GLAS SVOBODE, SLOVENSKI TEDNIK Za Koristi Drlavnboa Ljudstva. Glas Svobode GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI. GLAS SVOBODE SLOVENKI WEEKLY Devoted To Tir* Interest« O» Thb Laboring Glass sit. w "OD BOJA DO ZMAGE"! ^ "KDOR NE MIŠU SVOBODNO, SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO"! Štev. 30. "Entered as Second-Class Matter July 8,’03 at the Post Office at Chicago, 111, under Act of March 3 1879 Chicago, 111., 24. julija 1908. ZSZZSSZT Leto VII. Razgled po svetu. NOVIÖAR. Pogorelcem na pomoč! Požar je na Bledu din-e 29. junija 1008 uničil 35 hišnik številk in blizu tolik gospodarskih poslopij. Umevno je torej, da se malhajajo pogoreici v naj več ji ihedi. 'Podpisano županstvo se zatorej obrača na slavno občinstvo 'z iskreno prošnjo, da po svoji moči pomaga po nesreč emicem. Vsak, tuda najmanjši dar se 'bo s hivald-ž nosit jo sprejel. Županstvo Bled, ; dine 4. julija 1908. Župan Fran Rus. m. p, «»štovati, so bili vsled tega dogod ka presunjeni. Tajnik, ki je imel pročitati smrtno obsodbo je omedlel (za ta posel uradniki na Ru s kem žrebajo) ; tudi policijski na čelnik ni mogel tega prizoro gledati, Obešanja Trojanowa po nje. govern prijatelju; obni il se jf vstran. DROBNE NOVICE. Vesti » vzročen! h v veliko Avstria. veli.kanskih škodah. po- vsled neviht in nalivov kraljih Avstro-Poljske Najhuje je prizadeta občina Jus 'zeizvn s 1800 prebivalci. Tam sc vsled povodnji vse hiše preplov-iljene. ter je veliko otrok in stare kov utonilo. — Dunaj. V Ljubnem, Gor 'Štajersko, so uprizorili dijaki rudarske akademije, velikanske de mositiraeije. Več demiostramtov je (policija zaprla, a ostali dijaki so v ječe vlomili in tovariše 'osvobodili, nakar so v ječah in v uradih n(a rotovžu vse razbili. Šele ko je policija pomoč dobila, so se dijaki razšli. — Dunaj. OsObni vlak. kateri je romarje na znano “'božjo pot’" Marijašcelje pelal. je s tovornim vlakom skupaj trčil, več'voz je razbitih in veliko romarjev ranjenih. Podrobneja poročila pri čakujetrno. — Dunaj. Tvrdtfca Švare & Go., zaloga hišne opreme, sta gospoda Švare in Sigrist razprodala robo pod nič. ter z $25.000 v Ameriko pobegnila.. 'Pustila sta 120,-000 kron dolga. — Italija. Rim, 20. julija. V Agordi, Lombardija, je v soboto' močno in Strajno snežilo.. Hribovje v oko lici so vsi se snegom pokriti. Pred snegom je močno deževalo. Turčija. V Manastiru se j e 7000 turških vojakov spunltalo. 32.000 vojakov je. na prizorišče odposlanih, da lipom ike ukrote. Rusija. ¡Stalno vojno sodišče v Kiewu, Rusija, je v smrt na vešaia dva mliadelnča, Trojanorva in ,'Sarubi-na, obsodilo. Trojanow je ‘bil že v prisiljeno delo v Sibirijo deportiran. a je bil pobegnil in se s ropom preživljal Za neki rop z o-rcižjem je bil tudi sedaj v smrt Ob sojen. On je v ječi popolnoma ravnodušno pričakoval svojo usodo. Ko je v noči, pred justififcaci-jo, duhovnik k njemu prišel, se je izpovedal in mimo zadtao popotnico sprejel■ ter potem brez najmanje razburjenosti na dvorišče šel, kjer so vislice stale. K smrti obsojeni, so bili z močno vojaške stražo obkoljeni. Duhovnik je v razpelom v roki, korakal pred ža lastnim sprevodom. Pred: vislicami je Trojanow. nenadoma in prestrašen obstal. On je krvnika spoznal; bil je nekdanji njegov najboljši prijatelj, s ka» tereim sita bila v ječi skupaj in -ata potem tudi v iSibiriji šknipaj ižive-. la. “Ti si post'al krvnik ?” mu je Trojanovv zaklical in krepko kletvico izustil. Potem je prosil po-velnika ječe, naj se mu dovoli, da «i zaujko sam okoli vratu dene. kar se imu pa ni ustreglo. Vsi u-radniki, kateri so julsti-fikaciji pri- 200 vojakov zastrupljenih. V vojašnici v Hanoju (Kohinkina) so domači podčastniki, ki so v zvezi z morskimi roparji, zastrupil: 200 francoskih vojakov. Vsi zastrupljeni vojaki leže v bolnišnici Veliko poneverjenje. V .posojilnici v Jaromeru na Češkem je knjigovodja poneveril 97.000 K. V Ameriko sta pobegnila iz O-isefca tovarnarja za pohištvo 0chwarz in Sigrist. Poprej sta ¡prodala vso zalogo po smešnih cenah ter odinetsla s seboj 25.000 K. dočim sta zapustila 120.000 K dolgov. Kruta policija. V Lodzu je po licijska patrulja opazila na glavnem trgu elegantno oblečenega moža, ki si je nekaj zapisoval. Policijski uradnik mu je zaklical: “Rolke kvišku!” Ker tujec ukaza ni razumel ter ni takoj ubogal, so ga policaji na mestu ustrelili. IJ-st rel jeni je fotograf Mali iz Beno-lina. Katoliški derviši. V Italijanski uaisi 'Serrara je 'bila procesija za ddž, ki se je je udeležilo nad 30.-000 ljudi. Verski fanatizem je vzkipel do blaznosti. Pobožni romarji so se bičali, suvali, ruvali si lase ter se nekateri hudo Tanili. Končno so se fanatiki in zmernejši indeležiemci medsebojno Btepli In zopet je bilo več ranjenih. Smrt na železnici. Blizu Aša je nevaren vlomilec pobegnil orožni ;ku iz vlaka. .Orožnik je tekel za njim, a vlak je oba povozil. Nenavaden vzrok železniške nesreče. Blizu Smirne v Mali Aziji je trčil vojaški vlak db čelo bi'voh lov, vsled česar je devet voz zdrk milo s tira ter so se popolnoma raz drobili. Visoka starost. V Carigradu je uimrl častnik sultanove telesne Straže Husein Husnibeg, ki je šele •nedavno šel v pokoj, ko je dopolnil 124. leto. Strašno trpinčenje vojaka. V Solno-gradu so spravili v ‘bolnišnico vojaka Seekauerja, ki je bil za slugo pri nadporočniku Aleksyju Ta je vojaka tako pretepal in trpinčil, da je bilo njegovo truplo polno ran1. Nadporočnik je potreboval ponoči večkrat svežo vodo, a ker mu sluga- ni vselej dovolj hitro pritekel. priVeza.1 mu je vrvico na zelo občutljivi del telesa ter ga na ta način potegnil k sebi iz predsobe. Nečloveškega častnika'bodo najbrže proglasili za slaboumnega, da ubeži kazni. Nevarnost vzpenjanja iz želez niških voz, V Bolom ji se je ameriški milijonar Touserutvvandell pre* daleč nagnil iz kupeja., da ga je mimo vozeči tovorni vlak potegnil skozi okno. ga. vrgel na tla, kjer je obležal mrtev. Grozni starši. V vasi Almacel-la-s na Španskem so orožniki našli v hlevu za kunce pri zakonskih Baju domačo 161 etn o 'hčer popolnoma nago in shujšano do kosti Živinski starši so zaprli hčer v hlev takoj po prvem letu rojstva ter je dobivata s kunci enako hrano. Ko so jo našli, je deklica ¿bežala po vseh štirih na. popolnoma enaki način kakor kunci. Starše so zaprli. Velika poneverjenja. Okrajni tajnik in blagajnik Linke v Pia-tenu na nemškem Češkem je pon e veril pri andOtni hranilnici 36.000 K in pri okrajni blagajni 5000 K Ko je prišel revizor z Dunaja, se ga je'ita.ko prestrašil, da ga je zadela kap. Španske bombe še vedno poka jo. 4. t. m. sta v. Barceloni eksplodirali dve bombi, vsled česar sta bili dve osebi ranjeni im sicer ena težko. Vsled eksplozije je nastalo veliko vznemirjenje Množica je bežala na vse strani in (kdor je padel, je prišel bežečim pod pete. Tri osebe so zaprli. Smrtna kazen. — Ruski dumi je predložen predlog, podpisan od 103 poslancev, za odpravo smrtne kazni. — Francoska zbornica se bavi te dni s predlogo o smrtni kazni. Iz podsulega rudnika v Juzovki na Ruskem so izvlekli dosedaj 262 trupel. Štiri osebe še pogrešajo. Velik požar. V gališki vasi Po-dulbce je zgorelo 600 poslopij. Nad 1000 oseb je brez strehe. AmeriKp.. Pod vislicami. Canyon City. Colo. Giuseppe Alia, morilec katoliškega duhovnika Leon. Heinrichs, je bil 15. t m. v tukajšni jetnišUi-ei obešen. Alia je še pod vošalam katoliš ko duhovništvo preklinjal, a Italiji in protestantizmu pa je “živi jo” zaklical. Ob 8. uri 30 minut zvečer je lesa padla in čez malo časa so zdravniki konstatirali, da je Alia mrterv. Ob 4. uri popoldan je bil Alia po tolmaču obveščen, da bo moral v teku dneva umreti in ob enem se mu je smrtna Obsodba -precitala.. Nepričakovano je ostal jetnik miren in brez da bi poteze lica iz-premenil je rekel: “Dobro, ja-z sem pripravljen umreti.” Ob 6. uri zvečer mu je bila pri-nešena ve er ja. Jed je natančno na. pet delov razdelil, “en dol za njegovo 'ženo, en del za se in tri dele za njegove tri otroke, kateri so v Italiji. Alia je potem svoj delež slastno použil. Opetovano je povdarjal, da mu je Leon Heinrichs njegovo družinsko srečo uničil in je še pristavil, da svoj čin ne obžaluje. Še ko je k 'vislicam šel. je bil miren, šelr. koje pod vešaia prišel je pričel preklinjati. Alia, je v cerkvi sv. Elizabete v Denver. Colo. 23. februarja t. 1 pred altarjem umoril frančiškana. Krogla iz revolverja je šla fran čiškamu skoz srce, da je bil v trenutku mrtev. Ko je bil Alia aretiran je izjavil. da ni imel proti umorjenemu duhovniku nikakoršnega srda. a da si je hotel jezo proti vsem katoliškem duhovnikom utešiti. la njegovega govorjenja je bilo posneti. da mu je duhovstvo v domovini veliko zlo prizadelo. Mrzla juha. Pri vojnih vajah 3 polka ‘Pennsylvania National Guard” se je stotnija L. hudo pregrešila im bo prišla zaradi upora pred vojno sodišče. Generalmajor Grant, je u kazal, da morajo biti vsi polki kateri se vojnih “maršov” vdeležijo, zjutraj ob 5. uri za odhod pripravljeni. Ob 4. uri je 'bila budnica, im ob o. so stale kardele na -določenem mestu samo stotnije L ni balo. Kapitan in častniki so zaman zapovedovali: “Nastop k puškam!” Vojaki so se izgovar jali, “da za j uit rk še ni kuhan in da se jim ne ljubi s praznim želodcem na ‘vojaški jutrajpi sprehod’ hoditi.” Vojna kardela so odkorakale brez stotnije L. Nedolžen! Grand Junction, Colo. Sterve A dams, član Western Federation of Miners, jebil obtožbe umora, izvršenem nad Arthur Oollins-om, od porotnikov 16. t. m. oproščen Adamsovo namišljeno priznanje njegove krivde, ni sodnik Sihakle-ford kot dokaz dopustil im osem prič je pod prisego izpovedalo, da je Adams za časa umora dive milji oddaljeno, od mesta kjer se je zlo čin zgodil. — v svojem stanovanju 'karte igral. Collins, poslovodja ‘‘ Smuggler-Union-rova” v Telluride, je bil v noči 19. novembra 1902 ustreljen Ko je soidhi pisar izrek porotni-kov prečiital, je sodnik takoj odredil, da se Adamsa izpusti. A diams je k porotnikom stopil ter se vsakemu, roko podalvši, zahvalil. Tudi navzočim članom Western Federation of Labor se je zahvalil za moralieno in finamci-jelno podporo za časa dolgotrajnega preiskovalnega zapora. Proti Adamsu je še več drugih obtožb zaradi umorov naperjenih, toda, kakor se sliši, ga sodnije ne bojo procesirale. Delavstvo. Meddržavna trgovinska komisija je razglasila letno poročilo, iz 'katerega sledeče posnamemo: V poročilnem letu je bilo na železnicah v Zjedinjenih državah 122,855 nezgod. Od teh je bilo 11.839 smrtnih. Naj večje število aismr-čenih in ranjenih je bilo med že lezn-ičnimi uslužbenci: skoraj 5000 mrtvih in čez 86.000 ranjenih medtem. ko je bilo 610 potnikov u« smreenih in 13.401 ranjenih. Železnice so imele na plačilnih listinah 1.672.974 uslužbencev in izplačane mezde so znašale $1.-072.386.427. V poročilnem letu se je po vseh železnicah v zdr. dr-■ilavah 873.'905.113 potnikov odpravilo; to je 76.000.000 več, koti prejšnje leto. Poprečni .dohodek zaen-ega potnika na eno miljo vožnje je bil 2.014 centa in kosmati dohodki so znašali lepo svoto od $2.589.150.578. Raz ven visokih -obresti, za dokaj vodenih kapitalov se je $308.-137.948 delničarjem delnic, — di vidend — izplačalo, tedaj ena tretjina. vseh mezd in. plač. Stem pr ni ves dobiček porabljen, kaj’’» preneslo se je. kot pribitek, na no» vi račun $141.000.000. Za kapitaliste ni krize, a- ven dar tarnajo, da jim kapitali nič ne neso. in da se jim slabo godi! Nesreča v rudniku. P-ottaville, Pa. V Williamstown rovu lastnina “iSurm-mitt Branch Mining Go.” je vsled explozije se-dem rudarjev usmrčenih in deset smrtnome varno ranjenih. V rovu gori. Kakor nam imena- ponesrečenih sv «loči jo, niso Slovenci pri zadeti. Bxplozij-a se je pripetila v šohtu št. 1 in si razlagajo, da je moral nekdo rudarjev z varstveno svetilko to povzročiti. Kakor hitro se je o nesreči zve-dlo, je šlo veliko število prostovoljnih rudarjev na rešilno delo, da svojim tovarišem pomagajo in so našli naj prvo ranjence. Kakor zdravniki pravijo, bojo trije .umrli, Med mrtvimi katere so v mrtvašnico prenesli, je bil -eden, ko ni dal sledu o 'življenju. Toda v mrtvašnici se je zopet zavedel, na kar so ga v bolnišnico spravili, ter utegne okrevati. Zacharias Green, .bogati Farmer v Lake County, je bil včeraj blizo Crown Point od Pennsylvania železnice povoženi in usmrčen-Green je bil 75 let star in je imel tri farme blizo Leroy. Slovensko Narod. Pod. Društvo v Chicagi, 111. Kakor smo dne 3. julija t. 1. št. 27. ‘ ‘ Glas Svobode ’ ’ poročali, vršila se je dne 9. t. m. seja novega slovenskega narodnega podpornega društva v Chicagi. Dnevni red se je v vsestransko zadovoljnost razvijal in so bili sledeči gg. definitivno izvoljeni: Anton Mladič, predsednik; John Duller, podpredsednik; Joe Ivanšek, tajnik; John Geshell, finančni tajnik in Anton Duller, blagajnik. Nadzornikom so izvoljeni: gg. Mohor Mladič, Joe Verščaj in Ferdinand Lesar. Funkcijska doba izvoljenih u-radnikov traja do konec tega leta Naslov novemu društvu je: “Slovensko Narodno Podporno Društvo v Chicagi, Illinois.” Prihodna seja se vrši dne 23. t. m. zvečer ob 8. uri na 621 Blue Island Ave., vogal 19. ulice. Vsi tozadevni dopisi so na tajnika Joe Ivanšek, 1517 So. 43. Ave., Chicago, 111. nasloviti. ------- .P' Ustreljen duhovnik. New Brunswick. N. J. Rev. S B. Pr-ickett, je pred latom zaradi pijanosti dal zapreti Archie Her-roii-a bivši železniški uslužbenec Ko je Herron desetdnevni zapor prestal, bil je ob službo. Iz jeze nad Prickettom, ga je .sedaj pred .njegovo hišo ustrelil. Ubijalca so zaprli. Youngstown, Ohio. Tu se je zemlja podšula, ko so jamo za gnajnico kopali. Pet romunskih delavcev je bilo zaisutih. 4 so mrtve izkopali -a peti je še pod zemljo SLOVENCI, PAZITE, KOMU IZ ROČATE SVOJE NOVCE! Uprav te dtai so čuti mile pritožbe Hrvatov: “Kje so naši novci?” ker ti niso (že -od meseca decembra dospeli v staro domovino. Vemo, d!a se je tudi kak (Slovenec opekel, ali temu ni pomagati. Slovenci imamo v New Yorku in Clevelandu, Ohia, izvrstno, pošteno tvrdko in ta je Frank Sa-kser Go. V petnajstih letih poslovanja ni ibi.lo čuti pritožb, poznana je med Slovenci v Zjed. državah, Oa.ma-di in v Avstriji. Zaupnik je Mestne ljubljanske hranilnice, glavne posojilnice im (M-a posla z bogato Kranjsko hranilnico. Vse pošil-jaltve so izplačane v 10—14 dneh, Ta tvrdka ¡nama le papirni hond $15.000. amnak blagajnicu e rezerve ; lepo posestvo vredno nad $60.000, vloge na Dunaju, Budimpešti. Ljubljani itd., a največ: dokazana poštenost vsem s vedoči in velikansko -zaupanje med Slovenci .tu in onstran oceana, da je na pravi podlagi. Zatorej, Slovenci, zakaj bi se z vašimi krvavimi novci obračali v negotovost, ko imate vse udobnosti pri izkušeni ¡tvrdki Frank Sabser Co. v New Yorku ih Clevelandu, 0. Sedaj pazite, komu denar vročate, da nc bode kesanje prepozno! DENARJE V STARO DOMOVINO pošiljamo: za $ 10.35 ................. 50 kron, za $ 20.45 ................ 100 kron, za $ 40.90 ................ 200 kron, za $ 102.25 ............... 500 kron, za Š 204.00 .............. 1000 kron, za $1018.00 .............. 5000 kron, Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne r>o*iljatve izplačuie c.kr.poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilične-je do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Draft: FRANK SAKSER CO. 109 Greenwich St., New York 6104 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, Ohio Martin Kačur, ŽIVLJENJEPIS IDEALISTA. Spisal Ivan Cankar. Prvi del. II. V tistem trenutku, ko je vstal in izpregovoril, je odprl duri rdečelični kaplan ; ostal je ima pragu iln je giledal s tihimi nasmehom v a ¿bo. Njegov pogled je ¿medel Kačurja in govoril je prve besede z neodločnim, jecajočim glasom. “Kmetje! Delavci! Prišli smo miocoj skupaj, da se pomenimo o imenitni stvari . . . “Francka! Še e«n liter!” je zaklical kmečka fant in omizje se je zasmejalo hrupoma. ‘Kdo pa mu je dal besedo? Kdo pa je dal besedo gospodu učitelju?” je prašal kaplan na pragu s -prijaznim glasom in smehljajočim obrazom. “Res je tako! Kdo pa je dal škricu besedo?” je zakričal pijan kmet in je udaril s praznim litrom ob mizo. “'Nobeden mu je ni dal!” je odgovoril zdravnik s prav tako prijaznim glasom in smehljajočim o-brazoin. “Saj ni shoda tukaj, ni predsednika in ni ižemdarjev! 0-štarija je im v oštariji govori leh-ko kdor hoče!” “Naj govori!” se je oglasil strojar. “Da slišimo, kaj misli povedati ! ’ ’ “Le naj govori!” je pokimal dolgi 'kmet in je pomežiknil Kačurju. — “Veliko vam nimam povedati, ampak kar hočem povedati, je važno in zapomni naj si, kdor je dobre volje! Ta večer, zdaj, ko sem slišal vse te besede, izgovorjene naglas in na/bihoma, sem prepričan bolj nego kdaj popred, da je eno nad vse potrebno. —” “Vera!” ga je prekinil kaplan z mirnim glasom in smehljaje. “Talko je! Vera!” je zakričal kmet. “Dajte mir!” je zaklical delavec. “Kdo mi bo ukazoval?” je v-stal kimelt izza mize in je prijel za kozarec. Delavec je molčal, kmet se je ozrl počasi po izbi, od obraiza do obraza, in je sedel. — “Eno je nad vse potrebno: učenje, izobraženost.! Jaz sem te misli in nobeden mi je ne more o-majati, da je vse naše1 nesreče vzrok nevednost, neumnost, živalska zabitost in sirovost. Zato nobeden narod ni tako nesrečen kakor slovenski!” “Kako je dejal?” se je vzdignil iizza mize kmetski fant z bleščečimi očmi. “Še enkrat naj pove, da ga bomo razumeli!” “To prekličite!” je zahteval kaplan in je stopil korak v izbo. “Naj pove do konca!” so klizali delavci. Zdravnik si je prižigal smotko in se je sklonil 'bliže h Kačurju. “Tako nikar, če1 Vam je zdravje drago.” V Kačurju je kipelo od razočaranja, srda in razburjenosti. “Ne prekličem ničesar! Če hočete poslušajte dalje, če nečete, pustite! Kdor misli, da mu ne govorim po godi, maj tudi misli, dia ne govorim ,zanj.” “Torej dokonča!” je izpregovoril klaplan1. — “Do konca!” je .zaklical Kačur s trepetajočim glalsom. “.Jaz sem valbil nocoj v to krčmo ljudi, ki sO poštenih misli. Pomeniti sem se hotel z njimi o stvari, ki je pomenka vredna. — Kaj ni sramota, da ta narod, ki se uči brati po državni zapovedi, ne bere drugega nego molitvenike, če .ne spi v cerkvi? Da mu ne moreš povedati ničesar, če ne govoriš na prižnici ? In da jei zato. ker bere komaj molitvenike in iker med pridigo spi, ali pa kadi pred cerkvijo viržnnko, tako neveden in okoren, kakor še za kmetskih 'puntov ni bil? ... “Kaj nas je prišel zmerjat?”’ je zaklical kmet. “Poslušajmo ga!” se je na smehnil kaplan. Eno je nad vse potreba: u- cen.je I” “Sam se uči!” se je zasmejal 'kmet. — “Ne roka — pamet ustvari blagor! Zato sem vas sklical nocoj,, da se pomenimo o družbi, ki bi si naročala 'knjige in časopise in ki bi se shajala, da bi ji modri in učeni ljudje brali o koristnih stvareh. — To je bil moj pošteni namen —” “Prež srda, brez žolča!”’ “— moj pošteni namen je bdi, ampak nocoj se ne bomo razgo-vairj'ali o stvari! Klical sem, pa so prišli med poklicane tudi ljud je, ki poziva niso vredni in iki naj ostanejo med svojo živino v hlc vu!” Zdravnik ga je prijel trdo za roko in ga je potegnil na istol. Ištrojarji so ploskali, kmetje, so vstali hrupoma izza mi,ze. Koza rec je priletel na Kačurjevo mizo in viino mu je oškropilo obraz in suknjo. “Koga si mislil, škric? Koga si zmerjal, smrkavec?” Dolgi kmet, ki je sedel koncem mize, je vstal, zibal je z glavo, o-potekel se je h Kačurjevi mizi in je razprostrl roke. “Tak nikar! Tak nikar ne!” Ozrl se je preko rame na Kačurja ini mu je namežiknil. Delavci so vstali in so prijeli za stole. “Na korajžo!”je zaklical kmet Ski fant, slekel je v hipu suknjo in jo je vrgel na tla. Štol je letel pod stropom, uda ril je na mizo in kozarci so zazven-eali. ¡Sredi izbe se je zagozdila gruča kričečih ljudi; Kačur je vi del razgrete obraze, nabrekle žile na čelu ini stisnjene pesti. Ob zidu se je privil krčmar k zdravniku in mu je stisnil v roko ključ. “Tam skozi! Tam skozi!” Zdravnik je prijel Kačurja pod pazduho, odklenil je male stran ske duri in stopila sta v temo, na vrt. “Tod! Tod!” 'Vodil ga je kalkor otroika; Kačur ni bil okusil vina in se je o-potekal. “Pa zakaj to? Zakaj to, gospod doktor?” Zdravnik se je zasmejal veselo. “Kaj ste mislili, da bo drugače? Seveda ste mislili! Zato sem šel z Vami! — ¡Saj sem vedel že vnaprej: idealist ni za nobeno rabo, najmanj pa za reševanje naroda! To iimate zdaj, idealist, za svojo nerodnost! Kaj mislite, da bodo tihi, če jih zmerjate s tepci? — Šarlatan,, ki ima sladkost na jeziku, v srcu pa prijelo« račune, bi jim bil povedal lebko še vse kaj hujšega, ampak povedal bi bil drugače! — Ne, dragi moj. Vi niste za. take reči! Visoke misli — lepa reč: osrečevalne ideje — še lepša reč! Toda glejte: šarlatan mora biti človek!” Kačur je šel poleg njega s povešeno glavo, trepetal je in mraz mu je bilo. “Ni Vam blago, ne pri srcu. ne v telesu . . . Pojdite k meni; izpila bova par kozarcev čaja. moč-mee'« in vročega čaja in pozabili boste na vso neumnost!” Prijel ga je za roko in ga je peljal v svojo izbo. “Marica! Prav močnega! Poglej tole — kaj ni bolno?” “Kaj se je zgodilo?” Bled je bil, toda rdeče pege so bile na njegovih licih. “Nič se ni .zgodilo!” se je nasmehnil Kačur, njegove oči pa so bile vlažne. “Takoj!” — Prinesla je čaja, zdravnik si je zapalil pipo in je potrepljal Kačurja po rami. “Ne žalostnih misli! Nikar! —1 Kaj je bilo tisto? Malenkost: to se oripeiti človeku lehlko vsak dan v življenju. Razočaranje! Kaj pa je življenje drugega nego neprestano razočaranje ? Zažvižgajte veselo in si mislite: znag vzemi drhal!” “Ne morem tako misliti!” se je nasmehnil Kačur žalostno. Zdravnik se je zavil v tobakov dlan in je molčal dolgo. Naposled je razpodil z roko' oblake, nagnil se je h Kačurju in ves resen je bil njegov obraz. “Ali veste, da ste si noeoj pokvarili vse življenje, do konca? Kaj mislite, da po novih postavah učitelj ni več služabnik? Še zmerom je služabnik in hlapec, bolj vprežen in bolj vklenjen, nego najmlajši hlapec pri grantar-ju! — Pa kaj bi tisto! Glavna stvar je, da ste bili obsojeni že od začetka, od rojstva! S tako mislijo, ikafcor je Vaša, ni mogoče živeti; zatorej Vatn ne morem pomagati ne jaz in nobeden drugi člo vek na svetu!” Kačur se je napotil v. svojo iz bo in je legel in je zaspal; in san jalo se mu je, da stoji pred njim, v tisti tihi. gosposki krčmi, gospodična Minka, črnooka, beloliea in opira roke ob boke in se mu smeje v obraz. Zdramil se je trepetajoč in prestrašen, prižgal je Inč in si je za palil cigareto. (Dalje prihodnjič.) MATI BOŽJA IZ LURDA. ‘V Lurdu triumfira premo drost božja, katera deluje do kraja snažno in veruje vse sladko.” Vrhbosna št. 1. 1908. St. 2 Za enkrat srno nadjali ta citat o raju iz “Vrhbosne” (klerikalni list), ko duhovniki trde, da so v nebesih cela brda samih sladščic. Drugi Iklletriikakn, jezuitski litet “Jutro” se pa zgraža nad to trditvijo svojih tovarišev in pravi, da so brezprimerni — glupci. Ra dovodni smo, kako moramo gornji citat tolmačiti, ko pravijo Sarajevski popi, da premodrost božja deluje “sladko”, t. j., da delovanje premodrost i božje se peča z izdelovanjem sladkorja, dokler je premodrost božja sladkor, tako ima tisti posel. Trgovci imajo v vsaki prodajalni sladkor na prodaj in mi ga vsako jutro v kavo devljeimo, tedaj smo mi vsi po tej popovski trditvi, prepolni modrosti božje. No, sedaj se ne gre za to, koliko stane kilogram božje modrosti, to že naše gospodinje dobro vedo, temveč smo ta mali filozofski v vod zato stavili, ker z označenim citatom začenja in priča o materi božji v Lurdu. Mati božja je produkt premodrosti božje, potem je tudi ona sladka, “cu-ker” in jo častilci ližejo. No, mi nismo zlobni ljudje, in nočmo nikomur kaj očitati, temveč, hočemo samo Vrhbosenskem piscu o tej čudatvorni materi božji, pokazati, kako je vse to sleparija in izsesavanje naroda: “1. Kedaj se je prvič pokazala blažena devica v Lurdu? Bilo je to dne 11. julija 18'o8. leta, to je, ko je sv. oče Pio IX. na prošnjo vesolnega krščanstva svečano proglasil cerkveni nauk o brezmadežnem spočetju Marije, kot nauk verstva. ’ ’ Mati božja je potemtakem ea-kaJla 1854 let, da jo je papež “s svojem ugfledolm proglasil brezmadežno devico”, in da je brez greha spočela, a čakala je zato, “da ne prehiti papeževo sodbo.” Mati božja se je najprvo prikazala Bernardinki in ji rekla: “Jaz sem brezgrešni začetek.” Kdo v tem ne vidi sleparstva ? Duhovnikom je bilo treba denarja toiraj so si pri Papežu novo mater božjo naročili, dali so ji v usta papeževe besede, pa ajdi so jo tirali v “kšeft”. Zakaj se je .mati božja haš takrat pojavila, ko je Papež denarja potreboval im ko je bilo treba brezgrešno spočetje dogmatizirati ? No popi so “mandelci”, toda pripoznati nočejo, da jim je denar glavna stvar, temveč le rečejo: “Marija hoče, da gleda procesijo v Lurdu.” Tako pravijo duhovniki, kakor da bi bila mati božja, kaka navadna radovedna 'ženska. No, na koncu vsega pa le pripoznajo, da je glavna stvar ta, da jim verniki prinesejo “milijone in milijone.” Osobito je značiln sledeči pasus: “0 pomenu (da bodemo pokorni op. u.) lurdske matere božje, uimeti je blage pripomnje Leona XIII. ko je on skozi 20 let e-nako neumorno širil pobožnost sv. 'krone v krščanskem pouku in v božji zaščitnici matere cerkve. ’ ’ A veste zakaj je Leon XIII. to liko priporočal lurdsko mater bož jo? Razlog je enostavn, da ni s pobožnostjo niti v naj manji zvezi? Leob. XIII. je strastno igral na židovski borzi in je v kratkem času zaigral do 40 milijonov kron. Ko je zaigral to ogromno svoto, oziral se je sem in tja po novih izvirkih, kar mu je srce namignilo na mater božjo v Lurdu, ter jo začel priporočati vernikom. Verniki so tja “romali”, denarje trosili, maše plačevali, a Papež si je začel s tem denarjem, malo po malem, svojo nekoliko opešano blagajno polniti. Pravijo, da je Lurd neusahliv vrelec dohodkov, kateri nosi papeževi upravi sijaju denar. Popi so nedosežni v “Švindlu” in v izp ražnje vanju ljudskih žepov! Bolečine v hrbtu in nogah izginejo popolnoma, ako se ud parkrat nariba z Dr. RICHTERJEVIM SidroPainExpellerjem Rodbinsko zdravilo, katero se rabi v mnogih deželah proti reumatizmu, sciatiki, bolečinam na straneh, neuralgiji, n bolečinam v prsih, proti . j . glavo- in zobobolu. \|7 V vseh lekarnah,25in 50 centov. F. AD. RICHTER & Co. SIS Pearl St. New York. Atlas in Pilzen pivo, likerji, smodke, prost prigrizek. Zastopnik najboljših parobrodnih črt Pošiljatev denarja na vse dele sveta po najnižjem kurzu in točno. Mohor Ma I i LO^ •*°°* EL ¡5 * *• $ Dvorana za društvene seje JJ! * in veselice. Popotniki do- * bro došli. Postrežba s sta- *»■ * novanjem in hrano. * J- £ 24 Union Street. £ * KENOSHA, WISC. 5 IM * CUNARDTSLINE Iz New Yorka v Sredozemsko Adrijatička pristanišča. V REKO potom Gibraltar j ^ neapelja in trsta. Novi, moderni parniki s dvema. vijakoma. Slavonia, Fannonia, Carpathia, Ultonia (Težki 10,000 do 13,000 stotov)1 Parnika “Caronia” in “Carma-nia”. dva največja parnika na sve^ tu celo leto redno vozita. mm STEAMSHIP COMPANY LIO. F. G. WHITING, ravnatelj. 67 Dearborn St., Chicago Znanje m\Mw je mol:! Vsakdo, kdor hoče zvedeti, kako se angleški jezik hitro in lahko nauči.in to brez vsakih knjig, strojev in brez učitelja, ampak po neki čisto lahko umljivi in najnovejši metodi, naj pošlje lOc na THE SISIB ACABEMV OF LAESAGtS Slov.Dpt. C. 431 W. 26th St.. Chicago, lil. in slehernemu se bo na to važno uprašanje odposlal nemudoma odgovor. s katerim bo tako zadovoljen, da bo rad o tem povedal tudi svojemu prijatelju. Pri poznejši naroeitvi blagovoli naj se teh lOc odtegniti. P R VI DOLAR prihranjen je samo nenavaden slučaj. Drugi dolar prihranjen povzroči navado, ki navadno vodi do bogastva. Odprite še danes vlogo s $ Industrial Savings Sank 652 Blue Island Ave. Odprto vsako soboto večer do 8 ure Moderna gostilna. HOERBER PIVO IN DOBRA KUHA. Slovenci, to je slovensko podjetje in za dobro postrežbo Vam jamči MARTIN NEMANICH 813--22 St., blizu slov. cerkve, CHICAGO. MATIJA KIRAR GOSTILNIČAR v Kenosha, Wis., 432 Middle S Se priporoča rojakom za obisk Toči dobro in sveže pivo, naravno vino in pristno žganje. Izvrstne smodke. TELEFON ŠTEV. 777 Slovenski Stavbenik HIŠ IN POSLOPJA se priporoča vsem Slovanom po ceni brez vsake konkurence. Za izvrstno delo se jamči ANDREJ ULLE, 452 Spruce St.. COLLINWOOD, OHIO NAJEMNIK & VANA, Izdelovalca sodovice mineralne vode in drugih Deopojnih pijač. 62—84 Fisk Št, Tel. Canal 1405 Veda in Vera. Končna in najglobokejšu naloga zgodovine sveta in človeštva ostane boj med vero in nevero. Motno iri nejasno si je to predstavljal človek iz početka, predstava pa se je utrdila in se prila-< godila pre*d vsem: naturi človeka, (potrebam ljudstva, zunajnosti prirode. Podedovala se je od roda, do roda in se spopolnila. Tako je nastala vera. Domišljija in čut sta torej v oni otroški dobi človeka dajala človeku prve odgovore na 'Vprašanja. “Jaz se ir. prej čutil, nego mislil,’” pravi Rousseau. Kalkor v otroški dobi človeka prevladuje čustvo, tako je prevladovalo tudi v otroški dobi človeštva. Vera je torej nekaka filozofija čustva. In ker je ravno čustvo nekaj takoj prirodnoga, osobnega, individualnega, nekaj ; Krojenega, zato je bil tudi njegov produkt : nazor o svetu, o bogu, o človeku tako zelo različen, pri vsakem narodu drugačen. Nastale so različne vere, vsaka s svojimi bajkami i:n pravljicami. Nobena vera torej n,i nastala naenkrat, ampak se je razvijala ipočasi, dokler ni konečno dobila določne oblike. Nobena vera ni bila razodeta ali človeku “zapisana v srce’’, sicer bi morale biti vse enake (ako je bog ustvaril vse narode, bi se bil tudi vsem razodel), ampak vse so nastale, vsaka pod svojimi uplivi. V bajkah i.n mitih pa je človek počasi spravil davne čase, nastoj sveta, boga in človeka v medsebojno zvezo,, in si je ustvaril svet, kakor mu je narekovala njegova domišljija. Te bajke in miti so postali narodova podedovana lastnina, raci1 jonalistični Grk je videl v njih le bajke in nič več — porabil jih je kot primemo snov za svojo poezijo in umetnost, kar so tudi v resnici bile, patriarhalni Žid, pa je videl v njih svojo zgodovino-, čisto resnico od konca do kraja. W. Draiper, dokkzuje, da so bili mcmoteistieni narodi mnogo bolj versko fanatični in naši hujši nego ipoliteistični in s tem je bil določen boj in zmaga bodočih vekov, kajti, kakor so bili boji med narodi neizogibni, tako so nastali hoji mod verami, ki so bile žive sile narodov, 'kajti po njih si je ljudstvo uravnalo svoje življenje in običaje. Vera torej ni nastala takoj, am pak se je razvila: bila je takore-koč prva veda in prva umetnost človeka. In razvijala bi se bila ■brez vseh zadržkov dalje, da ni postala last duhovščine, posebnega stanu, posebne kaste. Človek je postal socijalno družabno bitje. Oltarje in daritve, ki jih je najprej opravljal doma, je počasi prepustil svojemu rodu, da so se Opravljale skupno za vse prednike, potem pa so nastala svetišča i;n škupni žrtvenika za občine, kraje, dežele narode. ;S tem razvojem pa se je razvijalo duhovništvo, ki j-e ¡kmalu nastopilo kot poseben stan in ni nikdar pozabilo porabiti vseh sredstev, da si zagotovi trdna tla in kar najboljše stanje. Tako je narod čez nekaj časa drago plačeval molitev boga, ki ga je dobrovoljno izročil v oskrbo duhovniku. Ne strinjamo se z mnjenjem, da je bilo duhovništvo pred vero in da je ono ustvarilo in si izmislilo ibogove; bila je vera pred duhovništvom toda ona naivna otroška vera pred duhovništvom je bila nekaj drugega, nego vera, ki jo je prodajalo duhovništvo : z duhovništvom je bil končan razvoj vere, in kar je prišlo ,polej k temu, so bile le bajke, ki so imele namen, pomnožiti dohodke boga. i -- Ni dvoma, da se je /že v prvem človeku pri reševanju svetovne uganke oglašal dvom. da si je odgovore, ki si jih je 'dal na razna vprašanja, tudi sam ovrgel: češ, lahko je tudi drugače. Že takrat se je oglasil v človeku oni duh, živa, zdrava rdeča kri, ki govori v Gothejeveim Fausti! pod masko Mefiistofela mane besede: “I«h ibin der Geist, der st-iits verneint’’ ( Jaz duh sem vse zanikujoči). Tako je šel človek po poti življenja z negotovostjo, z nejasnim, neutemeljenim odgovorom : vsaki rešitvi njegove u-ganke se je oglasil tudi ugovor. In tako je že njemu stopilo pred oči prvo in najv.ečje vprašanje: kaj je resnica, kje je resnica? In za teni človekom je šel narod z isto negotovostjo, z dvomom z u-gibamjem, premišljanjem. In po tej poti ugibanja in premišljanja je šel narod za narodom, po tej poti je šlo človeštvo. In po tej poti gre danes človek z vprašanjem o sebi in okoli sebe, po tej poti gredo danes ljudje, narodi, ljudstva: kaj je resnica, kje je resnica: od kod, kje, kam? Ugi-bljejo in umirajo in umrjo, pred-uo uganejo. Dvom se je oglasil torej v človeku samem., dvomil je, če je res, kar si j—• Lepi poleta i “praznik” katerega .nam ni podelila kaka “regi-renga” ali cerkvena “oblast” podelila nam ga je dosti znana “kriza ’ katera gospodari skoraj pov- sod. 'Pri nas se sprvega ni dosti oglaševala, vsaj v itoAiki meri ne, kot sedaj. Ta kriza nam torej, deli “praznike” kar po več skopaj ; to se pravi po domače, da “štapamo.” Kriza nam ne škod uje le pri delu, temlveč tudi v drugih ozirih. Po navadi, prirejajo razna društva veselice, posebno v sedanjema času. kateri je primeren za kaiko razvedrilo ali sploh “unterholtun-go.” Da letos ni nič kaj tacega opaziti je več narokov, kateri delajo zapreke. Pitvi je seveda kriza, to je “¡slabi časi”; drugič, pa bi lahko,vsarj .deloma obračal kriv-do na razna “društva”, katera ne store nič za to, kar bi bilo v 'korist društev. Ali tretji in glavni narok je to, ker nimamo lastne dvorane ali “ halle”. Prej so društva pri reje va'la sploh običajna veselice adi plese v tukajšni “Nemški” dvorani, katera se tudi kliče za “Clarikige Hall”, in to dvorano so dolbili zadrii čas v svojo oblast “Tajčarji”, to je nekaka mešanica iz Cehov, Ogrov in pa pravih Nemcev, —med temi par slovenskega rodu. Ta kopica tvori “Claridge “pleli” Bando”, to so muzikanti. Ti so sklenili, da ne sme nobeno društvo prirediti veselice, ako se njih ne uzame za godce. S tem so si naredili nekak trust, kajti uobeden drugi nesme igrati v dvorani, kot ‘samo oni; zvišali so pristojbuino za onih 6 ur, to je od 6. do T2ih, 35 dolarjev, kar je sicer mada. svotica za one, ako pomislimo. 12 mož bro-'ječo gardo, ne dobi veliko posamezni, todla za društva je pa to ivendar precej idboutljivo. Ako smo poprej priredili veselico, nismo gledali na kako “bando” 'katera Ibi odneslla ves profit drnšt-vam in ga nadomestila z izgubo, in to še v sedanjem času, ko živimo v krizi in se ni nadjati obilne udeležbe od' strani občinstva, ko še društveniki, katere veže dolžnost udeležiti se veselice, ne pridejo, izgovarjajoč, da ne morejo, ko ni nič v žepu. V to svrho so si društva izbirale cenejše godbe; navadno je to opravil kak “harmonikar” za kar je ¡bil seiveda določen naš rojak Jože Matko, kateri je celo noč pridno vlekel svojo' inadušljivo harmoniko .za malo svotico, in v občno zadovoljnost udeležencov. Veže me dolžnost, da ga priporočam tukajšniim sosednjim naselbinam. v slučaju, da potrebujejo Ikakega igrača, a še nimajo “miu-zikantniega trusta.” On je dobro izurjen v godbi; povsod so znane njegove koračnice, polke in valčki, katere spušča njegova 'harmonika v svet. Preje imenovani “trust godcev ’' je tudi znal u,plivati na društvo' “Deutsche Bund”, katero /tastu j e1 omenjeno dvorano. Na ¡mah so sv išali pristojbnino od plesišča na sedem dolarjev, tako da je sedaj sploh nemogoče napraviti kako veselico; kajti prej imenovane ujede tiaro požro vse, ako prav bi še kazal kak ostanek od veselic, katere se -morajo opustiti. Tu pa tam izrazi kako društvo želijo, da bi napravilo “Pik-nik,” to je izlet, veselico na prostem, v kakem zato pripravnem gozdu. Toda tudi to je nesmisel. Veselil bi so še marsikateri, plačal bi pa nič, nobene vstopnine bi ne dobili; ljudje bi vdrli od vseh strani in se po svoje zabavali, plesali in žifli, ako bi pa katerega vprašali za kak denar, možno bi bilo, da bi še prišlo do kakih neprilik. Saj tukaj tudi' ni primernega prostora., ter bi tudi lastnik dotičnega prošt ara, zahteval več odškodnine kot je vreden za v Jalstnino. Svoječasno se je pa tudi izražala misel, da bi si društva postavi- la svojo lastno dvorano, kar bi se bilo žie lahko zgodilo. Saj eno samo društvo lahko zgradi svojo balo. Ali to se je opustilo na našo lastno škodo. Ako bi bili postavili pred dvema leti, halo bi jo imeli letos že plačano in bi bili lastniki svoje slovenske dvorane, katera 'bi služila za veselice ali plese, seje vseh društev In drugo. Na to, 'bi bili lahko ponosni mi in naši mlajši, ali pa oni kateri pridejo za nami, bi tse spominjali nas. da smo bili enkrat Slovenci, kateri so žrtvovali toliko, da so si postavili 'lastni dom. Žal. da se je to opustilo, kar mora biti in se šteti v greh. Marsikdo je rekel, tega ni potreba, so slabi časi, ljudje nimajo denarja, slab zaslužek in naposled je še pripomnil možato: “Jaz ne dam nič!” in drugi tudi talko. To je bilo pred dvemi leti, 'V dobrih časih, ko se jc delalo noč in dan. Dobro se je zaslužilo ; pijani so se valjali Okrog ‘kekov’, in keki okrog njih igralo se je kar “en gross”: — sploh, denarja je bilo v izobilju. Toda za postaviti svoj lastni dom, ga pa le ni bilo nikjer. Ako bi se šlo za postaviti kako cerkev, to. jas to! Stotake bi darovali in fehtali. da bi se kar kadilo. Tlaka bi prišla v velja.vo im vse to, seveda, za “čast božjo”; še celo plesalo bi se v ta namen v adventnem času. Nekateri sb tudi aunejna, da a-ko mi pridemo k lastni dvorani bode lastnik preje imenovane Hale znižal pristojbine, zastonj se bode idolbilo plesišče in drngo. Tudi “Banda” bode “špilala” brezplačno, kajti “D. Bund” ima svojo dvorano že petnajst krat »plačano. Tega se ni treba — strašiti. Napovedati bojkot obema ujedama, D. Bundu, lastniku Cge Halle in “Pleh” godcem; stopiti, z roko v roko, v svoj krog in podpirati svojo dvorano. Potem jih bodemo mi tepli z nevidno palico po plečih za njih prejšne grehe. Toraj. Clariški Slovenci! Skupaj in začnimo delati z 'Združenimi močmi, da se prej pride v o-kom onim u j Odam ali oderuštvu: postavimo si svoj lastni dom ali halo. Res, da imamo krizo pred seboj, katera nam gleda v oči, a to nas naj ne straši, saj pridejo še boljši čaši, katere 'bodemo nadomestil stom. Toraj začnimo z delom. Zrno do zrna pogača, kakemu celo palača, tako prav' pregovor ih s ite.m gačnimo tudi mi. Zbudite sc iz spanja in na delo! Vaz dobro poznam. OphIr. Golo.. 15.■ julija 1908 Cenjeni mi urednik: Prosim, da bi priobčili v našem cenjenem listu “Glas Svobode” mali dopis jz nove. sicer male toda napredne slovenske naselbine. -Sporočati imam rojakom žalostno vest. kiatera je zadela našega rojaka Fir. Červa. Umrla mu je namreč mlada žena. z katero se je poročil še le pred letom. Zapustila mn je osem dnii staro hčerko, katera mu 'bode v tolažbo in spomin na nepozabno ženisk». Pogreb, kateri se je vršil na dan 13. julija, je bil prav sijajen. To je pač dokaz, da je bila mlada mati jako priljubljena v eelej okolici, kajti udeležili se nismo sprevoda, le z rudokopa, kjer je delal nijeu soprog, temveč tudi vsi iz sosednjih rudnikov. Bodi toraj s 'tem izrečena srena zahvala, vsem rojakom, kateri 90 se udeležili zadnjega sprevoda ranjke. Naj jej bode lahka tuja zemlja! Kar se tiče della. moram poročati Tojakom. da je tudi tukaj, kakor povsod bolj slabo; kajti nahaja se tu v bližini mesto, katero je znano že po vsej svobodni deželi. kot mesto garjevcev. In to je Telilu riđe. Rojaki ogibajte se takih okuženih krajev. Tudi na Gphir so se že usiljevali ga rjove i, toda sreča jim ni bila ¡mila, ker tu je zmagatelj, Western Federation. Rojaki pristopajte k unijam, kajti edino sredstvo je to, na katero delavci še lahko računamo. Pozdrav vsem rojakom J. Snidar. Doklson, M, D. 16. julija 1908 Cenjeni g. urednik: Poročati Vam imam 'žalostno novico iz naše male naselbine. 4. juli se je končal za nas prav žalostno. Kakor je to že slaba navada med našim narodom, da se nemore praznovati niti jeden, praznik brez preobile pijače kateri gotovo sledi pretep, in tako je bilo 'tudi tukaj. Rojak John Adam, doma nekje pri Št. Petru, na Notranjskem in Nik Bračika iz Hrvaškega, sta prišla na omenjeni dan zvečer približno 9. ure v stanovanje Frank Levste. ka, pri katerem je bil tudi Anton Levstek, njegov brat. Ko sta u gledala Antona, sta 'začela žnjim prepir, ter sta ga začela pretepati. Ko jih je gospodar Frank Lev stek iz stanovanja na prosto spra vil, sta zunaj udarila po ujem kjer je Anton tudi obležal in vsled za dovoljenih udarcev čez 2 dni umrl — Pokojnik je bil doma iz Mal.ih-lašie, na Dolenjskem in 28 let star. Zločinca- sta oženjena in imata tukaj svojo rodbino; zaprta sta v Oaklamd-u 51. D. ter ¡bodeta 1. decembra sojena. Govori se, da je bil tudi pri tepežu Lovro Slavec, a je pobegnil in ga sedaj iščejo. Z delom gre tu počasi; komaj zaslužimo za hrano in stanovanje Pozdrav sod rugom širom Z jed drž. Frank Levstek ODGOVOR. Vsem cenjenim znancem in prijateljem), kateri me pismenim potem vprašujejo, sem li zopet v S. N. P. J. sprejet ali ne, naj v odgovor služi nastopno pojasnilo. Da in zakaj, da je mene svoječasno društvo “Slavija” izključit lo, o tem nisem še danes ‘obveščen-Vise to “pravilno” postopanje sem šele po tret juh osebah izvedel Ko se je konvencija v Ohieagi vr šila sem pritožbo vložil (kar je gg. delegatom znano) v kateri sem zahteval, ne prosil, ker prositi nisem imel ničesar, pač pa zahte val, da se krivica s tem popravi, katera se je meni zgodila, da se me zopet v S. N. P. J. sprejme. Po daljšem odlašanju iu prepiru s« je, menda na predlog Zavrtaika. moja vloga društvu “ Slavi ja” odstopila, češ, jednota ga ni izključila in kot bivši član imenovanega društva naj ono zadevo re ši, misleč si. tukaj je nevarnost o tem razpravljati, tam kjer imam sedaj večino se pa ne bojim. O tem me je tajnik Krže, obvestil. — 'No, društvo “Slavi ja” j e“ strogo po pravilih že drugič postopa lo”. Pri dotični seji je glasovalo, kakor sem po stransko zvedel za zopetni sprejem 16 in za odklonitev 23 članov; toraj je bilo skupno 39 članov pri glasovanju navzočih. — Pravila se glase, da je dvotretjinska večina obvezna. Društvo “Slavija” pa šteje ozir. je takrat štelo okolu 175 članov, a glasovalo jib pa potemtakem je 39 udov! Kje je torej dvetretjinska premoč? K seji se me ni poklicalo, ne v prvič, ko se je mene izključilo in ne sedaj ko se je šlo za zopetni sprejem; niti se je člane društva obvestilo o nahKira.varnem izključen ju. miti o sprejemu pač pa se je nasprotnike obvestilo osebno, da se seje udeležijo kar so tudi storili in obakrat imeli premoč, seveda ne zadostno. Nekega odrešenika za socializem pa je Za-vrtnik več dni .popred učil. kako naj nastopi pri seji, ker on Zavrt-miik sam ne sme očitno nastopiti. To je pojasnilo v odgovor na vsa ivprašanja, katero si naj vsak sam predstavi, kak red in pravilnost da vlada pri ljudeh ki se izdajajo za tako imenovane prave socialiste in ljudske odrešitelje. S pozdravom. 51. V. Konda i POZOR! OZNANILO!! VABILO!!! ^ sem cenjenim rojakom naznanjam, da sem prevzel a©“ na 3913 St. Clair Ave., v CLEVELANDU, O., "©8 | ŽLoloro zrAetni SALOON od starosta slovenskega “Sokola” gosp. Louis Reharja. Podpisani se cenjenim rojakom najtopleje priporočam ter se nadjam, da bode vsak zadovoljen, kdor me poseti. S spoštovanjem Gabrijel Trampuš, gostilničar I i Najnovejša slovanska tvrdka EMIL BACHMAN 580 So, Cenite Ave„ Chicago, lil. Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, pri tem pa zelo zmerne cene. Neštevilno zahval in pripoznanj jamči za pristnost in okusni izdelek naročenih potrobščin. Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik. ^Jemu pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati s ve'e, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi Dr. B. K. Šimonek Zobozdravnik. 544 BLUE ISLAND AYE. CHICAGO, ILL. Telefon Morgan 433. Rodovitna zemljišča v državi Mien „uiOgemaw County po $7.50v Missouri $8.50 naprej in v Texas $15£naprej aner. Obdelana in neobdelana zemljišča v vseh državah Amerik)» Vozne listke (šifkarte), zavarovalnine, pcšiljrnji denarja na vse kraje, izterjevanje zapuščnine in vsa notarska dela po najnižjih cenah preskrbi John J. Pollak, 534z W. 18th St., Chicago, 111. SLOVENCI—KMETOVALCI KI HOČETE KUPITI KMETIJE V MISSOURI, OBRNITE SE VEDNO LE NA PODPISANEGA. Ne kupujte po agentih od kompanij, ko nimajo zemlje, drugi pa Vam računajo dvakrat več kot zemlja stane. Kupite vedno in naravnost od gospodarjev, katere tu v Missouri zastopam jaz v toliko, da kupcem naše narodnosti razkažem zemljišča. Ne polnite žepov tujcu z Vašim trdo prisluženim denarjem. Jaz vsakemu Slovencu natančno opišem vse razmere, cene zemlji i t. d. Vse recorde in prepise pa pregleda naš odvetnik g O. B. Young, in zvezni sodnik Zdr. ženich držav Ameriških. Cene zemljišču, gozd cd $1—15 dol., kmetije pa od $5—25 dol. aker. FRANK GRAM, Naylor, Mo. Prvi in edini samostojen slovenski posredovalec zemlje v Ameriki Zastonj i ~Na željo rojakov pošlemo zastonj dobri in resnični popis zemljišča v okolici Phillips, v okrajih Price, Taylor in Ashland v severnem delu države Wisconsin. Varujte se prevarantov in agentov zemljišč, kateri pod napačnimi pretvezami hočejo ogoljufati. Najprej pre-čitajte našo popisno knjižico, nizke cene in ugodnih obrokih pred no, kje drugje kupite. Naš cilj je obljuditi to rodovitno pokrajino. Onim, ki kupijo od nas zemljišča, plačamo vožnjo. Za vsa pojasnila v tej zadevi obrnite se le na našega zastopnika zemljiškega oddelka družbe Wisconsin Central Railway, F. A. ČMEJLA,572 B Dept8,r>nd Ave' Chicago, lih VODAK-OVA GOSTILNA Edward Pauch 683 Loomis ul. na vogalu 18. Pl. Ima lepo urejeno dvorano za zabave in zborovanja TEL. CANAL 7641 ---:-- gostilničar------ 663 Blue Island Avenue CHICAGO. IZ STARE DOMOVINE Grozen požar na Bledu. V pon-ideljeik '29. :m. m. je ob dveh popolt d‘ne maJstel v vasi Grad ogenj, 'ki je v dobri pol uri uničil 35 hišuiib številk. Desetimi posestaikom so pogorele le ¡hiše, vsem -ostalim pa tudi vsa gospodarska poslopja Zgorelo j-e ¡tudi mnogo- prašičev, par krav im vele drugih živali. Rešiti se ni dalo skoro miič, ker so vsa poslopja tesno skupaj ■ -in po* krita večinoma vise iz deskami. Goreti je začelo v šupi ondotnega pismonoše, pri katerem sta bila dva fanta, ki ista iz Radovljice k stricu prišla na olbiisk. Fanta sta skrivaj kadila -cigarete ter pri tem zažgala. Ogenj se je z velikan, ¡siko maglico širil od strehe do strehe do tRo'tO'činik'Ove hiše kjer je pogorela streha onldotme kapelice. Tudi 'občinska ubožnica je bila -hipoma v ¡plamenih. Ogeinj se je razširil tudi v bližnji gozd in gr* hudo poškodoval. Hišo Sekava-, niča, kjer je bilo precej smodnika, so 'Z veliko težavo rešili. Strašen požar, ki je vžbruhnillob dveh popoldne, se je vi-del daleč neokrog. kajti posamezni plameni so švigali po 20 metrov visoko. Ljudje, ki iso ise peljali z vlakom, so že v -Javorniku videli ogenj. 'Kaj. ko je ogenj izbruhnil, se je brzojavilo ena vse strani po pomoč. Dokler mi Ibilo brizgalen, so poleg domačinov pomagali gasiti letoivičarji, ki so iz jezera nosili vodo. Kmalu* je došle do petnajst požarnih bramb. I'z Ljubljane je odšlo najprej 40 vojakov 27. pešpolka, potem pa je poseben vlak pripeljal vojakov -istega polka- 300 mož — od vsake stotnije po 25 mož — in ibriizgailna tukajšnje požarne hrambe. Ker ma 'Bledu md bilo konj. da bi vozili brizgalne, vpregali so se ljudje sami in jih peljali. Zgorelo je poleg poslopja tudi mnogo živine, čloV-ek se k sreči ni noben ponesrečil. Pogorelci, že itak re-ve'ži, so vsled Strahovitega ognja,, silino udarjeni in so bili ca-va-rova-nri.le za prav niizk-e zneske. Bliži mtji hoteli -in vile so ostali popol rnoimla nepoškodovani, — O požaru» se nam dalje še poroča : Potniki, ki so se vozili s popolda.nisbim vlakom, ki -prihaja v Ljubljano ob 4. popoldne, so -opazili požar v -Javorniku. -Ob blejskem gradu se je dvigel ogro-mien oblak dima. spodaj pa j-e švigal plamen, visok ikakib 45 metrov, 'Sprva se je mislilo, da go-ri gozd. ma ogromnih ogrnjenih plamenih pa. se je kmalu, ¡spo'znalo, da gori 'cela vas. Na postaji v Riaidoivljiei so potniki o-poizoTili nekatere na kolodvoru se nahajajoče Radovljičane, da gori vas Grad pri Bledu in da naj o - tem avieiinajo ognjegaisc©. Km'alu na to- se je riaido-vij iška požarna bramb'a. že odpeljala na lice požara, Kakor se nam poroča, se pri rešilnem dolu zlasti odlikuje vojaštvo. posebno prostovoljci so :sj stekli pri tern delu m,a j večjih zaslug. Dva konj eniška prosto-vol-c-a sta z iživlj-enisfco nevarn-ostj-o režija celo vrsto ljudi gotove smrti. Navihana žepna tata. Dne 30, m. m. j-e prišel posestnik Mihael 5. apčič iz Pribam« v Črnomelj na semenj kupit par volov. Dva strokovnjaka -sta izvohala da ima Sap-čič v žepu 400 K in ga je -eden -pregovoril, -da ve -za boljše in ce-mejš-e vole, ikakor s-o na sejmu v meki vasi pri Črnomlju ter ga s to pretvezo ispravii seboj. Ko prideta iz ‘mesta, iza-čne “mešeit-ar” proti Sapčiču larmati, da je izgubil listni-oo- s 400 K ter ga preiskovati po žepih. 'Potegniil -mu j-e n-z žepa de-na.raric-o in -denar, 400 K skrivaj vzel iz nje. potem mu jo vtaknil pa nazaj, češ, da denar ni njegov, marveč Sa.pčičev. V tem -tremotku pa zavpije za njima -drugi lopov. “Tukaj j-e pra-vi najdi-tellj ! ” V tem ko se je Saipoiič obrnil maizaj, je “mešetar” -zbežal v bližnji gozd, za m j iim pa'tudi “maj-dit-elj”. Ko -Saipčič pogleda nate v denarn'ic-0, je -opazil, da je šel potepuhom v past, kajti -ž njima je izginilo tudi njegovih 400 K. Št. Janžka železnica. Prvi premog iz Št. Janža je pripeljal vlak v ponideljek 29. m. m. Stroj je bil ob tej priliki ves okrašen. Otvoritev lokalne železnice Kranj Tržič. Lokalna železnica. Kranj-Tržile s postajami Naklo, Dupljo in Tržič in. s pdstiaj-ališčem in na-ikladiščem Sv. Križ se je 6. t. m, izročila javnemu prometu. Postaje -Naklo, Duplje- itn Tržič so o-tvorjane za splošni promet, -postajališče in- naklad išče 'Sv. Križ pe. za. osebni, prtljažni in -omejeni tovorni promet, in sicer se bodo od t-ega postajališča odpravljale ose be z vlaku in prtljaga do-plačilnim po-t-om. Pet krav za groš se v resnici ne ■dobi, pač pa je ma sejmu v Črn-om-ilj-u -neki sl-epar kupil kravo za 3 krajcarje, o katerih j-e kmetiča pro-d'aj'alka -mislila, do so cekini pc 20 K. S sladoledom se je zastrupilo v Trstu 6 -oseb. M-orali so .poklicati zdravnika na pomoč. Moderna sodba božja. Iz Železnikov se nam piše: Det-ošn ja vročima grozovito vpliva na moiž-gam-e našega p-reč. gosp. kaplana. Ta j-e si-cer -suh na duši in na -telesu, da bi se pač moral -bati božjega solnica, a navzlic temu se izpostavlja vetru, ki- ga utegne vsak čas -odnesi. Nedeljo za nedeljo huj -ska t-a “-suha južnj-a” na leci na vse, bar se -ne klanja -brezpogojno njegovi “akademičari” (?) komandi. Ljudstvo se niti po -svojem -okusu n-e bolde smelo oblačiti. Rdeče z-aivratnilee im bluze ga peče v -oči bolj ko purana in zadnjo ne« -d-eljo jo je pogrunt-al ta oznanjevalec miru im- ljubezni (?). -d'a bo do na -sodni dan -vsi .sojeni — po '“kravatah’* — }brr! Kaplanče tako najbolj sam skrbi za s-vobo-domiisetoost. Čudež po lurški vodi. V “Domoljubu” se bere dolga klobasa, v k-ateir-i pripoveduje Mici Sever iz -Bpodnj-e Idrije, kako j-o je o-zdravila lurška v-oda, ko ji preje noben 'zdravnik ni mogel pomaga ti v hu-di bolezni. Severjeva pravi. da je spila le žlico lurške vo-de, kmalu pa je ¡čutila, kot bi ji kdo močno stiskal rebra in neko pretakanje iz pljuč na levi strani je čutila. Drugo jutro je bila pa zdrava. Ženska me sili -nikogar da bi ji m-oral verjeti njeno pri povedovainje. Saj bi tudi prebito malo pomagalo tako siljenje! Kaj duhovniki v prid kmetu znajo. neki.-duhovnik na Vipavskem je v gostilni poleg sebe se dečim kmetom pripovedoval, da zna točo napraviti. Oglasi se mlad kmet, ki tega n-ikak-or ni mogel verjeti: “Jaz plačam štiri litre vina, ak-o napravit-e točo, ¡t-oda tolči mora samo po mojih -zemljiščih n-a -ozemlje, ki -meji z mojimi, ne sme pasti hiti ena toča,” To je točed-ekriku vz-elo -sapo, da se je iz družbe zgubil. Jasno j-e, kako -r-a-da bi duhovščina pripravila jen, Potem so cigani težko ra-n Kdor se me im-ore s kakim koristnejšim znanbtv-om pohvaliti n-ego s takimi frazami, nakopal :si bo med kmeti- -tako sovraštvo, da n-e bo varen pri belem -dn-evu. Smrt rešiteljica. V Gradcu je umrl te dni 31-letni gozdni ad-jumkt Leopold Zechl. Pred v-eči -mi leti je bil na posestvu Totie kn-eza Esterhazy uslažben. L. 1900 je -n-apadlo 32 ciganov gozdno hi šo in je umorilo družino -gozdarja Adjunkt Zechl je dv-a -cigana u strelil: končno pa je b-il težko ran jen. Potom -so cigani težko ran j enega slekli, mu prerezali kite na-nogah, predrli ušesa, izrezali je zi-k in spolne organe ter vtisni’ prsa, Takoj potem «o prišli oroiž-niki iin se je grozoviti boj vnel 2 orožnikov je 'bilo ubitih. Zechel j-e vkljub -groznim -ranam ostal živ. Ko je bil 3 leta v bolnici, -od dali iso ga v norišnico. Ozdravil je in hodil potem s tablico na. pr sih Okoli ter prosil. Kajti bogati knez Esterhazy je plačal zvestemu svoiemu uslužbencu le 200 kron na leto. Zdaj je reši.l-a smrt reve ža vsega trpljenja. K spovedi v Gorico k -patrom na Kostanjevici j-e bil prišel te dni neki im-ož i;z Gor. Na vprašanje. kake časnike bere. ie rekel bere “Primorca”. Tu pa ga da j« v 1 O“1 'K začel pater obdelovati, da mora pustiti “Primorca”, ki smeši papeža itd., ker sicer mu ne da od ve- Popolna razprodaja m inventarjem Je v Vašo korist ako Vam je znano, da razproda-vamo. Mi nimamo nobenega blaga druge vrste, kar mi ponujamo je vse zanesljivo fino in sveže.. Zapomite si to kadar kaj potrebujete! Za brisače, čisto platneno, stalno barvamo, rudeče bordi-r-amo. Navadna cena 15c yd. Q3p sedaj samo....................U4U Mizna pogrinjala, 8—4 čisto laneno beleño pla.tn-o. Vredne po $1.50, sedaj sa QPp mo ...........................ü Ju Za obleke, dvojno -tk-ano blago, primemo za otročje obleke. Vrednost 19e. se 03n j............................a«C Možke srajce, zaloga mo’žkih srajc n-avadlne in barvarne, nefet-ere nekoliko pomazane. Vrednost 98c sedaj ................... Otročji šulni, velik-a -zaloga šulnov ■za otroke iin gospodične, platnene in- Oxford' 'z 'trpežnim usnjatim ■podplatih Velikost 5 do 8. par .......................¡J velikost 8V2 do 2, par ........69ct Zaloga čevljev v 2. nadstropju. Ženske jope, zaloga ženskih brez-roka-vni'h .jop. fino izdelane in obšite. iSe prodajajo -po I21/i: On sedlaj po ...........• •.......Uu Toletna šatula, s šest tolatnih komadov, fim-o okrašen-iih. modre, rn-dečkasite ali zelene barve,, vrč za vodo, omivalna skleda, -nočno o-grin-jalo, posoda za milo in posoda, za zobno- ščet. Vse (hi