316 Dopisi. Trst 15. sept. — Zadnji dopis „Novic" iz Trsta je tudi naša pikelhaubarica, lažnjiva „Triesterica" prestavila v svoj list, al presukala ga je vse drugače — po svoje. Da pa čitatelji „Novic" ved6, kdo je ta prestavljalec, naj Vam povem, da je tisti gospodin Martelanec, ki nič slovenščine ne zna, pa je bil vendar vrednik nekdanje tukajšnje „Zarije" in „Jurija s pušo". Ker je denarni pijavki le za lastni žep, nikdar pa za narodno korist, si lahko mislite, za kaj da dela zdaj prestavljalca „Triesterici". Ker je pisač pri zavarovalnici „ Viktoriji", ima časa dovolj, da se da porabiti za vse, bodi-si za narod ali proti narodu, samo da se mu keberček (sold) pokaže. Tako prestavlja „Triesterici" članke iz vseh slovenskih časnikov in prevode daje vredniku Prusu, ki potem pripiše še kako psovko Slovencem. Mnogo bi lahko še pisal o gosp. Martelancu, kteremu smo dokaj naročnine dali za časnike, ki niso zagledali belega dne, pa dozdaj ne še solda nazaj dobili; al naj zadostuje to „Juriju s puško", v ktero brez dna se denar pobira. — Suša na Primorskem je grozovita; veliko časa ni kapljice dežja, zraven pa burja brije vsaki dan, da je vse posmodila; grozdje je kot grah drobno. Ne vemo, kaj bode. Frickov Janez. Iz Trsta. {Poslednja „beseda(( v Rojanski čitalnici) bila je izvrstna. Visokošolec g. Reši6, okoličan, se je odlikoval z govorom, ki je navdušil obilo zbrano občinstvo. Pevski zbor je lepo ubrano pel „tiho noč", in potem so sledile deklamacije. Naposled govori prost kmet tako mično in jedernato „o okoličnih razmerah", da so vsem srca veselja igrala. Zdaj pa se je na lično napravljenem odru začela gledališčina igra „Vskok", ki se je tudi z zasluženo pohvalo izvršila. In tako je bilo iz vsega očividno, da se je v čitalnici zopet pričelo živahnejše življenje, kajti ustanovila si je cel6 svoj dramatični odsek, ki šteje že 20 igralcev in igralk. Na čelu marljivega odseka stoji čitalnični tajnik gosp. Dolin ar. Kakor se čuje, namerava društvo na občno željo omenjeno igro ponoviti 1. dne oktobra. Dobro! Živela Rojanska čitalnica! Čitalnicar. Iz Gradca 17. sept. A-q. — Čitaje „Novice" pogrešam dopisov iz Gradca, akoravno tudi tukaj biva mnogo Slovanov, in med njimi tudi Slovencev. Dovolite tedaj, predrage „Novice", da Vam včasih kaj malega poročam *), „aus der radikalsten Stadt Graz". V soboto večer, 16. dne t. m. je imela tukajšnja družba „Typograptiia" v Schreinerjevi pivarni blizo kolodvora „Liedertafel". Pela se je demonstrativno „das deutsche Lied" in „die Wacht am Rhein", akoravno te pesmi v programu nisti bili navedeni. Koliko bi se pisarilo in *) Jako drago! Vred. kričalo po nemškutarskih časopisih, ako bi se kje na slovanski zemlji zapela „ruska himna"; spominjam se še „monstreprocesa", ki je bil pred nekoliko leti v Ljubljani zarad ruske himne, ktero so peli osmošolci pri odhodnici v Šiški. Ali nemškutar je v Avstriji gospod. Kar sme on prosto^ storiti, to se ostro prepoveduje ubogim Slovanom. Še bolj pa kot „die Wacht am Rhein" me je osupnil govor, se ve da humoristični. Akoravno se nemčurji vsake baze imenujejo „verfas-sungstreu", vendar je govornik rekel med drugim: „Unsere Verfassung gehort der Katz". Na eni strani so toraj naši nemškutarji ustavoverni, na drugi strani se pa hudujejo nad ravno to ustavo. Gorje Slovencu, ki bi si upal kaj tacega izustiti. Pa kaj se hoče, Gradec je radikalno mesto. Kje je pač doslednost? Pa kaj bi prašal po doslednosti, saj kažejo Vaši ljubljanski nemčurji izvrstno, da doslednosti pri njih ni domd, kajti lanski „legalni" deželni zbor je letos na enkrat postal „illegalen". „0 tempora, o moreš". Iz Vipave. — 8. dne t. m. smo imeli razun vsakoletnega, mnogoobiskovanega cerkvenega shoda v Logu tudi še narodno svečanost v vipavskem trgu. Naše sicer še mlado, a čedalje bolj rastoče društvo „Sokol", ki bo že kmalo vse najboljše mladenče in može vipavske doline med svoje ude štelo, napravilo nam je zopet krasno veselico v naši čitalnici. Igrali ste se opereta „Odvetnika", v kteri smo radostni poslušali krasno doneči bariton, ki nam je bil toliko časa obmolknil, in pa veseloigra „Župan", v kteri se nam je posebno prikupilo ljubeznjivo obnašanje gospodičine Berte Zupan-čeve, pa tudi vsi drugi igralci so zasluženo hvalo prejeli, da so nam napravili tako zanimiv večer. Al najlepša pšenica je zmirom nekoliko smetna, in tako je tudi vrlo vipavsko ljudstvo nasmetjeno s peščico nemčurčkov, ki, čeravno jib je le mala peščica, hoteli so vendar proti naši veselici demonstrirati- K njihovi sreči pa vojaške godbe zavolj sedanjih vaj ni bilo moč iz Gorice dobiti, sicer bi bila njihova blamaža popolna. A ne le pri takih priložnostih, demonstrirati hočejo tudi permanentno in kar bi noben Vipavec ne uganil, izlegla se je v možganih neka misel in v njihovem veUikem svetu se je sklenilo osnovati »gasilno društvo" (Feuerscheu) po ljubljanskem kopitu za vipavski okraj. Da bi pa društvo razun stotnika in še par častnikov in šaržev tudi kaj prostakov, id est, „gutschlauchov" imelo, sklenili so velikodušno povabiti čitalnico in „Sokola" k vdeležbi. Parlamenterja tedaj odpošljejo k poglavitnemu našemu možu gosp. Deperisu, mi3le si, če si glavo pridobimo, bode še marsikdo njegov izgled posnemal. Al bodi-si, da so imeli nemčurski smolo pri volitvi parlamenterja, ali da poslednjemu Bog ni dodelil prepričamo besede, vrli g. D ep er i s ga je spodobno odpravil. Vendar ta nesrečni manever jih ni še ostrašil; svoje limanice hočejo še drugej nastavljati, — lova, mislim, si sami ne obetajo obilnega, ko bi se pa vendar odbor samec kakor celo društvo konstituiral, tedaj svetoval bi jim za praktične vaje „pod Skalo", — prostora bodo imeli dovolj, in, čeravno je že hladneja jesen nastopila, vendar bode sem pa tje treba kaj — gasiti. Izpod Nanosa. F. K. — Kjer smo ravno šolsko leto dokončali in jeli zaželene počitnice vživati in kjer so ravno zdaj v našem okraji službe na štirih novih šolah razpisane, kreneva jo z mojim sosedom A. po Pivki na ogled. Al žalibog! pobitega srca jo pripihava čez tri dni nazaj, popolnoma prepričana, kako se še sedanji čas za učitelja, prvega dobrotnika človeštva, skrbi. Ni mi namen popisovati šolskih poslopij, ki bi se bila lahko pripravnejša zidala", čeravno slaba letina, spomladanski vedni dež in sedanja strašna suša z dav- 317 kom preobloženega Pivčatia tako tlači, da bo kmalu kakor sv. Jernej brez kože. Ravno tako nočem ske-lečih ran o slabi plači svojih tovaršev na novo odkrivati, vendar omenim naj , da plača učiteljeva na najboljšem mestu teh služeb, kjer so srenjski možje vse kote pomedli in na papir znesli, znaša komaj 160 gld. Res! za umreti preveč , za živeti premalo. Ni tedaj čuda, da pravi ta pa uni, da o novem letu prestopimo k žandarmeriji, kajti vsak prostak žandarmerije je dandanes bolje plačan kakor učitelj ljudskih šol. Da bi se pa kaj tacega ne zgodilo (kajti samo od „veselja do stanu" človek ne živi), prosimo sv. Duha, naj bi gospodom (ki zdaj v Ljubljani bivajo), ki v deželnem zboru imajo naš blagor v rokah, razsvetlil, da skrbijo za to, da se učitelju tudi kaj drazega, kakor le samo nove postave, in vedno izobraževanje v vsakdanji živež polaga. Z Gorenskega 21. sept. (Šolske zadeve na Vi-ŠevJcu.) Ne bi bili verjeli, kako mogočni, kako trmasti svojeglavci so nekteri ljudje, ako ne bi gledali dogodbe, ktera se pred našimi očmi snuje. Zoper voljo velike večine tukajšnjih selanov in druzih to reč zadevajo-čih soseščanov so postavili danes temeljni kamen k zidanju šolskega poslopja na Visevku, ktero delo bo iz-žemalo mnogo solz, spremljevalo obilno kletve, in Bog varuj, da ne še kaj hujega. Vsak razumen človek po-prašuje, zakaj ta nepotrebna zidarija? čemu tako ogromna potrata krvavo pridobljenega denarja, ker na Visevku že stoji prav na ličnem mestu z lepim, za sadjerejo prostornim vrtom obdano srenjsko poslopje, imenovano „mežnarija", ktero blizo 11 sež-njev v dolgosti in veliko čez 3 sežnje v širokosti meri in bi se tedaj z malimi stroški dalo prezidati v prav primerno šolsko poslopje; mislil bi, da ljudstvo, ki bo dajalo za zidanje potrebni denar, ima tudi pravico, kaj zahtevati po svoji pametni želji; al vse prošnje, vsi ugovori in pametni razlogi, naj novemu poslopju, ako ga že po vsakem načinu postaviti nameravajo, vsaj odločijo pripravnejše mesto od tega pred cerkvijo, kteri prostor bi vsi radi odprt in prost imeli; al vse je bilo bob ob steno, nič jim ni obveljalo. „Mi tako hočemo", so sklenili in rekli naši paše; in če je še tako narobe, vendar le bode tako, kakor mi zahtevamo; vi samo skrbite zato, da boste za to vam naloženi veliki davek o pravem času plačali". In kakošno bo novo šolsko poslopje, ktero bodo vkidali na zdaj vsem tolikanj zaže-Ijeni odprti prostor pred cerkvijo poleg pota skozi vas, po kterem vedno vozarijo, blizo dveh gostilnic, v kterih nekteri domači in tuji pijanci se neprenehoma z žganjem zalivajo, vsi vrtoglavi vpijejo in preklinjajo, da bo glede tega mladina v šoli dostikrat begana in res lepo priliko imela, se marsikaj lepega dejansko ali praktično učiti? In ta mala, 6 sežnjev dolga in 5 sežnjev široka gajbica, brez kleta, brez vrta , ne bode nič manj ko 4735 gold. a v. v. prizadela stroškov! — Ker se zidanje novega poslopja ni oznanilo županu, je on glede na §. 18. št. 10. občinskih postav za zidanje, proglašene 17. februarija 1866. leta in veljavne za vojvodstvo Kranjsko, ktere memo druzega nakladajo županu dolžnost, „paziti na zidanje in ogenj, skrbeti, da se izpol-nuje zidovanski red in dajati zidovanske privolitve" in opiraje se še na pritožbo in prošnjo velike večine posestnikov na Visevku, naj on nikar ne dovoli, staviti novega poslopja na tako nepripravnem mestu, je župan 13. dan t. m. sicer prepovedal zidanje, toda podvzet-nika brž ko ne opiraje se na vsemogočnost našega okrajnega glavarja zidata na odločenem mestu neovr-Ijivo naprej. Marsikaj bi lahko še opomnili, pa zadosti naj bo: Kmet ti plačuj in pa molči! Dostaviti moram le to, da Viševčanje se nikakor ne upirajo šoli, al slišijo naj se njihove želje, kako in kje, misl6, da nismo na Turškem, kjer paše vladajo, ampak v Avstriji, kjer vendar še na višem mestu pravica veljd. Iz Kranja 20. sept. (Protest zoper nemčursko ro-govilstvo.) Kakor slepec o barvah, tako je naš mestni odbor v svoji zadnji seji sodil o šolski postavi, kajti nihče naših „mestnih očetov" še postave bral ni, proti kteri so protestovali; vsaj ne moremo si misliti, da je naš mestni odbor tako strašansko neveden, da bi ne znal ločiti, kaj je učni jezik, kaj pa jezik, ki se uči le kot predmet; a moral bi on tudi to vedeti, da v 1. in 2. razredu tukajšnje ljudske šole je že zdaj materni (slovenski) jezik učni jezik, kakor je to povsod, pri vseh narodih po celem svetu. Milo vanj a vreden je naš mestni odbor, da se je v nevednosti svoji voditi dal od slepe strasti ljubljanskega konšt. društva, ki si je to demonstracijo za svoje namene tukaj naročil. Vemo sicer, da sklep mestnega odbora ničesa ne bo odločil, vendar-le smo napravili nasprotni protest do si. ministerstva nauka, ki ga je podpisalo mnogo mestjanovvolilcev, da svet zve, da je grda laž, kar je trdil ,,Tagblatt", da se vsi mestjani skladajo s sklepom odborovim! Sicer pa svetujemo našim mestnim očetom: naj se ne spuščajo v šolska vprašanja, pri kterih so to, kar zajec pri bobnu, in naj pripuščajo to skrb postavodajalnemu zastopu in šolskim možem, ki so osiveli pri podučevanji mladine in jim je tedaj iz lastne skušnje znano, na kteri podlagi se bode mladina več učila nego zdaj; ogibljejo naj se vprihodnje nepotrebnih demonstracij, ki vnemajo le prepir, gojijo strast in rušijo občinsko življenje; vsaj je v mestu našem po vseh kotih za mestni zastop dela dovolj, s kterim si bode postavil hvaležniši spomin kakor s tem, da tlako dela ljubljanskim konstitucijo-nalcem, kterim je za resnico in pravico toliko mar, kakor za lanski sneg. Radoljca 23. sept. P, C. II« *) — Strašna toča je včeraj na Z gos i v Policah mahoma pokončala vse sadeže na polji invvrtih: ajdo, turšico, repo, korenje, sadje itd. Spomladi dež, poieti suša, zdaj pa taka toča, ubogi kmetje! Tu pač pravica tirja, da se jim za letos odpiše ves davek. Iz Loža 25. sept. — K veselici dne 1. oktobra, s ktero se odpre Loška čitalnica, vabi vse rodoljube odbor. Iz Višnjegore. — Visokočastiti gosp. prost, c. k. deželni šolski nadzornik dr. Anton Jarc so podarili ljudski šoli v Višnjigori oblo zemljovida s slovenskimi imeni, za kar se blagemu gospodu javno zahvaljuje krajevni šolski svet. Iz Ljubljane. Velik dirndaj so imeli ljubljanski „konštitucijonalci" te dni v svoji zbornici. In kaj neki so imeli? Pritrkovali so onim trinajsterim protestantom, ki se morajo kujati, da ne pridejo v deželni zbor, to je, „slovesno" so sklenili, da so trinajsterci zadeli pravo, da ne hodijo v zbor. Oni gospodič dr. Schaffer, ki je v kazini bil „vortanzer", je v tem shodu prve gosli godel, za njim so godli dr. Kalten-egger in vsi drugi, ki nagajajo ministru Hohenwartu in nočejo mirne sprave. Ta gospoda je vajena že toliko blamaž, da si misli: eno več ali manj , je vse jedno, da le boben poje. Vsaj so morali vedeti, da to nika-koršne veljave nima, ako prav tisti, ki se kujajo, napravijo shod in sami sebi pritrjujejo, da so pravo zadeli. Dr. Kaltenegger je dr. Kalteneggerju kričal : bravo! dr. Zupan dr. Zupanu, Dež man Dežmanu — in ko so dovršili komedijo, je svetu potem telegraf brž nesel novico: „Konstitucijonalsko društvo je enoglasno *) Smo morali skrajšati zarad prostora. Vred. 318 znal pomagati; poslal je spis gosposki zopet pa sporočil, da bo čakal teden dni; če se v enem tednu stvar ne opravi, naučil bo on dotičnega uradnika, kako ima spolnovati svoje dolžnosti. In gosp6ska je storila, kar je Blagaj zahteval. Tako sredstvo bi se gotovo tudi v naših časih večkrat dobro sponeslo! — To črtico iz življenja Riharda Blagaja zdi se nam primerno priobčiti zdaj in vprašati: koliko je Lj ude vik Blagaj podoben rajnemu Rihardu? — Gosp. dekan Ed. Poljak v Leskovcu je imenovan za častnega kanonika. — (Dramatično društvo) prične svojo letošnjo zimsko saisono v nedeljo 1. oktobra. Predstavljala se bode prvikrat burka s petjem v 3 dejanjih „Doktor in postrešček". Vsak mesec bodo 4 slovenske predstave, tako, da jih bode najmanj 24. Kdor si želi zagotoviti sedež za vse predstave ali v najem vzeti kako ložo za slovenske predstave, naj se blagovoli oglasiti pri blagajniku dramatičnega društva gosp. Žagarju. Več na tiskanih plakatih. — (Za naloge ljubovnikov) išče podpisani odbor igralca z dobrimi pogoji in stalno mesečno plačo. Ponudbe naj se takoj naznanijo odboru dram. društva. odobrilo vedenje ustavovemih poslancev". Hohenwart pa, ki poznd svojePappenheimerje, seje smejal, rekši: velik oblak pa nič dežja! — (O razstavi Tržaški) se nam poroča, da je o kmetijstvu, vzlasti o mašinah in orodji kmetijskem, zel6 uboga. Ljudje tožijo, da vsi napisi povsod so samo laški, kakor da bi Trst že domena kralja italijanskega bil; tudi mrmrajo o prenapeti vstopnini po 1 gold. — V Železnike in Bohinjsko Bistrico pride prihodnjo spomlad cesarski žebec za pleme. Deželna komisija je potrebo štacije žebčarske v Železnikih in Bohinjski Bistrici mnogokrat krepko povdar-jala; zdaj je njeno prošnjo vslišala; tudi za Vrhniko se je potegovala; pa za zdaj ni bila še vslišana; al upati je, da se pozneje zgodi. — 13. dne t. m. je Matici došlo pismo (22. avg.) našega rojaka mil. Ignacija Mraka, škofa market-skega v severni Ameriki, v kterem zahvalo izreka za podarjene mu Matičine knjige ter se čudi velikemu napredku, ki ga je, odkar je on zapustil domovino, slovenski narod storil v literaturi in jezikovi obleki. — (Občni zbor učiteljskega društva za Kranjsko) je danes 27. dne t. m. v Ljubljani. Dnevni red tega zbora je ta-le: 1) Posvetovanje o učnih načrtih za 1, 2, 3, 4 in večrazredne ljudske šole. 2) Učiteljsko društvo za Kranjsko naj bi tudi učitelje iz druzih slovenskih dežela sprejemalo za svoje družabnike. 3) Ali je želeti, da bi edini slovenski šolski list „Učiteljski Tovarš" bolj pogosto izhajal kakor do sedaj, in kako bi se to doseglo. 5) Nasveti k postavi o pravnih razmerah ljudskih učiteljev in o napravljanji in vzdrževanji ljudskih šol na Kranjskem. 5) Volitev novega odbora. Zborovati se začne ob 9. uri dopoldne v mestni dvorani. Zvečer ob 8. uri bode v Tavčarjevi gostil-nici učiteljska beseda z vojaško godbo in s petjem po tej-le vrsti: 1—4. godba (največ zbirka narodnih pesmi), 5. ogovor, 6. „Tovarštvo" (bes. Praprotnikove, nap. Nedvedov), 7. „Moj dom" (bes. S., nap. Ned-vedov), 8. „Lipa" (bes. Trstenjakove, napev Ipavčev), 9. „Tak je krasna" (narodna), 10. „Mojim rojakom" (bes. Vodnikove, nap. Bčlarjev), 11. „Zvezdi" (bes. Trstenjakove, napev Ipavčev), 12. „Sveta noč" (po Bethovenovi), 13. „Naglo, bratje"^(nap. Sturov), potem zopet godba. Vstopnina 30 kr. Cisti dohodki namenjeni so društvu v pomoč učiteljem, njihovim vdovam in sirotam na Kranjskem. Vse slovenske učitelje in tudi sploh šolske prijatelje k temu zboru in k prvi učiteljski besedi vljudno vabi odbor. S tem zborom združena bode tudi v šolskih sobah c. k. vadnice razstava učnih pomočkov, ki se je odprla predvčeranjem in traja še jutri in pojutranjem. — Neučitelji plačajo v razstavi 10 kr. vstopnine. Jutri, to je 28. dne t. m. ob 9. uri bode v c. kr. vadnici občni zbor društva v pomoč učiteljem, njihovim vdovam in^ sirotam, in potem ravno tu občni zbor društva „Sole", h kterema so vsi učitelji in šolski prijatelji vljudno povabljeni. — Ker so nemški ustavoverci iz včlicega posestva si unidan kot svojega zastopnika v deželni zbor kranjski izvolili LjudevikaBlagaja, naj povemo sledeče: Stric mu je bil Ri h ar d že okoli 60 let star, ko so začele izhajati naše „Novice", kterim je iskren prijatelj bil. Pri vsi svoji starosti začel se je on pridno učiti slovenski in bil je v svojem kraji prvi, ki je gosposki izročeval slovenske spise. Dogodilo pa se je njemu, kar se mnogim še dandanašnji večkrat pripeti, namreč, da mu je gosposka prvi spis nazaj poslala, češ, da tega ne more vknj iziti. Ali naš blagi rodoljub Blagaj si je