliko zavlekla in je otvoritev preložena za nedoločen čas, predvidoma pa bo v kratkem. Kmetijski nasveti /‘lug po sledeh gosenic 5>()omUePar0’ 'e (=renak sP°m‘n ‘n vračamo se k vsakdanjim te- |W ’M*0VcL - — nuivnjjni *•« v 'ZU JUjUk/IJUllU JIVIUJV *JVIII 11311111, IVI 0\J PojjJlljjj . e gosenice poškodovale polja, vrtnine in poljščine, naj jih na Pri '»e j j°s krminimi dosevki. Tudi sicer so ti dosevki zelo priporočene SfMo, ob ter’mi v vsakem Pr*meru najbolje zaščitimo tla pred poletno o Je Dr-.VaruJem° pred pleveli in pridobimo dodaten dohodek. Čas za Clr8ov'V Zdaj- C^ak's semenjem je mogoče kupiti naslednje priporočene strniščne av.% Km.oin podor. Stroka posebno priporoča mnogocvetno ljuljko i4Nai h'trCJe.rast0Člh vrsl trav- V drug' polovici julija ali v začetku V^nih T^l^i predvsem sorti tetraflora in druga, za hektar posevka pa L° sta^i 45 do 40 kg semena. Nadalje zelo priporočajo krmno ogrščico ’ krmno repico / petranova/, inkarnatko / sorto inkaro/, \ °1 ae>.r,(|d' le 12 do 20 cm. Če ima poljedelec na voljo vrtavkaste "lii ali i-n‘ Potrebno. Da seme prej kali, je dobro njivo povaljati z Mftihk va*jarjem- Če predhodna poljščina ni bila deležna do- _ V'^0,1 1Čln 8n°j‘l’ je koristno dognojiti s 60 do 80 kg fosfornega £ * Prj * 00 kg kalijevega oksida. Po potrebi uporabljamo tudi her- £ POSevku križnic goal, treflan, herbitref, lasso ali alaklor. ^Staranj Inž. M. L. * Če bi bil preprečen prevoz žita do kupcev v Celju in Ljubljani, bi nastopilo nekaj težav, saj v novomeški občini ni sušilnic. V tem primeru bi morali pridelovalci žito posušiti sami oz. bo v občini narejen seznam tistih pridelovalcev, ki imajo možnosti, in bi v primeru potrebe lahko posušili določene količine zlatega zrnja. Rešeno naj bi bilo tudi vprašnje prevoza oljne ogrščice v Mariboru, njena zaščitna cena pa je za šestino večja od zaščitne cene pšenice. Z. L.-D. Nova možnost za porabo gnojevke Izločki kot čistilo Znanstveniki cssenskega inštituta za tehnologijo okolja so, kot piše Delo, odkrili postopek za odstranjevanje odvečnih količin gnojnice in gnojevke. V sodelovanju s porur-sko termoelektrarno Zweckel so naprave za odstranjevanje škodljivega dušikovega oksida, ki nastaja pri zgorevanju premoga, preuredili za uporabo živalskih izločkov, v katerih se dušijo veliki živinorejski obrati. Doslej so ogljjikove okside odstranjevali tako, da so v vroč tok odpadnih plinov vbrizgavali amoniak, pri čemer sta nastajala neškodljiv molekularni dušik in voda. Namesto drage amoniakove raztopine so v poskusni elektrarni vbrizgali gnojevko in pri tem dosegli dobre rezultate. Ali je novost uresničljiva tudi v širši praksi, je še vprašljivo, saj bi morali prepeljevati od farm do termoelektrarn velikanske količine gnojevke, kar je v večjem obsegu komajda uresničljivo, vprašanje pa je tudi, kako daleč se sploh izplača voziti smrdljive živalske izločke. Znanstveniki upajo, da bi to lahko bila rešitev za manjše termoelektrarne. Odveč je pripominjati, koliko bi to pomenilo za naše velike farme, prašičev pa tudi drugih domačih živali, kjer je odvečna gnojevka skorajda nerešljiv tehnološki problem. ampak so izključno strokovnosveto-valna služba, ki nosi vso odgovornost in posledice pri usmerjanju kmetij. M. B.-J. Nove zaščitne cene za pšenico in oljno repico Tudi nove odškodnine LJUBLJANA — Republiški izvršni svet je določil nove zaščitne cene za pšenico in oljno repico. Nova cena znaša za kilogram pšenice prvega kakovostnega razreda 5,50 din, za kilogram pšenice drugega razreda pa 5,20 din. Pri tem je upošteval modelne kalkulacije Kmetijskega inštituta Slovenije, kije izračunal, da znaša (po junijskih cenah) pri pridelku 55 stotov na hektar na družbenih gospodarstvih proizvodna cena 6,44 din, pri pridelku 50 stotov pšenice na zasebnih kmetijah pa 6,53 din. Zaščitna cena oljne repice je za 60 odstotkov višja od zaščitne cene pšenice. Izvršni svet je izračunal in uvedel tudi nove vrednosti točke za izračun odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč. Za njive, plantažne sadovnjake in hmeljišča L, 2., 3. in 4. katastrskega bonitetnega razreda ter za travnike in ekstenzivne sadovnjake L in 2. razreda znaša 8,99 din, za vse druge katastrske kulture in razrede pa 4,50 din. POMOČ ČEBELARJEM METLIKA — Čebelarsko društvo Metlika je nabavilo zdravilo proti po-apneli zalegi Yucoluck, ki ga je moč dobiti pri Andreju Severju na Marenti-čevi ulici 30 (tel. 58-444) v večernih urah. Dobijo ga lahko tako člani kot nečlani društva, s seboj pa morajo prinesti stekleno ali plastično stekleničko, ker je snov izredno hlapljiva. KUPIL. SLOVENIJA 1991 Ureja: mag Juli) Nemanič Še o vinskih cisternah iz jekla Upam, da ni žaljivo, če rečem, da veliko vinogradnikov še danes ni čvrstih v svojem prepričanju, da znajo pravilno ravnati s svojim lesenim sodom. Na vseh predavanjih o kletarstvu je obvezno vsaj eno vprašanje, kako zaščititi sod, ko je prazen. Ali se lahko otresemo skrbi pri vzdrževanju vinskih cistern, saj so neuničljive, nepokvarljive? NE! Tisti nesrečniki, ki so kupili cisterne iz neprimernega jekla ali jekla, ki ni za vino, bodo imeli težave s povečano količino železa v vinu in bodo imeli kmalu cisterne, ki jih je na nekaterih mestih načela rja, - V prejšnjem članku sem pisal o strukturi plemenitega jekla, ki pa je odporno proti rjavenju samo, če je njegova površina pravilno obdelana oziroma če ni ranjena. Da bi to lažje razumeli, moramo utemeljiti trditev z nekaj več strokovnimi izrazi. Odpornost plemenitega jekla proti rji je zasnovana z veliko privlačnostjo kroma do kisika; krom napravi na površini zelo tanko prevleko, film kromovega oksida, kar imenujemo pasiviteta. To pomeni odsorptivno zasičenost prostih valenc površinskih atomov kisika. Elektroni preidejo med atomi kroma in železa in železo dobi elektronsko konfiguracijo plemenitega metala. Tako topljiva (aktivna) oblika železa preide v netopljivo (pasivno). Ako to pasivno površino ranimo, pride kasneje do rjavenja. Zato bodimo pozorni pri vzdrževanju in varovanju površine cisterne znotraj in zunaj. Udarec z ostrim predmetom vinskega kamna iz notranjosti cisterne nas lahko zavede, da ga skušamo odstraniti s kovinski orodjem. Tisti, ki ste imeli več sreče in nabavili cisterne iz ustreznega jekla in tudi površinsko tovarniško obdelanega za hranjenje vina, ne boste imeli pogosto opravila z od- stranjevanjem vinskega kamna. Po normah DIN obstaja 5 stopenj kvalitete obdelave površine, ki so označene z rimskimi številkami od V do I. Številka V pomeni visok sijaj po-liture. Za vino zadostuje obdelava površine III, kar pomeni hladno valjano, termalno obdelano, popolna oznaka so III d. III c, in III b in jeklo z eno od teh treh oznak je dovolj obdelano za potrebe vinarstva. Oznaka II je toplo valjano jeklo, ki ne zadostuje za vinske cisterne. Za varno odstranjevanje vinskega kamna priporočam temperaturne šoke. Najprej zlijemo v cisterno nekaj zelo vroče vode, tako cisterno segrejemo. To vodo izlijemo in vlijemo v cisterno čimbolj mrzlo vodo. Tako pride do toplotnih sprememb; jeklo reagira na temperaturo, se razteza in krči in vinski kamen odpade. Površino cisterne lahko poškodujemo tudi s pralnimi sredstvi na osnovi klora, kijih uporabljamo za pranje tal v zidanici. Žveplanje vina je nova nevarnost za poškodbo jekla. Žveplov dioksid, ki je plin in nastaja, ko zažgemo žveplenico, poškoduje površino, saj je v načeti posodi nad vinom dovolj vlage, da nastaja žveplasta kislina (H2 SO3). Ako je v vinu preko 75 mg/l prostega žvepla, bo prazen prostor (stena) v nevarnosti. Ta količina je prevelika in nepotrebna, zato moramo pri žveplanju pravilno dozirati SO2. Priporočam uporabo 5-odstotne raztopine S02, ki jo prevideno zlijemo v vino in nato dobro pomešamo, da se površina poplahne. To lažje naredimo v cisternah s pomičnim pokrovom. Pri uporabi dezinfekcijskih sredstev za pranje cistern na bazi hipoklorita moramo cisterno prej temeljito poplakniti, da odstranimo vse kisle ostanke. Ako imamo p H rakcijo pod 10, ta sredstva prebijajo pasivni sloj jekla. Pasivna površina se vrne z obdelavo z oksidativnimi kislinami, npr. solitrno ali dušično kislino (HNO3). Zato je pri delu potrebna previdnost saj se vsi ne razumemo na kisline. mag. JULIJ NEMANIČ Semenski krompir na Gorjancih? Ker v dolini ne rnore več priti do zdravega, neizroienega semenskega krompirja, _____ga je Jože Franko iz Hrastja posadil pri Miklavžu na Gorjancih MIKLAVŽ — Zadnja leta kmetje pod Gorjanci ne morejo več pridelati zdravega semenskega krompirja. Zato seje veliki kmet Jože Franko iz Hrastja pri Orehovici odločil za nenavaden poskus. Pri Miklavžu na Gorjancih, na nadmorski višini blizu 1000 metrov, je posadil krompir na površini okoli 20 arov. »Tu gori so včasih že bile njive, kar se še danes vidi po razorih. Nace Hudoklin, kije s svojo družino živel pri Miklavžu, pa seje hvalil, daje pri njem na Gorjancih Krompir tak kot klobuk, koruza pa kot pirovska fiaša,« so se prejšnjo nedeljo na Miklavžu smejali ljudje s Hrastja in Orehovice. Franko je kupil uvožen semenski krompir, menda je kanadski, in njive ni pognojil niti s hlevskim gnojem. »Hočem, daje vse naravno, humusa je do- volj. Če bo pa še tukaj kaj narobe, potem je pa krivo ozračje,« je prepričan Franko. Tisto nedeljo so krompir hkrati okopali in ogrenili in po Frankovih besedah za sedaj prav lepo kaže. »Če nam bo to s semenskim krompirjem na Gorjancih letos uspelo, bom drugo leto tukaj posadil krompir na 70 arih,« pravi Franko. »Gotovo pa je, da bom jaz jedel tega gorjanskega!« Nasploh je Franko prepričan, da bo šlo kmetijstvo vse bolj v naravno smer, stran od kemije. »Včasih sem trosil po 300 kg umetnega gnojila na hektar, se- daj ga moram, če hočem imeti enak pridelek, že 800 kg. To nikamor ne pelje, jaz to krepko zmanjšujem tudi pri škropljenju v vinogradu. Proti pero-nospori in oidiju seveda moraš škropiti, tu se ne da drugače pomagati, proti žuželkam pa ne škropim več. Prvo leto sem imel zaradi tega za 20 odst. manjši pridelek, že naslednje leto pa si je trta sama opomogla in je bil pridelek normalen.« Franko ima koruzo na 18 ha, a škropi samo na tretjini te površine, tam, kjer se ne da okopavati. A. B. PRIPRA VA VINOGRADNIŠKE ZBIRKE — Zaradi vojne sta na metliškem grajskem dvorišču v zadnjem mesecu odpadli že dve kulturni prireditvi v okviru metliškega kulturnega poletja. Vendar prireditelji, člani tukajšnje folklorne skupine »Ivan Navratil«, niso obupali, zato so oder in šank pustili kar na dvorišču. Če oder ni mogel priti prav nastopajočim, pa je bil še kako dobrodošel kustodinji Belokranjskega muzeja Andreji Brancelj ter hišnici muzeja Ani Gomolj, ki sta v pripekajočih julijskih dneh pripravljali predmete za vinogradniško zbirko v grajski kleti. Zbirka naj bi bila odprta za martinovo, ko bi počastili tudi 40-letnico Belokranjskega muzeja. Seveda pa so se morali v muzeju dela lotiti dovolj zgodaj, sajje potrebno očistiti, zaščititi in inventarizirati nekaj sto predmetov, ki so jih z veseljem podarili belokranjski vinogradniki (Foto: M. B. -J.) gospodinjski kotiček Okusni sadni želeji Žele, imenovan tudi sadna hladetina, je prozorna snov, ki nastane ob določenih pogojih pri kuhanju ali tudi mešanju surovih sadnih sokov. Sadni sok se zgosti le, če vsebuje dovolj pektina. Največ pektina se nahaja v nezrelem sadju. Z zorenjem gaje vedno manj, narašča pa količina sladkorja. Od južnih sadežev imajo veliko pektina limone in pomaranče v belem delu lupine. Zato njihov sok in lupino dodajamo drugim vrstam sadja. Sadni sok za želiranje najlažje dobimo s sokovnikom ali s sadno stiskalnico. Najprimernejši sadeži za pripravo želejev so jagode, ribez, maline, robidnice, brusnice in češnje. Sadni sok za žele kuhamo v majhnih količinah, dva do tri litre naenkrat. Segrevamo ga na močni vročini v plitvih in širokih posodah. Ko zavre, ga kuhamo še pet do deset minut. Pri daljšem segrevanju začne upadati sposobnost želiranja in dobimo namesto želeja sirup. Pene med kuho pobiramo in stalno mešamo. Sladkor dodajamo postopoma, da masa neprestano vre. Ves sladkor, dodan naenkrat, porabi za raztopi-tev preveč vode, ki jo potem primanjkuje pektinskim delcem za nabrekanje. Z mešanjem se pektin-ski delci enakomerno porazdele, se pomešajo s sladkorjem in vodo ter hitro in zadostno nabreknejo. Sok se prične gostiti. Z žlico kanemo na mrzel krožnik večjo kapljo. Če ne pušča vodenega roba in se ne razleze, pač pa strdi, je žele kuhan. Takoj ga odstavimo z vročine in polnimo segrete kozarce ter hermetično zapremo. Želeje shranjujemo v temnem prostoru, ker jim svetloba spremeni barvo. Žele lahko pripravimo tudi surov, vendar je postopek zamuden, shranek pa obstojen le štiri mesece. Zelo okusni so želeji iz mešanih sokov. V poletnem času mešamo enake dele rdečega ribeza, jagod in malin, v jesenskem času pa mešamo jabolka, robidnice in črne bezgove jagode. Za hitro pripravljen žele iz ribeza potrebujemo 2 kg očiščenih ribezovih jagod, kijih zmešamo z 1 1 /4 kg sladkorja in pustimo nekaj ur, da se sladkor raztopi. Nato ga kuhamo sedem minut, sok precedimo skozi gosto tkanino v kozarce in jih zapremo. Iz gošče, kije ostala, lahko skuhamo okusen kompot. HELENA MRZLIKAR Kmetijski zavod Ljubljana a 1991 DOLENJSKI UST m IZ NKŠIH OBČIN POZIV ZA PRIJAVO VOJNE ŠKODE NOVO MESTO — Po prvih ocenah znaša škoda zaradi vojne agresije JA v novomeški občini okrog 214 milijonov dinarjev, v celi Sloveniji pa kar okrog 2,7 milijarde dolarjev. Zdaj naj bi prišli do točnih podatkov, kolikšna dejansko je ta škoda. Novomeški izvršni svet je v skladu s sklepom republiške vlade imenoval komisijo za ocenitev vojne škode, ki bo na podlagi zbranih podatkov oblikovala končno oceno dejanske vojne škode v občini. Oceniti je treba neposredno škodo, storjeno na objektih, napravah ipd., stroške z obrambo, oskrbo prebivalstva, zdravstvenimi storitvami ipd. ter indirektno škodo, neustvar-jeni dohodek zaradi škode na proizvajalnih sredstvih in motenih pogojev za proizvodnjo. Prijave neposredne škode pričakujejo v Zavarovalnici Tilia Novo mesto, prijave stroškov zaradi vojne in posredne škode pa pričakujejo v najkrajšem možnem času v sekretariatu za družbeni razvoj občine Novo mesto. Poziv za prijavo škode so poslali vsem večjim podjetjem v občini, pozivajo pa tudi vse druge, tudi zasebne podjetnike in obrtnike, da prijavijo morebitno vojno škodo. ZASEGLI OROŽJE ŠENTJERNEJ — 9. julija ob 7.10 so šentjemejski miličniki ob kontroli prometa pri vozniku, ki ima stalno prebivališče v sosednji republiki Hrvaški, našli revolver in šest nabojev. Pri drugem pa so našli pištolo kalibra 7,65 in šest nabojev. Oba sta sicer imela orožni list, izdan v njuni republiki. Orožje so miličniki zasegli. Ocena vojne škode V metliški občini vsaj 68 milijonov din METLIKA — V metliški občini ni bilo vojnih operacij, zato tudi ne poškodovanih objektov in drugih nepremičnin. Vendar je po dosedanjih ocenah od 26. junija do 10. julija nastalo za 68,2 milijona dinaijev indirektne škode. Glavni vzroki za to so vpoklici prebivalcev v enote TO in vojne policije ter zagotavljanje njihove preskrbe, manjša proizvodnja in dohodek v vseh dejavnostih, motena in dražja oskrba prebivalcev z življenjskimi potrebščinami. Največ vojne škode je utrpela metliška industrija, in sicer kar za okrog 40 milijonov dinaijev. Proizvodnja je bila namreč manjša za 40 do 50 odst. Prav tako je dejavnost zamrla v obrti, gostinstvu in turizmu, saj je bilo v obrambo vključenih veliko ljudi in različnih strojev ter tovornjakov. Škode je za okrog 8 milijonov. Za 2 milijona dinaijev več škode je v kmetijstvu, razlogi pa so podobni tistim v obrti. V gozdarstvu je škode za 2 milijona, nastala pa je predvsem zaradi priprave ovir. Sredstva stanovanjskega gospodarstva —gre za 1,7 milijona dinaijev — so namenili za pri- pravo bivalnih prostorov za pripadnike TO in nabavo nujne opreme za bivanje. V komunalnem gospodarstvu ocenjujejo vojno škodo na poldrugi milijon, predvsem zaradi dežurstev pri glavnih komunalnih objektih in uporabi dela mehanizacije v vojne namene. Tudi promet v trgovinah se je zaradi vojnih razmer po grobih ocenah zmanjšal za okrog 40 odst., škode zaradi tega pa je za 5 milijonov dinaijev. mA IZ NKŠIH OBČIN Zbrali 200 oblačil za vojake Za Rdeči križ se vojna še ni končala NOVO MESTO — V tem času, ki smo mu v Sloveniji rekli kar vojna, je svojo vlogo odigral tudi Rdeči križ, še posebej njegovi aktivisti. Izziv je bil tudi za novo sekretarko občinskega odbora Rdečega križa Darjo Horvat, kije to mesto zasedla šele pred dvema mesecema. »Čeprav seje naš znak na bojiščih uporabljal tudi za druge namene, reševalna vozila z oznakami Rdečega križa pa so bila pri reševanju ranjencev celo napadena, so naši aktivisti na terenu delovali še bolj zavzeto. Zbrali so dvesto oblačil za vojake, ki so slekli vojaško suknjo, zavzetost pa je bila v času vojne tudi med krvodajalci. Bolnišnice sicer niso potrebovale večjih količin krvi, saj so v tem času odložili vse večje operacije. Za operacijskimi mizami Toplice se trudijo, da bi preživele Zanimiva ponudba zelenih družinskih počitnic v Krkinih Zdraviliščih in modrih v ________Strunjanu — Priložnost, da se v negotovosti naredi nekaj zase NOVO MESTO — Ena tistih, ki so čutila že politično, takoj in v popolnosti pa generalsko norijo po Jugoslaviji in Sloveniji, so bila slovenska naravna zdravilišča. V novomeški občini sta dve, Šmarješke in Dolenjske Toplice, obe v upravljanju novomeške Krke, prav tako pa otoški grad, ki seje s svojo ponudbo že v precejšnji meri preusmeril v stacionarni turizem. Vojni dnevi so jim vzeli skoraj vse goste, tako daje moralo 300 delavcev na dopust, že v preteklem tednu pa so se gostje počasi začeli vračati. Konec tedna celo otoški kamp ni bil povsem prazen. slovenski obali Jadrana se trudijo živeti naprej in vabijo na dopust, kjer je priložnost, da ljudje naredijo nekaj zase in so kirurgi potrebovali le več krvi določene krvne skupine,« je povedala Daija Horvat. Ta čas je na Rdečem križu vojna le še na papirjih. Vse pogosteje prelistavajo sezname ujetih, ranjenih in mrtvih. Za tiste vojake in pripadnike teritorialne obrambe, ki so vojsko služili na Dolenjskem, njihovi starši in sorodniki kličejo Rdeči križ v Novem mestu. »Dvoje staršev iz Sarajeva seje kar osebno zglasilo v naši pisarni in želelo videti svojega sina. V bršljinski vojašnici so bili prijazni in z našim posredovanjem se je srečanje posrečilo,« enega od aktualnih dogodkov omeni Daija. Še več klicev kot za vojake je bilo za otroke, ki so prav v času vojne bili na počitnicah v Fazanu in Debelem rtiču. Za 150 otrok novomeške občine seveda ni bilo strahu, njihove starše pa je le skrbelo. Kljub zapori cest so se otroci mimo barikad srečno pripeljali v Novo mesto. Druga in tretja izmena bosta šli na moije avgusta. j p V prvih šestih mesecih so v obeh Krkinih zdraviliščih imeli 15 odst. manj gostov, pri tem je bilo tujih 40 odst. manj. Glede na naše politične razmere so to čisto dobri rezultati. Zavedajoč se, da turizma, ki v poletnih mesecih prevlada nad zdravljenjem, prav iz teh razlogov ne bo veliko, so v obeh zdraviliščih že pred to vojno pripravili zelo zanimivo ponudbo zelenih počitnic in za njihovo enoto v Strunjanu program modrih počitnic, ki je zbudila veliko zanimanja. V celoti so bili uspešni, saj so bila zdravilišča 26. junija polna in razprodana do konca oktobra. Vojna jim je, kot rečeno, odpodila večino gostov, ki pa zdaj zlagoma prihajajo nazaj. Pred tednom jih je bilo v Šmarjeških Toplicah 80 in v Dolenjskih 71, pričakovali pa so tudi večjo skupino velenjskih rudarjev, tako da bi bili zdaj vsaj polovično zasedeni. »Pripravili smo zanimivo in zelo ugodno ponudbo za družine, ki letos ne bodo šle na morje. Ljudje spoznavajo, da bo treba s tem, z negotovostjo, živeti, in kdor seje odločil za dopust in prepotrebno nabiranje novih moči, bo na dopust tudi šel. Na naše veselje gostje počasi prihajajo. Kot rečeno, smo pripravili družinske programe po zelo ugodnih cenah. Na naših zelenih in modrih počitnicah je družina skupaj, kot bi sicer bila, imamo pa za vsakega njenega člana poseben program: za otroke vrtec, za mladino do petnajstega leta šolo plavanja, tečaj tenisa, za mame in očete je skupna jutranja gimnastika, zabaven tečaj kuhanja in podobno, popoldne pa so razni izleti v naravo in okolico ter zvečer najrazličnejše prireditve. Vrstili naj bi se spet tudi glasbeni in plesni večeri, ki jih je prekinila vojna. Naše toplice in naša postojanka Strunjan na 4,^ SLOVENIJA 1991 AGROSERVIS POPRA VUA OKLEPNIKE — Delavnice Agroservisv Žabji vasi so lam zaposleni delavci hitro pospravili, ko so zvedeli, da tja teritorialci peljejo v vojni poškodovane oklepnike. V nekaj dneh so jih več usposobili, enega pa so v celoti razdrli in bo služil za rezervne dele. Vodja servisa Tomaž Smolič nam je povedal, da je njihov obrat ob vsakem času pripravljen nuditi pomoč slovenski vojski (Foto: J. Pavlin) Najprej mora biti mir v Sloveniji Najpomembnejša naloga Beti je, da se še bolj preusmeri na tuja tržišča — Za koliko je padla prodaja na jugoslovanskem trgu, še ni moc povedati METLIKA — V tukajšnji Beti so v zadnjem času še bolj temeljito kot doslej iskali nove trge, hkrati pa nekoliko opuščali proizvodnjo. Uspelo jim jo je zmanjšati za 10 odst., pri tem pa so pazili, da ne bi padla produktivnost. To jim je uspelo z zmanjševanjem števila zaposlenih. Danes dela v Beti 10 odst. manj delavcev kot pred letom dni, ljudje pa so v glavnem stopili v pokoj ali odšli z odpravninami. Z vsem tem in izvozom, ki seje v prvi polovici letošnjega leta v primerjavi z enakim obdobjem lani povečal za 26 odst., so, kot pravijo v Beti, sanirali nemirnost jugoslovanskega trga. Toda 26. junij je Beti postavil v položaj, ki ga niso predvideli. Njihova glavna naloga je bila, da obdržijo stabilnost. Jugoslovanski trg je postal še bolj tvegan, a tudi tujim partnerjem ni vseeno, kaj se pri nas dogaja. Za zdaj sicer še ne reagirajo ta- ko, da bi v Beti čutili negativne posledice, ker upajo, da se bodo razmere umirile in bo sodelovanje še naprej nemoteno. Sprašujejo pa, kako je v Sloveniji, in če bi se agresija nadaljevala, bi gotovo tudi tuji trg postal za Beti vprašljiv. Tega si seveda v tem naj večjem belokranjskem podjetju ne želijo, toliko manj, ker na jugoslovanski trg sedaj sploh ni varno poslati blago, pa tudi dostopen ni. Poleg tega se zavedajo, da bo s tem rizičnim trgom težko poslovati, razen če od kupcev ne bodo zahtevali predplačil. V Beti pa so trdno odločeni, da z jugoslovanskega trga ne bodo odšli kar tako, ampak bodo poskušali s predplačili njihovih kupcev zagotavljati plačila. Vedo, da bo prodaja njihovih izdelkov na jugoslovanskem trgu padla, za koliko, pa je sedaj še težko napovedati. Zato pa se bodo v Beti še toliko bolj temeljiteje usmerjali na tuje trge, za katere že sedaj dela 40 do 45 Betinih zmogljivosti. Sicer pa so v Beti, kjer je zaposlenih 1.780 ljudi, zmerni optimisti, a le pod pogojem, da bo mir. M. BEZEK-JAKŠE • Pri pripravi teh programov so imeli močno pred očmi tudi domače ljudi, Dolenjce, da bi zaradi letos preveč oddaljenega morja le ne ostali brez zasluženega oddiha. Za svoje delavce pa so pripravili celo ugodne dnevne pakete s terapijo, kosilom in kopanjem v bazenu. Na Otočcu, kjer so bili lani vsi konji stalno razprodani, zdaj ni problem priti v zanimivo šolo jahanja, pa tudi rafting po Krki ali enodnevna tura z gorskim kolesom lahko zelo dobro dene našim zdaj večinoma močno napetim in utrujenim živcem. Alenka Babič za svoje zdravje. Ve se, da ljudje vse težje jemljejo bolniško, zdaj pa imajo priložnost za zdravljenje bolečin v križu, priložnost, da mimogrede pridejo do zdravnika,« pravi direktorica marketinga v Krkinih Zdraviliščih Alenka Babič. Z. LINDIČ-DRAGAŠ Dišeči sadovi tujega dela Novoteks Trgovina po sklepu lokalnih oblasti po BiH že ostal brez štirih svojih trgovin ________ NOVO MESTO — Prejšnji teden je marsikoga v Sloveniji osupnila novica, da je izvršni svet skupščine občine Banjaluke, za njim pa še nekateri drugi, s posebnim sklepom tako rekoč zaplenil premoženje, ki ga imajo slovenska podjetja na njenem ozemlju. Vse te enote so namreč morale popisati vse blago, dnevni izkupiček pa morajo zdaj nakazovati na poseben račun občine. Novomeškemu podjetju Novoteks Trgovina so na ta način in brez uradnega obvestila že »zasegli« dve prodajalni v Prnjavoru in prodajalni v Vrbasu ter Kuli, podjetje pa je v skrbi tudi za usodo ostalih štirih prodajaln v BiH in petih svojih prodajaln v Srbiji. Obe trgovini v Prnjavoru ima oz. je imel Novoteks v najemu, s tem da je eno temeljito obnovil. Vloženi denar se še ni v celoti povrnil, v obeh trgovinah pa je bilo ob popisu, s katerim so občinske oblasti ustavile pošiljanje dnevnega izkupička lastniku v Slovenijo, za 1,75 milijona dinarjev blaga. V trgovinah v Vrbasu in Kuli, ki sta Novoteksova last, so prav tako že morali popisati zaloge, bilo jih je za 3,17 milijona din. Vrednost teh dveh lokalov in opreme pa je nad 450 tisoč nemških mark. Preostale štiri Novoteksove prodajalne v BiH zaen- krat še delajo »normalno«, le promet je mnogo manjši kot pred tedni. V Srbiji pa ima Novoteks Trgovina pet prodajaln, ki prav tako delajo normalno, le prilivi zelo zlagoma prihajajo v Novo mesto. Vrednost lokalov, kijih ima Novoteks na območjih nekdanje Jugoslavije, kjer njihova lastnina ni prav varna, je okrog 1,5 milijona mark, 30. junija pa je bilo v njih za 20,5 milijona dinarjev zalog blaga. Vštevši opremo lokalov je tako v nevarnosti pred krajo kar za okrog 50 milijonov dinarjev premoženja sedaj samostojnega podjetja Trgovina Novoteks. Direktor Novoteksove Trgovine Ivan Murgelj pravi, da ne čakajo ravno križemrok, kaj bo, ampak se trudijo rešiti, kar se rešiti da. Žal kaj dosti ne morejo storiti. Delavci v »zaplenjenih« trgovinah bi morali celo poklicati milico, če bi si lastnik drznil priti po blago. Sicer pa tovornjake čez mejo niti ni varno spustiti, saj bi jim tega kaj lahko ukradli vse številnejši cestni roparji. Z dogovori skušajo rešiti vsaj premoženje oz. del tega v obliki zalog v trgovinah, ki še niso padle pod udar najnovejše jugobalkan-ske manire prilaščanja tujega premoženja. Z. L.-D. Primostek bližje Evropi? Veliki načrti Begiča in Štajdoharja, najemnikov počitniško-rekreacijskega centra na Primostku PRIMOSTEK — Počitniško-rekreacijski center, ki ga je že pred časom ob Kolpi na Primostku uredila semiška Iskra, sta letos za 10 let vzela v najem Zemir Begič in Janez Štajdohar. Naključje je hotelo, da sta ga prevzela ravno na dan, ko se je v Sloveniji pričela vojna, zato v tistih nekaj dneh do otvoritve 1. julija nista mogla postoriti vsega, kar sta si zastavila. Časa je bilo dovolj komaj za temeljito čiščenje. Zato pa so načrti toliko večji, čeprav se najmenika zavedata, da jih ne bo moč uresničiti čez noč. »Prihodnost razvoja počitniško-rekreacijskega centra na Primostku je vprašljiva, ker je ob hrvšaki meji, ne vemo pa še, kakšna bo ta meja. Vendar bomo delali tako, kot da so razmere povsem normalne. Radi bi v mm uredili kamp odprtega, evropskega tipa, ki bi imel vso potrebno infrastrukturo s prodajalno vred. Računamo, da nam bi to uspelo čez tri ali štiri leta. Predvsem pa se zavedamo, da mora biti vsaka naložba takšna, da se nam bo povrnila,« pravi Begič, ki od tistega, kar nameravajo urediti v prihodnjih letih, našteva še igrišče za tenis, odbojko, namizni tenis, vodni tobogan, izposojo čolnov. Kmalu pa bo, kot vse kaže, do kopališča tudi asfalt. Glavna turistična sezona je na Primostku od 1. julija do 15. avgusta, kar pa je premalo za preživetje. Zato najemnika razmišljata, da bi obnovila gostinsko poslopje tako, da bi lahko obratovalo vse leto. Dovoljenje za takšno obratovanje imata, od Stajdohaija in Begiča pa je odvisno, kako se bosta znašla. V bližnjih bungalovih je namreč 40 ležišč, goste pa nameravata pritegniti tudi s specialitetami, kot so divjačina, jagnjetina, dimljeni krapi in druge vrste rib, pa z živo glasbo, zabavnimi prireditvami in še s čim. Ob vsem tem pa Begič ne pozabi omeniti, da imajo Iskrini delavci v počitniško-rekreacijskem centru še vedno enake ugodnosti kot nekdaj, in sicer 20 odst. popusta pri hrani, medtem ko so prenočišča v bungalovih in kampiranje z napotnico Iskre zastonj. »Sicer pa so dobrodošli vsi obiskovalci brez izjeme,« pravi Begič. In letos jih zaradi znanih političnih razmer pri nas, ko je moije postalo predaleč, in glede na obete vremenoslovcev o lepem vremenu prav gotovo ne bo manjkalo. Zemir Begič M. B.-J. BARIKADE nila povsem v ozadje mnoge probleme. Tako je potihnilo vse . okrog gradenj novih avtocest razrezov in zavezništev, ki naj bi L* cem še za kakšno leto odmaknila gf ^ normalne avtocestne povezave pt® -tjjv Ijani in Brežicam. Ob sobotnein o j1 južnem koncu Ljubljane je novinars ^ lega Marjan Bauer pobaral repub ^ —O"------J--—-----I--- . , j gltil' premiera Peterleta, če bi znali ^ ment v prid odložitvi gradnje P° ^ uspešne protitankovske barikade na lenjki«. Peterle seje odrezal z odgoV-j da se da barikade enako uspešno p05 PIZZE — Nedavno je ona ■ ^ stavbah nasproti novomeške tržnici ta še ena pizzerija z zvenečim imen % d [ Sebastian. Gostje se pritožujejo, ® z :senastlan, uostje se pritozujcj«. -disco urejenem lokalčku strežejo P y. ke pizze! Narobe svet? Kje pa, njem na naročilo in potem na nar“sLjli želodec baje tako skrči, da bi zado* ^ pol manjša pizza. Sicer pa je v S* ^ stianu poskrbljeno tudi za dobro »P . ^ kovanje«. Nič krajše namreč ni ca^“ ^ poravnavo računa. Je pa zato vsa ^ sta pizza zastonj! Če vas prej fl Novomeška kronika Zadnja vojna j« »din mnoge vsakdaf tudi na štiripasovnici. oVili Nedavno je bila v potrpljenje... . ČETNIKI — Vojne razmere J" ji | tovosti ter zgodbe o sovražnih | četnikih preživlja in izkorišča vsa r j je. Novomeščane in okoličane J kratkim oblival mrzel pot zastran ^ nikov, videnih v okolici Soteske-malo prisebnejši iskali resnico, SCj-n irie zalo, da zgodbo najbolj vztrajno ^ žakar. ki se je pred ženo umakni no uživanje v svoj vikend v tiste Ena gospa je slišala, d* zaklonišča v Plavi laguni ob 9 p alarmu tako dobro zavarov*n ^ ljudje sploh niso mogli no! ■ zabavali. Vsi po vrsti trdijo,k 'f kratno in da so veliko Pr'spc,-s0t)i'l'’r nemu počutju prav natakarji, ■ tc't! jazni, ustrežljivi, in kar je sk , tno: ni se jim mudilo domov g^jr GASILSKA ZVEZA . zanima za staro kino dvoran|jSt»'\ prosila izvršni svet, naj jim d -0 niTr začasno last. Možje v vladi n‘" per predlog, vendar sc nočej ^,4 kler ne hodo ureiena lastnin j,v0, V uspešna bo metliška oc»-e ne hiše« bo veljal milij°n *lflist« narjev, adaptacija pa Mimrarede: metliška ODC* k(T Vi narjev, adaptacija pa . Mimogrede: metliška obči jir nima. n jj£hi e^V' NOVICA DNEVA: Pod* J, SSStfS&f, za takšno rešitev tepel, ^ sk|ad* homa upajo tudi na denar^g mografsko ogrožena ob Ji \ I Metličani so se odločili o ga ministra dr. Petra , pomagal pri razreševanju P • pi “j Srednje tekstilne šole. T»; prostor pod soncem v ne ^ šoli na Partizanskem trBu' ^tiifO’ jj*' samo nekaj številk, lahko v L) ^ uspešna bo metliška delj** r črnomaljski drobir je -r ZEBA Črnomaljski izvršni svet teden obravnaval poročilo o d,. v občini povzročila spomla- dmi 8 **)zeba- Ni čudno, daje šlo poroči-jjč °skoraj neopazno, saj so toplomeri svtla' °dfog 30° v senci. Člani izvršnega *ato t° na *1‘lro °Melali poročilo tudi piCVft,er s<> se bali, da jim bodo, če bodo lo„ pJ^jMli, prinesli na mizo še poroči- 0tbKremleVa^U’ ^ iebil° kjjj V0Jn< dobro opravljeno in kje so ob(jn Eakc, je enemu od odgovornih v kod m fn^° na ušesa, da so imeli pone-težave z dovozom pitne vode. takin.K nam j« v izrednih razmerah pri staiB:, °Pravilih pomagala J(L)A,«je no-ii nosj^ Pripomnil. A kaj, ko sedaj ni čas NAETENO — V enem od številnih jtit,o('klsoj'E napisali v občinski upravi, ,9*merP?brati nadednje: "S prehodom iz *W080Vorncga v razmere tržnega siljtpi rjcnja so gospodarni subjekti pri-dclji ^meli>t° poseči tudi na področje 'Preme e °Vne sile-Kar je omogočila tudi liinto"JC['a zakonodaja na področju de-do ovanja << Nekoč bi rekli, da bo-Prisiii" 1 ^nega gospodarstva podjetja 4 odpuščati delavce. ^bnelzliočevia Suve1MAJO ZA BREGOM? — Če zvedel /ner Narodne banke Jugoslavije Cev’sPet SUbverzivno dejavnost Kočev-finan*Ie h** 'mc' mirnega spanca. On se Sarne n° Vojno proti Sloveniji, zapira t> KočevPlpice’ b‘ J° spravil na kolena, Eank0 „?rj' P* gredo in odpirajo novo Pekli|0 g kaJ E°do dali vanjo?« ga bo dihajo I°^evarji pa se skrivnostno na-frabeju e lo del psihološke vojne proti k°nkretnVen,u Jugu ali pa imajo kaj bolj N| 24 bregom? Jed»j i,n, . — Človek bi mislil, da bo °°'l Porerii!J,b gostov ni' domači pa tudi Pri go,,.. *o zaidejo v gostinske lokale, tok! č{■Clb bolj opažen in spoštovan, [traso k.''.|morda velja drugje, ne velja za l tedišt i* ^trg^td v Kočevju. Tam lah-“fe ne u takojšnjo preselitev iz te-^ triada mržnja, šikaniranje in j?Ja Užj p'Jub temu da so ob takem šir-,. *Niru j1 tičanje nekoliko užaljeni, pa itwavljenna V nj'bovi prošnji vsekakor L^Zuj:'P.btegniti, še zlasti, če bo iz 1‘zginilo vse, kar je olivno ze- „ panjske iveri rSjttljjL Družini Rotarjevih z 'fllu 0 letal nab Katero se je izzživljalo iti^ta peiiKtVo JA- ji ubilo gospodarja Chišiio - °trok’ prestrelilo staro hišo SC pt>ih^POi j2 tftlajša hči Anči. Rekla je, da P« ^"ci raSC" Podjetij, kjer so zaposleni Ct>0'anirJe,n ^veda 13-letnega Roma-htu'' Po tra Kakšno pomoč bi potre-tf, to, i*8ičnih dogodkih. In od po-l'/r tC^Znilo j s' organizirano ali kot kk^slif , že pomagali družini. Le iz Nu0<*PremU^'ne v beli Ljubljani, kjer / ^ttog"' zaposlena Jožica Kotar, ni ,^ i ^HvA|8!glaSU / tM *a civi,nE IN KRITIKA — Občinski , f O, “Itreivu zaščito je v poročilu o iz-i & PtM1 ■ da ; času agresije med drugim .F Postaj • Je'° trebanjske veteri-i k°Pu f 'n komunale pri reševanju generali še renčijo in si diplomati ij145^ živce in je torej napad na državo Slo še živo v ljudeh, pa se zdi velepome Ker je ljudi prestrašilo hrumenje so nih bojnih letal, se zboje vlaka. Za Pjjjjjjj no reč gre kot v pregovoru, da se c . boji vrvi, če ga je pičila kača. R44!, ^ da se kači lahko vsaj ogneš, če jo vidVjj šopirjena soldateska, ki bruha ^ ogenj pa te lahko stakne vsepovsod' so generali hujši od strupenjač. , ^ SANKI — Sankisopravcatobojnur lje. Modri možje modrujejo o P1 j^ti tezah modrih vojaških poveljnikov* v debato kane nekaj dopoldanskega^ se natakarice stiskajo pod točilne441 ’„j. liko streljanja se nabere v besedah rej^ rajočega ljudstva. Je pa vseeno zd*j nezanimivo. Pred časom - pred v0-č niso si občani ob vojaških pogOy° ^nli mreč dajali duška tudi s tem, da so P kakega častnika. oklepna enota | GOSTJE — Ko je zvezna pbo'0^ oklepna enota prilezla v Obrežje ^ kajšnjo okolico, je eden od tankiste> ^ ljal skozi vinograd, tako daje Ivan ^ moral znova nakoliti trte, čeprav J ^ trajnih betonskih strebričkih- ^ vozili tudi po tako imenovani4 ^ ski cesti bratstva in enotnosti, PrU ^ au mimogrede malce naskočili ^( jt j cestno ograjo in se popeljali navkre .lCll pa res, da so se predtem odkupih s W i M • • I ■ I * -l.rtlfl. pa res, da so se predtem odkupih s če sojo domačini le hoteli srkniti- Krške novice CESTA — Nedavna beograjsk4% da, ki jo je Slovenija občutila kot znašanjc nad svojim lastnim P i/ njem in ljudstvom, je povzroči prometno zmedo. Gre za to, da gokje, na primer v Posavju, števi ^<0j-zaprte in da prometna reka teče P® jijt nicah. Cesta od Krškega proti Bre zato podobna magistralki. P° 4 viških lesenih mostovih kot za ša težki priklopniki. Adijo, kulturni niki, bi lahko rekli ob tej promeUJ4 > Sicer pa oni, zavoljo katerih kan11 fl()ii rajo na mostičke, bržčas nirnajo r , brušenega občutka za to, kaj je kajl1 MRAVLJE — Po docela informacijah je na Senovem v parku na tla sedel truden popom14, ^ bil neroden, seje namestil ravn0 od dveh trhlih Štorov, kjer 0 mravlje. Mravlje so mu zlezle ssV uCV opanke ter ga opikale. Popotnik j‘ j 0k Stran. Povejmo, da gre za nedok4 gendo. Povsem pa drži podatek. >rJf mravlje in da predstavlja omenje p roba vse slabše priporočilo za p°s slovenski senci. RAVNATELJ — V Krškem se/ kako dajejo, kdo bo ravnatelj Jk srednje šole. Razprave o tem soj* ■ # so že tako v širino, da bo mogoče W stopilo šolsko leto, preden bo s ,>/ rekla svoj usodni da nad ravn imenom. NA LETOVANJ® MANJ OTROK ^ KRŠKO — Čeprav je kršk4,^ : ska Zveza prijateljev rn'ad,l’J',ietflel;i la otroška letovanja za vse P*’yed#( j sece, je zaradi vojne odfiVjnjio-£ počitnic otrokom ostalo bot\ {)j0 željo staršev je ZPM odpovc J#, sko letovanje. Odpadla Je * ujtljv naravi, na katero bi šli ob k°nis< in v začetku julija osnovno^ i« vega, iz Kostanjevice, Rake. Na počitnice na molj ’ .^rali* jj do v krški občini vseeno org 0jjiist4 šlo verjetno manj otrok, ko prijavili pred poletjem. Sevniški ZAŠČITA - Povsod se g[ v dobrem in slabem pornenu .^ni( K naj se uvrstijo tisti redki Boš J^ $ r ( kot je povedal Alojz Zalašče.| kovi, predvidoma zadnji žjpi ‘Jjj. občinske skupščine pred P0.. sVoje hom, izogibajo, da bi opj** * * * VeijellV nosti v vrstah narodne zašči ■ ,n j, se kakšen tak, ki se dela Pran y ^ čkaj domoljubnim obnašanj pt» kih časih pretirano obrernc-J j |lf»J ^ sokrajane, našel še v kateri o -6 n4 )0 skupnosti. Toda tisti, kjeraj,ko Odvest bolj malo pomaga, sc ^nj4 poslej tudi kakšnega Prese" ufloP4-/*' nika za prekrške. Tako po* pa nJJ med brati okrog dva tisoča,. 1 |ača- m-čunajo brihtneži, kaj se j^jiih .jo PORODNIŠKA-0bjndarl«V di slovenski državi te dm" dj ne* V duhove po sevniški srenj' aj manj nevarne, a vsekakor ^sCr.0p< ne reči. Zvedeli smo narnr ^ / • p . da sevniška obrtnica — kot brezposelna gospa ' redpis,|*V)c»f znašla, da si je, povsem P° P, dila bajno porodniško, z. ste prc okrog 20 tisočakov; da, P 20 starih milijard! Primer ^ [TELEVIZIJSKI SPORED J pETEK, 19. VH. SLOVENIJA 1 8 35 TEKS°’35 15 00 ~ 130 TELE' *-50 VIDEO STRANI v°° TV MOZAIK VROČE — HLADNO, oddaja, TV Sarajevo, 2/5 CHRISTABELE, ponovitev zadnje- ,['5 VIDEO STRANI |i'S POSLOVNE INFORMACIJE «00 DNEVNIK 1 «05 MOZAIK, ponovitev * SPORED ZA OTROKE IN MLADE: SLOVENIJA - UMETNOSTNI VODNIK NEVARNI ZALIV, kanadska na-|o ln 5/20 ^PISANKA TV OKNO l955 VRfmpIK 2 S [K« TEDNA J FESTIVALI SVETA, avstral. dok. 20«Dnja' 2/12 PARALAKSA, nizozemska dok. se- 21 ic JV®’ 2/|2 šj^rtefe"'0 O.KAGI JOHN, amer. naniz.., 22/23 ^IVUENJE IN ČASI SODNIKA PO V A BF.ANA, amer. film FRANCOSKI SHOW, franc, varie- ‘»Ssa? ^AVENIJA 2 vefr. ^^'tski programi — 18.00 Alpski ’91 (Ponovitev) — 18.30 Studio " 20 Tri rs *9 ^ Dnevnik — 20.00 Žarišče kih r*j U Otvoritveni koncert z Dubrovniš-Wlkv"lh Prired'tev (posnetek) — 22.30 "tsk* Programi - 2145 Vutel LA, 20. vn. SU)VENIJA 1 Tp’«0 in 15.30 — 3.00 TELE- 8^TVm°STRANI ^mozaik q‘t9 RADOVEDNI TAČEK ,n‘0 RLOBUK klobuk o « ALF'i7 del “25 VROČE - HLADNO rS zgodbe iz školjke 1(žS&‘,ZB0R' >5.55^0 STRANI nK’ KI JE REŠIL HOLLYWO-l7-20sru',amer- mlad. film '7.55 sS^A. ponovitev 18.00 hkSrOVNE INFORMACIJE !8$ Plevnik i ^ Red za otroke in mla-RRostozidarstvo od bli- ’ Ponovitev angl. dok. serije, 3/6 19.00 RISANKA 19.20 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 19.59 UTRIP 20.20 ŽREBANJE 3X3 20.35 KONCERT OB OTVORITVI POLETNEGA FESTIVALA, prenos iz Križank 22.00 DNEVNIK 3, ŠPORT, VREME 22.25 SOVA: ~ N A ZDRAV JE, amer. naniz., 21/30 VOJNA IN SPOMIN, amer. nadalj., 2/20 ZVEZDA COUNTRY GLASBE, amer. film 2.50 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 18.00 Satelitski programi — 19.00 Muppct show — 19.30 Dnevnik — 19.59 Utrip — 20.15 Filmske uspešnice: Zloba v čudežni deželi (amer. film) — 21.45 Evropska noč jazza (posnetek L dela) — 22.55 Satelitski programi — 23.30 Yutel HTV 1 9.30 Poročila — 9.35 TV koledar — 9.45 Vesela sobota— 10.45 Alf (amer. naniz.) — 11.10 Vrtoglavica (oddaja o filmu)— 12.10 Igrani film — 13.50 Hobotnica (italij. nadalj., 7/13) — 13.40 Ciklus filmov Nikole Babiča — 15.20 Sedmi čut -15.30 Mira-klet in Valby (švedski mlad. film) — 17.05 Poročila — 17.10 Narodna glasba — 17.40 TV teden — 18.10 Ročna dela: Tkanje — 18.20 Loma Doone (TV nadalj., 4/4) — 18.55 Denver, poslednji dinozaver (amer. risana serija) — 19.30 Dnevnik 1 — 20.05 Rdeči pajek (amer. film) — 21.45 Ex libris — 22.30 Dnevnik 2 — 22.50 Športna sobota — 23.10 Fluid (zabavnoglasbena oddaja) — 23.55 Poročila NEDELJA, 21. VH. SLOVENIJA 1 8.45 — 0.05 TELETEKST 9.00 VIDEO STRANI 9.10 OTROŠKA MATINEJA: ŽIV ŽAV NEVARNI ZALIV, kanadska nadalj., 5/20 10.30 . 11.10 DOMAČI ANSAMBU 11.40 OBZORJA DUHA 12.00 SLOVENIJA - UMETNOSTNI VODNIK 12.10 VIDEOSTRANI 13.10 BEG, nemška nadalj., 1/3 14.40 SOVA, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.05 ZLO POD SONCEM, angl. film 19.05 RISANKA 19.15 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.05 MALI OGLASI, TV nanizf 20.40 EPP 20.45 ZDRAVO 22.05 DNEVNIK 3, VREME 22 30 SOVA- POLNA HIŠA, amer. naniz., 5/22 23.55 VIDEO STRANI “Vaš kanal« postal naš kanal ,enNovo MESTO — Tudi Do-ZiljJu< V'ia Majda Luzar in snemalec ku jan Eezelj. Bila sta v Medvedje-rar,;11 Krakovski hosti, med težko ■I nimi šoferji v bolnišnici, bila sta v vojašnici, skratka povsod, kjer je bilo vroče. »Sprva me je bilo strah, čeprav sem si dopovedovala, da to ne more biti vojna. Ko sem videla vse te strahote, je tudi naju z Duletom zagrabil srd, da bi prijela tudi za puško, če bi lahko tako končala noro početje naših politikov in generalov,« pravi Majda. »Vaš kanal« ima sedaj veliko več gledalcev. Mnogi, ki so v vojni spremljali dogodke po Dolenjski, tudi sedaj često sedejo pred televizor. Kljub velikim dejanjem je novomeška lokalna televizija še vedno dojenček, ki mu je potrebno pomagati, saj so tudi zadnji dogodki pokazali, da to in takšno televizijo potrebujemo. Škoda, da ta program lahko spremljajo le tisti, ki imajo doma kabelsko televizijo. Morda bo zagnanemu Matjanu Moškonu kot glavnemu in odgovornemu uredniku ter direktorju Niku Kupcu uspelo tudi pri Jelku Kacinu v Ljubljani zvrtati dovoljenje za svojo frekvenco na Trdinovem vrhu. Potem »Vaš kanal« ne bi bila več samo novomeška televizija. J. PAVLIN if4j0 ma zm«. na/Ca M DULE — Vaš kanal ima veliko sodelavcev in le dva profesio- 7>° tfa/a la ^va sla se ,emu dNu priučila. Dule Pezelj je iz reprofotografa *kii*LPre,en snemalec, Majda Luzar pa seje iz korektorice prelevila v tele-- Ko novinarko. (Foto: J. P.) SLOVENIJA 2 14.00 Športno popoldne — 19.30 Dnevnik — 20.00 Opali (dok. oddaja) — 20.35Trsat - svetišče kraljice Jadrana (dok. oddaja) — 20.50 Ciklus filmov Jirija Menzla: Muhasto poletje (češkoslovaški film) — 22.65 Yutel PONEDELJEK, 22. VII. SLOVENIJA 1 8.35 — 10.35 in 14.40 — 0.35 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 MOZAIK, ponovitev 10.25 VIDEO STRANI 14.55 VIDEO STRANI 15.05 ZDRAVO, ponovitev 16.30 SOVA, ponovitev 17.55 POSLOVNE INFORMACIJE 18.00 DNEVNIK 1 18.05 MOZAIK, ponovitev UTRIP, ZRCALO TEDNA 18.35 SPORED ZA OTROKE 19.05 RISANKA 19.15 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.05 NORE GOBE, drama HTV 21.15 OSMI DAN 22.00 DNEVNIK 3 22.20 400 LET SLOVENSKE GLASBE, 23. oddaja 23.05 SOVA: SIMPSONOVI, amer. animirana naniz., 8/13 POLNOČNI KLICI, amer. naniz., 7/21 0.25 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 18.30 Satelitski programi — 19.30 Dnevnik — 20.00 Žarišče — 20.30 Studio Ljubljana — 21.30 T unguška katastrofa, 3/4 — 21.55 Rezervirano za šanson — 23.15 Yutel TOREK, 23. VH. SLOVENIJA 1 8.35 — 10.55 in 16.00 — 23.45 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 MOZAIK, ponovitev 9.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 10.00 OSMI DAN 16.15 VIDEO STRANI 16.30 SOVA, ponovitev 17.55 POSLOVNE INFORMACIJE 18.00 DNEVNIK I 18.05 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.05 RISANKA 19.15 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.05 UKRADENA, angl. nadalj, 3/6 21.05 SLOVENIJA - UMETNOSTNI VODNIK 21.15 MARLBORO MUSIČ SHOW 21.50 DNEVNIK 3, VREME 22.10 SOVA: RESNA GLASBA 23.35 VIDEO STRANI SREDA, 24. VH. SLOVENIJA 1 8.35 — 12.05 in 16.00 — 0.20 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 TV MOZAIK 9.00 ŽIVŽAV 9.55 NORE GOBWE, drama HTV 11.00 UKRADENA, angl. nadalj, 3/6 16.15 VIDEOSTRANI 16.30 SOVA, ponovitev 17.55 POSLOVNE INFORMACIJE 18.00 DNEVNIK 1 18.05 KLUB KLOBUK, kontaktna oddaja 19.05 RISANKA 19.15 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.05 FILM TEDNA POGUM, amer. film 22.25 DNEVNIK 3, VRF.ME 22.50 SOVA ČETRTEK, 25. VII. SLOVENIJA I 8.35 10.55 in 16.30 I.10TELE-TEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 TV MOZAIK 10.45 VIDEO STRANI 16.45 VIDEO STRANI 17.00 SOVA, ponovitev 17.55 POSLOVNE INFORMACIJE 18.00 DNEVNIK 1 18.05 MOZAIK TUNGUŠKA KATASTROFA 18.35 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.05 RISANKA 19.15 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.05 ELIZABETIN DVOR, slovaška nadalj, 2/6 21.25 TEDNIK 22.25 DNEVNIK 3, VREME T) 50 SOVA- SAMO BEDAKI IN KONJ I, 1. del angl. naniz. poučno periodično publikacijo, ki naj bi jih razveslila tri— do štirikrat na leto. Stane Mlakarje že prej sodeloval pri reviji 2000 in drugih sodobnih slovenskih publikacijah. Nekaj let je bil tudi član kočevske skupine »Veritas«, kije preko okroglih miz in predavanj skušala prodreti v bistvo sodobnih družbenih, estetskih in etičnih tokov. Vendar so se po njegovem mnenju problemi odpirali v preozkem krogu, zato seje potreba po reviji, ki bi dosegala širši avditorij, kaj hitro pojavila. »To je trenutek novega gibanja, ko se izgubljata intemacionalizem in kolektivizem, na površje pa prihaja iskanje osebne identitete in narodne pripadnosti. Narodna pripadnost pa je v bistvu odraz, lokalnega patriotizma, saj se človek najprej identificira s svojim ožjim okoljem. Ta revija je na Kočevskem torej potrebna tudi zato, da bi Kočevar v njej iskal in našel svojo identiteto,« pravi glavni urednik »Zelene veje« Stane Mlakar. Revijo so podprle kočevske stranke Demosa, ki so v ta namen zbrale 60 ti- Ozelenela kočevska veja Stane Mlakar, kmet, pedagog, pesnik in glavni ured-_____________nik nove kočevske revije_____________ Staneta Mlakaija se v poletnem jutru še drži rahel vonj po hlevu, kjer si je pravkar dal opravka z živino. Toda to nekako sodi zraven, kajti bolj ko se kramljanje z njim razpreda v pogovor, bolj je namreč jasno, da Stane dela, tako kot misli, živi, kot uči, in stvari jemlje za take, kot jih vidi, ne pa za kar se izdajajo, da so. Je kmet, ker je podedoval nekaj zemlje, ker se pri kmečkem delu sprosti in ker je prepričan, da je zemlja za to, da se obdeluje in človeka za delo nagrajuje. Je strojni inženir in učitelj energetike na srednji šoli, ker je prepričan, daje treba svoje vedenje posredovati drugim, je pesnik, ker »...je izpoved tisti primarni zven, ki ga kot nujo svojih čustev, slutenj in spoznanj ujamemo z besedo, sliko, melodijo...« Je oče štirih otrok, ker veruje v življenje. Je urednik revije za razvojna vprašanja Kočevske »Zelena veja« ker je » v nas velika želja, da spravimo v gibanje vztrajnik duhovne rasti, ki miruje v nemem prepričanju sedanjega načina življenja,« kot je zapisal v uredniškem uvodniku k prvi številki, ki je izšla maja letos. Sodeč po tej, so Kočevarji in vsi, ki jim je mar ta precejšnji, skorajda divje lepi in na nek način tragični kos naše domovine, dobili lično, zanimivo in Več pomena Iz dela prosvetnega dru-štva Studenec STUDENEC — Na podeželju naj bi bil že pravi praznik, ako ljudem v manjših krajih iz večjih središč pridejo vsaj včasih pokazat, kaj je to vrhunska kultura. Tako vsaj razmišljajo številni kulturniki, ki postavljao ostro ločnico med t.i. ljubiteljsko in vrhunsko kulturo. Na Studencu in verjetno še v marsikakšnem podeželskem kraju na Slovenskem, ocenjujejo takšno ločevanje kulture kot elitističen pogled na kulturo, kajti kultura je ali je pa ni. Gre pač kvečjemu za razvrščanje po umetniških, estetskih in še kakšnih merilih. Tako nekako razmišlja tudi Marija Mlakar, predsednica prosvetnega društva na Studencu. V vasi oz. krajevni skupnosti z nekaj sto dušami se pač ubadajo s precej bolj elementarnimi vprašanji, začenši s tem, kako sploh omogočiti kulturo in jo približati vaščanom. Zatorej Mlakarjevi ni nerodno, ko v prošnji sevniški zvezi kulturnih organizacij za pomoč pri delu društva kar preveč skromno in pošteno razčlenjuje prav vse, za marsikoga tudi banalne podrobnosti. »Predvsem računamo, da bomo od ZKO dobili podporo za ureditev predprostora pri dvorani, ki si jo delimo s tukajšnjimi gasilci. S temi tudi sicer najbolje sodelujemo, bodisi da gre za razne delovne akcije ali pa organizacijo zdaj že tradicionalnega srečanja harmonikarjev. V naši dvorani gostujejo lutkovna gledališča oz. manjši gledališki ansambli, tudi ko pridejo nekajkrat na leto razveselit naše vaščane in šolarje. Moram reči, da nam je, žal, prezgodnja smrt zborovodje Jožeta Puntarja prekrižala delo lovskega okteta,« je povedala Marija. kultura in izobra- ževanje Stane Mlakar soč dinarjev, v prvi in v nadaljnjih številkah pa naj bi se »Zelena veja« lotevala razvojnih konceptov Kočevske z vseh mogočih vidikov tako, da bi postavila človeka na mesto, ki mu pripada, pri tem pa osvetlila kočevsko pokrajino v luči vsestranskega zgodovinskega in sedanjega razvoja. Iz tega naj bi izhajala tudi njena perspektiva, upoštevajoč vse naravne in kulturne danosti in možnosti. Revija ima tudi kulturno-umetniške ambicije. To potrjuje že oblikovna plat, delo Mateje Dekleva s fotografski prispevki Janeza Konečnika in Marka Fi-gaija, omembe vredne pa so tudi literarne stvaritve Vaclava Jarma in Staneta Mlakarja. Kot taka bo, če bo nadaljevala v tem duhu in na tej ravni, gotovo pomeben prispevek k zdravi revitalizaciji kočevske pokrajine in k animaciji njenih ljudi. T. JAKŠE Uničenje, ki ga vojna vihra seje naokoli, ni izmerljivo le z izračunljivo gmotno škodo. Žrtve divjanja Marsovih častiteljev, še posebno če so nesposobni kulturnega premisleka, so lahko tudi kulturni spomeniki Škode zaradi njihovega uničenja ni mogoče izraziti z dinarji saj gre za dobrine, katerih vrednost in pomen sta onkraj denarnih seštevkov. Slovenski narod se je skozi stoletja potrjeval, ohranjal in kljuboval asimilacijskim pritiskom s severa, zahoda, vzhoda in juga predvsem s svojo kulturo, zato poznavalci p ra vijo, da gre pri Slo vencih za izrazito kulturen narod v konstitutivnem pogledu. Tak narod je toliko bolj občutljiv in ranljiv v svoji kulturni plasti, vsako uničenje njegovih kulturnih spomenikov je Udarec v srce zato uničevalni poseg v samo narodovo jedro. Vse to se človeku ta čas spleta v mislih, ko dosledno premisli grožnje častnikov Jugoslovanske armade, ki hladnokrvno govore o tem, da bodo vrgli v zrak mesto, naselje ali vas, da bodo udarili z vsemi silami in po vseh ciljih. Kaj morda to ne pomeni, da se bodo ob umiranju ljudi, mater in njihovih otrok, najstnikov in ostarelih, žensk in moških v najlepših letih sipale v ruševine tudi cerkve in z njimi srednjeveške stenske malarije, poslikani stropi, križevi poti, zlati baročnimi oltarji, ki jih enakih skoraj ni na svetu, pa knjižnice s knjigami, ki jih ni mogoče najti nikjer drugje kot na tem koščku Evrope, pa zbirke slik in kipov v galerijah, pa žare, situle, nakit in orodje iz davnih tisočletij v muzejih? Mar to ni brezobziren udarec naravnost v slovensko srce, naravnost v narodovo dušo? M. MARKELJ KULTURNI BAROMETER — V ljubljanski Mestni galeriji so odprli razstavo 17 korejskih sodobnih likovnih ustvarjalcev na papirju. Razstavo je posredovala Galerija Cosmos iz Seula v zameno za razstavo 6 slovenskih in hrvaških umetnikov, ki je bila odprta v začetku tega meseca v Seulu. — V Ljubljani seje končal 27. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, ki je zaradi okupacijskih razmer deloval okrnjeno, a v vseh svojih obli- kah, od lektoratov in predavanj do popoldanskih in večernih programov. — Koncertna agencija Klemen Ra movš Management pripravlja medna rodni festival Radovljica 1991 s štirim koncerti, na katerih se bodo predstavil Hermann Buchner iz Avstrije, izraelsk ansambel Modus Vivendi, izraelsk čembalist Shalev Adel in madžarski an sambel za staro glasbo Keckes. Kako v bodoče v srednji šoli? Delovna skupina proučila razmere v črnomaljski srednji šoli — Najemnine uredili s pogodbo — Delavnice naj postanejo profitni center v okviru šole ČRNOMELJ — Tukajšni izvršni svet je pred časom imenoval delovno skupino, ki naj bi proučila razmere v edini črnomaljski srednji šoli. Skupina je opravila svojo nalogo ter nedavno izvršnemu .svetu predlagala nekaj rešitev. Ustavili so se predvsem pri problemu najemnin, športne dvorane ter delavnic. Kar se tiče najemnin, so ugotovili, da je srednja šola za sedanje potrebe prevelika, zato oddaja 7 učilnic in telovadnico v najem osnovni šoli Loka. Pri zaračunavanju najemnin pa prihaja do nesporazumov, zato je skupina predlagala, naj osnovna in srednja šola skleneta pogodbo, s katero bosta podrobneje uredili medsebojne obveznosti. Veliko breme za srednjo šolo je športna dvorana, o kateri pišemo več na športni strani. Srednja šola pa je v zadnjih letih precej razvila tudi proizvodno dejavnost, saj je imela v sodobno opre- DOBER OBISK •jir KRŠKO — V Valvasorjevi knjižnici in čitalnici v zadnjem času izposodijo precej knjižničnega gradiva. Obiskovalci posegajo po lahkotnejšem branju, poleg knjig pa si precej izposojajo tudi video kasete. Knjižnica ima namreč videoteko; najmlajšim pa lahko ppstreže s kasetami s pravljicami. Omenjeni dober obisk v knjižnici je bržčas posledica razmer. Ljudje ne gredo na dopust in zato več berejo. mljenih delavnicah z. odličnim strokovnih kadrom vedno veliko dela. Tega dela je v zadnjem času nekoliko manj, toda problem tiči v tem, da storitve niso plačane, med največjimi dolžniki pa je Riko iz Ribnice. Vendar šoli še naprej ostaja tržišče za njene izdelke in prav gotovo bi bilo škoda, da bi s tovrstno dejavnostjo prenehali ali pa da bi delavnice delale le za šolske potrebe. Zato je posebna delovna skupina predlagala, da bi delavnice organizirali kot poseben obrat na profitni osnovi, vendar v okvi- • Poleg omenjenih treh nalog so komisiji predlagali tudi, naj bi se glasbena šola preselila v srednjo šolo. Vendar pa po mnenju delovne skupine to vsaj za sedaj ni moč uresničiti, saj v srednji šoli ni več na voljo ustreznih prostorov. Poleg tega potrebuje glasbena šola manjše učilnice. Komisija je celo menila, da so prav prostori v Ulici Mirana Jarca, kjer je glasbena šola sedaj, najbolj primerni za tovrstno dejavnost, le da bi se šola razširila še v zgornje nadstropje stavbe. ru šole. V tem primeru bi morali organizirati komercialno službo. Obrat bi se moral sam preživljati, šola pa bi plačevala le delo, ki bi ga zanjo opravili. Druga možnost bi bila oddaja delavnic v najem ter organizacija podjetja, javnega podjetja ali delniške družbe, ki bi za šolo opravljala praktični pouk. V izvršnem svetu so ob tem poudarili, da dajejo prednost organiziranju delavnic kot profitni center v okviru šole. M.B.—J. VISOKO PRIZNANJE DR. ZADNIKARJU STIČNA — Ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Alojzij Šuštar je v Opatovi kapeli v stičenskem samostanu na priložnostni slovesnosti podelil najvišje slovensko cerkveno priznanje, odličje sv. Cirila in Metoda, umetnostnemu zgodovinaiju in konservatoiju dr. Marijanu Zadnikarju za njegovo 45-letno znanstveno delo pri preučevanju slovenskih sakralnih kulturnih spomenikov. Zadnikar je na podlagi svojih raziskav napisal 38 knjig in prek 300 strokovnih razprav in člankov, še posebej veliko pozornosti pa je posvetil raziskavam cisterce v Stični na Dolenjskem, najstarejšega samostana na slovenskih tleh. Novinarji Dolenjskega lista komentirajo ♦ Novinarji Dolenjskega lista komentirajo Generalski prispevki k blaznosti Vojno škodo in pogo vore o njej smo poznali iz poročil o zalivski vojni ali morda vojni v IndokinL Zdaj debate o vojni škodi zavzemajo vidna mesta tudi v naših notranjepolitičnih poročilih in se nam bolj boleče zarivajo pod kožo. Čeravno bi bilo dobro na vojno čimprej pozabiti, je ni dobro takoj odriniti na stranski tir, saj odpira kopico vprašanj o reparacijah. Med tistimi, ki se sprašujejo o posledicah vojne, so tudi krški gospodarstveniki Vsaj na zunaj kaže, da še ne vedo, če bodo dobili vojno škodo povrnjeno. Pa bi očitno radi čimprej izvedeli, ali jim bo kdo, na primer država, plačal različen material ki so ga ob armadnem napadu oddali v cestne blokade in ga >v vojni izgubili Odgovor je bržda nejasen, ker državi Sloveniji kradejo na vseh koncih, preostanek bivše Jugoslavije po verjetno še nekaj časa ne bo imel namena česa plačevati, saj se dela, da je žrtev agresije, ne pa krivec za vse pohode soldateske. Taka odprta vprašanja, ki jih je ustvarila vojna in na katera pred meseci nihče ni resno računal stopnjujejo moro slabega gospodarskega položaja številnih podjetij. Tudi zunaj tovarn je morasto razpoloženje. Loteva se na primer kmetov, njih zato, ker so pred njihovimi kombajni zapeljali v zrelo žito vojaški tanki To je vojna iz nekega drugega zornega kota. Mnogi, ki tehtajo nedavne dogodke na ta način, bodo nemara rekli, da se stvari zdaj dogajajo po želji vojakov vse bliže blaznosti in vse dlje od razuma. Za primer, ki lahko ponazori človeški beg od razuma, lahko izberemo ravnanje vojakov okrog Brežic. V mozaiku stoletij, bitk, ki so zaokrenile človeško zgodovino, in dogodkov, ki so svet nataknili na nove tečaje, je sicer neznansko nepomemben. Toda na osebni ravni je ta primer tragedija. Manevriranje tanka po žitnih poljih, po krompiriščih in vinogradih je resda samo neznatno taktično premikanje, če nanj gleda vojak. Toda za kmeta hektar pomendranega zrelega klasja ni neopazna malenkost. Zanj je to velika škoda, manevriranja tankov federalne armade pa divjanje blazneža in pobesnelega človeka. Tudi zaradi takih tankovskh manevrov z omenjenim sporočilom zdaj gledamo stvarnost v novih razsežnostih, j MARTIN Lti/ZAR 1 Ko gradivu poteče rok trajanja Nekoliko čudno je slišati, da se znajde na dnevnem redu seje občinskega izvršnega sveta v juliju 1991 gradivo o predlogu usmeritev razvoja kmetijstva v črnomaljski občini za obdobje 1990/9L Da torej vlada obrdvnava šele usmeritve, ko bi se te morale že zdavnaj uresničevati in ko jim tako rekoč že poteka rok. Nekoliko bolj je vse skupaj razumljivo, če vemo, da so to gradivo delegati zborov občinske skupščine že dvakrat zavrnili, če pa bi ga poslali na zasedanje takšnega, kot je sedaj, bi se to najbrž zgodilo še v tretje. Razumljivo, da so avtorji, sicer agronomi, gradivo zagovarjali in dokazovali, da je to tako rekoč edino, kar je moč pripraviti Druga stran v teh »pogajanjih«, predsednik črnomaljskega izvršnega sveta, pa je bil povsem drugačnega mnenja, saj je mora! že dvakrat poslušati kritike delegatov tudi na svoj račun, zato je tenkočutno presodil, kaj delegati od takšnega gradiva pričakujejo. Ljudi, bodisi da so kmetje ali pa tudi ne, predvsem zanima, kaj naj na belokranjski zemlji pridelujejo, da bo najbolj racionalno. Od strokovnih služb torej pričakujejo smerokaz v občinski kmetijski politiki, da bo iz zemlje, ki je na voljo, moč potegniti čim več dohodka, dobička. V gradivu pa je na prvem mestu kmetijska zadruga, kije bila od kmetov — kot je bilo slišati — že stokrat prekleta. Spremljajoče dejavnosti bi morale biti šele na drugem mestu, čeprav je bilo iz »nasprotnega« tabora tudi slišati, da bo pravilna organiziranost kmetijske zadruge lahko odpravila marsikatero zagato. Res je sicer, da je usmeritev črnomaljskega kmetijstva opredeljena tudi v nekaterih drugih dbkumentih, med drugim v osnutku programa razvoja Pokolpja, toda delegati bodo razpravljali le o strnjeno napisanem predlogu usmeritev razvoja kmetijstva. Vtem gradivu pa bi moralo biti po mnenju nekaterih kljub zgoščenosti jasno zapisano, da se z dvema hektarjema zemlje, dvema ovcama in kravo ne bo mogel na kmetiji preživeti nihče. To sicer vsi vedo, ampak če je zapisano, ima še posebno težo. Prav! Toda v Beli krajini ni kmetije, ki bi lahko spodobno preživela štiričlansko družino. Marsikoga pa najbrž zanima, koliko bi bilo potrebno delati, da bi se to lahko zgodilo. In to bi kmet moral vedeti danes, ne šele potem, ko že pospravlja dobiček, če ga sploh kaj ima. Takrat je že prepozno. Prav takšne odgovore pa ljudje iščejo v različnih usmeritvah razvoja kmetijstva, a žal zaman. Ob vsem skupaj pa se čudno sliši, čeprav so delegati tako zahtevali, da je nosilec vseh nalog in zadolžitev v razvoju kmetijstva izvršni svet. Bolj racionalno bi najbrž bilo, da izvršni svet uresničevanje programov spremlja in nadzoruje, sicer se lahko kaj hitro pripeti, da strokovne službe, odgovorne za kmetijstvo, ne bodo čutile nikakršne odgovornosti Kakor koli se bo že zgodilo — veliko je od visno tudi od volje delegato m — sedaj je res le to, da je šlo gradivo v ponoven pretres. Ob tem pa laičnemu opazovalcu nehote pride na um, ali se ima sploh smisel znova lotevati usmeritev razvoja kmetijstva za čas, ki ga ni več oz. se izteka. Je po tej logiki moč pričakovati, da bodo o razvoju kmetijstva v črnomaljski občini i> letih 1992/93 delegati tuhtali in se prepirali leta 1995? M. BEZEK-JAKŠE Osamosvojitev, ki naj ne pomeni osamitve SEVNICA — Direktorji sevniških podjetij in občinski izvršni svet so po relativni usmeritvi vojnega stanja proučili nastalo posredno gospodarsko škodo. Ugotovili so, da dolgoročnih posledic v tem trenutku sploh ni mogoče ekonomsko oceniti, je pa vrsta znamenj in konkretnih najav na domačem in tujem trgu, ki kažejo, da se utegne prodaja že v dveh mesecih za pol zmanjšati Vodilni gospodarstveniki in sevniška vlada spoštujejo osamosvojitvene cilje, za katere so se državljani Slovenije izrekli s plebiscitom. Prav tako visoko cenijo delo predsedstva, izvršnega sveta in slovenskega parlamenta, ki so v poplebiscit-nem obdobju pokazali veliko državniško modrost, demokratičnost in izvedli kopico aktivnosti za uveljavitev slovenske samostojne države. Direktorji sevniških podjetij in vlada pa kljub dobrim rezultatom, predvsem na političnem področju, opozarjajo, da gospodarstvo na osamosvojitev ni dovolj pripravljeno, še zlasti pa ne na inačico gospodarske osamosvojitve, ki se vsaj znotraj meja nekdanje Jugoslavije kaže kot osamitev. Potem ko so na seji sevniškega občinskega izvršnega sveta delno posneli ostro razpravo s sestanka z gospodarstveniki, se je vnela vroča razprava med predstavniki »gospodarskega« dela, ki so se zavzemali za trdo inačico besedila pisma slovenskemu predsedstvi vladi in parlamentu, podprla pa sta jo predsednik vlade Marjan Kurnik in županJa Breda Mijovič, in mehko varianto, za katero so se ogrevali »negospodarstveniki« v sev-niški vladi Naposled so se le sporazumeli, ““ ne bi prav nič škodila bolj diplomatsko, se pravi zavito napisana »preambula« in tudi celotno besedilo pisma. V tem so v desetih točkah nakazali poglavitne zagate in dali slovenskemu vodstvu hkrati v razmislek dovolj konkretne pobude. S temi so se seznanili pN' tekli petek tudi poslanci sevniške občinsk skupščine in jih sprejeli Sevničani opozarjajo, da gospodarski odnosi z ostalimi republikami niso institucionalno oz. pravno urejeni Niso dogovorjen niti začasni niti prehodni pogoji gospoditP skega sodelovanja. Sevniško gospodarstvo ima na jugoslovanskem trgu za okrogJ" milijonov dinarjev odprtih terjatev. Usoda «' teh je povsem nejasna, zaradi nikakršne čilne sposobnosti teh kupcev pa se zdi pobud0 slovenske zbornice, da bi slovenska podje‘J terjala od tistih na jugu vnaprejšnje plaod • praktično neuresničljiva. Pomembni sevniški izvozniki, kot so Liscii Jutranjka, Jugotanin in Stilles, se izjen,n trudijo, da bi obdržali dosedanje P°?‘?gL partnerje v tujini. Veliko večino sevniške/ izvoza v zahodno Evropo (kar okrog ° odst. J)predsta vljajo izdelki tekstilne je. Ra vno tekstilci pa v zadnjem času belM? napovedi in konkretne primere preusmeril teh tujih kupcev na dobavitelje iz vzhodnoe ropskih držav. Uvoz repromateriala iz tujin je skrajno otežen, saj plačila zaradi deviz , nelikvidnosti bank kasnijo. Povprečnij/ deviznega nakazila v tujino od plačila dmd ske protivrednosti je 5 do 7 tednov. V sevniški občini je pomembna veja podarstva tudi lesnopredelovalna ‘n^uSl'/ll). ki se je v precejšnji meri, tudi zaradi mora rija na sečnjo gozdov v Sloveniji, oskrbov v drugih republikah. Te vezi so zdaj prefnj ne, zato Sevničani menijo, da bi morali c prej sprejeti zakon o gozdovih, ki bo omog čal sečnjo in nabavo v Sloveniji. p£RC Zapis o prevaranem pilotu »Najraje na svetu sem imel letala in letenje. Pri 14 letih sem se odločil, da bom pilot, in sem to tudi postal. Pri 35 letih sem bil že podpolkovnik, dolga leta sem bil šef pilotov na letališču v Cerkljah? 23 let sem prebil na tem letališču, ki stoji na nekdaj najboljših njivah mojega starega očeta. Danes pa mi je žal za vsako sekundo, za vsak intelektualni vzgib, ki sem ga namenil, da sem z ekipo pilotov v Mostarju vključil letalo orel v borbeno uporabo. Krvavo mi je žal vseh tistih ur, dni, naporov, odrekanja. Groza! Ta letala so napadala mojo domovino Slovenijo in po njej sejala razdejanje in smrt.« Tako je vidno pretresen, a kljub vsemu trden in neomajen začel svojo pripoved Jože Butara, upokojeni podpolkovnik letalstva. Jože, sicer Novomeščan, je celih 23 let preživel kot pilot na letališču v Cerkljah, zadnji dve leti do letošnjega marca, ko je odšel predčasno v pokoj, pa je bil načelnik kontrole letenja na Brniku. »Menije letenje pomenilo vse in le to meje toliko časa držalo v vojski. Vseskozi sem se posvečal samo stroki in za vsa napredovanja ima v mojem primeru zasluge le moja strokovnost, ne pa tako imenovano politično udejstvovanje ali celo .dobro sodelovanje’ z vojaško varnostno službo, česar pa v vojski ne manjka in je to marsikdaj tudi najlažja in najhitrejša pot za napredovanje. Jaz pa sem bil vseskozi trdno prepričan, da to dvoje ne gre skupaj s stroko. V vojsko sem šel iz ljubezni do letenja in pa zato, da bom kot pilot varoval naš zračni prostor. Kako sem pravzaprav prevaran, sem spoznal takrat, ko je v naš zakon prišlo določilo, da je JLA namenjena tudi za varstvo »ustavnog poredka«, se pravi za vzdrževanje iri branjenje političnega sistema v Jugoslaviji. Ob tem meje postalo strah. Seveda se v takem stanju najbolj znajdejo razni .političari’ in .bezbed-njaki’., ki so največkrat moralno pokvaijeni ljudje in lenuhi.« Poleg tega je bil Jože tako kot drugi Slovenci v jugoslovanski armadi vseskozi deležen nekakšnega podcenjevalnega odnosa, češ Janezi niso za vojsko, Slovenci ne bodo nikoli pravi vojaki. In pri tem je bil ta »Janez« za južnjaška usta vedno nekaj manjvrednega, slabšalnega. Kako daleč so si upali s tem, pove tudi tale zgodbica. Ko je jugoslovanska vojska jemala orožje slovenski teritorialni obrambi (seveda zato, da bi bilo »varno spravljeno«), je neki kapetan v svoji bizantinski objestni nesramnosti navrgel Butari: »Sada vas razoružavamo!« Na podpolkovnikov jezni pogled in grozeči »Kaj sle rekli?«, pa je postal majhen in neznaten kot makovo zrno. »Zaradi vsega tega je bil med Slovenci vedno odpor do jugoslovanske vojske, ki se je samo povečeval,« je prepričan Butara. »Poleg tega smo bili še ves čas dokaj slabo plačani, in če je kdo kaj govoril o strokovno- sti in primernem plačilu za primerno delo in znanje, so ti takoj vrgli pod nos, da se mora vojska primerjati z .radničko klaso’ in nasploh je bilo .radničkoseljačko’ poreklo najpomembnejša stvar v biografiji in pri napredovanju. Tako sem imel jaz kot pod-polkovnik-pilot s skoraj 25 leti službe v začetku lanskega leta z vsemi možnimi dodatki 12.700 din plače. Še v istem letu, lani septembra, ko je .radnički klasi’ šlo najslabše, a je bilo treba zaradi vse bolj zaostrenih razmer v Jugoslaviji vojsko, ki naj bi izvajala represijo prav nad to .radniško klaso’, kupiti, sem imel 35.000 din, to je 5.000 nemških mark. To je bila priprava na sedanje dogodke in to je svinjarija! Da se ve: piloti, ki so sejali razdejanje in smrt po Sloveniji, ti so to počeli tudi za denar! In da bo jasno: pilot, ki gre na tako bojno nalogo, se dobro zaveda, kaj dela. Njegov psihični portret je podoba morilca. Mislim, da jih pol komaj čaka, da gredo na take morilske polete, druga polovica pa je drugačnih in jih je groza, da bi morali streljati na ljudi, za katere so jim vse življenje govorili, da so jim bratje. Tisti piloti, ki so sodelovali v agresiji na Slovenijo, so se delali velike junake, brezskrbno so divjali po zraku in se znašali nad ljudmi in njihovim imetjem samo zato, ker so vedeli, da Slovenija nima protia-vionske obrambe. Če bi vedeli, da imamo spodaj rakete in drugo protiavionsko orožje, bi bilo njihovega junaštva hitro konec,« je prepričan Butara, nosilec zlatega pilotskega znaka, ki zelo dobro pozna psiho teh ljudi in njihovih komandantov. kovnik Ivo Martinovič. »S tem človekovi ^ skupaj hodila v šolo, skupaj sva v Cerk J zorela in napredovala kot pilota, skupaj vzgajala otroke, imeli smo celo družinske P. jateljske stike. Polkovnik Martinovič je ^ ukaz svojim pilotom: ,Tuci po svemu st kreče!’ Kako mi misli pogledati v oči, ee bova, bog ne daj, še kdaj srečala? JaZ človeka ne maram nikoli več videti, spo , čam pa mu tole: .Polkovnik Ivo Martu1® kupi si umetno sonce, ker nisi vreden, o obseva nebeško!« , Pred dobrimi 30 leti sta bila na Ceste herojev v Novem mestu, v Prec*v^ ju mestnih vil&h nssproti gimnizijc, sosc vrstnika dva Jožeta: Butarov in Jer‘^eV<’ je-ta, ki sta se odločila, da bosta pilota. J°ž rič je danes podpolkovnik in (še vec*I?J,l.iskCf> dlje časa zelo pomembno tržišče. V veh po-pomanjkanju dela za gradbenike dottUH maga preživeti, seveda z deli še na drug ^ji Pionir veliko gradi v Sovjetski zveze podpisana je pogodba za gradnjo na. ,0yc!' skem, v dogovorih so za gradnje v Ceš sebn° ki itd. Kaj bo z vsemi temi gradnjami, še ne začetimi, in s položajem Pionir)0^ ^prej vojni, ob razpadanju Jugoslavije, v .^tiji1 močno napetem političnem ozračju, 0 ^ rS* in uničevanju slovenskega gosP°d^rS V’' mogoče načine s strani Beograda, je ko reči. Le upati je, da se norija ne bo p0ji in negotovost ne nadaljevala v ni’ykn lelib5° četudi s prijatelji (kar Poljaki po teh . , za Pionirja), imajo pač svoje za^j£°pgA^ DOLENJSKI LIST nagrada v , * LJUBLJANO He^aJe1'zmed reševalcev 25. nagradil LiuKr 6 ,zbral DARJO RAUTER Ifn.': J^ne. naaraHn Kn nroiplo n j . JC uo Ju,,Ja na na’ Glavni ,redU'5tV0 Dolenjskega lista, S4r ReŠ,tev 25. p Radne križanke re5itev 25. nagradne kri-SUsj- ArvArano P° vodoravnih vrstah, V°JNa CEKIN, rod, gnida, H rvv7AT’ agrESUA, aasen, vVoi2* sonata. START, so’ N°Ta TaAVAN' KRAPINA, PLA-SALTO, OJE, NAGRADNA KRIŽANKA ®3SM sam zase- zgubiš, kar pu bo zmeraj tvoje. JfoA,,, A. MUNTHE ^^^topišeie tedaj, ko nam ni G.G. MARQUEZ 'fia ideologije je tragedija. ^ S.GRIFHN ^.Post„i vrednot in brez osebne vesti *s iialofaVPzej samozadosten nadu-Je pa obupanec in pijanec. M. ROŽANC Sl. '--m. DL ognjeniSko ŽRELO DIKTAT AFRIŠKI KOPITAR UČENJE TERMIN AVTOR J UDIR SL MLAD PISATELJICA (ELA) L VRSTA AMINO- KISLIN (BEUKK0. MESTO V ZASAVJU m’ m r /i NEM zaloZba (LEKSI- KONI1/ SISTEM BARVNE TELEVIZIJE Av\ \\w /\ k\\ jgt SL ^ L" ffl # M 4 KOŠARKAR SKI TRENER 2ERAVICA KRITIK IN ESEJIST FINCI • USTROJ .‘.mmV* ,'VV IK\ 'Sl. vmnA W KNJIŽEVNIK BUCHVALD ' ENOTA ZA DRAGE KAMNE KOVAŠKO ORODJE n ■ o* \U>. « Ipfi^ SESTAVINA Čaja del Črevesja PRITLIKAV KONJ TISKARSKI NOŽ ■ ■'■»•s-.#... > VrMMVJ DL ZVODNIK noCno ZABAVIŠČE ZEMLJEVID ▼ GLINASTA PIŠČAL VRATI NA KONCU NJIVE . —v— Sl LIT ZGODOVINAR (JOSIP) LAPOR TRAVNIŠKA ZDRAVILNA RASTLINA IGLASTO DREVO MESTO 06 IZLIVU MARICE PRVI ZALOŽNIK ZAVETJE PTICA PEVKA ODVAJANJE UMAZANIJE UČENEC VALUMNATU EDEN NORO MIT GOSPODARICA MORJA UJEDA PLUG STROJ. ELEMENTI (GREDI) POSUŠENA trava INDIJSKI DROBIŽ Mlada kri v razbitinah Najstniški vozniki so razmeroma pogosto vpleteni v prometne nesreče — Neizkušenost, nepremišljenost in alkohol Cesta je kot pravo bojno polje, bi lahko dejali na rob vsakoletnim številkam, kijih zapisujejo v statistike nesreč po vsem razvitem svetu. In kot so v vojnah, so tudi na cestah otroci in mladi najbolj ogroženi. Američani so izračunali, da cesta pomeni največjo nevarnost za njihove najstnike. V osemdesetih letih je v prometnih nesrečah v ZDA umrlo več kot 74.000 najstnikov, kar je več, kot je smrtnih primerov zaradi vseh bolezni skupaj. V povprečju vsaka dva tedna umre na ameriških cestah za cel šolski razred najstnikov. Stroški za zdravljenje ranjenih v bolnišnicah in gmotna škoda, ki jo povzročijo najstniški vozniki, zapleteni v prometne nesreče, se gibljejo nad 10 milijardami dolarjev letno. Zares hud krvni in gmotni davek. Strop, manjši kot pika na i je tehnologija mikro strojev In strojnih naprav — Za oko nevidni motor-silicija — Napravice bodo delovale znotraj človekovega telesa fSi^,st,vari čim-manjše. Pod tem a°Sr0rnn» ron.sLa industrija naredi-*°‘aj „ razyojne korake in dosegla Nriain ^^ .nspche. Pomislimo r^alnjc ’ r8 Je bil prvi elektronski razvili v Jz’ veli.k’ da so ga komaj jJeh»i. da se mikro I t l5°^^en^la,Cijevih reiinah in jih je 1». “V trirttt.ga v?°rca izdelati na mili-tek^rla tiri?*1'*1 letih bo ta tehnologi--'.N .S^^uje George Ha-Nacionalne znan- ^fer°jčkl P,rvencu so kmalu sledili O0 strn iHltro seje Pokazalo tudi, k v°Se- Uti Pobebovali lastne mikro % Urk|e dni m mikro koleščkom ^»"'PotorV'* “delali prvi silicijev °litikn,j. Premeru je velik le ne-1 ‘metra. Motorček dosega 15.000 obratov na minuto (avtomobilski motoiji dosegajo povprečno okrog 7.000 obratov) in nemoteno teče pod tako obremenitvijo celih devet mesecev. Pred dvema mesecema pa so v raziskovalnih laboratorijih univerze Čase Western izdelali silicijev mikro motor, ki je petkrat manjši, kot je pika na tej črki i. Strokovnjaki pravijo, da bo strojček v redni prodaji na trgu čez nekaj let. Bodoče mikro naprave imajo torej zagotovljen sebi primeren pogon. Že v tej otroški dobi mikro strojev se zbujajo nekateri pomisleki. Stroji na silicijevi ploščici so izredno občutljivi, saj je zanje že očesu neviden drobec prahu enako nevaren kot običajnemu stroju strel iz topa. Silicij v tem pogledu ni najbolj primeren material za izdelavo. In raziskovalci so se začeli ozirati za možnostmi, da bi izdelali mikro strojček iz kovine. Lani so raziskovalci na univerzi Wis-consin že imeli v svojih rokah prvi kovinski mikro stroj, in sicer so ga naredili iz niklja. Za izdelavo kovinskih mikro strojev je seveda potrebna drugačna tehnologija, kot jo uporabljajo pri tiskanju čipov in silicijevih mikro strojev. Raziskovalci so uporabili rentgensko litografijo, ki jo je razvil Henry Guckel je s svojo raziskovalno skupino. Z njeno uporabo so izdelali zobata kovinska mikro kolesa, prenosne osi in druge strojne dele, ki jih je mogoče sestaviti v očesu nevidno napravo. Japonski raziskovalci ob tem ameriškem izzivu ne mirujejo. V Agenciji za industrijo in tehnologijo opravljajo zanimive poskuse, da bi mikro motorjem omogočili neomejeno pogonsko gorivo. Sedanji mikro motoiji uporabljajo za svoje delovanje statično elektriko in je zato njihovo delovanje časovno omejeno. Japonci pa izdelujejo mikro motor, ki mu elektriko zagotavlja krvni sladkor. Gre predvsem za napravice, ki naj bi jih uporabljali v sodobni medici- ni. Takšen motorček bi lahko poganjal različne napravice znotraj krvnih žil, ki bi čistile kri, nadzorovano izločale v krvni obtok zdravila, uničevale tujke in viruse ipd. Da Japonci resno mislijo, dokazuje tudi to, daje lani poleti japonsko ministrstvo za mednarodno trgovino in industrijo izbralo mikro stroje za svoj naslednji veliki nacionalni projekt in zanj odrinilo 200 milijonov dolarjev. Porabili naj bi jih v naslednjih letih za razvoj industrijskih in medicinskih mikroro-botov. Japonci zaenkrat v razvoju mikro strojev zaostajajo za Američani, vendar pa vse kaže, da jih bodo v naslednjih letih ne samo dohiteli, marveč tudi prehiteli, predvsem zaradi tega, ker so mnogo bolj domiselni pri praktični uporabi novih tehnologij. Ponovilo se bo dogajanje z zabavno elektroniko, avtomobili in računalništvom, kjer je bila Amerika vodeča sila v razvoju, prvenstvo pa so na koncu prevzeli Japonci. Zelo lahko je biti zatiran, ie nisi nič naredil, da ne bi bil L KING Današnja spoznanja niso od Zen vrtiček Ste utrujeni in izmučeni od vsakdanjih stresov? Če je tako, potem si za pomiritev lahko vzamete nekaj dni dopusta, si privoščite živčni zlom ali pa poiščete sprostitev s pomočjo nenavadne igračke — miniaturnega zenovskega vrta. Neka newyorška družba je pred kratkim začela prodajati priročen namizni zenovski vrtiček s ceremonialnimi grabljicami, belim peskom in šestimi prodnimi kamni. Pesek posipate po nekaj manj kot kvadratni meter veliki podlagi v okvirju iz češnjevega lesa, nanj razpostavite kamne in nato z grabljicami počasi in zbrantt grabite ter z'njimi vrisujte v pesek pravilne vzorce okrog kamnov in po ostali peščeni površini. V skladu z staro zenovsko modrostjo tako početje spravi duha v stanje miru, sprosti in pomiri pa se tudi telo. Zamisel za pomirjevalno igrico so izdelovalci dobili iz resničnosti. Tak peščeni vrt s skalami, ki ga grabijo zenovski menihi, zares obstoji. Gre za sloviti Ryoanji zenovski vrt iz 15. stoletja v Kyotu. Za naše razmere bi najbrž zadoščalo nekaj domače mivke, otroške grabljice in nekaj kamnov iz potoka. Poskusite. fe V*‘- : .V 'M Zverižena avtomobilska pločevina vzame veliko zelo mladih življenj. Najstniških voznikov je med vsemi ameriškimi vozniki 6 odst., a so V vseh prometnih nesrečah udeleženi kar s 14.5 odst. in v vseh nesrečah s smrtnimi žrtvami s 13 odst. Nacionalni svet za Manj kalorij Nova, bolj zdrava sesta-__________vina živil___________ Hkrati z modnimi smermi, ki zahtevajo vitko postavo, seje močno razširilo tudi splošno prepričanje, da je vitkost pomemben zdravstveni činitelj, ki posamezniku prihrani prenekatero zdravstveno nevšečnost in ga varuje pred številnimi obolenji. Živilska industrija je hitro začutila, da se je v glavah potrošnikov nekaj premaknilo, in v nekaj letih je nastal več milijard dolarjev vreden trg za tako imenovano biološko oziroma zdravo hrano. Novi prehrambni izdelki te vrste se tako rekoč vsak dan pojavljajo na policah trgovin. A vse, kar se sveti, ni zlato, zato tudi vse, kar ima napisano »bio«, še ni zdravo živilo. Skrben potrošnik zato vedno pozorno prebere, katere so sestavine prehrambnega izdelka, ki ga kupuje. Živilska industrija ima namreč veliko težav, kako in s čim nadomestiti v svojih izdelkih tiste osnovne sestavine, ki so prišle pod najhujši udar, predvsem maščobe in sladkor. Med dobrimi stvarmi, ki se jih velja zapomniti, je sestavina stellar. Gre za nadomestilo za maščobe, ki ga pridelujejo iz koruze. Stellar ima devetkrat manj kalorij kot druge maščobe. varnost ugotavlja, da je bil lani v povprečju vsak tretji najstnik zapleten- v hujšo prometno nesrečo. So mladi tako slabi šoferji? Podatki kažejo, da neizkušenost in mladost zares igrata svoj delež, pomemben krivec pa je tudi alkohol. Leta 1989 seje na cestah v pijanosti ubilo 2776 najstnikov, skoraj 100.000 pa jih je bilo ranjenih. Pri polovici prometnih nesreč, v katere so bili vpleteni najstniki, je imel vmes prste alkohol. Vsekakor se nad temi podatki velja zamisliti, saj pri nas stanje v tem pogledu ni,bistveno drugačno. 5 MINI ZANIMIVOST: SSK NAJHITREJŠI NA SVETU Najhitrejši računalnik na svetuje CM—200, izdelala pa gaje ameriška Thinking Machines Corporation (Korporacija za misleče stroje). Elektronska pošast zmore 9,03 milijarde operacij v sekundi, kar pomeni, da z njim lahko dela hkrati do sto ljudi, in to na visoko zahtevnih aplikacijah, kot je računalniško napovedovanje globalnih vremenskih sprememb, oblikovanje avtomobilov, raziskovanje naftnih nahajališč ipd. Cena je seveda primerna zmogljivostim: 10 milijonov dolarjev. Sodobni sužnji Otroci in starci prisiljeni na težko delo Življenje skoraj pol milijona sekačev sladkornega trsa na karibskem otoku Hispaniola, ki si ga delita državi Haiti in Dominikanska republika, ni lepo. Delo je težko in slabo plačano. Na plantažah pa niso doma samo revščina, garanje in slabo plačilo, temveč tudi stalne kršitve človekovih pravic. Kot so ugotovili aktivisti Ameriške straže, organizacije, ki sc bori za spoštovanje človekovih pravic v tem delu sveta, se na pragu svodo-ljubnih Združenih držav dogaja suženjsko izkoriščanje otrok in ostarelih. Ameriška straža je pred dvema mesecema poročala, da na plantažah sla-kornega trsa v Dominikanski republiki pod nadzorom oboroženih straž, za sekanje trsa uporabljajo tudi 10— do 12—letne otroke in ostarele, oboji pa delajo za mizerno plačilo. Med izkoriščanimi delavci so predvsem priseljeni Haitčani. Trditve Ameriške straže so predstavniki dominikanskih oblasti najprej zanikali, potem pa so le morali priznati, da na sladkornih plantažah ni vse v redu. Zaukazali so deportacijo vseh haitskih delavcev, starejših od 60 in mlajših od 16 let. Polni kamioni otrok in starcev, ki so čez nekaj tednov prispeli na mejo, so potrdili poročila Ameriške straže. kv\wv* v številkah PORABA NAFTE V SVETU Regionalna razdelitev v odstotkih! Z.EVROPA SZ IN V.EVROPA OSTALI LAT.AMERIKA L^jkai f°s'*n'A goriv v svetu so omejene. Ko jih bo zmanjkalo, jih bo n!a* Pa ** Vse’ ^*°veštvo bo v tem pogledu revnejše v celoti. Do ta-l ai« a|j *n del človeštva od svetovnih zalog nekgj imel, velik del pa l%ih re Graf kaže, kakšna je bila v odstotkih poraba nafte po sve-(I WRlJah- Razviti deli sveta so porabili ngjveč nafte. Ob tem se ve-v VeŠtva1,1 ’ da Predstavljajo prebivalci razvitega sveta le manjši del «... VAŠKE CENCE Vaške klepetulje so napletale in napletle ob kofetku in ob plotovih vrtov, kjer podnevi cvetijo žafrani in zgodnje trobentice, ponoči pa divje zavijajo mačke v pomladnih navalih hrepenenja, da Peter ponoči obiskuje Zofko. In je kot običajno Peter zvedel zadnji za to vaško novico. Za staro Stalo si je privoščil malo večerne idile. Sedel je na starem panju, ki je bil takrat, ko je še živela njegova Magda, vedno poln rož. Tisto pomlad, ko panj ni bil več posajen z novimi cveticami, ga je odnesel za Stalo ter ga imel za počitek ob večerih. Bil je miren, vse je bilo postorjeno. V nastajajočem mraku je zaslišal lajanje v bregu, kjer je stala Mimina bajta. Ko je zvedel za govorice, da se je spetljal z Zofko, ga je raz-kurilo. Res je pred meseci Zofki dva večera po šihtu in opravljenem domačem delu popravljal pomivalno korito, malo pokramljal z njo in res nekoliko bolj pozno odšel, ampak kar je preveč, je preveč. Saj ne, da bi ga bilo sram, kaj še, Zofka je bila prima babnica, neomožena, z dobro službo, čedna in postavna, pridna in prijazna. Zdaj ju vlačijo po zobeh te vaške babnice. Grabila ga je sveta jeza. Potem se je odločil in stopil gor k onima dvema, ki sta ugibali, kaj bo Peter naredil, češ hči je še mladoletna, ampak dedinja je in ne more Zofke takole pritihotapiti v hišo, ki pa je le potrebna ženske roke in pameti. Mirna je pravkar zaključila štorijo: »Vidiš, takale tiha voda tale Zofka...,« ko je stopil Peter prednje. Utihnila je v hipu, ko je zagledala pred seboj vaškega grešnika. Ko bi ne imela rute, bi ji lasje stopili pokonci, tako srepo je Peter gledal vanjo. Da bi nekako premagala za-' drego, si je popravila čop štre-nastih las s čela in si zategnila vogale rute na tilniku pa pozdravila Petra: »Dober večer, sosed.« ,. v «Ti bom že dal soseda, kaj pa tisti kurbir od prej, kaj?« se je zasrepel v gofljačko, ki je zardela kot zrel karželj. »Kje si pobrala tisto čenčo?« je nada1 ljeval. Mirna ni vedela, kaj bi zdaj, ko je bila postavljena pred dejstvo. Izmazati se mora, kot ve in zna. V zadregi je povedala, da je govorice slišala od Zofkine sosede Tone. Peter se obrne in molče odide dol po bregu proti svojemu domu. Ne more se pomiriti z novico, na katerem zeljniku je zrasla najnovejša vaška senzacija. Ni mu vseeno, da obirajo z njim tudi nič hudega slutečo Zofko, zato se sredi poti premisli in se odpravi do Tone. Ta je na svojih malce kavbojsko oblikovanih nogah nekaj brkljala po kredenci. Peter je glasno vstopil in razjarjen brez pozdrava zaropotal s kuhinjskim stolom. Ko je Tona opazila njegov mrki obraz, ji je nasmešek zamrl na ustnicah. Poleg nečedne zunanje oblike je imela silno dolg in oster jezik pa preveč časa. Za moža je že zdavnaj zamudila vlak, a tudi kdo bi vzel opravljivo in zoprno čenčasto babo? Niti dokaj čedna bajta s hlevom in lepim dvoriščem ni bila dovolj, da bi Tona, ko je bil čas, našla moža, ne doma ne kje drugje. «Povej, Tona, od kod tebi novica, da hodim k Zofki?« je Peter ostro vprašal zoprnico. Nič ni tisti hip prišlo sicer jezikavi Toni na misel, da bi se ubranila Petrovega napada, saj je bilo jasno, da jo je ena od vaških opravljivk izdala. Res je sama ponesla to novico naokrog kot najbližja Zofkina soseda. Po prvem presenečenju pa se je hitro zbrala in pošteno sta se usekala tam v kuhinji. Peter je Toni vrgel vse naprej, od tega, da ji nič ne pomaga, če v cerkvi še tako pobožno moli in celo poje v cerkvenem zboru, in naj gleda svoje delo, ne pa da skozi odškrnjene zavese venomer škili ven in zalezuje vaščane, kaj in kako kaj počno, kje stojijo in kaj čvekajo. Raje naj zares pobožno zmoli kak očenaš za svojo in še kak- šno grešno dušo. Tona se izgovarjala na soseda Ivana, da je slišala čenčo pri njem. Ivan je kasneje to zanikal, in enako tudi France z drugega konca vasi, tako da se je krog zaključil pri Toni. Čez nekaj dni jo Le Peter ponovno obiskal. To pot se je hitro znašla Predno je prešel Peter v napad, ga je povabila na kozarec, ki je kot nalašč stal na kuhinjski mizi ob poličku. Peter ga je po dobri večerji, potreben pijače, zvrnil in sedel na ponujeni stol ob Tono. Počasi mu je jenjala ihta in po tretjem kozarcu se mu je zdelo'vse skupaj že neumno. S Ton© sta klepetala pozno v noč. Ta je znala speljati vsako reč v svoje vode. Okrog enajste ure zvečer, ko je v vas pri-peljalzadnji delavski avtobus, se je Peter že povsem sprijaznil s tem, da se na vasi pač spletajo izmišljene zgode in nezgode, da je tako bilo od pamtiveka in tako bo, dokler bodo ljudje imeli čas za te reči. Okna Tonine bajte niso bila zagrnjena. Ko je Peter vstal ter sklonjen poravnal stol, na katerem je sedel par debelih in pijanih ur, je sosed Ivan, ki se je bil pripeljal z delavskim avtobusom, za vso sosesko »razločno videl«, da je Peter objemal Tono. In po vasi je zaokrožila sveža novica, da je Peter od Zofke presedlal k Toni, ker ima ženska lepo bajto, grunt in za nameček še lepo poje. POTA m sm? POZNAVALEC — V noči od 3. na 4. julij je neznanec vlomil v zidanico na Kuža rjevem Kalu, katere lastnik je Ivan Str-bad iz Ljubljane. Nepoklicani nočni gost je iz zidanice odnesel s seboj pet buteljk belega vina in s tem Strbada oškodoval za poldrugi tisočak. ODNESEL PTT KABEL — Med 6. in 10. julijem je neznani storilec odnesel 300 metrov ptt kabla, kije bil napeljan v Velikem Gabru pri Trebnjem. PTT podjetje je s tem oškodovano za 3.000 din. KJE SO JAŠKI? — V času med 27. junijem in 8. julijem pa je neznan storilec, prav tako v Velikem Gabru, na gradbišču ukradel dva litoželezna jaška. Komunala Trebnje je s tem oškodovana za natančno 8.741,80 din. ODREZAL KABEL — Med 11. in 12. julijem je neznan storilec na gradbišču Krkine čistilne naprave v Ločni odrezal in odnesel s sabo 35 metrov kabla. Kranjska Sava je s tem oškodovana za okrog 750 din. ZMANJKALA TORBICA — 12. julija okrog 1L ure se je v bivalno prikolico Florjane Kropar iz Ljubljane, postavljeno v Dolenjem Medvedjem selu, prikradel neznanec. Z obiska je odnesel s seboj torbico, v kateri je lastnica imela osebne dokumente in okrog 1.000 dinarjev. GROZIL S PIŠTOLO — 13. julija ob 19. uri so novomeški miličniki pripeljali na treznjenje v prostore za pridrževanje 45-letnega Novomeščana Š. L. Možakar je predtem v restavraciji Breg grozil strežnemu osebju s pištolo. Nevarne najdbe Otroci med kopanjem v Krki in Temenici našli mine, bombe DVOR, ŽUŽEMBERK, VELIKA LOKA — 7. julija popoldne so otroci med kopanjem v Krki pod mostom na Dvoru v vodi odkrili 14 min. Ena je bila za minometalec, ostale so bile topovske, 6 pa jih je imelo še uporaben detonator. Nevarno najdbo, kije ostanek iz druge svetovne vojne, so do prihoda pirotehnika, kije mine odpeljal na uničenje, zavarovali miličniki iz Dolenjskih Toplic. Prav tako 7. julija popoldne pa je fantič v Žužemberku prinesel na postajo milice dve ročni protipehotni bombi, ki ju je prejšnji dan našel v Krki v Žužemberku. Tudi ti bombi sta ostanek iz druge vojne. Končali sta seveda pri pirotehniku iz Novega mesta. Na srečo. Istega dne popoldne je 13-letni fantič z Velike Loke pri Trebnjem med kopanjem v Temenici pri domači vasi našel granato, prav tako ostanek iz druge svetovne vojne. Granato je prevzel in uničil trebanjski pirotehnik. BREZ IZJEME — Magistralka je bila proti Krškemu zaprta še precej dni po tistem, ko so z nje v Krakovskem gozdu umaknili oklepnike. O vzrokih dolgotrajne zapore so se spraševali tudi prejšnji četrtek na seji krške občinske skupščine. Zaprta je bila verjetno iz varnostnih razlogov, saj bi utegnilo ostati ob barikadah kaj eksploziva. Od Krškega proti Zagrebu pa je bila zaprta zaradi barikad pri Prilipah, kijih dotlej še niso pospravili Pri Prilipah seje med razsutim in ožganim jeklom znašel, očitno že po eksploziji, tudi osebni avtomobil (na fotografiji). (Foto: L. M.) »Glej, človeka si ubil!« Osem let zapora za pretepanje do smrti — Kesanje, toda prepozno — Sodba se ni pravnomočna PADEL V »MLIN« KRŠKO — 9. julija ponoči se je na svojem delovnem mestu pri papirnem stroju v Papirnici Videm v Krškem smrtno ponesrečil 25-letni Mirko Gorenc z Rake. Očividcev ni bilo, tako da je težko reči, zakaj je prišlo do nesreče na dobro zavarovanem delovnem mestu na vrhu razpuščevalnika celuloznih bal. VN KOČEVJE — Pred sodiščem v Kočevju so 10. julija obsodili na 8 let zapora 29-letnega Milana Lušina iz Sodražice. Obtožba ga je bremenila hude telesne poškodbe s smrtnim izidom, ker je 23. aprila letos najprej izzival v gostilni »Zoki« v Sodražici, nato pa pred gostilno hudo poškodoval 53-letnega Mustafo Čuriča, dimnikarja iz Sodražice, daje 6. maja v bolnišnici v Ljubljani umrl. Sodba še ni pravnomočna. Večina prič je povedala, da sta M. M. iz Podklanca in Lušin žalila Čuriča, ki seje hotel prepiru in obračunavanju izogniti tako, daje odšel iz lokala. Lušin mu je hotel odhod preprečiti, nato pa je šel za njim in, kot je povedal očividec Janez Košir, udaril Čuriča najprej po glavi, da mu je zbil očala, nato ga je večkrat brcnil in podrl na tla. Ko se je Čurič skušal pobrati in je bil v klečečem položaju, pa je sledila usodna Lušinova brca v prsi, zaradi katere je Čurič omahnil in udaril z glavo po asfaltu ter obležal nezavesten z okrvljavljenim zadnjim delom glave. Košir, ki je bil 5 do 6 m vstran, je takrat rekel Lušinu: »Glej, človeka si ubil!« Izvedenec doktor Tomaž Jančigaj je povedal, da je imel pokojnik, ko je opravil njegovo obdukcijo, še nekaj podpludb, zlom lobanjskega svoda in lobanjskega dna ter možgane nepopravljivo poškodovane. Pljučnica ni bila vzrok za smrt, ampak jo je le pospešila. Ni možno, da bi vse te poškodbe dobil le z eno klofuto, kot sta trdila obdolženec in njegov zagovornik. Priče so povedale tudi, daje bil Čurič miren in dober človek, Lušin pa je bil zaradi nasilniškega obnašanja že kaznovan. V zaključni besedi je Lušin dejanje obžaloval in obljubil, da se ne “bo nikoli več pretepal. Zagovornik je menil, da ga je treba milo kaznovati, ker je dejanje priznal in bil takrat rahlo vinjen. Tožilec pa je menil, da v dejanju ni nobene olajševalne okoliščine. EDEN MRTEV, ŠTIRJE RANJENI BREŽICE — 6. julija ob 1. uri je 25-letni Franc Žeijav iz Cundrovca vozil osebni avto po lokalni cesti skozi Globoko. Zaradi neprimerne hitrosti ga je zaneslo z vozišča. Avto seje obrnil na bok, drsel tako nekaj metrov ob cesti, potem pa se večkrat prevrnil. Vseh pet potnikov je pri tem padlo iz avta. Na kraju nesreče je umrl voznik Žerjav, v novomeško bolnišnico pa so prepeljali huje ranjenega 18-letnega Borisa Kroš-Ija ter lažje ranjene: 24-letnega Darka Bertoleta, 18-letnega Jožeta Kržana in 17-letnega Miho S. Vsi so doma iz Cundrovca in okolice. Sodišče je izreklo sodbo 8 let zapora in Lušinu podaljšalo pripor, v katerem je že od 7. maja, se pravi od smrti Čuriča. Oprostilo pa ga je plačila sodnih stroškov. V utemeljitvi sodbe je bilo med drugim poudaijeno, da Lušin ni imel nobenega bistvenega vzroka za tako hudo početje. Po zakonu je za tako dejanje predvidena kazen od dveh do 12 let zapora. Pritožba zaradi izrečene kazni je možna v roku 15 dni na Višje sodišče v Ljubljani. J. PRIMC KOLESAR V TRAKTOR MIHOVO —11. julija ob 20.45 je 42-letni Silvo Gorišek vozil traktor iz Mihovega. Ko je zunaj vasi peljal po sredini ceste, je prav tako po sredi ceste pripehal po klancu navzdol 29-letni kolesar Stefan Conta iz Mihovega. Conta P 'St f: ’ M? %> IfBVfo ' seje zaletel v zadnje levo kolo in blatnik traktoija in nato padel. Hudo ranjenega so odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Z AVTOM V DREVO RUMANJA VAS — 11. junija ob 18.15 se je 27-letni Nenad Kajtazovič iz Novega mesta peljal z avtom iz Dolenjskih Toplic. Zaradi neprimerne hitrosti ga je v Rumanji vasi začelo zanašati. Zapeljal je na bankino, nato pa na travnik, kjer se je z desno stranjo zaletel v drevo. Pri tem se je huje poškodoval sopotnik, 39-letni Vinko Horvat iz Novega mesta; odpeljali so ga v novomeško bolnišnico. Na avtu je za 15.000 din škode. NABOJ V OMARI PREČNA — 8. julija ob 2. uri zjutraj je Emil Parkelj iz Prečne prijavil, daje naboj prebil roleto in dvojno zastekljeno okno na njegovi stanovanjski hiši. Krogla kalibra 7,62 je nato prebila še steklena vrata omare v dnevni sobi in se ustavila v steni omare. Naboj je do Parkljevih priletel iz smeri vojaškega skladišča v Češči vasi. POD SONCEM NIČ NOVEGA Predpogoj urejenega prometa je ambicija službujočih organov. V kolikor je to najti pri nas, prepuščamo kompetentnim faktorjem, ki nosijo za to bridko sabljico in imajo svetle ovratnike. Druga važna točka je pojmovanja faktičnih potreb brzega in intaktnega prometa s strani poklicanih oblasti Ne zahtevamo preveč, če postavimo tezo, da naj se prometu ne stavijo ovire, temveč naj se po možnosti nudi avtomobilu prilika, da izrabi vsaj deloma svojo brzino. O našem prometu in njegovih ne-dostatkih bi se dala spisati cela knjiga. En sam sprehod daje materiala, ki vpije po izboljšanju. (Domači prijatelj, 1928) KOČEVSKI GRAFITI — Športni park Gajje središče vsega dogajanja v Kočevju. Tu so lepo urejena teniška igrišča, nogometni stadion, kegljišče in druga igrišča. V zadnjem času vse lepo kvari mala hišica, ki očitno služi za zadovoljevanje potreb piscem grafitov in še dobro, da je večina angleških in jih vsi ljudje razumejo. (Foto: M. Glavonjič) \ Prihaja igra današnjega časa Dvorano za squash je v Novem mestu odprl Miha Legan — Mesto čaka še na druge podobne poligone avto moto društvo trebnje organizira tečaj iz CPP za voznike motornih vozil. Začel se bo v prostorih AMD Trebnje dne 23. julija ob 17. uri. Tečaj je brezplačen. y NOVO MESTO — Že dober mesec ima tudi Dolenjska svojo dvorano za squash, Novomeščani sojo dobili med prvimi v Sloveniji. Objekt za to igro, kije na moč podobna tenisu, le da gre pri tej za udarjanje žogice ob steno, je na Mestnih njivah postavil Miha Legan, kije bil še do nedavnega organizator športne rekreacije v Novoteksu. »Znašel sem se na seznamu tistih, ki novemu podjetju niso bili več potrebni. V razmišljanju, kaj bom pravzaprav počel, sem se domislil squasha, ki sem ga skupaj s prijateljem Jožetom Turkom igral pred leti v Avstriji. Igra v dvojicah meje silno navdušila in skupaj z ženo sva se odločila, da zgradiva takšno dvorano z vsemi pripadajočimi prostori,« pravi lastnik Miha Legan. Začetki squasha segajo v sredino 19. stoletja, o nastanku igre pa obstaja več teorij. Po eni od teorij naj bi nastala v enem od pakistanskih zaporov, kjer so zaporniki v celicah ob steno udarjali žogico, narejeno iz cunj. Še dandanes prihajajo najboljši igralci te igre prav iz te države. Prvo igrišče so postavili na Tajskem, kjer je bilo zgrajeno že leta 1880. Ze v začetku tega stoletja je bilo prvo tekmovanje v tej igri v Južni Afriki, kmalu zatem pa tudi v ZDA. Da- MIHA LEGAN: »Igra squash je primerna za vsa leta.« nes se squash igra že v 100 državah sveta, že naslednje leto bo ta igra, ki je bila med velikimi športnimi zvrstmi v anonimnosti, v Barceloni uvrščena med olimpijske discipline. Poznavalci trdijo, da je squash nadvse primeren za razbremenitev psihičnih napetosti, ki jih prinaša današnji vse hitrejši življenjski utrip. Zato ni čudno, daje bolj priljubljen v menedžerskih krogih, kjer je doma stres, ima namreč tudi blagodejen terapevtski učinek. Za igro sta potrebna dva ali štirje igralci, ki se med seboj z žogico pomerijo v prostoru, katerega vse štiri stene in tla predstavljajo igralno površino. Igraje privlačna tudi zaradi svoje dinamičnosti. Poleg dvorane so v športnem objektu še garderobe in prhe, že za bližnjo prihodnost pa lastnik obljublja tudi prvo privatno savno v Novem mestu. Dvorana, ki jo boste najlažje našli za novim nunskim samostanom na Mestnih njivah, je odprta ves dan. V dopoldanskem času je nekaj cenejša in je primerna predvsem za mlade, ki so sedaj na počitnicah. Dvorano je najbolje rezervirati po telefonu 22-223, tam pa si je mogoče sposoditi skoraj vso potrebno opremo za igro. »Naše mesto tudi s to igro jasno nakazuje, da hoče v Evropo in da se ne zadovoljuje več z jugoslovansko nogometno povprečnostjo in samozadostnostjo. Takšnih ljudi, kot je Miha Legan, še potrebujemo, saj v našem mestu ob Krki manjkajo še teniška igrišča, zimsko drsališče, nova športna dvorana, pa tudi igrišča za kotalkarje, rolkarje in BMX,« meni Matjaž Verbič z Mestnih njiv. J. PAVLIN OKREPITEV ROKOMETNEGA MOŠTVA RIBNICA — Vse kaže, da bodo rokometaši Inlesa Rika v jesenski sezoni nekoliko »bogatejši« glede igralskih mest. Potem ko sta klub zapustila dva najboljša mlada upa Tomaž Tomšič in Beno Lapajne, ki sta se preselila k novemu prvoligašu Pivovarni iz Celja, seje uprava ribniškega kluba odločila za okrepitev moštva. Tako so iz Ljubljane prišli Manček, Juričev in Veber, iz Kočevja pa Mrvar. Velika pridobitev kluba pa bo vsekakor ponovni KAJAKAŠKA ŠOLA BO AVGUSTA OSILNICA — Minuli teden bi se morala začeti kajakaška šola na Kolpi, ki pa je zaradi vojnih razmer preložena na avgust. Za letos je v šolo prijavljenih že 20 udeležencev. Doslej je bila šola vedno le na kajakaški progi pri Osilnici, letos pa je prvič predvideno, da bo šola poleg Osilnice še v Bosljivi Loki in Fari, se pravi tam, od koder je največ prijavljencev za šolo. tara odprt vprašanje trenerja ekipe in vse kaže, da se bo uprava odločila za nekoga iz sedanjega trenersko strokovnega kadra, ki ga ribniškemu rokometu ni nikoli manjkalo. Nekoliko drugačne razmere so v rokometnem klubu Oprema v Kočevju, v katerem zaenkrat ne vedo, v kakšni ligi bodo igrale njihove drugoligašice. V primeru nadaljnjega obstoja zveznih lig se bo uprava kluba potrudila za nove okrepitve, ki so skorajda nuja, v nasprotnem primer pa igranje v republiški ligi ne bo zahtevalo skoraj nobenih sprememb. M. G. Naši uspešni na Ironman triatlonu_____________ Z najtežjega športn«* ga tekmovanja na svgSl Vsoboto, 13.7.1991 je bitov**' hu (Nemčija) ena izmed šestin1® u za svetovno serijo v Ironmantn* (dolgi tritlon). Tekma je bila ‘S«**, no tudi kvalifikacijska za od*"^ svetovno prvenstvo v dolgemi **££. nu, ki bo v oktobru na Havajih,, ■ movalci so prišli iz celega sve.ta'flinj. bila veličastna prireditev; pn0^, zaciji je sodelovalo 2600 UlK)1,,jC(v, pa je spremljalo 100.000 gkdJL#. Imeli so kaj videti; tekmovalci s? j g rali premagati naslednje razdaU^j km v plavanju, 180 km na k0 progi z dvema večjima vzP°f*?inS!S-na koncu opraviti še cel tekaški ^ ton — 42 km, vse brez vmesne*\ ^ mora. Vseh tekmovalcev je bil®^ Odlično so se uvrstili naš) rZflt valci, ki so poleg tega dosegh d čase. Tekmovalec Triatlonske?*^ ba Novo mesto Igor Kogoj skupni čas 8:57:32 ter se v aysVoji razvrstitvi uvrstil na 38. mesto, kategoriji pa je bil odličen — ^ leg njega sta od Slovencev nj®.. ki tudi Janez Tomšič (TriatletL JL. je bil absolutno izvrsten 17. nji 13.) s časom 8:44:31 ter SU* ,7| nedik (Žiri) s časom 9:54:48 n» v mestu. Na svetovno pryen ^ Ironman triatlonu, najtežjem ^ nem tekmovanju na svetu, sta uvrstila Igor Kogoj in Janez l ^ $ • Pravi liberalec je tisti ki ^ pod palcem. (Gros) *\ Tudi slabi pisatelji so / dobri trobentači režima. (M' Kad m us) 1 Kdo bo rešil športno dvorano Črnomaljska športna dvorana ima veliko težav zaradi premajhne zaseden0* zaradi tega prevelikih stroškov — Se bodo opogumili podjetniki?^ ČRNOMELJ — Tukajšnja športna dvorana, s katero upravlja črnomaljska bi bila bolj zasedena. Delovna * ^ sf(v. imenovati skupino strokovnj^ " NE GREMO SE VOJNE! — V sedanjih težkih, nemirnih, vsestransko vročih časih prav pomirjajoče deluje pogled na možakarje, ki se znajo na terasi novomeške kavarne v poznem popoldnevu kot nekdaj zatopiti v lepote kraljevske igre. (Foto: Z. L.-D.) bi rešila problem črnom dvorane. PRELOŽENO ZARADI VO** OSILNICA — Tisti jo rekreativnega maratona ’> ke«, ki poteka vsako leto Fare in je bil napovedan za ložen. Vzrok temu je, da -tv0 c\(r ob Kolpi začelo zbirati V°J pfi pa pa je mejna reka med/1 venijo. Start maratona Jf fat Osilnici, cilj pa v Fari- jatu** v Slovenije bo zidaj določila no ratona, ki bo potekal P avgustu. Veterinarska služba se bliža Jastniku živali zahvala za pomoč hudih gospodarskih težav, vetp ' pa prav zarac*' te8a- spreminja v-H r,narska služba svojo strategijo in se 2a(no b«lj približuje lastniku živali. bui° V tem mesecu odpiramo dve am-Hinje1"’ m s’cer v ^ Škocjan in KS obek ambulantah bo vsak delav-s[ zjutraj organizirana svetovalna tere i) nat0 pa b° veterinar opravljal tatie 0 del? P° na&lu vnaprej plani-da Prevenlive. Na ta način bodo seve-2araHan^‘ tudi stroški zdravljenja živali ffinanjših stroškov prevoza. Žal bo je ^‘uansko, nočno in praznično delo tiaCj^no or8anizirano na običajen ^Zavedamo se pomena hitrejše po-na J/1' manJŠih stroškov prevoza, če je ni), 'Velikem terenu več stacionira-vpr ^bulant. Toda s tem je povezano A investicijskih zmožnosti in še k0v ji vPra^anJe — kritja vseh stroš-8otov °Vanja ambulante. Sami vsega K: t .. HC bi 7.mooli in tnHi amhnlant np Hočemo življenje, nočemo smrti Pismo petnajstih prebivalcev Ribnice generaloma Kadijeviču in Adžiču jan, a tem ruesiu zanvaim i z.u tsKoc-sejtnj»T0V0IJenJe uporabe zemljišča na pri ekrajanom Škocjana za pomoč bi{KJ^ji in še posebej Mesarstvu Bo-ip not ““Inčilno financiranje izgradnje no s. ra”Je opreme ambulante. Podob-bodeiZf"va*JuJemo TZO Žužemberk za r°vai .y Prostorov v Hinjah ter zava-narja 1C1Tilia za sofinanciranje veteri-bfl bela opreme na tako nerenta-Res Območju Sobe krajine. ObfiinelS ra^unamo tuc*i na pomoč da je ^ovo mesto, ker smo obveščeni, srejj aamer,i'a v proračunu določena ni in j3 ® razvoj veterine v Suhi kraji-PriVat 3 bo s temi sredstvi namesto za VeteHn ° prakso pomagala shoditi novi rn° a!'sk> ambulanti. Zagotovo ima-Vendar ° d°bre volje in optimizma, kretn Upravičeno pričakujemo kon- ,Ustat'ovi,pi,"leVa?je tudi s strani "a5e.ga liitio n u?-v’ na katerega področju ze- nik^ ‘P^žati veterinarsko službo last-boJii* . 1ki so bili ves čas po osvo-i najbolj zapostavljeni. Mag. FRANC COLARIČ d>rektor Dolenjsko posavskega veterinarskega zavoda %/ skbše nov‘narJe je lem boljše, čim :f ' Poroi^^kerimapotemkaj InJ^mesecih bomo imeli rešitev, t ho}Jr°rez vojne. Na to stavim, kar / e'(Mesič za Spiegel) % V oči V°Jn‘ so najbolj grozovita stvar ^ » pQ. vtf inJn.a n* krizno stanje, ki ga preži-/ »od# (£%tern imun- Vojne se ne na- t Tovariš general! Naše pismo, s katerim se obračamo na vas, je znamenje velikega moralnega in duševnega udarca, kije padel po nas, naših otrocih in nas osebno. To breme se je pojavilo nenadoma, potuhnjeno, izdajalsko in v različnih oblikah: v obliki izdaje, poteptanih človekovih pravic, žalitev, ponižanja, teptanja človeškega dostojanstva, vojaške časti, klicanja k sramotni predaji in odpovedovanja vsem človeškim principom, ki so nas doslej vodili v našem skupnem življenju. Naša okolica je pričakovala, da vse * To je le nekoliko skrajšano pismo, ki gaje 15 prebivalcev Ribnice poslalo generaloma Kadijeviču in Adžiču. Kot je glede vsebine dodalo slovensko ministrstvo za informiranje, je pismo »tragično pričevanje o posledicah norosti, kijih v veliki meri lahko pripišemo tudi naslovnikom tega pisma«. to brezpogojno sprejmemo in da se z upognjeno glavo odrečemo vsemu: časti, zavesti, preteklosti in prihodnosti. Gotovo vam je jasno, kakšen je edini možni odgovor na vse to: ne! Kako potem spremeniti položaj, kije brezizhoden? Že 11 dni so častniki v vojašnici, vojaki že mesece niso bili zunaj, vojašnica je še zmeraj blokirana z vseh strani, z vseh strani sovražnik strelja, ubija in seje smrtni strah. Petnajstletni deček vsak dan obiskuje očeta v vojašnici, kot da je v zaporu kot kriminalec najslabše vrste. Ljudje preživljajo živčni razkroj, ker so živi cilji, ker se nanje strelja, ko stojijo pred jedilnico. Rezultat: eno življenje manj, eden ranjen in — še večja odločnost vztrajati in ne se umakniti pred izdajalci. Kako? V imenu koga? Za kaj in za koga? Vprašnja ostajajo brez odgovorov, ker ni več idealov in ciljev. Tu Jugoslavija ne obstaja več. Mi smo okupatorji, ki davijo (?!) neki narod v njegovem plemenitem (?!) boju za lastne pravice. Vse dlje in vse bolj vrtoglavo se vrti mlin mržnje in nesporazumov. Nadrejeni komandanti sprejemajo skle- ZAKLONIŠČE LE ZA IZBRANCE Zaklonišče, ki naj bi bilo pri selniški Iskri, je namenjeno le pisarniškim delavcem, navadni tlačani in delavci pa naj bi šli v gozd ob tovarni. Če ne verjamete, lahko dobite dodatne informacije v Iskri. Prosite, naj vam pošljejo dokument, ki so ga izdali med »okupacijo«! Delavci Iskre Jernej Molan ^teTjik’a sem !e rodila, za vedno te povila, in JJJeaje ti dala napotila edaJ sem te izgubila... Zakaj...? ,>a — beseda, ki jo vedno iz-zira rjarn° z občutki tesnobe, pre-Up,|!n 8r°ze. Še pomisliti si nismo vbil’; vojno iz radijskih, tele-OeS|j j ,‘n Časopisnih poročil predem Ud' v na^a mesta, vasi, v naše Pfiča°VC' ^°8°dki, ki smo jim Se 6r ’pa so nam odprli oči — sedaj neodem° v°jno tudi pri nas. Peščica Seno od vseh drugih vojn. Ha Vara 1 'n Politiki so seveda ostali v prav tako njihovi sinovi Vsak* 50 pr'sl'l' naše sinove. Ve), , a. vojna zahteva visok da-val’■ “d' mlada življenja. Poroče-v,:,.';50 Poročali, da so tudi v Slo-Prvirl Pad'c prve žrtve. In med brat ■'Je Padel tudi mož, oče, sin, T0sc") naH prijatelj Jernej Molan, rožpmu z8°dilo že prvega dne obo-27 spopadov, torej na četrtek, Oa 1991. Jernej seje odzval tr\cja 7?m°vine po obrambi njenih Cah n - d* v?iak TC* seje na Rigon-nikj “mžicah spopadel z oklep-izgUb| ,y neenakem bojuje Jernej je, (J,. z*vljenje, njegova enota pa Hila zaradi njegove smrti, izpol-jalcev 'n Ustavila rohnenje se- koi> ?e Je rodil 1951. leta v Bu-skr0m Pn Brežicah. Starši so imeli s tcj n° kmetijo in so v tistih časih koqx v° krpali dan z dnevom. Po Pr0(l 1 ,osn°vni šoli seje izučil za ' Ja c‘l hi kasneje delal pri Po- savju, zadnjih 16 let pa v Elektrotehni v Brežicah. Ustvaril sije vzoren zakon, v katerem sta se mu rodili dve hčerki: Jasmina ima 11 let, Jerneja pa komaj 18 mesecev. Starši so Jerneja vzgajali v poštenega človeka. Kot tak je neštetokrat pomagal sosedom in vaščanom v takšni ali drugačni stiski. Aktiven je bil pri gasilcih, zadnjih nekaj mandatov pa tudi njihov predsednik. Našel je čas tudi za delo v lovski družini in bil ustanovitelj društva prijateljev narave. Povsod je članstvo dokazoval z delom in vzorom. Vojaški rok je služil na mejah tedanje Jugoslavije. Kako zelo se je usoda poigrala — življenje je izgubil pri obrambi meja. Tokrat je branil meje svoje domovine. Od njega smo se poslovili v soboto, 29. junija. Na njegovi zadnji poti so ga pospremili prijatelji, znanci, sodelavci, vaščani in drugi. Čeprav je vihrala vojna, seje pogreba udeležilo izjemno veliko ljudi. S tem so povedali, da so Jerneja imeli radi. Zadnji so se poslovili pripadniki teritorialne obrambe, enote, kateie vojak in borec je bil tudi Jernej in s katero je bojeval boj za nas in za svoje življenje. Dolžnost do domovine je izpolnil častno in v celoti. IVAN KAPUŠIN pe, zaradi katerih se mi držimo za glavo. Vojna plamti. Sami sebi govorimo: potrpimo, razmislimo, odprimo oči, pojasnimo. In razumemo. Težko je priznati, toda končano je, nesmiselno je še ostajati tu. Resnica je postala laž, laž resnica. Prostozidarji so končno stuhtali in zadali smrtni udarec JLA. Mrhovinarji se hvalijo, tolčejo se po prsih in svet bombardirajo z lažmi. Mi pa trpimo. Tovariš general! Zato se obračamo na vas, da s svojim razumom in položajem onemogočite mašinerijo, ki nas peha v smrt. Ne delajte tega s silo, ker bomo žrtve spet mi. Naredite to dostojanstveno, s ponosom in človeško, ne dovolite, da bodo spet padle nedolžne žrtve. Naj vas vodi vaš vojaški in člo- veški duh poštenosti in časti kot mnoge naše ljudi v teh dneh tu v Sloveniji. Omogočite, da dostojanstveno zapustimo te kraje in da dostojanstveno nadaljujemo življenje v svoji domovini. Ne privolimo, da se naši možje in vojaki žrtvujejo za ljudi, ki nas sovražijoin da o našem življenju odločajo drugi. Hočemo svobodo zase in za druge, hočemo življenje in ne smrt. Omogočite nam in našim otrokom oditi; naj vidijo babice in dedke. Omogočite, da napišejo razglednico s »hribovitega Balkana« svojim tovarišem v Slovenijo. Omogočite nam, da bomo ostali živi. 15 podpisov P.S.: Pismo je v izvirniku v srbohrvaškem jeziku. VEČ KOPALCEV KOT NA MORJU — Mnogi kopalci, ki so se pretekli teden pred neznosno vročino zatekli v Kolpo, so zatrjevali, da se v tako topli Kolpi še niso kopali. Živo srebro se je namreč na toplomeru, ki so ga potunkali v vodo, pomikalo proti 30 stopinjam. Prav zaradi neznosne vročine in političnih razmer v Jugoslaviji so mnogi opustili misel na dopust ob morju, zato so bila prava in divja kopališča ob Kolpi polna, kot že dolgo ne. Na Primostku, od koder je posnetek, se je ob koncu preteklega tedna zbralo vsak dan več kot tisoč ljudi in prav nič ni pretiraval tisti, kije trdil, da je samo na enem kopališču ob Kolpi več kopalcev kot na celi slovenski obali skupaj. (Foto: M. B.-J.) Da bomo spet zaživeli normalno Sporočilo javnosti Predstavniki političnih strank v občini Črnomelj, združeni v enotno politično koordinacijo, so v minulih dneh večkrat obravnavali nastale razmere. Poleg načelnih ugotovitev, daje bilo in je v občini razmeroma mirno ob uspešno izvedenih vojaških akcijah pripadnikov TO in policije, kar je zasluga vseh, ki kakorkoli pomagajo in sodelujejo pri obrambi suverenosti, so razpravljali tudi o nekaterih konkretnih aktivnostih, ki so nujne oziroma smotrne v teh vojnih razmerah. Politične stranke se zavzemamo za to, da bo življenje v teh kriznih časih teklo čimbolj normalno in nemoteno, predvsem na pomembnejših področjih, kot so: preskrba, proizvodnja in kmečka opravila. Predvsem pri kmečkih opravilih, ki so na vrhuncu, prihaja do izraza sosedska pomoč, kar kaže zelo visoko stopnjo solidarnosti, ki jo v teh časih še kako potrebujemo. Predstavniki vseh političnih strank z zgroženostjo ugotavljamo, da nasilni moriji, čeprav je sprejeta Brionska deklaracija, ni videti konca, zato pripravljajo kopico konkretnih aktivnosti, kijih bodo začeli izvajati, če se bodo razmere še zaostrovale. Kljub izrednim razmeram predstavniki političnih strank pozivajo občane, naj poskušajo ohraniti mirnost in ne nasedejo mnogim nepreverljivim informacijam. Na teritoriju občine Črnomelj do sedaj nismo zabeležili nobenih posebnosti, ki bi lahko ogrožale varnost in imetje ljudi, predvsem zaradi budnosti inštitucij, ki skrbijo za vzdrževanje normalnega stanja. Koordinacija političnih strank v občini Črnomelj Vznemirjeni in ogorčeni »Španci« Protestna izjava slovenskih španskih borcev — Janezek je postal Janez Kocka je padla. Slovenci se moramo sprijazniti z resnico in spoznanjem, da smo ostali osamljeni v prizadevanjih, da bi svoje življenje uravnali tako, kot nam najbolj ustreza, ne da bi pri tem komurkoli škodovali. To pravico nam sicer vsi priznavajo, terjajo pa od nas, naj jo uresničimo s sporazumom med republikami sedanje Jugoslavije, v kateri politiki in armada, ki so si prilastili oblast, že leta onemogočajo kakršenkoli pogovor ali dogovor o tem, kakšni naj bi bili naši medsebojni odnosi v prihodnje. Ob tem nam že vnaprej dopovedujejo, da se ne more nič bistvenega spremeniti, medtem ko spremembe v Evropi potekajo zelo naglo. Nočejo razumeti, da ie bil Slovenec v državi Srbov in drugih močnejših, ki odločajo, od vseh drugih vedno priznan le kot mali Janezek, ki so ga vsi radi imeli zato, ker je bil ubogljiv, poleg tega pa tudi ustvarjalen in delaven ter je tako koristil vsem ostalim. Ne sprejemajo dejstva, daje Janezek zrasel v Janeza, ki mu zdaj dosedanja družina ne prizna enakopravnosti in zato želi jutri živeti sam in na svojem, do nedavnega pripravljen ohraniti stike z družino na vseh področjih, o katerih bi se enakopravno dogovorili. Tako politiki in generali, ki odločajo, so hoteli pokoriti Janeza s silo. Nasilje in vojna sta edina načina »sporazumevanja«, ki ga ti ljudje poznajo. Žal pa ne poznajo Slovenca — Janeza, ki nasilje odklanja in pred silo ne pokleka. Nam, španskim borcem, se spričo dogodkov, ki smo jim priča, vrača Slovenski materi Pod srcem življenje spočeto si nosila, ob sončnem vzhodu sina zdravega rodila V plenice sto- in tisočkrat si ga povila, niti enkrat ga poljubiti nisi pozabila Cel svet naj sliši za veliki porod — iz dojenčka v fanta zrasel je otrok! Slovenska mati, velik bodi tvoj ponos, za boljši jutri sin tvoj je naš porok. Domovina sinove kliče pred OKOP, zaustaviti potrebno strašni je oklop. Sinov veliko omahnilo je v grob, in vendar, mati, sedaj ni čas za jok. TO sporočilo mami žalostna je vesi, nejoka, marveč roko dvigne v pest: »Če sin moj pade, umrje za vse nas in tak junak je sin slovenski danes vsak!« IVAN KAPUŠIN spomin v čas.pred 5,5 leti,,ko so v fevdalno urejeni monarhiji Španiji na parlamentarnih volitvah zmagale združene napredne sile, ki so proglasile Španijo za demokratično republiko, nakar je fašistični general Franco s skupino zarotniških oficirjev in ob takojšnji pomoči fašistične Italije in nacistične Nemčije pričel vojaški napad na neoboroženo ijudstvo Španije in mlado republiko. Politiki Evrope so se zgražali nad tem dejanjem in izražali simpatije republiki, toda brez neposredne dejanske pomoči Spomin na obnovo Ljudska pravica 7. VII. _____________1946_______________ Belokranjska železniška proga od Sel pri Otovcu do Bubnjarcev je edina proga v Sloveniji, kije še porušena. Dolenjska mladina seje zavezala, da bo do konca leta zgradila oziroma popravila to progo. Z deli na mostu pri Bubnjar-cih so že pričeli. Glavni projekti, ki jih bo treba narediti na belokranjski progi, so most čez Kolpo pri Bubnjarcih ter viadukta čez Krupo in pri Otovcu. Poleg tega je še deset manjših objektov, kijih bo naredila železniška direkcija v lastni režiji. Tako bo železniška direkcija napravila 18 km železniške proge z vsemi potrebnimi objekti od Črnomlja pa do mostu čez Kolpo. V ta namen bo uprava potrebovala 30.000 železniški pragov, morala bo zravnati veliko število tirnic, ki se nahajajo zverižene ob progi, nadalje bo potrebovala okrog 100.000 tirnih žebljev, 50 tirefonov, 12.000 spojnih vijakov, 6000 spojk in večje količine drugega drobnega materiala. Material bodo dobili iz vseh železniških sekcij federalne Slovenije, kjer leži po različnih tirih neuporabljen ali pa se nahaja v rezervi. Kako požrtvovalno pomagajo tudi domačini pri obnavljanju belokranjske proge, dokazuje primer kurilniške izpostave v Črnomlju. Skupina delavcev pod vodstvom tovariša Pezdirja je pripeljala 22 ton težko lokomotivo iz Sel pri Otovcu na drugo stran viadukta. To je bil nedvomno težak podvig. Lokomotivo so vlekli na ta način, da so sproti polagali po njo tirna polja. Poleg ostalih težav, ki sojih imeli, so morali mestoma premagovati tudi vzpon do (TA. Izbral: MILOŠ LIKAR so bile na vrsti mednarodnih konferenc izrečene jalove besede in čas zamujen, tako kakor nekaj let kasneje z nacisti v Miinchnu sklenjeni sporazum. Tako »učinkovite« so bile takšne konference doslej in takšna je pomoč »konferenc« tudi zdaj v našem primeru. Slovenci, udeleženci protifašistične španske vojne in zatem udeleženci narodnoosvobodilne borbe v Sloveniji ter odporniškega gibanja v drugih državah Evrope, kjer je padlo skupaj preko 250 španskih borcev — Slovencev, ostajamo v tem tragičnem in surovem času čvrsto in neupogljivo ob strani svojega naroda. Do skrajnosti vznemirjeni in ogorčeni slovenski španski borci se s svojim protestom proti zlorabi armade za boj proti lastnemu ljudstvu pridružujemo izjavi borcev NOB in predsednika te organizacije, kakor tudi izjavi upokojenih slovenskih generalov, ki so se bojevali za svobodno Slovenijo in drugačno Jugoslavijo, kakršna je postala zdaj. Glavno oporo našemu upanju, da bomo uspeli, nam pomenijo hrabrost, prizadevnost in preudarnost vseh Slovencev in vodilnih ljudi naše republike. Slovenski španski borci pisma in odmevi ŠE O MOJI JAVNI IZJAVI V Dolenjskem listu št. 28 z dne 11. julija 1991 je bila objavljena »Naša anketa«, ki jo je opravil novinar Dolenjskega lista. Prestregel me je pred vašo zgradbo, ko sva šla z ženo na tržnico. Odločno zavračam stavek v izjavi: »Take vojne zločince Adžiče je treba onemogočiti, ker grozijo narodu.« Izjavil sem namreč: »Vojne me ni strah, ker sem je vajen, saj sem preživel že dve: prvo kot otrok in seje ne spominjam tako živo, v drugi pa sem bil tudi sam udeleženec. Strah pa me je groženj generala Adžiča, ki psihično mnogo bolj prizadenejo človeka kakor sama vojna. Še vedno pa sem optimist in mislim, da se bo vse dobro končano za Slovenijo. Navadno je tako, da napadalec še ni zmagovalec.« Prosim, da mojo anketno izjavo v naslednjem Dolenjskem listu popravite z objektivno interpretacijo, kakor jo navajam tu. FRANC KOTNIK G. IVANETIČ NI VOJNI DOBIČKAR Marsikaj smo že prebrali v slovenskih časopisih, toda to, kar sije dovolil novinar(ka) v našem »Dolenjcu« z dne 1 L 7. 1991 v rubriki Črnomaljski drobir, naš je resnično neljubo presenetilo. Napad na delo gospoda Ivanetiča še najbolj spominja na aktivnosti znamenite Aleksandre Plavevske iz še bolj znamenitega beograjskega časopisa Politika. Težko sije namreč drugače razlagati poimenovanje gospoda Ivanetiča za vojnega dobičkarja. Ta človek nam je (vojakom TO) priskočil nesebično na pomoč v najtežjih trenutkih slovenske državnosti. Ni mu bilo žal ne hrane ne pijače, ki nam jo je zastonj (!) dostavljal na naše položaje. Mi, pripadniki TO Črnomelj, se zahvaljujemo gospodu Ivanetiču, gospodu Miillerju in vsem tistim, ki so nam takrat stali ob strani. Novinarja(ko) pa sprašujemo ali res misli, da so takšni ljudje vojni dobičkarji, ali pa mu (ji) je to kdo prišepnil. Pripadniki TO: (spodaj podpisani) PRIKLJUČUJEJO TELEFONSKE NAROČNIKE RIBNICA — PTT-podjetje Ljubljana je 11. julija dobilo obvestilo, da lahko prične priključevati nove telefonske naročnike na območju občine Ribnica. To delo sicer poteka že od maja, a so ga morali zaradi nastalih razmer prekiniti. PTT-podjetje je 12. julija obvestilo občinsko skupščino Ribnico, da je po dogovoru potrebno vključiti-še 332 telefonskih naročnikov. Od tega je pripravljenih za vključitev 72 naročnikov v naseljih Kot, Grič in Ravni Dol. 12. julija so že začeli vključevati naročnike na območju naselja Grič, nato pa bodo nadaljevali še pri ostalih. Delno je pripravljeno vključevanje 56 naročnikov na območju naselij Lipovec, Sajevec in Dolenji Lazi. Po tem vrstnem redu bodo monterji telefonske naročnike tudi priključevali, nazadnje pa pridejo na vrsto še vsi ostali naročniki. J. P. • Revne zdravi delo, bogate zdravnik. (Poljski pregovor)/LF • V nečastnih delih drugih ne išči lastne slave. (Talmud) Zakaj smo zdaj umolknili? Združenja »ponižanih in razžaljenih« so v času, ko je ________slovenstvo na preizkušnji, ostala tiho____________ Berem in poslušam. Številni posamezniki, društva, organizacije in inštitucije doma in v tujini nam pravijo. »Ne daj se, Slovenija! Vztrajaj v svoji neodvisnosti in ne popusti v pravični borbi pred »bratskim«, še vedno boljševističnim okupatorjem ter v borbi za mir in priznanje. Kljub temu pa sem v dno svoje slovenske duše razočaran in osramočen. Nikjer ni niti glasu od nekoč »ponižanih in razžaljenih« nekdanjih jetnikov, preganjanih in svojcev pokončanih, čeprav izgon »bratskega« okupatorja in neodvisna Slovenija tudi za nas pomenita zmago pravičnosti, četudi šele na jesen življenja. Združenje slovenskih jetnikov in preganjancev jugoboljševizma v najbolj odločujočih trenutkih slovenskega bivanja ne najde nobene besede. Tudi »združeni ob lipi« se niso oglasili. Prav tako ne ostala združenja, ki imajo podobne cilje kot prej omenjena: Goli otok, Slovenska nova zaveza, Društvo za zaznamovanje zamolčanih grobov. Združenje žrtev komunističnega nasilja. Združenje prisilnih nemških vojakov pa tudi nezdruženi dachavci. Tiho so, kljub temu da imamo vsi pripadniki združenj podobne cilje. Vsi smo »veteranska« združenja jetnikov, preganjanih, pregnanih, beguncev, svojcev pokončanih, bodisi med vojno ali po njej v jugobolj-ševistični revoluciji. Predvsem pa je vsem združenjem skupna pripadnost slovenstvu. Kljub skupnemu slovenstvu vseh pa danes, ko je slovenstvo na naj večji preizkušnji, nobeno od naših združenj ne stori nič. Tako upadljivo nič, kot tudi nekdanji boljševiški in oefovski prvaki, za katere se bojim, da se jim še vedno kolca po jugoboljševizmu. Toda ostanimo pri sožitju in iščimo tisto, kar nas združuje, ne pa, kar nas razdvaja, slovenstvo pa naj postane naš skupni nadzor. Obiskal sem, hodeč med barikadami, spominsko lipo na ljubljanskih Žalah in zrl v mogočno znamenje križanega z v nebo dvigajočimi rokami, sedaj nerazumljivo ukleščenih v nekakšno kletko. Nad kom sin človekov dviga roke k bogu? Ali samo nad tistim, kar seje pred pol stoletja dogajalo na slovenski zemlji? Ali tudi nad tistim, kar sc dogaja danes? Tudi nad molčečimi združenji »ponižanih in razžaljenih«! ZDENKO ZAVADLAV Ljubljana •V' F i Kolpa spet samotna teče Turizem v dolini gornje Kolpe blokiran OSILNICA »Ko sem pred sedemindvajsetimi leti prišel sem, sem ves navdušen vzkliknil, daje ta pokrajina prava 'mala Švica,« se spominja svojega prvega službenega stika z gornjim Obkolpjem zdravnik Stanko Nikolič. Svojega mnenja po tolikih letih doktor Nikolič še ni spremenil, če pa je v tem času postala dežela še bolj zapuščena in divja, pa gotovo ni njegova krivda. On se je namreč vseskozi zavzeto boril, da bi pokrajini vdahnil dušo, in ni vrgel puške v koruzo tudi potem, ko so to storili mnogi drugi, katerih prva naloga je bila bdeti nad tukajšnjim življem. Tako je postal iz borca za zdravje sokra-janov tudi borec za zdravje pokrajine. Zdrava pokrajina pa mora biti živa, sposobna lastne regeneracije in samoočiščevanja. Moderno življenje je žal tudi temu odmaknjenemu koščku slovenske domovine prineslo moderne bolezni, katerim je zaradi svoje občutljive narave še toliko bolj izpostavljena. »Glede na to, da smo se še zdavnaj opredelili za turizem kot našo poglavitno dejavnost — za kar imamo tudi vse možnosti mora biti naša prva skrb varstvo okolja in s tem v zvezi predvsem čistoča reke Kolpe,« pravi dr. Stanko Nikolič, kije tudi predsednik sveta krajevne skupnosti Osilnica in hkrati poslanec v občinskem zboru krajevnih skupnosti. V tem zboru je njegov glas pogosto slišati, saj nikakor noče dopustiti, da bi zgornje Obkolpje, geografsko precej odmaknjeno, tudi sicer padlo v pozabo. Kar se turizma tiče, je bilo narejenega že marsikaj, pomemben pa je tudi dogovor treh občin o varovanju reke Dr. Stanko Nikolič Kolpe, ki je po čistoči iz prve kategorije že padla v drugo. Z odstranjevanjem divjih odlagališč, odvažanjem smeti, gradnjami čistilnih naprav in pametnim kmetovanjem bi bilo moč spremeniti zadevo zopet na boljše. To vse je v rokah pridnih Obkolpljanov, nemočno pa opazujejo politična dogajanja v Jugoslaviji, ki so povzročila, da je v njihovo dolino prihajalo vse manj turistov, dokler ni dotok letošnje poletje povsem usahnil. Samota in osamljenost deluje moreče in bati se je, da bo to zopet povzročilo val izseljevanja. »Letošnja turistična sezona je popolnoma blokirana,« ugotavlja dr. Stanko Nikolič, »vendar mi ne smemo odnehati. Vse razvojne načrte bomo razvijali naprej, seveda upočasnjeno in z. določenimi prioritetami. Postoriti moramo vse, da bodo turisti prihodnje leto našli našo dolino še bolj čisto in prijazno.« T. J. TOPLICE SPE J POLNE — Pra va poletna vročina in sopara je zadnji vikend spet do zadnjih kotičko v napolnila bazene v Dolenjskih in Šmarjeških Toplicah, ogromno kopalcev pa so imele tudi naše reke. Preveč oddaljeno morje ali prepolne toplice pa se da za prvo silo nadomestiti tudi na domačem vrtu. (Foto: Z. L.-D.) Birokracija pa res taka! Kaj vse bi moral storiti, da bi dobil 368 din regresa za nakup trsnih cepljenk — Več stroškov_ Čim večje inštitucij, ki naj bi pomagale nekemu kmetu, tem slabše le-ta živi. Mislil sem, daje s prihodom demokracije in tržnih zakonitosti birokraciji odzvonilo, a sem se zmotil. Letos sem v metliški kmetijski zadrugi kupil 46 trsnih cepljenk po 12 din, pri vsaki od njih pa naj bi imel 8 din regresa (mimogrede: v Vivodini so cepljenke brez regresa po 10 din). Da bi bil upravičen do regresa, ki bi znašal 368 din, bi moral prinesti sedem različnih potrdil. In sicer potrdilo, da sem vpisan v register pridelovalcev grozdja in redno prijavljam pridelek, da imam najmanj 0,6 ha vinograda za obnovo, pod-saditev ali dosaditev. Priložiti bi moral fotokopijo obrazca Rl, ki se dobi na občinskem komiteju za kmetijstvo, ter fotokopijo prijave pridelka grozdja oz. vina za leto 1990. Zahtevali so še fotokopijo računa za cepljenke, pozitivno mnenje območnega specializiranega pospeševalca ter podpis odgovorne osebe vlagatelja, ki s tem jamči verodostojnost podatkov. Če bi hotel dobiti vse, kar so od mene zahtevali, bi moral iti enkrat v Ljubljano, petkrat na skupščino občine ter si prebrati Uradni list. Zataknilo pa se mi je pri fotokopiji prijave pridelka grozdja oz. vina za preteklo leto, ker sem spil preveč pridelka in ga dal premalo v industrijsko predelavo. Zato bom moral brez regresa saditi šmarnico. NIKO PODREBARAC Metlika • Ne vem, koliko vpliva bomo imeli v evropski »kuhinji«. Bojim se, da bomo, vsaj spočetka, lupili krompir. (Janko Smole) ZA DRAGE MEDICINSKE INSTRUMENTE V sklad za drage medicinske instrumente pri OORK so prispevali: Osnovna organizacija sindikata Gostinske in turistične šole Izola — namesto venca za pokojnega Ivana Urha iz Metlike 1.500 din; Vzgojno-varstvena organizacija No-,v vo mesto namesto venca za pokojnega L moža sodelavke Stanke Strgar 2.000 din; Razvojno raziskovalni center Novo mesto —namesto cvetja na grob Franca Strgarja lelavci 1.500 din; Ivan Kranjc, Adami-va 38, Novo mesto — namesto cvetja ikojne Ane Golob iz Šego ve 73 500 din; sosedje iz Cankarjeve ulice, Novo mesto — namesto cvetja v slovo pokojne Marije Urbas 2.720 din; družina Rupnik, Can-. karjeva 30, Nqvo mesto —namesto cvetja na grob Marije Urbas iz Cankarjeve 28, 1.000 din; Osnovna šola Koseze, Ljubljana - - namesto venca ob smrti Ivana Urha ■jjčf, jz Metlike 850 din; Krka, tovarna zdravil, jjgpz&užba za računalništvo, Novo mesto — 'namesto venca na grob mame sodelavke Neli Ravbar 2.800 din; vaščani Regerče • 7 vasi ; ostanek od venca za pokojno ma-' mo Marijo Šmajdek 2.200 din; Srednja ji;' kmetijska šola Grm, Novo mesto namesto cvetja na grob očeta Dragice Kranjec 1.800 din. Vsem darovalcem iskrena hvala! Komunala delo na ogled postavi Predstavitev dela podjetja in ogled komunalnih objektov za predsednike KS NOVO MESTO — Prvi dan osamosvojene Slovenije in zadnji dan pred vojaško agresijo na Slovenijo je novomeška Komunala pripravila za predstavnike krajevnih skupnosti iz novomeške občine ogled nekaterih pomembnejših komunalnih objektov, od osrednje čistilne naprave preko komunalne deponije na Leskovcu do največjega vodnega rezervoarja nad Otočcem in črpališča v Družinski vasi. Seveda so gostom predstavili tudi organizacijo, delovanje, uspehe, težave in načrte novomeške Komunale. Poziv k miru Apel slovenskih žensk Trinajst tisoč svobodno in miroljubno mislečih slovenskih žensk, mater oziroma staršev je 9. in 10. julija pozvalo poslance Skupščine Republike Slovenije, naj sprejmejo brionsko deklaracijo in nadaljujejo prizadevanja v smeri strpnega osveščanja ljudi, narodne zavesti in narodne zvestobe, naj spodbujajo intimne človeške želje proti prelivanju krvi in strpno in dostojanstveno po diplomatski, politično realni in mirni poti nadaljujejo začeto pot demokratizacije družbenih odnosov in narodne organizirano sti. Zahtevale smo, da resno in odgovorno prisluhnejo našemu klicu, ker je to njihova moralna dolžnost. Številčna prevlada žensk zahteva, da v trenutku, ko del manjšine prebivalstva vodi človeštvo v popolno katastrofo, povzdignemo glas, da izpovemo svojo intimno željo proti prelivanju krvi, in tiste, ki se medsebojno ubijajo, nam vsak dan grozijo, ubijajo naše otroke, ropajo in požigajo domove, zaustavimo na tej krvavi poli. Samoiniciativno, skupno vplivajmo na tiste, ki v našem imenu odločajo o svoji in naši usodi, o usodi naših otrok in od katerih je odvisen mir in človeka vredno življenje današnjega časa. To je med drugim zapisala Samoiniciati-va 100 žensk in mater Republike Slovenije v Apel svobodno in miroljubno mislečim ženskam in materam narodov in narodnosti Jugoslavije. »Naš cilj je, da našo dejavnost ljude čim bolj spoznajo, kajti konec koncev gre za naše stranke,« pravi direktor Komunale Adolf Zupan. »Nasploh bomo v našem podjetju uvedli tako imenovani sistem odprtih vrat, želimo, da se tudi podjetja, ki so seveda naše pomembne stranke, spoznajo z našim delom, uspehom, problemi in načrti, od njih pa mi lahko dobimo koristne povratne informacije. Radi bi tudi zavrnili neutemeljene očitke, da smo monopolisti,« pravi direktor Zupan. Njihov letošnji plan je zelo obsežen, vrednostno pa tudi po obsegu skoraj še enkrat večji kot lani. Res pa je, da ta plan sloni v glavnem na sistemu cen komunalnih storitev. Te pa so v primerjavi s cenami tph storitev v drugih slovenskih občinah nekje na sredi, to velja zlasti za vodooskrbo, kanalščino in čiščenje odpadnih vod. Pri odvozu odpadkov pa je novomeška Komunala, kljub temu da kupuje zabojnike in plačuje rento krajevni skupnosti Brusnice, na katere ozemlju je deponija v Leskovcu, med cenejšimi v Sloveniji. Če upoštevajo samo osnovni odvoz odpadkov, se pravi brez nakupa zabojnikov in brez rente KS Brusnice, pa so sploh najcenejši. V Komunali je danes zaposlenih 171 ljudi, kar je 28 manj kot konec lanskega leta, ob tem pa se širi dejavnost odvoza odpadkov, dobili pa so še novo dejavnost— plinifikacijo. »Poleg tega zmanjšanja zaposlenih ob hkratnem širjenju dejavnosti izvajamo še program racionalizacije poslovanja, ki temelji na povečanju produktivnosti, boljšem izkoristku opreme ter boljši organizaciji dela. Računamo, da bomo s tem letos prihranili 5 milijonov dinarjev,« pravi Zupan. Glede na to, da se večkrat govo- ri o visokih plačah v Komunali, pa je direktor postregel s temi podatki: glede na težavnost dela (delo na čistilni napravi, odvoz odpadkov, delo na komunalni deponiji, čiščenje javnih površin, pogrebna dejavnost) naj bi bile plače v Komunali 20 do 30 odst. večje, kot znaša povprečje v gospodarstvu, dejansko so pa za 20 odst. nižje. Med štirimi dolenjskimi komunalnimi podjetji je novomeško po plačah na predzadnjem 3. mestu. Le Trebanjci so malenkost za njimi. A. B. OGLED ČISTILNE NAPRA VE — Med drugim so si predsedniki krajevnih skupnosti iz novomeške občine ogledali tudi osrednjo čistilno napravo v Ločni. Na sliki: v »komandni sobi« čistilne naprave. Po končanem ogledu pomembnejših komunalnih objektov in seznanitvi z delom, uspehi, problemi in načrti Komunale so bili gostje zado voljni in so izrazili željo, da bi tudi drugajavna podjetja pripravila podobna srečanja. (Foto: A. B.) BENDŽl NE VE ZA VOJNO — » Vojno naj se gredo strici v tistih čudnih zelenkastih oblekah, jaz imam počitnice.« Tako si je mogoče rekla A tenka Simončič. ki smo jo fotografirali v Leskovcu tisti dan, koso utihnile puške v Krakovskem gozdu. Mar ne bi imela prav? Sme kdo otrokom vzeti počitnice, in to zato, da hi ubijal?! Skrbno varovana voda Posebni varnostni ukrepi pri oskrbi z vodo NOVO MESTO Že od konca maja, še posebej pa v času agresije na Slovenijo, novomeška Komunala posebno pozornost posveča varovanju oskrbe s pitno vodo. Na vseh vodovodnih sistemih v upravljanju Komunale, preko katerih se oskrbuje s pitno vodo več kot 80 odst. prebivalcev novomeške občine, so v najbolj kritičnih dneh jemali vzorce vode za analizo vsak dan, v normalnih razmerah pa topočno enkrat na teden. Dvakrat, ko je šlo za posebna opažanja, pa so vzeli vzorec za posebno natančno spek-tografsko analizo vode. V vseh primerih je bilo vse v redu in razen nekaj sporočil o gibanju neznanih oseb v bližini komunalnih objektov tudi ni bilo nič sumljivega. Pri tem gre posebno priznanje prebivalcem v bližini teh komunalnih objektov, ki so takoj sporočili karkoli nenavadnega. Vse pomembnejše objekte za vodooskrbo so v teh dneh tudi fizično varovali, pri ostalih pa so opravljali redne dnevne in nočne obhode. Za to so do konca prejšnjega tedna porabili več kot 2500 delovnih ur in prevozili več kot 7000 km. Seveda je vse to za Komunalo dodaten in neplaniran strošek. Poleg tega je Komunala v tem času, ker precej tovarn ni delalo, prodala kakih 90.000 kubikov vode manj, kot bije sicer, in tako izgubila 2 milijona dinarjev. Računajo, da bodo izpad prihodka in dodatni stroški zaradi vojne to podjetje veljali 4 do 5 milijonov dinarjev. A. B. Orli JA z domdumkami po teritorialcih Čiščenje Krakovskega gozda po bitki SEVNICA »Človek si skoraj ne more predstavljati, daje na tako majhnem območju lahko padlo toliko raket in ostalih letalskih eksplozivnih sredstev, kol je bilo v Krakovskem gozdu. Naša 10-član-ska ekipa, v kateri so bili tudi kolegi iz Celja. Brežic in Novega mesta, je % mž x, mm DUMDUM NABOJ - S »prepovedanim« nabojem dumdum, ki eksplodira ob udarcu s trdim predmetom in človeka razmesari, so Orli JA napadali tudi teritorialce v Krakovskem gozdu. Na posnetku: razstavljen naboj. v dveh dneh pregledala pas ob avtocesti v širini 100 m na vsaki strani ceste in v dolžini 800 metrov,« pripoveduje Janez Nunčič, poveljnik enote za deaktiviranjc neeksplodiranih ubojnih teles pri občinskem sekretariatu za ljudsko obrambo v Krškem. S tem nevarnim opravilom se Nunčič ukvarja že okrog desetletje. Že pri vizualnem pregledu je ekipa ugotovila, daje bilo poglavitno delovanje letalstva JA na desni strani Ceste bratstva in enotnosti, gledano v smeri proti Zagrebu. »Streljali so bolj po plinovodu, ki poteka po tej desni strani. Ker se raketa zrak-zemlja lahko zarije tudi več metrov globoko, bi lahko poškodovali tudi plinovod Krško Novo mesto. Zato bo potreben skrben preizkus plinovoda pred njegovo vključitvijo v omrežje. Razveseljivo je, da so se naše enote pred letalskim napadom pravočasno umaknile in ni bilo večjih žrtev. Še več: letalstvo JA je zadelo lasten oklepni transporter. Raketa je prebila oklep, prodrla do rezervoarja, a nafta ni eksplodirala. Posadka pa je zaradi detonacije umrla. V travi smo našli tudi veliko okrvavljenega perila in sanitetnega materiala vojakov JA. Prepričali smo se lahko, da JA ne spoštuje mednarodnih konvencij, saj smo našli več neeksplodiranih tako imenovanih dumdum nabojev 20 mm jugoslovanske proizvodnje, kalibra M 57, polnjenih s TNT,« pravi Nunčič. Odstranili so več protitankovskih min in uničili na terenu veliko neeksplodiranih ubojnih teles. p p. Grajska Ančka OTOČEC Anica Prosinečki si je mesto v tem zapisu zasluzi13 predvsem zato, ker je zasluženi P°' koj dočakala za šankom velike restavracije starega otoškega gradu-kjer je vseh 32 let mešala in vara3 pijače, kave in druge napitke za-htevnim italijanskim, nemškim "! drugim gostom. Svoj zadnji delovnj dan je opravila že pred mesecem dni, od svojih sodelavcev v strežb'-kuhinji in vodstvu podjetja P3.56/, poslovila tik »pred vojno«, ko je! j* grad Otočec še do zadnjega kotička napolnjen z gosti. Danes se sem *e tja prikaže kakšen zaskrbljen obrazki še kaj popije, da bi se v miru del in noč prespal v gradu, pa g3 J že težko prepričati. Naša »grajska Ančka« se 3 ^ slabega dne v vseh svojih sluza* letih ne spominja. »Gostov je % vedno dovolj, pa nikoli pre uj Naše osebje si je vedno želelo, &C jih bilo še več, saj smo se zave daje to tudi naš kruh. Pod P0^ nim Lampretom smo se razdaja . gradili; to je bil človek, kakršneg težko še našli. Za vsakega dclaV ,v0 imel dobro besedo. Za gostink nas je znal navdušiti«, se svoj, . dolgoletnega direktorja spom Na koncu si je zaželela, d* Otočcu ne bi nikoli slišala slabe j* sede, da bi natakarji in drugo-ose delali kot nekdaj »stara garda«. ob dobrih gostih ne bi P°g'e.. jg na uro. Anica se lahko pohval'- , n ni 7AITH*U 32 letih niti enkrat ni zam1 .. službe, pa tudi na bolniški m a Zato ni čudno, da ji je ob s*°»l0r segel v roke sam generalni dire Miloš Kovačič rekoč. »Anic8- V" grešali vas bomo. Takšnih dela ^ je malo«. Franc Breznik^ Končala se je težka pot Brez vega očeta iz Dobrave pri *.re ke sta-Težko je doumel, da spričo visi , v£; rosti okrog 90 let, ne bo mog vati ogledovati polj in gozdov ter ob' g rad svojih prijateljev, s katerimi je le-posedal ter obujal spomine na m .lC0. ta. Kako rad je hodil v vinsko K .^o-najprej obdelovat, kasneje Pa vat, kako je s trtjem. nn nraS' France seje rodil leta 1899 j)p nad Šentrupertom v številn'^\sef družini med osmimi otroki, "n J|j tesarskim in kolarskim delom- j etii' opravljal vsa leta. Tudi v Ffan . J 0,ve' na delu dve leti. Znal je cenit''J e b3 liko je znal povedati. NazadO^tfl zaposlen pri podjetju Pionir spe-mestu, kjer je delal vse do UP»eotf°> V družini so sc mu rodil'"Jesili Hčerka je odšla v Kanado, blj# ostal doma, eden pa živi v L() 0 Radi so obiskovali rojstno 50 * praznovanju očetove 90-?ef njeg0^ zbrali okrog njega in zapel' "s »olCJ stare domače pesmi. Oče tud ^liani počival, še vedno je izdelO kadi, štulce, grablje, lesene Jji** * * * vf dobno. Pred kratkim je njegd . jta začelo pešati in pred trem' m ^f\Jtr Ribnica in njena vojna škgjj Škode zaradi bojev je malo, več pa zaradi vojnega stanja, saj so pretrgani tokovi pretoj“>^ Posebna škoda pa nastaj3 ^lik f ker kupci izjužnih krajev mpfO'. plačujejo dobavljenega blaf Jugos'a Vl vodov. Tudi narodna bank3 .^011% je ne izpolnjuje vplačil od P . jr $ prodanih v tujino, P3 1 RIBNICA Na seji ribniškega občinskega izvršnega sveta, kije bila 12. julija, so razpravljali o do takrat povzročeni vojni škodi in položaju ribniškega gospodarstva. Ugotovili so, da je bilo neposredne vojne škode na stavbah gostilne in trgovine v Ortneku za 21.300 din. Jugoslovanska armada pa je pridržala še pet viličarjev Inlesa in avtodvigalo Rika. Največ škode je nastalo zaradi pomanjkanja repromateriala, oviranega prometa, kar je imelo za posledico zu-manjšanjc proizvodnje, izvoza in sploh blagovnih tokov. Škoda je še zato, ker so delavci vpoklicani v TO; zaradi pomanjkanja repromaterialov pa so delavci tudi na letnih ali izrednih oz. neplačanih dopustih. obveznosti. ^ To poročilo, podano občinskega izvršnega sv ^jgs-K1-. s&Td ročila, medtem ko poročil flj Jr djetij še ni. Na seji so tud'credi'% f3 podjetij poudarili, da bo p uj|o, ^.Ji da zelo velika. Sklenjeno J n komisija za ugotavljanje p. vojne delovala še naprej- Ograjuje naročnike dolenjskega lista Z^ROVALNICATIUA izNo-s mesta, Cesta herojev 1, s 0°Jlrri1 Predstavništvi v Metliki, le °mliu, Kočevju in Trebnjem nlhfavar°valnimi agencijami v naSIC1, Grosuplju in Krškem, 99lista6 naročnike Dolenlske- ^mda Zavarovalnice TILIA ^P.mmoženjsko zavarovanje v D n' 2.500 dinarjev. Če je emože^e izžrebanca že za-h n?vano’ nagrado lahko poda-i9Pjlateliu ali sorodniku, važno enjske b°f uc*ion naro^n,k Do' lfl?rekie imel največ sreče pri j1 s ifrnes t Schauer, C. B. E. l9SQ tlika’ naročnik od leta na k' naj se čimprej zglasi rn-P^dstavništvu Zavaroval-Ce t’UA v Meti Uti. J OBVESTILO &°r^nike telefonskih stori-fon^i5>Vežčamo1 da bodo tele-tei',K 1 naročniki avtomatske ''khh*nske centrale Brusnice I9,®ni v novo centralo dne nK19®1 • S tem dnem bodo njr Ps|°ječe naročnike Brus-obia^r)avne klicne številke, forieL ene v oklepajih v Tele-1991/^2 'men'ku R Slovenije PTT PODJETJE NOVO MESTO || |i [f^OtsLf^OLra Nova trgovina z gradbenim materialom PIONIR — PIMEX: vse za izgradnjo vašega doma, delavnice, poslovnega prostora.. v Cegelnici pri Bršljinu. Nudimo vam: — bogat izbor gradbenega materiala, lesa in stavbnega pohištva; — ugoden nakup lastnega proizvodnega programa po ugodnih cenah in z možnostjo obročnega odplačevanja iz • programa lesnih izdelkov: harmonika in preklopna vrata, garderobne omare...; • programa Keramike: visokokakovostne keramične peči z bogato barvno paleto pečnic. Nudimo vam tudi prodajo nekurantnega blaga ter lastnih storitev: — aradbeno-obrtniška, železokrivniška, tesarska in krovska dela, fasaderska in slikopleskarska dela, prevozne storitve ter vsa zaključna dela v gradbeništvu. Za elektro in vodovodni material pa obratuje trgovina MKI Pionir na Cikavi. Obiščite nas! Prepričajte se o pestri ponudbi in zmernih cenah. Pionir — Pimex vas pričakuje vsak delavnik med 7. in 18. uro ter ob sobotah med 8. in 13. uro. Informacije na telefon: (068) 27-147 in 27-119. Gradimo skupaj! fJjJJPŠČiNA OBČINE TREBNJE £VRŠNI SVET b°hev trg 5 p°novno objavlja ^bo°vlicitac'i° osnovnih sredstev, ,0rek, 23. 7.1991, ob 12. uri v Vel'ki sejni sobi skupščine občine Trebnje: 1 avto Zastava 750, letnik 1982 P 'klicna cena 14.400,00 din • ORQk„; ... ~Bnau|t |etnjk 1985 56.000,00 din i avtu ntfiiduii, ieiiiir\ 3 'klicna cena ‘ žensko vozilo LADA NIVA, letnik 1986 4 ^klicna cena 90.000,00 din ' Počitniška prikolica Adria IMV, letnik 1982, osem ležišč, postavljena v avtokampu Straško a otoku Pagu, nevozna. Izklicna cena 25.000,00 din P|a*£ avt°mobilov je mogoč na dan licitacije, dne 23.7.1991. 1q "° varščine v višini 10% od izklicne cene bo 23.7.1991 od pri ,?0 12. ure v računovodstvu SO Trebnje. Udeležencem, ki 9aini Manju ne bodo usPeli- bomo varščino takoj vrnili pri bla-°snnv akuP bo po sistemu videno — kupljeno. Zlicitirana 'Vse h 3 sredstva je treba plačati v 3 dneh po licitaciji. °avke in druge stroške plača kupec. laaaaaaaaaaaai Podjetje Avtopromet, gostinstvo In turizem novo metlo - straža ***a*aa*aasBsaMaaeaaasaeaeeeeeaaaaeaeaaaaaaaaaaeeasaaae«aaaaaaeBaaeeaaeaaaeaai fltfe # iif^i^noznanstveni Seidlovi knjižni zbirki pri Dolenjski založbi je Ba(e'*"or literarnozgodovinskih in etnoloških zapiskov prof. Karla OolfJU’,5^av‘sta> slovstvenega raziskovalca in dolgoletnega lektorja Hrta. Na knjižnih policah in v znanju pravih dolenjskih ffjJ • lj*bov bo vrzel, ako jim bo umanjkala prof. Bacerja knjiga Iz do-^Preteklosti! Najbolj gotova pot do knjige, ki je izšla v omejeni a“i 500 izvodov, stane pa 250 din, je pričujoča naročilnica. NAROČILNICA ^ ‘n Priimek Krji 'n pošta . 'Jlica St. Vavta vas 36, p. Straža pri Novem mestu objavlja prosto delovno mesto VODJA PRAVNE SLUŽBE Od kandidata pričakujemo: — obvladovanje strokovnega področja pravnih zadev — poglobljeno in zavzeto zastopanje podjetja pred organi in sodišči — prizadevno, strokovno in kreativno delo na področju statusnega urejanja v podjetju. Za uspešno delo in obvladovanje navedenih opravil mora kandidat imeti: — visoko izobrazbo pravne smeri, — 2 leti ustreznih delovnih izkušenj. Izbranemu kandidatu nudimo: — sklenitev delovnega razmerja za nedoločen čas, s polnim delovnim časom, s posebnim pogojem s poskusnega dela v trajanju 6 mesecev s — zanimivo in dinamično delo z možnostjo napredovanja j — možnost rešitve stanovanjskega problema z : dvosobnim stanovanjem v Novem mestu. Pisne ponudbe z dokazili pošljite na naslov: GORJANCI, Vavta vas 36, pošta Straža, v 15 dneh po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po kon- . čanem zbiranju prijav. °Scbne izkaznice ir°čam knjigo ^nji: Karel Bačer: Iz dolenjske preteklosti 8°, ki stane 250 din, bom plačal po prejeti položnici. Datum: Podpis: ftiest°C'll''co pošljite na naslov: Dolenjska založba, 68000 Novo °’ ^agovska ulica 7 a. NAROČILNICA Naročam tednik Dolenjski list. Pošiljajte mi ga na naslov Priimek in ime: ________ Ulica in hišna št.: Poštna številka in kraj.: Št. osebne izkaznice:____ O*" trgovina na debelo in drobno p o. NOVOTEHM Novo mesto, Glavni trg 10, objavlja javni razpis za prodajo poslovnih prostorov v središču Metlike, ulica Trg svobode 6, in sicer: poslovni prostor v skupni izmeri 179,06 m2, od tega: klet pritličje nadstropje 39,69 m2 112,17 m2 27,06 m2 Poslovni prostori so opremljeni z opremo kolektivne in individualne rabe. Izhodiščna cena znaša 270.200 DEM po srednjem tečaju v dinarski protivrednosti. Merila za izbiro najugodnejšega ponudnika so: — cena — rok plačila. Pisne ponudbe je treba oddati najkasneje v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: NOVOTEHNA, Trgovina na debelo in drobno, p.o., Novo mesto, Glavni trg 10, z oznako »Ponudba za poslovni prostor«. Ponudnike bomo o rezultatih razpisa pisno obvestili v 15 dneh po odpiranju ponudb. Informacije: NOVOTEHNA, Trgovina na debelo in drobno, tel.: 068 21-737, int. 32. SREDNJA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM NOVO MESTO Ulica talcev 3 NOVO MESTO razpisuje prosta delovna mesta — učitelja angleškega jezika, VIS, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom, — učitelja angleškega jezika, VIS, za določen čas od 1. 9. 1991 do 31. 8. 1992, s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) — učitelja angleškega in nemškega jezika, VIS, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom — učitelja prehrane in poznavanja pijač, VIS, dipl. ing. živilske tehnologije, za določen čas, s polnim delovnim časom od 1.9.1991 do 31. 8. 1992 (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) Kandidate vabimo, da pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo na naslov šole v 8 dneh po objavi razpisa. O izidu razpisa bomo kandidate obvestili v 10 dneh po opravljeni izbiri. ^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiimiinta I i | Na podlagi sklepov skupščin podjetij poslovnega sistema novoles : I objavljamo RAZPIS za delovno mesto direktorja podjetja: 1. NOVOLES — BOR, mize in leseni polproizvodi, Krško, d.o.o. 2. NOVOLES — LIPA, struženi elementi iz lesa, Kostanjevica, d.o.o. 3. NOVOLES — Žaga, proizvodnja žaganega lesa, Soteska, d.o.o. 4. ERGO, proizvodnja galanterije in opreme, Straža, d.o.o. 5. NOVOLES — VEZAN LES, furnir, vezane plošče, slo-jasti elementi, Straža, d.o.o. 6. NOVOLES — SIGMAT, proizvodnja strojev in naprav, Brestanica d.o.o. 7. NOVOLES - AET INŽENIRING, avtomatizacija, energetika, tehnologija, Straža, d.o.o. 8. NOVOLES - ENERGETIKA IN STORITVE, energija in vzdrževanje, Straža, d.o.o. 9. NOVOLES - PLOSKOVNI ELEMENTI, pohištveni polproizvodi, Trebnje, d.o.o. 10. NOVOLES — LIGNUS, žagan in decimiran les, Straža, d.o.o. 11. NOVOLES - KANU, plovila, Veliki Podlog, d.o.o. : | 1 I I I i i i I I I | P r i I Pogoji: Kandidati morajo poleg pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje: s a) pod zap. št. 1,2, 3, 4, 9 in 10: I — najmanj višja izobrazba tehnične, ekonomske ali organiza-= - cijske smeri pod zap. št. 5, 6, 7, 8 in 11: s — visoka izobrazba tehnične, ekonomske ali organizacijske | smeri | b) pod zap. št. 1 do 8: = — 5 let prakse na področju vodenja | pod zap. št. 9 in 10: s — 2 leti prakse na področju vodenja j§ pod zap. št. 11: | — 3 leta prakse na področju vodenja | c) vsi kandidati morajo znati en tuj jezik. p 'S' | Kandidati naj pošljejo prijave v 8 dneh po objavi na naslov: i »NOVOLES«, lesna industrija, p.o. Straža, Na žago 6 — spripi- I | som: PRIJAVA NA RAZPIS. = Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po odločitvi. == = :fliiiiii!mimiiiiiiiii!iiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiii!iiiiiimiiiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiimiiii!:!iiiiir? I 1 5 V TEM TEDNU VAS ZANIMA IISF' Vlm.!?” t*'"? lSCE ~SLU2B0 0081 ~ stanovanja - motorna vozila - kmetijski stroji PRODAM - KUPIM - POSEST - ZENITNE PONUDBE - RAZNO - OBVESTILA - PREKLICI - CESTITKF - 7flHVfll F tedenski koledar Četrtek, 18. julija — Miroslav Petek, 19. julija — Zlata Sobota, 20. julija — Maijeta Nedelja, 21. julija — Danijel Ponedeljek, 22. julija — Dan vstaje Torek, 23. julija — Brigita Sreda, 24. julija — Kristina LUNINE MENE 18. julija ob 16.11 — prvi krajec kmetijski stroji kupim motorna vozita MALI OGLASI v ponedeljek tudi od 20. do 22. ure IS 25-747 kino KRŠKO: 18.7. (ob 18. uri) ameriški avanturistični film Darkman. 18.7. (ob 21. uri) japonski erotični film Sex —made in Japan. 21. 7. (ob 18. uri) komedija Zena — hudič. NOVO MESTO — DOM KULTURE: 18. 7. (ob 10., 19. in 21. uri) ameriška komedija Veliki diktator. Od 19. do 21.7. (ob 19. uri) ameriški grozljivi film Izganjalec hudiča. Od 19. do 21.7. (ob 21. uri) ameriški erotični film Ruleta strasti. Od 22. do 24. (ob 19. in 21. uri) ter 23. 7. (tudi ob 10. uri) ameriška komedija Zgodba iz Los Angelesa. TRAKTOR FERGUSON 577, dva pogona, 1500 delovnih ur, s kabino, ali deutz, 60 KM, s prednjim nakladačem ri-ko, prodam ali zamenjam za manjšega. HONDO CIVIC 1,6 i hatchback, letnik 1 990, metalno sive barve, s kompletno dodatno opremo, prodam. Cena 28.000 DEM. »21-953, 22-843. 4256 PEUGEOT 504 Tl, električna okna, premična streha, 115 KM, sive barve, letnik 1977, prodam. Martin Stariha, Ko- Franjo Pernar, V ukovo selo 46 (trgovina), Šenkovec (pri Dobovi). 4249 croF lodvorska 43, Črnomelj 4258 TRAKTOR Same delfino 4 RM, 350 delovnih ur, prodam. E-deljc, Zilje 55, Vinica. 4256 TRAKTOR Torpedo — deutz TD 55 a, nov, s pogonom na 4 kolesa, prodam. » 44-627, 44-870. 4283 TRAKTOR Cormik, 43 K Sv prodam ali menjam za lažjega. Boris Žnidaršič, Orešje 36, Sevnica. 4291 MLATILNICO, skoraj novo, dela do čistega, prodam. Franc Škerjanc, Rožen-berg 7, Šentrupert. 4298 KOMBANJ EPLE 211 H, brezhiben za žetev, in kosilnico BCS 50, ugodno prodam, » (069)44-011. 4307 BUKOVA DRVA, 10 m, kupim. ® 21-239. 4245 LADO KARAVAN, letnik 1987, prodam. Henigman, Dolenjske Toplice, » 65-129. 4237 GOLF DIESEL, letnik 1987, prodam. Informacije na 1S 23-066. 4238 FIAT 126 P, letnik 1986, in motor ATX, letnik I989, prodam. » 76-571. 4242 126 P, letnik I983, registriran do decembra ugodno prodam. ® (068)76-140. 4145 Z 750, letnik 1982, prodam ali menjam za motor. Registracija je potekla, ti. 40-088. 4243 126 GL, letnik 1990, prodam. Novak, Nad mlini 21, Novo mesto. 4247 GOLF D, letnik 1988/12, prodam. * 25-341. 4248 R 4 GTL, letnik 1988, prevoženih 31000 km, ugodno prodam. Mali Vrh 8, Mirna Peč. 4249 126 P, letnik 1985, registriran do novembra, prodam. Mestne njive 6, ® 28-262. 4250 VW 1200, letnik 1974, in opel rekord, letnik 1979, prodam, ar (0608)67-432. 4251 Z 101 SKALA, letnik 1989, prodam. » 25-134. 4252 R 5 CAMPUS, nov, prodam. ® 27-134. 4253 R 4 GTL, letnik 1987, prodam. ® 20-492. 4253 JUGO KORAL 55, letnik 1988, z dodatno opremo, prodam, 'it 64-005. 4254 RENAULT TRAFIC, letnik 1987, prodam. V račun vzamem tudi osebni avto. * 85-131. 4255 Z 101, letnik 1979, registrirano, poceni prodam. »45-312. 4258 CTX 80, letnik 1989, in APN 6, letnik 1987, prodam. Potočar, Trška Gora 75 (nad gostilno Pugelj). 4259 AUDI 80, letnik 1974, odlično ohranjen, in JUGO 45, star 3 leta, prodam. * 27-338. 4264 R 4, letnik 1990, odlično ohranjen, ugodno prodam. ® 20-375. 4265 126 P, letnik september 1987, prodam. ® 85-416, popoldne. 4269 126 P, letnik 1985, registriran do novembra, prodam. Mestne njive 6, ® 28-262. 4272 Z 101 SKALA, letnik 1989, prodam. ® 25-134. 4274 R 5 CAMPUS, nov, prodam. * 27-134. 4275 JUGO KORAL 55, letnik 1988, z dodatno opremo, prodam. ® 64-005. R 4, aprila registriran, z rezervnimi deli, ugodno prodam. Kličite na ® 25-072 4277 HONDO CIVIC 1,6 i Hatchback, letnik 1990, metalno sive barve, s kompletno dodatno opremo, prodam. Cena 28.000 DEM. ® 21-953, 22-843. 4278 GOLF JXB, 1600 ccm, letnik 1987/11, ugodno prodam. ® 51-041, popoldne. 4279 PEUGEOT 504 ti, električna okna, premična streha, 115 konj, sive barve, letnik 1977, prodam. Martin Stariha, Kolodvorska 43, Črnomelj. 4281 FORD FIESTO 1,8 DIESEL, nov, prodam. ® 26-371. 4282 R 4 GTL, letnik 1984, prodam ali menjam za letnik 1981 /82 z doplačilom. Janez Lenart, Tomažja vas 25, Škocjan. 4285 Z 101, letnik 1987, registrirano do 1992/7, prodam. ® 86-187. 4287 Z 128, letnik 1986, prodam. ® 65-014. 4288 FIAT 132, letnik 1976, neregistriran, tehnično pregledan, prodam ah zame-? 28-793. njam. * 28-793. 4289 126 P, letnik 1988, kot nov, prodam. ® 27-440, cel dan. 4290 ugodno prodam. ® 27-696. 4295 MASTER, letnik 1982, kason 3,70 m, vozen z B kategorijo, prodam. ® 73-609. 4300 ZASTAVO 750, letnik 1984, registrirano do 2/1992, prodam za 1800 DEM. Miro Hotevec, Gor. Lakovnice 7, Novo mesto. 4301 LADO 1600, dobro ohranjeno, gara-žirano, poceni prodam. Cena po dogovoru. ® (068)76-527. 4302 obvestila ROLETE, ŽALUZIJE izdelujemo in montiramo po konkurenčni ceni. c (068)44-662. 4188 PRODAJAMO kokoši, nesejo šele 8 mesecev. Zelo primerne za nadaljnjo rejo ali zakol. Stane Zdravje. Zalog 17, Novo mesto, ® 24-594. 4257 PRODAJAMO kokoši nesnice za zakol ali nadaljnjo rejo. Jože Pršina, Dolenjske Toplice, Gregorčeva 5, '.» (068)65-203. 4260 VABIMO vas na otvoritev samopostrežne trgovine »POD L1PCO«, ki bo v nedeljo 21. julija 1991, ob 15. uri. Rogelj, Rdeči Kal, Dobrnič. 4263 DOLENJSKI LIST USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, p.o. UREDNIŠTVO: Drago Rusija (glavni urednik in direktor), Marjan Legan fodgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakie, Bojan Budja, Breda Dušič-Gornik, Anton Jakše, Zdenka Lindii-Dragai, Martin Luzar, Milan Markelj, Pavel Perc, in Ivan Zoran. IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 28 din, naročnina za 3. trimesečje 300 din; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. 600 din; za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM (ali druga valuta v tej vrednosti) na leto. OGLASI: 1 cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 350 din, na prvi ali zadnji strani 700 din; za razpise, licitacije ipd. 400 din. Mali oglasi do deset besed 300 din, vsaka nadaljnja beseda 30 din. ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št.: 52700-603-30624. Devizni račun št.: 52700-620-970-25737-728-4405/9ILB — Dolenjska banka d.d. Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 68007 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 730. Telefoni: uredništvo (068) 23-606,24-200, naročniška služba, ekonomska propaganda in fotolaboratorij 23-670, mali oglasi in zahvale 24-006; računovodstvo 22-365, telefax: 24-898. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi ustreznega republiškega odloka (Uradni list Republike Slovenije, št. 7/91) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvbdov. Časopisni stavek, prelom in Utrni: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. JARKICE, odlične nesnice, stare 3 mesece,,ugodno prodam. Knafeljc, Na tratah 8 (Žabja vas). 4297 Poceni prodam dve novi jedilnici SKAND ter BARBARA. ® 068/43-736 (petek od 17. do 20. ure). “N KOSILNICE KAVVASAKI IN ECHO bočne: 20 cm3 — 7.519 din 25 cm3 - 9.860 din 33 cm3 — 10.808 din nahrbtne: 33 cm3 — 14.455 din 40 cm3 - 15.022 din 50 cm3 — 16.421 din vrtne s košem: 3,5KS - 9.200 din Možnost dostave na dom. »VALTER« d.o.o., tel. 065-31911 ali 065-21619 po 15. uri. J AVTOMATSKI PREZRAČEVALNIK za preprečevanje soparine v kieteh, shrambah itd. ' ŽUPAN FRANC, dipl. ing. Prekopa 2 68311 Kostanjevica na Krki tel. (068) 42-127 Najnižje cene — zagotovljen uspeh Začetek tečaja iz cestnoprometnih predpise v za voznike osebnih avtomobilov v ponedeljek, 8. avgusta, ob 16. uri v Gostinski šoli na Ulici talcev 3 v Novem mestu. Informacije: tel.: 25-580 TTlTa TEHNIČNA TRGOVINA, SERVIS Bršljin 21, tel: 27-197 UGODNO - GORILCI z loputo BPD 11.780,00 W0C - OSTERNE 2000 L BPD od • 5.445,00 - DALJINSKI TELEFONI s popustom 5% 4.545,40 - RADIATORJI, PEČI, UMIVALNIKI, PIPE - KABLI, BARVE-LAKI, SAMOKOLNICE Možnost montaže in brezplačnih prevozov NOVO - SERVIS GORILCEV UMETNI KAMEN za oblaganje fasad po najugodnejših cenah svetlo sivi 135 din m2 temno sivi z belimi odtenki 160 din m2 beli 180 din m2 Možne tudi druge barve. Mogoča dostava na dom in tudi polaganje »KOŠMRLJ«, d.o.o. Meniška vas 7, Dol. Toplice tel. (068) 65-557 ROBERTS elektronik d.o.q. NovomeSka c .79 88351 STRAŽ* pri N M Tel. 088/22 090 -MONTAŽA SATELITSKIH TV NAI-RAV MONTAŽA KLASIČNIH ANTENSKIH NAPRAV (tudi program HTV-3) -POPRAVILO CB IN UKV RADIJSKIH POSTAJ -PRODAJA UNIVERZALNIH MERILNIH INSTRUMENTOV FIRME METEX' -SVETOVANJE PRI NABAVI USTREZNE ANTENSKE OPREME Obveščamo cenjene stranke, da bo žrebanje, najavljeno za 29. 6. 1991, izvedeno v soboto 20. 7. 1991. VAKO d.o.o., VAKO SERVIS Kolodvorska 56, Črnomelj Tel. 068/52-073, 52-555, 53-173 Fax: 068/52-073, 53-173 POSLOVNI PROSTOR, velikost 40,48 m2, lokal zgrajen do III. gradbene fa-" v No ze. na novi avtobusni postaji v Novem mestu ugodno prodam. Informacije na » 061/223-231. 068/20-512 VEDEŽEVALKA v Novem mestu dne 27. julija 1991! Tel. (065) 26-839. STREŠNA OPEKA po konkurenčnih cenah, z večletnim jamstvom za kvaliteto in z dostavo na dom! Istočasno vas obveščamo, da sprejemamo naročila za vrtne in cestne robnike. Priporoča se Cementninarstvo Urbič, Dol. Dobrava 12, Trebnje, tel. 45-564,45-448. (P29-3MO) Podjetje za trgovino in trgovska zastopništvo MOJ DOM, Velika Bučna vas 1, Novo mesto (nasproti cestnega podjetja), vam nudi vse vrste dekorativnega blaga, zavese, prte, roloje, otroški program Ideja iz Kamnika, posteljna pregrinjala, prešite odeje in dekorativne blazine Odeje iz Škofje Loke, pa tudi posteljne nadvložke, spalne vreče in ležalne stole. Naša novost pa je otroško spodnje perilo po zelo nizki ceni, otroške pi-džame, trenirke, kavbojke, žabice za dojenčke ter ženske nogavice, žensko in moško spodnje perilo. In še ta ugodnost: pri nakupu nad 1000 din: možnost plačila na dva čeka. Pohitite, ne bo vam žal! Se priporoča trgovina MOJ DOM JADRALNO DESKO F 2 prodam. ® 23-027. 4250 DEBELINKO Mio Standard hoby 83, in diano fusrgon, letnik 1985, prodam. ® (0608)79-619, po 17. uri. 4252 MLADIČKE pasme koker španjel, stare 8 tednov, prodam. ® 23-233. 4254 HRASTOVE DESKE, suhe, debeline 4 cm, prodam. ® 65-037. 4257 HIDROFOR prodam. Bojane, Mačkovec 40, Novo mesto. 4261 PRODAM sitotiskarski stroj formata B 2, 800 x 600 mm za tiskanje vseh vrst materialov, s siti in ostalim materialom, in razvijalni aparat. Začetnika naučim dela. ® (0608)34-927. 4273 SUHE HRASTOVE deske debeline 4 cm, prodam. ® 65-037. 4280 SPALNICO in kuhinjski kot prodam. ® 73-459. 4293 PRODAM leseno kovan voz, nosilna službo dobi IŠČEMO potnike za prodajo tekstila na terenu. Lasten prevoz, dober 7-as ^ 152 POZOR! Se želite vključiti v skup'"0 potnikov na terenu? Velika izbira arti*'j dober zaslužek. ® (068)84-791. ** SODELAVCE, oziroma sodelavke" prodajo tekstilnih izdelkov na teronUje čemo. Potrebujete avto in proste vike" J Informacije na ® 25-961. ” Iščem delavca za dimnikarske storitve in servisiranje gorilcev s prakso. ® 068/43-736 (petek od 17. do 20. ure). |tč v tako težkih trenutkih. Posebna zahvala podjetjem Dana Mirna, Greda Mirna, Kovino-t‘n soSe(1 r®bnje, Mercator Trebnje, g. župniku za opravljen obred, pevcem, gospodu direktorju Dane Mirna u Albinu za poslovilne besede in vsem, ki ste našega Tineta pospremili na njegovi zadnji poti, mu podarili cvetje in darovali maše. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žena Marta, sin Tomaž in hčerka Damjana ZAHVALA Rad si delal, rad živel polja in gozdove rad imel zdaj. ko te več med nami ni. vemo, koliko nam pomenil sl Po težki bolezni nas je v 73. letu starosti zapustil skrbni mož, oče, stari oče, brat in stric JOŽE VOVK iz Rumanje vasi 22 Ob boleči izgubi se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali cvetje, sv. maše in se od njega poslovili. Zahvaljujemo se osebju dermatološkega in internega oddelka Splošne bolnišnice v Novem mestu za lajšanje bolečin, za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje OO SKZ — LŠ Novo mesto, SŠGT Novo mesto, Novoles-Drobno pohištvo, Novoteks-Predilnica. Posebna zahvla velja GD Vavta vas za organizacijo pogreba in poslovilne besede, GD Dol. Toplice, GD Dol. Straža ter g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem, ki ste ga imeli radi in ga spoštovali, iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Bolečine in trpljenje si prestala, zdaj boš v grobu mirno spala V 64. letu starosti nas je zapustila naša teta in sestrična ROZALIJA ŠKEDELJ iz Kota pri Semiču Ahi (U ^hvaljujemo vsem, ki ste nam ob njeni smrti pomagali, pojili K va>> cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti. Hvala orgamza-Vi ?,1, Domu starejših občanov Črnomelj za vso nego in skrb, go-a Poslovilne besede in g. župniku za lepo opravljen obred. Vsi njeni ZAHVALA V 79. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, ata in stari ata MIHA POTOČAR iz Velikega Lipja 18 Ob težki izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, vaščanom, znancem in prijateljem za pomoč, izraze sožalja in podarjeno cvetje. Posebna zahvala delavcem CP sektor vzdrževanje Novo mesto in delavcem delovodstva na Dvoru, delavcem Iskre Keko Žužemberk, dr. Leopoldu Kocutarju za dolgoletno zdravljenje, zdravstvenim delavcem kirurškega oddelka bolnišnice v Novem mestu, ki so našemu atu lajšali hude bolečine. Hvala tudi pevcem iz Žužemberka za zapete žalostinke, gospej Andrejčičevi za ganljive besede slovesa ter g. župniku Murnu za opravljen obred. Hvala vsem, ki ste pokojnega v velikem številu po-• spremili na zadnji poti. Za njim žalujemo: žena Vera, hčerka Marija, sinova Miha in France z družinami, sin Ivan in snaha Anica z družino ■j .ii. z -r J4 ZAHVALA M bilo časa reči zbogom, tudi roke nam nisi podal smrt te vzela je iznenada, a v srcih naših boš ostal Nepričakovano in mnogo prezgodaj nam je v 24. letu starosti tragično preminil naš ljubi sin in brat MIRKO GORENC z Rake Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sošolcem in vsem, ki ste pokojnega imeli radi, ga v tako velikem številu pospremili na prerani zadnji poti ter mu njegov poslednji dom zasuli s cvetjem. Posebno zahvalo smo dolžni osebju kolektiva Videm, govorniku za besede slovesa in gospodu župniku za lepo opravljen obred ter pihalni godbi. Vsem, ki ste ga v življenju imeli radi in ga spoštovali, iskrena hvala. V tihi žalosti: ati, mami, brat Bojan in sestrica Petra DOLENJSKI UST s s * s s ** $ 5 I s % I % Jože Ivanež »Zdaj ni takega junaka, da se ne bi bal To, kar se je zgodilo, bo še dolgo v ljudeh, posebno v otrocih, v teh devetnajstletnikih, pa v tistih, ki so bili ob vse. Ne bi želel, da bi bilo še kdaj tako, a vsi skupaj moramo biti pripravljeni na marsikaj, saj so ti generali čisto zmešani. Že davno bi jih morali odstraniti, posebno tiste, ki so dali skozi drugo svetovno vojno. Poti nazaj za Slovenijo ni, če bo treba, se bomo pač branili in ubranili, sebe in svojo zemljo,« razmišlja Jože Ivanež, že sedem let reševalec v Reševalni službi novomeškega Zdravstvenega doma, eden tistih, kije vozil v bolnišnico ranjene iz spopada med armado jugogene-ralo v in slo vensko TO pri Medvedjeku. »Bilo je obupno, da se ne da opisati, kdor tega ni doživel. Še takšne filme je težko gledati, kar na- . enkrat pa se je to dogajalo pri nas. Mi smo šli proti Medvedjeku takoj, ko je prišlo obvestilo, da je začelo pokati Vojska — tisti fantje tam so bili vsi v obupnem stanju — ni bita niti toliko, da bi sama dala ranjence ven. Ko smo jih mi reševali, pa so spet priletela letala, žvižgale so krogle, čeprav je bilo menda dogovorjeno, da napada med reševanjem ranjencev ne bo. Najhuje pri vsem pa je bilo. da j im niti znak Rdečega križa ni nič pomenil. Če se ne bi umaknili, bi nas vse zradirali z zemlje. Kolega, ki je že peljal ranjenca proti Novemu mestu,je pred bombardiranjem rešil le nadvoz. Ko sem jaz služil vojsko, so nas učili, da je treba znak Rdečega križa upoštevati, zdaj pa to in vse njegove zlorabe! Prav tako je nepojmljivo, da so vžgali po voznikih tovornjakov, civilih, tujcih. Bil sem 12 let voznik v špediciji, prevozil vso Evropo in Azijo v času iransko-iraške vojne. Tam niso streljali po tujcih, če si se držal na vodil. Nikoli si nismo mislili, da bi lahko prišlo do česa takega, za to vojsko smo dali veliko denarja. In ko poslušam te grožnje, ne vem, kaj si predstavljajo. Ta vojska ni več naša in je pred razpadom. Niti najboljši kirurg je ne bi več sestavil Vse nas pa je strah, predvsem tistega, kar bi nam lahko naredili z avioni, pa kakšnih band Pripovedi o početju četnikov in ustašev med NOB so še zelo žive. Moji doma spijo pri zaprtih oknih, moja lovska puška pa ni več pod ključem, kot včasih, ker je zraven gozd Biti pač moramo pripravljeni, da se vsak sam zavaruje po najboljših močeh,« razglablja Jože Ivanež. Zdaj, ko je napetost pri nas malo popustila in ko so tudi reševalci iz stalnega dežurstva oz. pripravljenosti prešli spet na svoj običajni delovni čas, čaka Jožeta doma v Gabrju veliko dela Njive, vinograd, gradnja hiše za kmečki turizem, ki naj bi ga vodila žena in sčasoma morda tudi katera od treh hčera vse je zastalo v preteklih svinčenih dneh. »Ne le, da ni bilo časa človek niti prave volje za delo nima. Ne vem, gradimo, delamo, da bi živeli v miru, potem pa pride »naša« vojska, pripravljena, da nam vse uniči. Ampak ne bomo se vdali, to ne. Življenje teče dalje, čas dela za nas,«pravi Jože in se odpelje z »rešilcem«. Dela je v teh dneh zanje precej, vročina, strah, napetost so le naredili svoje z ljudmi Z. UNDIČ-DRA GA Š J 4 4 *4 \ 4 \ 4 I I Peterle in Janša na prizorišču boji Liliana Bajec s »posvojenim« dober- Dobrotnica psov SEMIČ Liliana Bajec, uopkojena računovodkinja iz Semiča, je ž,e od otroštva ljubiteljica živali. To ljubezen ji je privzgojila mama, ona pa jo je prenesla na svojo hčerko Milenko, Milenka seje celo izšolala iz veterinarsko tehni-co, da bi lahko čim bolj pomagala živalim. Toda ko seje zaposlila v Veterinarskem zavodu v Ljubljani, je spoznala, da so nekaterim živalim pripravljeni »pomagati« tudi s smrtjo, s čimer se ni strinjala. Gre namreč za živali, predvsem pse, kijih ljudje prijavijo kot potepuške. Higienik, nekdanji šintar, žival pripelje na Veterinarski zavod, ki obvesti ljudi, če morda pogrešajo svojega ljubljenca. Če se lastnik ne oglasi, dajo lahko psa drugim ljudem, ki pa se v glavnem zanimajo za čistokrvne živali. Ostale morajo ubiti. Toda že misel na pasjo smrt je za Milenko tako grozna, da se je odločila tako rekoč že odpisane pse rešiti. V zadnjem letu ji je za to hvaležnih že okrog deset psov. »Milenka potem, ko da psa zdravniško pregledati in cepiti, poskuša najti zanj čim boljšega lastnika, saj sama psov nima kam dati. Včasih ji to ne uspe takoj, zato žival pripelje k meni v Semič. Le enkrat se je zgodilo, da psa ni maral nihče, ker je na eno oko slep. Zasmilil se mi je, ostal pri nas in nanj smo se že tako navadili, da ga ne bi dali od hiše,« pravi za dobermana, ki se veselo suka okrog nog, Liliana. M. B.-J. (Nadaljevanje s 1. strani) so naši fantje izkoristili vse prednosti domačega terena. Delovali so izredno organizirano in tako onemogočili vojaško tehniko. Čestitam vsem, ki so to opravili! Sedaj pa nas čakajo druge zadeve 90 dni na diplomatskem področju. Tudi ti dnevi bodo napeti, vendar sem prepričan, da bomo tudi to zdržali ob podpori svetovne javnosti, ki je na naši strani, in s pomočjo političnih prijateljev, ki zastopajo naše cilje. Sedaj je čas politične in diplomatske dejavnosti.« Janez Janša pa je takole komentiral tedaj še povsem sveže sklepe predsestva SFRJ: »Sklepi so zelo protislovni, prav nič pomirjajoči. Po eni strani gre za formalno sprejetje brionske deklaracije, po drugi pa za njeno praktično zavračanje. Ti sklepi so seveda daleč od tega, kar bi si želeli. Tudi ne poskušajo vrniti stanje samo v čas pred 25. junijem, zahtevajo celo stvari, ki so se zgodile precej pred tem in jih ni več moč vrniti v prejšnji položaj. Tako zahtevajo ponovno pošiljanje rekrutov v jugoslovansko armado. Prepričan sem, da vsaj trije narodi ne bodo več pošiljali rekrutov v tako armado. Jasno je, da se je zgodilo natančno tisto, kar je napovedal general Adžič, ko je dejal, da bo JA predsedstvo prisilila, da bo sprejelo njene sklepe, če ne, bodo šli pa mimo predsedstva. Po včerajšnjih podatkih (12. julija, op.p.) naj bi bilo v JA še nekaj več kot 1500 slovenskih vojakov; če bi bilo stanje normalno, bi jih moralo biti pa 4500. Kljub temu je to za Slovenijo eno najpomembnejših moralnih in političnih vprašanj. To je tudi eden od razlogov, daje bila Slovenija v vojaških akcijah dokaj mila, kajti v enotah JA so bili tudi naši državljani in državljani Sloveniji naklonjenih republik. Prepričan Sveti Rok v novi preobleki Podružnična cerkev sv. Roka v šalki vasi letos po-polnoma prenovljena — Otvoritev 18. avgusta ŠALKA VAS Prenova podružnične cerkve sv. Roka v Šalki vasi pri Kočevju teče že tretje leto. Te dni je sv. Rok dobil še bakreno kapuco na zvoniku, potem pa bo treba do slavnostne otvoritve urediti samo še okolico cerkve skupaj s kamnito škarpo, in veliko delo, ki so se ga lotili prebivalci Šalke vasi kar sami, bo kronano z, zadovoljstvom. Prvo leto, bilo je to leta 1989, so se Halo, tukaj je bralec »Dolenjca«! Al’prav se piše iz Gradaca ali Gradca? — Registrira drugje, živi tu — Zakaj ni v Semiču postaje milice? — Novemu mestu mlekarno nazaj — Zaščitne maske Prejšnji četrtek je telefon pri dežurnem novinarju zvonil bolj malo. Z vojno so se pojavile nove skrbi in verjetno molči dežurni telefon tudi zategadelj. Med maloštevilnimi klici se jih je nekaj nanašalo na vojno, nekaj pa je bilo takih, ki so zadevali povsem mirnodobne zadrege. Prvi je poklical Lojze iz »Gradaca« v Beli krajini, kot je rekel, in povedal, da ga zelo boli napaka, ki dajo delamo v časopisu, ko pišemo na primer iz Gradca. Po njegovem je v takem primeru pravilno iz Gradaca, saj na tak način uporabljajo krajevno ime tudi domačini. Lojzetu sporočamo, daje po slovenskem pravopisu iz leta 1962 v omenjenem primeru pravilna oblika »iz Gradca«. Tako so pač odločili jezikoslovci, vendar ne bo nobene jeze, če bo naš četrtkov sogovornik tudi ob naslednji taki priložnosti rekel, daje Lojze iz Gradaca v Beli krajini. Lojze je še povedal, da smejo direktorji sprejeti v službo tudi na odgovorna delovna mesta ljudi brez ustrezne izobrazbe. O tem daje slišdal in meni, da takega zaposlovanja ne bi smeli dopuščati. Kajti veliko je mladih izobraženih ljudi, za katere ni delovnih mest. Lojze- Halo, tukaj Dolenjski list! Novinarji Dolenjskega lista si želimo v bodoče več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisari, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev. Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Pokličete nas lahko vsak četrtek zvečer, med 20. in 21. uro na telefon (068) 23-606. Eden od dežurnih novinarjev vam bo rad prisluhnil. ta tudi moti, da nekateri obrtniki registrirajo svoje avtomobile v drugih delih Jugoslavije in ne doma. Pravi, da uničujejo ceste in so deležni različnih storitev doma, denar pa dajejo drugam. Zakaj plačujejo tja? Ali je takega obrtnika sram, daje Slovenec, ali pa smo mi, ki plačujemo različne prispevke v Sloveniji, neumni, je dejal Belokranjec. Francija iz Semiča pa je zanimalo, zakaj so lam ukinili postajo milice. Veliko sumljivih ljudi se giblje tam okoli, ker pa ni blizu milice, je nadzor neučinkovit, je rekel Franci. Predlagal je, naj bo znova milica v Semiču ali pa naj vsaj zelo pogosto pridejo naokoli miličniške patrulje. Ženski glas iz Novega mesta je sporočal, daje nehumano, da povzročitelja prometne nesreče časopis razglasi za morilca, saj je tako rekoč vsakdo možen povzročitelj take nesreče. Dolenjski list daje 5. julija poročal o vozniku, ki daje moril po dolenjki. Krajanka iz Novega mesta je obžalovala, da Novo mesto nima mlekarne. Če bi bila, v primerih, kot je bil nedavni začetek spopadov v Sloveniji, najbrž ne bi zmanjkalo mleka. Tokrat gaje, kar je, milo rečeno, smešno, saj Dolenjska pošilja v Ljubljano v predelavo tolikšne količine mleka. Krajanka je predlagala točenje mleka v steklenice, a seji zdi, da bi inšpektorji kaj ugovarjali. V zvezi z mlekarno se ji zdi močno narobe, daje Novo mesto ukinilo mlekarno, da seje lahko širil »gigant«, in sicer narobe zato, ker obljubljene nove mlekarne mesto niti danes po 28 letih nima. Klic Janeza iz Novega mesta se nanaša na vojno. Janez je rekel, da bi se v teh časih verjetno dalo pisati o čem bolj pomembnem, kot je to, da sta neka sinova na varnem v Trstu. Predlagal je, naj bi napisali kaj o tem, kako se doma • Ko poslane pisatelj hlapec nečesa drugega poleg svoje muze, se mu lastni narod začne muzati. (Mrkalj —Kamdus) • Meja med domoljubnostjo in nacionalno napadalnostjo je pogosto zelo ozka in motna. (Kmecl) naredi zaščitna maska, saj jih je v prodaji očitno premalo. Po njegovem je tudi vprašljivo, kako bi masko standarne velikosti in izdelave lahko uporabili otroci. L. M. PREOBLEKA SV. ROKA Podružnični cerkvi v Šalki vasi so vaščani dali lepšo podobo. V sredo so v množični delo vni akciji odstranili z zvonika še gradbeni oder, da je nova bakrena kupola zablestela v vsem sijaju. (Foto: T. Jakše) lotili zamenjave ostrešja. Popolnoma so prenovili leseni grušt in cerkev pokrili z novo opeko. Lani je prišla na vrsto cerkvena notranjost. Obnovili so električno napeljavo, ki ni delovala že od zadnje vojne, obnovili omete in pleska-rijo, oltar, postavili lesen strop in tlakovali pod, tako da so v cerkvi ostale stare dejansko samo še klopi. Toda tudi za letos je ostal kar lep in drag zalogaj: zamenjava zarjavele in še od vojne vse preluknjane pločevinaste kupole zvonika z. novo bakreno preobleko. Tudi tokrat so se, kot že mnogokrat prej, vaščani množično udeležili akcije, strokovna dela pa je opravil klepar Ivan Li-sac iz Kočevja. Predsednik gradbenega odbora Štefan Heindler, ki vodi gradbena dela in je tudi izdelal leseni strop v cerkvi, pravi, da so vaščani samo v delu prispevali 3000 delovnih ur letno, veliko pa tudi v gradbenem materialu in denarju. Vse naj bi bilo po njegovem nared do praznika sv. Roka, 18. avgusta, ko naj bi popoldne ob 16. uri ob domačem dekanu Božidarju Metelku blagoslovil obnovljeni božji hram tudi nadškof dr. Alojzij Šuštar. T. J. ZAČETEK POLETJA NA OTOČCU OTOČEC — Motelska restavracija na Otočcu je bila prejšnja leta ob takem času polna počitniške živahnosti. Letos pa je tudi to drugače. Otvoritev sezone se začne šele ta teden, in sicer v soboto, 20. julija, ob 20. uri. Gostje bodo lahko zaplesali ob zvokih ansamblov Charlie in Slapovi, Jože Skubic pa bo predstavil svojo novo kaseto, na kateri so tudi uspešnice, kot Božično drevo, Štefka in druge. V juliju bo glasba na motelski terasi ob petkih in sobotah, v avgustu pa predvidoma vsak večer razen ponedeljka, prav tako kot vsa leta nazaj. Ob vročih poletnih dneh se lahko ohladite na kopališču ob Krki ali v hotelskem bazenu, v motelski restavraciji pa še vedno pripravljajo t.i. družinska kosila po 130 din (vsako četrto je zastonj), in sicer ob sobotah in nedeljah. sem, da lahko Slovenija samo s trdim in načelnim stališčem doseže vrnitev teh vojakov domov. Je pa tudi možnost, da se stvar uredi sčasoma, saj se vsem slovenskim fantom služenje vojaškega roka izteče septembra. Tako bi se problem rešil sam po sebi, če seveda ne bo novih zaostritev. Slovenskim materam lahko rečem, da so, kar se tiče naše TO, za svoje sinove lahko brez skrbi. Včeraj pa smo zbi- rali podatke o raznih oblikah < ranja Slovencev v Jugoslovan*’ di. Gre za povsem konkretne P ki smo jih posredovali slovenskj goslovanskemu in mednarodne"1 čemu križu. Te organizacije s® *j gotovi le, da bodo, če se I izkazali kot resnični, o i mim. preverjale in bdele nad P slovenskih vojakov v vojašnic A. BA* TERITORIALNI »PEVSKI ZBOR« — Ob slovesu z enoto teritorijih be pri Novem mestu seje oglasila tudi harmonika in predsednik Peteri zapel s slovenskimi vojaki, ki so v vojni pogumni in učinkoviti pri movine, ko orožje umolkne, pa tudi lepo in ubrano zapojejo lepe s pesmi. PRED UBITO JEKLENO POŠA STJO Pri Prilipah so si ogU 70 ton težkega tanka, kije svojo pot konča! v bitki pri tem kraju vtir bližini Brežic. P J ir T7 gig ate* w -r NA OBISKU PRI STARŠIH Po ogledu naj večjih bojišč na D°lenj’j„ Posavju sc je Lojze Peterle na poli n Ljubljano prvič po vojni usta p Mostu, vasici pri Mokronogu, kjer živita njegova mati in oče in ^ru m pozdravu z domačimi sta sc z očetom napotila k čebelnjaku, saj ^ šena čebelarja. (Foto: A. Bartelj) studio Lestvica narodnozabavne glasbe Studia D in Dolenjskega lista keg"1 Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjs dodelil nagrado MATEJI ADLEŠIČ z Radoviče. Čestitamo! Lestvica je ta teden takšna: 1 (1) Šopek cvetja — ANS. S. PLUTA 2 (4) Sinoči — ANS. I. PUGLJA 3 (6) Veseli muzikantje — ANS. B. RAZPOTNIKA 4 (8) Na pomoč — ANS. HENČEK 5 (2) Sramežljivi zapeljivec — VESNA 6 (3) Venček narodnih — TONČEK PLUT 7 (9) Za mamco mojo — ANS. M. KLINC 8 (5) Kaj je sreča — MARELA 9 (7) Lepa so jutra — ANS. T. VERDERBERJA 10 (—) Topliška dolina — FIS Predlog za prihodnji teden: Sam nocoj čez polje vriska SPOMlh* Glasujem za: Moj naslov; Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103. 68000 Novo mesto |,,wl'/cOZ^r^llllll,,llll,lll,l,,lll,|,ll|i|i|iiii|!iiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiwiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniii|1111111111,1111 I ZDAJ SE PRIPRAVITA: VOJNA BO lerle. Ate, vsi govorijo o miru. Kdo je to — vsi? O miru govori gospod Pe- , — Tako je tudi prav. — O miru govori gospod Kučan. — Tudi to je prav. — Pa gospod Bučar tudi go vori o miru. Lepo. Ni še konec. ate. O miru govori tudi gospod Kacin. Zmeraj lepše. Tudi gospod Ba včar go vori o miru. — Vem. — Gotovo veš tudi to, da govori o miru gospod Markovič. Poslušal sem njegov govor po televiziji Nisi pa poslušal gospoda Mesiča. — Sem, da veš. — Prav. Potem veš, da je govoriI o miru in samo o miru. Sem obveščen. Zanj seje za vzel tudi gospod Genscher. Za kaj se je zavzel gospod Genscher? Za mir, ate. Aha. Pa gospod Baker tudi. A tisti Amerikanec? Baker se piše, ate. — A tudi on se je zavzel za mir. Poleg njega še gospod Bush. Česa ne poveš! Sam gospod predsednik ZDA se je zavzel za mir v Jugo vini? Ji 10^ tud'lu ■i'i — Tako so rekli stric], niku. Pokazali po s° Gorbačova. , ,.,»t. , - In kaj so rekli ob} Da se bo jugo kr‘z — Ne razumem te, ate ima mama z vsem tern- -,.n w. - tfS^ zavzema za mir, oo # f TONI G‘ slllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!l|lltllll!lll!!l|||||||||||||||!]|!|;||U|p|||||!||||||||||||||||||||| 111)111111111111111,111111111111111111111)1)111111^11111111111111111111111111111111,1,,,1,1,111111111111,1,1111,1,llllllllM||ll||||||lllllll|111"