DošJo 3. IV. 1930 krat,.............. Učiteljski Tovariš a J_ ______ . fb/>M «h/i nit*"** /i / f Dnhnn/r/Mi »a nM>/>mA hI ofrrt n b i m n i h Stanovsko politiško glasilo UJU — Poverjenišlvo Ljubljana. Vrednlitvo In uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisov ne vračamo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letno 60 Din, za inozemstvo 80 Din. Člani pov. UJU plačalo list s članarino. Oglasi po cenika In dogovoru, davek posebe. Pošt. ček. rač. 11.197. Telefon 3113. - »»tffNMB Kmetijska družba in učiteljstvo. Že od nekdaj se je učiteljstvo zanimalo in je sodelovalo pri podvigu kmetijstva ter je podpiralo najmerodajnejšo institucijo v tem pogledu, t. j. 'Kmetijsko družbo. Pa ne samo pri Kmetijski družbi, tudi v čebelarskih, sadjarskih in vrtnarskih in drugih gospodarskih društvih ste dobili uči» telja kot agilnega sodelavca. Povečini zavzema učiteljstvo v odborih teh društev mesta raznih funkcionarjev. Statistika bi nam točno pokazala, koliko učiteljev je članov teh društev, koliko uči« teljev podpira glasila teh gospodarskih dru« štev, koliko učiteljev opravlja predsedniške, tajniške, blagajniške ali odbornišek posle v teh društvih. Na učiteljišču se deluje na to, da se uči« teljstvo čimbolj usposobi za to delo in pred« videva zakon o učiteljiščih velik korak na« prej ravno v tej smeri, a zakon o narodnih šolah predpisuje višji narodni šoli na deželi kmetijski značaj. Dogodilo se je pa lani, da je bil celoten učiteljski stan odrinjen od najvažnejše insti« tucije v tem pogledu, ki bi morala imeti naj« ožje zveze s šolo in učiteljstvom — od Kme« tijske družbe. Pred zadnjimi pravili so bili učitelji lahko redni člani Kmetijske družbe, z aktiv« no in pasivno volilno pravico. Zakaj sedaj ne bi smeli biti več in zakaj je bilo potrebno, da se je celoten stan izključil od sodelova« nja pri tej instituciji — nam ni nihče po« jasnil in utemeljil. Vsi znaki pa kažejo, da veje veter, ki izključuje učiteljstvo od sodelovanja pri Kmetijski družbi, še naprej. Poročilo, ki smo ga prejeli v tem pogledu od tovariša, ki se je dosedaj agilno udeleže« val pri tem delu, se glasi sledeče: »Glavni odbor Kmetijske družbe je na svoji seji dne 30. januarja 1930. na pritožbo nekaterih podružnic sklenil, da osebe, ki po družbenih pravilih ne morejo postati redni člani družbe, ne morejo niti voliti niti biti izvoljeni v podružnični odbor. Vsakdo pa lahko postane izredni član družbe. Če želi podružnica, da bi ta izredni član pomagal podružničnemu odbora, oziroma če smatra, da je to za obstoj podružnice neobhodno po« trebno, mora zaprositi glavni odbor za dovo» 1 jen je, da ga pritegne k sodelovanju v od« boru. Nekaj opomb k temu sklepu: Kolikokrat se je že govorilo in sklepalo na različnih shodih, gospodarskih in zadruž« nih tečajih, da se inteligenca odteguje delu med narodom. Po burni povojni dobi je UJU na svoji glavni skupščini v Celju sklenilo, da se loti podrobnega dela med narodom. Uvidelo je prvo, da nas brezplodna politič« na borba vodi v propast in da je spas našega naroda v gospodarskem dvigu. Učiteljstvo se ni strašilo stroškov in se začelo udeleževati strokovnih tečajev in ustanavljati kmetsko« in gospodinjsko«nada« ljevalne šole, dekliške krožke itd. Ko pa je narod videl, da učitelj ni samo zato tu, da bi ubijal deci znanost v glavo, si ga je izvolil v različne gospodarske odbore. Novi zakon o narodnih šolah predpisuje istotako sodelovanje učiteljstva pri gospo« darsko zadružnih tečajih in organizacijah. Iz lastne prakse naj navedem, koliko šola in učiteljstvo stori za gospodarske in« stitucije naroda. Poučujem v najvišjem raz« redu in priporočam pri kmetijskem pouku strokovna glasila »Kmetovalec«, »Sadjar in vrtnar«, »Naše gorice« — obveščam starše potom dece katera umetna gnojila ima po« družnica v zalogi, kdaj je treba naročiti gozdne sadike, kdaj in kje se dobiva semen« ska pšenica, katere stroje so si naročile razne gospodarske organizacije. Ustanovil sem »Centralno gospodarsko knjižnico«, ki šteje nad 100 knjig in ki jih pridno prebi« rajo fantje kmetsko nadaljevalne šole. To« rej že v narodni šoli obveščam deco o ob« stoječih gospodarskih organizacijah in njih delovanju po pregovoru: »Kakor se mlado drevesce nagne, tako bo rastlo staro drevo.« Kmetovalci in merodajni krogi! Zdaj pa premišljujte o sklepu glavnega odbora. Zato, ker nam je za gospodarski dvig našega naroda in ker smatramo, da je za kulturni napredek pogoj gospodarsko blago« stanje zato naj zaprosimo, da smemo sodelo« vati v podružničnem odboru. Večina nas se ni nikdar otresala dela — tako ponižali se pa ne bomo, da bi za »delo« prosili. Vprašam vas ali je pogoj kmetskega na« predka eno govedo? Dajte nam zemljo, zredili si bomo kravo in postali »redni člani« Kmetijske družbe! Sicer pa naj o vsem tem sklepa I. občni zbor Kmetjiske družbe za Dravsko banovino, naša sreska učiteljska društva in pokrajin« ska skupščina UJU, ki naj zavzamejo svoje stališče. Triumfalna turneja pevskega zbora UJU po Češkoslovaškem. Krasni uspehi zbora v Čeških Budejovicah — Plznu — Pragi — Hradec Kralove. Ko smo se poslavljali od našega pev» skega zbora na ljubljanskem kolodvoru, smo jim še v zadnji pozdrav želeli »Obilo •uspeha«, nihče pa ni pričakoval, da se bo uspeh, ki smo ga jim želeli, spremenil v na« ;ravnost triumfalen pohod jugoslovenske pesmi, ki jo je poneslo jugosloVensko uči« teljstvo na Čehoslovaško. Poročila, ki prihajajo iz te turneje, so pol« na hvale skrbni pripravi in organizaciji spre« jemov našega pevskega zbora. Pozornost, ki jo posvečajp zboru oblasti, vojaštvo, Čeho« islov. Jugoslov. Liga, učiteljstvo in lokalni faktorji, presega vse pričakovanje. < Češke Budčjovice. Z najrazličnejšimi občutki so dospeli pevci do Čes. Budejovic dne 27. marca ob 3.uri ponoči. Na kolodvoru so jih pričako« vali zastopniki podružnice čehoslov. jugoslov. lige, zastopniki učiteljske organizacije, pev« sirih društev in vojaštva. Vojaštvo je poskr« belo za prenos prtljage v vojašnico in zjutraj za budnico. Komanda polka je priredila tudi vsem pevcem zajtrk, ki so se ga udeležili za« stopniki vseh korporacij in društev in na ka« .terem so bili izmenjani tudi pozdravni go« vori. Prvi koncert — prva preizkušnja v Čes. ¡Budejovicah je prebil led in tudi oni pevci, ki so, dasi v svesti dobre pripravljenosti in dobrega razpoloženja, vendar le občutili v .srcu nekako tesnobo, so se prepričali, da je •led prebit in uspeh zasiguran. — Koncert je uspel naravnost sijajno. Nabito polna dvo« rana se je tako navdušila za jugoslovenske pesmi, da ni bilo aplavza ne konca ne kraja. Prisrčno je bilo slovo od Čes. Budejovic. Vojaška godba je svirala na kolodvoru, ko so se naši pevci poslavljali od vseh onih, ki so jim priredili tako lep sprejem in jim vlili poguma za nadaljno pot. V Plznu. V Plzen je prispel zbor 28. marca ob 10. uri dopoldne in je moral takoj po oficielnem sprejemu nastopiti v kino »Zvezda«, kjer se je vršila Matineja ■za šolsko mladino. Dvorana, dasi velika, je bila premajhna, da bi mogla nuditi prostora vsem, ki so hoteli poslušati jugoslovenske učitelje. Tov. poverjenik Skulj, ki spremlja pevski zbor, je pred pričetkom pozdravil če« hoslovaško šolsko mladino v imenu jugoslo« venske. Mladina se je navdušila za izvajane pesmi in nekatere je moral zbor tudi ponav« 'ljati. Večerni koncert v Plznu. Koncert se je vršil pod pokroviteljstvom župana in mestne občine. Bil je ponoven do« kaz, s kako simpatijo je čehoslovaška javnost sprejela jugoslovensko učiteljstvo in jugo« slovensko pesem. Burne ovacije in neskonč« no ploskanje je pokazalo, da je jugoslo ven« ska pesem zavojevala srca čehoslovaškega ljudstva. Trije krasni lovorjevi venci, ki so jih darovali mestna občina, čehoslov. jugo« slov. liga in učiteljski svet, so dokaz simpa« tij, ki si jih je priboril naš pevski zbor. V Prago! Lepi sprejemi, ki so jih bili deležni pev« ci v Čes. Budejovicah in Plznu so se utisnili našim pevcem v dušo. a isprejem v Pragi, ka« mor je zbor dospel 30. m. m. dopoldne, je bil pa naravnost veličasten. Že na kolodvoru samem kjer so zbor pozdravili zastopniki mesta Prage, prosvetnega ministrstva, v ime« nu centrale čehoslov. jugoslov. lige je po« (zdravil zbor naš rojak prof. dr. Murko, za« stopniki učiteljstva, jugoslov. dijaštva in pevske zveze, so združeni praški zbori zapeli jugoslov. in čehoslov. narodno himno. Za vse pozdrave se je zahvalil tov. Skulj. —■ Pred kolodvorom je večtisočglava množica prirejala zboru navdušene ovacije. Matineja na Kralovih Vinohradih. Ob 11. uri dopoldne se je vršila za šol« sko mladino matineja, ki je bila kljub naj« lepšemu vremenu zelo dobro obiskana. Izva« janja pevskega zbora so bila sprejeta z ve« likim navdušenjem. V zahvalo je priredila praška šolska mladina po tej matineji kratko koncertno točko pod vodstvom g. Bakule. Vdanostni brzojavki. Z dineja, ki ga je priredila zboru čeho« slov. jugoslov. liga, sta bili poslani na pred« log tov. Skulja vdanostni brzojavki preži« dentu Masaryku in Nj. Vel. kralju Alek« sandru. " Razni obiski. V ponedeljek dopoldne je posebna de» putacija pevskega zbora posetila kabinetno pisarno predsednika in tamkaj izročila umet» niško izdelano pozdravno adreso. Deputa« icija je posetila tudi prof. dr. Murka, jugoslo« vensko poslaništvo in oddala tudi v mestni hiši za župana dr. Baxo diplomo za častno članstvo in zahvalno adreso mestu Pragi, ki je prevzelo protektorat nad koncertom. Večerni koncert se je vršil ob 20. uri v reprezentančnem do» mu v navzočnosti najodličnejšega praškega občinstva in je nad vse sijajno uspel. Več točk so morali ponavljati in nekaj tudi do» dati. Za svoja izvajanja je žel zbor navduše« ne ovacije. Dirigentu in zboru je bilo poklo« njenih več šopkov in vencev od raznih orga« nizacij in posameznikov. Hradec Kralovi. Zjutraj ob 7-50 so odpotovali pevci v Hradec Kralovi, kjer so popoldne ob 14. uri priredili umetnostno akademijo, ki je z njo »zbor dosegel sijajen uspeh. Večerni koncert, ki se je vršil ob 20. uri v mestnem gledališču, je bil ponoven dokaz, da je jugoslovensko učiteljstvo izbralo pravo pot, ko je poneslo svojo pesem med brate na Čehpslovaško. O nadaljnem poteku turneje pevskega Izbora UJU in še posebna poročila o posa« meznih koncertih prinesemo v prihodnji šte« vilki »Učiteljskega Tovariša«. LISTEK. V Sofiji. ■ Bolgarski učitelji so vedeli, da jih ob« iščem, vendar niso vedeli točno kdaj, da bi me mogel kdo pričakati in orientirati v me« stu. Saj še sam nisem ničesar vedel in ko sem neko noč izstopil na sofijskem kolodvoru, sem bil v popolnoma tujem mestu, čisto sam. Ni mi preostalo drugega, kot da jo zavijem takoj v prvi hotel. Na razpolago so bile le sobe z dvema posteljama in zaradi tega je naneslo, da mi je bil nočni sotovariš bolgarski — detektiv. »Čudna policijska taktika,« sem si mislil, »ne« varne ljudi lovijo kar v posteljah, kot bolhe.« Ni me motilo. Še ponosen sem lahko bil, kajti take časti ubogi zemljani ne uživamo vsak dan. Povrhu pa sem izvedel od njega vse, kar mi je bilo potrebno, orientiral me je o mestu in mi dodal še marsikak nasvet. Začetek je bil torej čisto dober in pre« pričan sem bil, da mi bo šlo ves čas gladko, kakor se je tudi v resnici zgodilo. Takoj drugi dan, ko sem se predstavil kolegom, sem bil veselo presenečen. Povsod sami sve« ži, prijazni in odkriti obrazi, ki so se mi zdeli znani, kot da bi jih že neštetokrat videl. Nič prisiljenega, nič tujega ni bilo na njih, kakor bi prišel v čisto domače kraje, med svoje najboljše prijatelje. Takoj so me peljali v kavarno, kjer se shajajo učitelji vseh strok in starosti in z junaško ognjevitostjo pretresajo vso učitelj« sko, državno in svetovno politiko. Kar vsuli so name razna vprašanja, da sem jim komaj sproti odgovarjal. Nekdo me je vprašal celo: »Kako pa vaš Masaryk?« Čudil sem se temu vprašanju, pa sem re« kel: »Pri nas nimamo Masaryka, on je na Češkem.« — »Ali niste vi iz Češkega?« — »Ne, mi Slovenci smo v Jugoslaviji.« — »A tako, čisto sem mislil, da so Slovenci na Češkem.« Podobno se mi je pripetilo še večkrat i« zopet in zopet sem moral tolmačiti, Ker nas mnogi zamenjavajo s Slovinci, t. j. s Slovaki, ki jih je nekaj tudi na Bolgarskem. Zgodilo se mi je, ko sem vprašal po našem rojaku Bezenšeku, da so mi rekli:" »Saj on ni bil Slovenec, ampak Čeh!« Tako so mi odgovo« rili celo njegovi učenci iz plovdivske gimna« zije. Edini, ki je vedel za njegovo pravo na« rodnost, je sedanji tajnik »Bolg. učit. sejuza«, Stančo Baremov. Bil je to sin revnih staršev in še ti so mu umrli v zgodnji mladosti. Vzel ga je k sebi Bezenšek za slugo. Ko pa je videl v njem talentiranega dečka, ga je na svoje stroške dal izštudirati za učitelja. Tako je Slovenec vzgojil Bolgarom moža, ki je bil mnoga leta eden^ najzmožnejših učiteljev in nadzornikov, moža, ki je danes ena najspo« štovanejših in najvplivnejših bolgarskih uči« teljskih osebnosti. Čeprav sva si bila z Baremovom po sta« rosti zelo narazen, naju je vezala neka ne« vidna moč, da sva si postala iskrena prija« telja. Neštetokrat sva jo zavila v omenjeno kavarno, kjer se je takoj začela debata o raz« nih novicah, o slovenskih razmerah, o jugo« slovenski slogi i. dr. Strmel sem in čestokiat sem se iz srca nasmejal dovtipnosti in duho» vitim zafrkacijam, ki so lastne samo Bolga« rom. Nazadnje smo v mislih preleteli še črto od Trsta do Varne, nato pa smo jo mahnili po dva, trije, pa tudi cela gruča po mestu in tovariši so mi razkazovali sofijske zanim'.« vosti. Tako sem videl dobro ohranjene ostan» ke rimskega pokopališča, ki je Turkom slu« žilo kot grobnica. Vodili so me v podzemelj« sko cerkev iz časov, ko Turki niso dopuščali, da bi se krščanska cerkev dvigala nad zem» ljo. Videl sem cerkev sv. Nedelje, ki je bila porušena pri atentatu na carja j^orisa, pa je sedaj že skoro popravljena. Dalje, velikan« sko cerkev Aleksandra Nevskega, s pozia« čeno kupolo. Pravijo, da je to najlepša cer« kev na Balkanu. Istotako ima pozlačene tudi ruska cerkev svoje čebulaste kupole. Kajne, čudno, da je to preživelo svetovno vojno. Slovencem so izropali še bakrenasto streho na cerkvi sv. Jožefa v Ljubljani. Kopat smo se hodili v velikanske in naj« modernejše urejene naravne toplice, ki so sredi mesta, nato pa smo,se šli navadno iz« prehajat v obsežen park »Burisova gradina«. Večkrat smo šli v botanični, ali pa v zoolo« ški vrt, kakršnega nima Balkan, ker ima vse znane živali od neznatne miške do dveh ogromnih slonov in od malega ptička koli« brija do silnih orlov. Zagrebški zoološki vrt je precej bogat, a je sofijskemu komaj senca. Ob nedeljah dopoldne smo obiskovali muzeje, ki so trije: arheološki, prirodopisni in narodnopisni. Vsak ima neverjetno bogate zbirke. Kdor je videl muzej v Sarajevu, ki je najboljši v naši državi, si lahko ustvari pri« bližno sliko. Kjerkoli je bilo le malo zanimivega, pov» sod so me vodili, tako mimo kolosalnega na« rodnega gledališča, s 4 pogrezljivimi odri in najmodernejše urejeno scenerijo, mimo no« vega poslopja državne univerze, narodne knjižnice, svobodne univerze, seminišča, kra« Ijevega dvorca itd. Skoro vselej pa nas je vodila pot mimo parlamenta nasproti kate« remu stoji veličasten spomenik ruskega carja Aleksandra, osvoboditelja Bolgarov. Tudi med tednom, vendar pa stalno vsa« ko nedeljo popoldne, smo se odpeljali v oko« lico, ali v Knjaževo, Gornjo Banjo, Banjko, Bskrec, ali pa na Vitošo planino. Povsod idi« lični kraji, kjer se ob nedeljah kar tare ljudi. Vse, staro in mlado, beži ta dan iz mesta v naročje prirode in svobode, ki ju malokdo tako visoko ceni, kot Bolgar. Življenja v Sofiji si ni težko predstav« ljati. Nič nima na sebi orientalskega, na zu« naj je popolnoma evropejsko mesto. Šteje 250.000 prebivalcev, pa kljub temu je čisto brez besnega zapadno«evropskega pehanja za denarjem, kakor ga imata že tudi Zagreb in Beograd. Še najbolj je podobno življenju na« še Ljubljane. Kdor bi iskal v Sofiji divjega vrvenja, oglušujočega pouličnega hrupa, sen» zacij, razgrajanja, pijančevanja, vlačuganja, brezvestnega razmetavanja denarja in drugih velemestnih izrodkov, tisti bi bil zelo raz« očaran. Strašno bi se tu dolgočasil. Še sam, ki sem vzrastel v revščini in so» lidnem slovenskem življenju, se nisem mogel načuditi marljivosti, resnosti in še posebno bolgarski skromnosti. Nikjer nisem videl pi« janca, še skromnih pivcev malo. Tudi kadil» cev ni mnogo in še ti niso mogli razumeti, zakaj kadim jaz 30 do 40 cigaret na dan. A zastonj sem čakal, da bi opazil najmanjšega poželjivega namigovanja mladih žensk, ki ga najdeš povsod po svetu. Nalašč zato sem šel včasih na promenado in edini, ki se je oziral in včasih poškilil, je bila — moja pritlikava oseba. Ne bi verjel, če bi mi kdo pripovedo» val, tako pa sem sam opazoval, saj sem bil povsod in ob vsaki uri in priznam, da je visoka ženska morala lahko Bolgarom v naj» večji ponos. Hrana je podobna srbski, le da je bol» garska še bolj ^elenjadna. Mesa jedo prav malo, mnogi vobče nikdar. Zato je povsod dosti vegetarijanskih gostilen. kjer kuhajo sa» mo rastlinsko hrano in ne točijo alkoholnih pijač. Tudi v navadnih gostilnah, kjer kuhajo mesno hrano in točijo med drugimi pijačami tudi vino, nihče ne vpraša, kaj bo kdo pil. Natakar sam prinese z naročeno jedjo še čašo vode. Večkrat mi je zadišalo kaj vin» Rok za Mladinsko Matico je podaljšan do 15. aprila. Pošljite do tačas naročilnice. Članarina 10*50 Din, za vezane izvode 23*50 Din. Izidejo 4 knjige. Občni zbor Učiteljskega doma v Mariboru. Dne 25. marca t. 1. se je vršil v deški meščanski šoli v Mariboru občni zbor Učit. doma. Udeležba bi bila lahko boljša. Zastopa nike so poslala samo celjsko, ljutomersko, marenberško, mariborsko okoliško, ormoško in ptujsko učiteljsko društvo, dasi so bila poslana še posebna vabila vsem devetnaj« stim učit. društvom na področju maribor« skega U. D. Ob 10. uri je predsednik tovariš A. Hren otvoril 8. občni zbor, pozdravil navzoče ter konstatiral, da je bil zbor pravilno sklican in da je v smislu pravil sklepčen. Iskreno je tudi obžaloval, da nimajo tovariši niti sedaj, ko se društvo z naglimi koraki bliža svo« jemu cilju, več smisla za svoje važno gospo« darsko«socialno ustanovo. Vodstvo bi bilo prav hvaležno za vsak nasvet, s katerim bi se približali realizaciji svojega cilja in bi ga tudi resno upoštevalo. I. Zapisnik. Tajnik je prečital zapisnik poslednjega občnega zbora. Zapisnik se je brez debate odobril. II. Poročila. Najprej je tajnik kratko poročal o de« lovanju društvenega vodstva v preteklem letu. Delovanje je bilo tiho in brez velikih reklam in pozivov. Vodstvo se je namreč prepričalo, da apeli na učiteljstvo, naj se bolje briga za svojo važno stanovsko usta* novo, nič ne koristijo, pač pa so zvezani s stroški in povzročajo večkrat celo hudo kri. Zato je vodstvo v preteklem letu razposlalo razen nekaterih reklamnih notic za nakup založenega blaga, samo ob izplačilu razlik na plače prošnjo aktivnim in upokojenim tova« rišem in tovarišicam, da bi se pri tej nepri« čakovani priliki spomnili tudi U. D. in polo« žili primerno žrtev na stanovski oltar. In, hvala Bogu! tokrat prošnja in delo nista bila zaman. Pa čeravno je bilo delovanje društvene« ga vodstva tiho, je bilo vendar prav inten« zivno. Društvo je založilo delo »Desetletnica slovenskega šolstva v Mariboru« in zemlje» vida Dravske banovine in Jugoslavije. Uprav« nik in blagajnik sta imela mnogo posla. Ta« ko se je razposlalo v minulem letu 1785 po« šiljk društvene založbe in razen tega še nad 800 pozivov za darove ob izplačilu razlik, opominov in reklamnih notic v liste ter knji« garnam. Koliko časa in truda je v tem delu, si lahko izračuna vsakdo sam. Tudi se morata upravnik in blagajnik večkrat sestati, da ugotovita, katere pošiljke so že plačane in katere zamudne naročnike je treba oporni« njati. Upravni odbor ni imel nobene seje, toda vodstvo je sklicalo tri skupne seje uprav« nega odbora in nadzorstva. Dve seji sta bili sklepčni, ena pa ne. V seji širjega odbora z dne 29. junija 1929. se je odobrila založba dela »Desetlet« niča slovenskega šolstva v Mariboru«. Z iz« dajo te knjige je društvo izpolnilo lep kul« turen čin, zaslužilo par tisočakov in se po« kazalo naši javnosti. Zaradi splošnega pa« danja cen in ker so se pojavili razni ceni zemljevidi, ki so navzlic temu, da so manj« vredni in polni napak, začeli delati konku« renco našim, je širji odbor sklenil, da se za vse založene zemljevide uvede enotna zni« žana cena: za knjigarne po 5 Din, za razpro« dajo pa 6 Din. V nesklepčni seji, katera je bila sklicana za dne 13. oktobra 1929. v prvi vrsti zaradi nakupa neke hiše, se je dovolila J. Z., go« skega, pa vselej me je bilo sram naročiti, ko je vse okrog mene pilo le vodo, malinovec in mleko. Zgled pač vleče. Marsikateremu bi daljše bivanje med Bolgari popravilo znano slovensko slabost. Prve dni sem pri jedi večkrat mižal in požiral papriko, paradižnike, češenj, kumare, dinje in kislo mleko, kar je bistvo njih hra« ne, ki jo kuhajo v najboljšem hotelu in v najsiromašnejši kmečki hiši. Želodec pa mi je vse to dobro prenesel in še nikdar nisem bil bolj zdrav. Zato se ne čudim, da so Bol« gari pri svoji obilno zelenjadni in vedno sveži hrani tako zdrav narod. Pogosto sem bil povabljen k temu ali onemu kolegu in povsod ista hrana, ista trez« nost, skromnost in varčnost. Povsod so mi razkazovali svoje hiše in vrtove, kar je pač največje bolgarsko čudo. Dolgo časa že mi« slim pa še nisem čisto na jasnem, kako pride vsak poročen učitelj do svojega lastnega do« ma. Saj so tudi naši učitelji skromni, pa so le redki, zelo redki, ki pristradajo toliko, da si morejo tik pred smrtjo zgraditi gnezdeče z lastnim dimnikom. Kakor vsi Bolgari od kmeta do ministra, povsod najraje debatirajo o politiki, tako so tudi v teh učiteljskih hišicah takoj načeli, že po kavarnah in gostilnah stokrat in stokrat premlevana vprašanja: o Slovencih. Jugosla« viji. Bolgariji o slogi vseh Južnih Slovanov. Kadar sem rekel »da«, sem moral odkimati, kadar pa »ne« pa pokimati. V začetku so mi v vratu kar kosti pokale in prvi teden mi je bila ta njih navada v večjo ^težavo kot njih jezik. Pa tudi vratne kosti so se hitro prilaf« godile novim razmeram. Tako sem odkimaval in pokimaval po Sofiji dober mesec in ko sem bil siguren v jeziku v njih navadah in posebnostih, sem jo mahnil še po ostalih bolgarskih mestih. —zič. jencu IV. letnika tukajšnjega učiteljišča, me« sečna podpora v znesku 130 Din. Poizvedbe na merodajnem mestu so pokazale, da je podpora umestna. V seji dne 6. januarja se je odobrila po« delitev podpore učiteljiščniku J. Ž., vzelo na znanje poročilo o tisku zemljevidov Jugo« slavije in Dravske banovine, določil dan in vzpored za občni zbor ter se sklenilo v pri« hodnjih počitnicah izdati zemljevid Evrope. V vseh sejah sta upravnik in blagajnik pojasnjevala gmotni položaj društva, in vse seje so bile prav živahne, kar je dokaz, da so se odborniki zavedali svoje dolžnosti. Tudi odbor za nakup primernega po« slopja je vestno zasledoval posestno gibanje v Mariboru, a še ni imel sreče. Tajnikovo poročilo se je vzelo brez raz« govora na znanje. Blagajnik, tovariš M. Kožuh, je najprej poročal o denarnem prometu društva v letu 1929. in nato podal sliko društvenega pre« moženja. Leta 1929. je Učit. dom imel sledeče do« hodke: 1. Članarina ............9.565— Din 2. Darila ..............4.23650 „ 3. Vračila posojil .... 14.030'— ,, 4. Darila povodom izplačila razlik................25.933-71 „ 5. Obresti od hranilniških vlog ....... . 15.311-58 „ 6. Obresti od drž. obveznic 1.743*— „ 7. Donos gospodarske akcije: a) Zemljevidi............55.706 64 „ b) Prekmurske pravljice . . 13.597'50 „ c) Desetletnica slov. šolstva v Mariboru............14.660'20 „ č) Državni grb...... 2.448-57 „ d) Šola v nebesih..... 123'— „ Skupaj . . 157.355-70 Din Nominalna vrednost prejetih državnih 'obveznic .... 1.100»— „ Izdatki v preteklem letu so bili naslednji: 1. Režijski stroški .... 4.87933 Din 2. Podpore trem učiteljiščni« kom ................1.310— „ 3. Nagrade risarjema zemlje« vidov, nabiralcu, ilustrator« ju \in uredniku pravljic, upravniku in blagajniku . 21.650-— „ 4. Tisk zemljevidov in knjig 44.355-50 „ 5. Razni izdatki..........1.470-— „ [Skupaj . . 73.664-83 Din Skupna vsota dohodkov . . 157.355'70 Din Skupna vsota izdatkov . . 73.664-83 „ Ostanek v gotovini . . 83.690-87 Din Ob koncu leta 1929. je imel Učit. dom to«le premoženje: 1. Gotovina....... 276.694-89 Din 2. Nominalna vrednost drž. obveznic ............23.600"— „ 3. Vrednost inventarja . . 1.000-— „ 4. Vrednost zaloge" .... 241.63350 „ 5. Terjatve: -a) Na zemljevidih . . . 11.220o— <* b)Na Prekm. pravljicah . . 3.408'— „ c) Na Deseletnici slov. šol« stva v Mariboru .... 2.100-— „ č) Na državnem grbu ■. . . 312-— „ Odpis 10% na račun event. izgube........ 1.704— „ Skupaj . . 15.336-— Din Vsota premoženja . . 558.264'39 Din Dolg Mariborski tiskarni . . 35.200-— „ kateri je pa danes j razen manjšega ostanka že porav« nan. Čisto ^premoženje . . 523.064-39 Din Torej se je društveno premoženje po« množilo v letu 1929. za 110.000 Din. Tovariš I. Lovše je v imenu nadzorstva naznanil, da se je dvakrat izvršila natančna revizija blagajnikovega poslovanja in da so se vsakokrat našle računske priloge, knjige in račun v popolnem redu. Zato je predla« gal, da občni zbor da blagajniku razrešnico in da mu izreče zahvalo. — Sprejeto. .Upravnik založenega blaga, tovariš A. Hren, je uvodoma k svojemu poročilu po« udarjal, da daje gospodarska akcija društva stalne dohodke, ki od leta do leta rastejo. Razen tega imata mladina in učiteljstvo ve« liko korist od založenega blaga. Iz navedenih vzrokov bi zaslužilo gospodarsko delo U. D. še več upoštevanja, kakor ga že uživa sedaj. Leta 1929. je razposlal: 1. Zemljevidov...... 11.972 kom. (Pohorje 668, Slov. gorice 646, Prekmurje 538. Celjska kotlina 550, Dravska bano, vina 6950 in Jugoslavija 2620 kom.) 2. Prekmurske pravljice . . . 1.450 „ 3. Desetletnica slov. šolstva v Mariboru ..............650 „ 4. Državni grb ............151 „ 5. Šolski oder..............37 „ V zalogi se je ob novem letu še naha« jalo: 1. Zemljevidi..............42.849 kom. 2. Prekm. pravljice, I. zv. . . 24 „ 3. Prekm. pravljice, II. zv. . . 1.148 „ 4. Šolski oder.......1701 „ 5. Desetletnica slov. šolstva v Mariboru....... 350 „ 6. Državni grb ....... 2.919 „ Ako se vsa zaloga ceni na trgovski na« čin, je vredna 241.63350 Din. Zaostanki so večinoma poravnani, izgu« be j ako redke in malenkostne. O blagajnikovem in upravnikovem po« ročilu se je vnela živahna debata. Splošno se je izražalo začudenje, da zmore veliko število organiziranega učitelj« stva za U. D. tako malo članarine in da nabere le majhno vsoto priložnostnih darov. In vendar se nudi toliko ugodnih prilik za nabiranje: stave, zaroke, gostije, krsti, po« grebi, vesele družbe, sodnijske poravnave, nepričakovana sreča, gmotno dobro uspele prireditve, pri katerih je sodelovalo učitelj« stvo itd. Pohvalno je pa treba omeniti ona društva, ki so korporativno včlanjena že vso dobo obstoja U. D. in pa krožek upokoje« nega učiteljstva v Mariboru. Tudi se je razmotrivalo razmerje med U. D. in UGP. Predsednik je pojasnil, da sedaj še ni mogoče določiti, kakšen prispe« vek bode dobilo društvo od poslovalnice; a iz dosedanjega poslovanja se more sklepati, da bi dobil U. D. letno tako visok znesek, da bi lahko takoj začel graditi dijaški in dru« štveni dom, ako bi vsi toVariši in tovarišice naročevali vs(e potrebščine potom UGP. Zastopnik Mežiškega učiteljskega dru« štva tovariš Galob je opozarjal na žalostno dejstvo, da gledajo tovariši z dežele z neza« upanjem na društvo, češ, da bode od doma imelo korist v prvi vrsti mestno učiteljstvo, šolski nadzorniki, predsedniki učiteljskih društev in drugi vplivni tovariši. Predsednik mu je odvrnil, da je sicer popolnoma narav« no, da so mnogi tovariši nezaupljivi, ker so jim znane velike nerednosti pri številnih ustanovah in ker so opazovali trpke sadove slepega strankarstva, ki je ugonobilo že mar« sikatero idealno zasnovano delo; toda glede U. D. je nezaupljivost neumestna, ker je društvo občestanovsko in ne strankarsko, a dobiček bode od njega imelo v prvi vrsti le podeželsko učiteljstvo, in sicer mlajši to« variši. Tovariš Galob je nato predlagal, da se podajo odborniki U. D. na zborovanja uči« teljskih društev in tam zbranim tovarišem in tovarišicam pojasnjujejo smoter U. D. in jim opišejo dosedanje gospodarstvo njego« vega vodstva, da na ta način izpodbijejo predsodke. K temu predlogu je stavil tovariš I. Lov« še dodatni predlog, da se naj agitacija za U. D. izvede skupno z agitacijo za UGP. Oba predloga sta sprejeta. Drugi redni občni zbor se je vršil dne 25. marca 1930. ob 9. uri v ri« salnici učiteljišča v Ljubljani. Dnevni red: 1. Poročilo podnačelnika. 2. Poročilo tajnice. 3, Računski zaključek za II. poslovno leto. 4. Slučajnosti. Ker ni bil občni zbor sklepčen ob dolo« tčeni uri, se je vršil ob H10. drugi občni zbor, ki ga je otvoril podnačelnik tovariš Karel ♦Stravs. Preden preide na dnevni red, pozdravi navzoče, konstatira in ugotovi, da je bil občni zbor pravilno sklican, razglašen in naznanjen policijski direkciji. Navzočih je 17 članov. Pred svojim poročilom podnačelnik pove navzočim članom, da se je v tem poslovnem letu v načelništvu in nadzorstvu izvršila iz» prememba. Na prvem ustanovnem občnem zboru leta 1928. izvoljeni načelnik Josip La« pa j ne je v decembru 1929. odstopil od načel« stva in odbora. Njegove posle je prevzel pod« načelnik Karel Štravs. Nato prečita pismo tov. Lapajneja, v ka« terem utemeljuje ta svoj korak. Poudarja, da je storil to. ker je smatral, da je odstop le v korist napredku Učit. doma. ki mu je bil cilj, za dosego katerega je storil in žrtvoval vse. Iz nadzorstvenega odbora je odstoDii vsled bolezni tov. Macarol. I. Podnačelnik izvaja dalje: (Poročilo podnačelnika zadruge Učiteljski dom na občnem zboru dne 25. marca 1930.) Občni zbor je pravilno sklican, pravilno razglašen in prijavljen policijski oblasti v smislu § 33. Ko je ¡pred dvemi leti ustanovljena zadruga »Učiteljski dom«,, ki ima širši pomen nego Učiteljski konvikt, prevzela premože» nje po Učit. konviktu, se je novoizvoljeno načelstvo začelo resno baviti z mislijo oživo« tvorenja 301etnega sna ustanovitve lastnega doma. Odbor je stal pred dvema alternativa« ma ali kupiti primerno že zidano poslopje ali pa zidati novo. Ponudb za nakup hiš je imel odbor precej. Najbolj pripravna izmed teh je bil bivši Hutov zavod na Poljanski cesti, ker ima lep in obširen vrt. Toda dasi je bilo poslopje primerno, vrt lep in vse v sredini mesta, pa ni konvenirala odboru cena v zne« sku 2 milijonov Din. O tem vam je poročal že tov. Lapajne lani na občnem zboru. Po lanskem občnem zboru je načelstvo po na« logu občnega zbora iskalo primeren stavbeni prostor za zidavo doma. Ogledal se je stav« beni prostor na Prulah, ki je bil na prodaj in še razne stavbene parcele, ki bi za naše na« mene prišle v poštev. Oglasili smo se tudi pri mestnem stavbenem uradu, da poizvemo ali ima morda mesto na prodaj primerno par« celo in ali bi bila parcela na Prulah primerna za zgradbo doma. Gospod nadsvetnik Jan« čigaj nam je pojasnil, da mesto nima pri« III. Volitve. Volitve upravnega odbora in nadzorstva so se izvršile z vzklikom. Soglasno je bil iz« voljen dosedanji odbor, in sicer: 1. Predsednikom Hren Anton, Studenci. 2. Predsednikov namestnik Rajšp Josip, Krčevina. 3. Članom upravnega odbora: Hočevar Ciril, Krog; Karbaš Franc, Ljutomer; Kle« menčič Josip, Pobrežje p. Mariboru; Kožuh Mirko. Maribor; Musek Ljudevit, Št. Vid p. P.; Planer Albert, Sv. Pavel p. P.; Vodenik Šimon, Maribor. 4. Članom nadzorstva: Lešnik Mirko, Marenberg; Lovše Ivan. Krčevina; Petrič Lju« devit, Maribor; Puoelik Mirko, Maribor; Šijanec Antonija, Razvanje. Takoj po volitvi se je izvršilo konstitu« iranje upravnega odbora in nadzorstva. Upravni odbor je izvolil za blagajnika tova« riša Kožuh Mirka in za tajnika tovariša Vo« denik Šimona, a člani nadzorstva so izvolili predsednikom tovariša Pučelik Mirka. Prevzemanje poštnih pošiljk se je pove« rilo društvenemu blagajniku ¡Kožuh Mirku. IV. Članarina. i Tovariš Galob je opozarjal, da je loga« ško učiteljsko društvo predlagalo, da naj vsak organiziran učitelj plača poleg drugih organizacijskih prispevkov letno tudi 10 Din za U. D. To majhno vsoto more v mesečnih obrokih po 1 Din vsakdo plačati. Po daljšem razgovoru se je določila za tekoče leto članarina v znesku 10 Din ter se sklenilo prositi učiteljska društva, da skle« nejo plačevanje iste za svoje člane obvezno in da jo pobirajo skupno z drugimi prispevki za organizacijo. V. Slučajnosti. v Predsednik je naznanil, da bode zemlje« vid Evrope, katerega izda U. D. vsled sklepa širjega odbora, jako natančen in da bode vseboval tudi najnovejše podatke, kakor le« talske proge, radio«linije i. dr. Tovariš J. Klemenčič je izrekel željo, da bi društvo; izdalo še plani«g!obe. Predsednik mu odvrne, da tega sedaj ni možno storiti, pač pa je nujno potrebno, da se začnejo iz« dajati slike za šole, ker dobrih domačih slik primanjkuje, a inozemske večinoma niso pri« merne in so vrhu tega mnogo dražje, kakor bi bile doma izgotovljene. Po daljšem raz» motrivanju se sklene, da se že tekom tega leta začne izdajati stenske učne slike iz realij. Ker je bil vzpored izčrpan in se nihče ni več javil za besedo, se je predsednik zahva« lil navzočim za udeležbo in stvarno razmo« trivanje obravnavanih vprašanj ter zaključil občni zbor. zadruge Učiteljski dom, mernih parcel in nam je odločno odsvetoval stavbo na Prulah zaradi talne vode. Poleg tega si je načelstvo ogledalo mnogo drugih poslopij, ki pa niso odgovarjala našemu na« menu — tako glede prezidave kakor tudi vi« šokih cen. Rezultat je torej ta, da še danes nimamo niti primernega prostora niti kake primerne stare hiše. Najsi se izvede ena ali druga ideja, povsod vidimo, da bi se morali zadolžiti in težko je dosedanji denar vtakniti v nekaj, kar bi se pozneje izkazalo kot ne» primerno in narediti dolg, dokler nimamo stalnih rednih dohodkov. Da dobi naša zadruga stalne redne, če« tudi skromne dohodke, je z vso vnemo pod« pri gospodarski odsek UJU, ki je sklenil ustanoviti zadrugo, ki zbira naročila za vse šole, jih oddaja tvrdkam, te pa oddajo tej zadrugi primerne odstotke. Ustanovila se je Učiteljska gospodarska poslovalnica s sede* žem v Mariboru. 50% čistega dobička te no» ve naše gospodarske institucije gre v prid Učiteljskih domov v Ljubljani in Mariboru, 25% gre za organizacijo pov. UJU Ljubljana in 25% v rezervni sklad Poslovalnice. Viri poslovalnice tvorijo torej v bodoče aktivno postavko v rubriki stalnih dohodkov našega doma. Kljub temu, da deluje poslovalnica šele malo časa je izkazala do meseca februarja okrog 30 tisoč Din čistega dohodka. Ta do» biček pa bi se lahko zvišal na stotisočake, ako bi vsi vse, kar rabi šola, naročili samo pri poslovalnici, in se vsako naročilo takoj po prejemu blaga tudi takoj plačalo. Na za» vednosti članstva je torej ležeče, da se stalni dohodki doma večajo zlasti še, ko jim ni treba zato dati niti pare, ampak izpolniti sa» mo naročilni list poslovalnice. Pa to ni še dovolj! Znano je, da je mo» ralna odgovornost pri vsaki stvari večja, ako se prispeva četudi z malim zneskom mate« rielno. Uvažujoč to, je učiteljsko društvo za logaški okraj soglasno sprejelo predlog, da vsak v poverjeništvu UJU včlanjen organizi» ran tovariš ali tovarišica prispeva mesečno 1 Din za Učit. dom. Predlog se obravnava po vseh učiteljskih društvih in pride pozneje na pokrajinsko skupščino in upam, da bode tudi sprejet. Stalni mesečni dohodki vseh or« ganiziranih članov UJU pov. Ljubljana bi bil drugi vir stalnih dohodkov. Da na kratko ponovim. Kupiti primeren prostor in to po primerni ceni, se načelstvu v tem letu ni posrečilo zato si je odbor sku» šal zagotoviti vsaj primerne stalne dohodke, kar se mu je delno posrečilo. Pozabiti pa ne smemo, da se bode treba čimpreje odločiti ali za nakup hiše ali za na« kup parcele. Stavbeni prostori postajajo dražji in v mestu čimdalje redkejši. Ako bo« mo čakali še nekaj let, bomo kupovali prostor ali na Jezici ali pa v Št. Vidu. Koli« kor na eni strani pridobimo na obrestih od Tovariši in tovarišice! Pošljite naročila za Naš rod. Glejmo, da zaključimo s toliko izvodi kakor smo pričeli. vloženega denarja, izgubimo na drugi strani, ko bodemo morali parcelo dražje plačevati. Stavbene parcele, ki so bile pred dvemi leti po 40 Din za m2, so danes po 8Q in one po 80 so po 150 (Din za m2. Prepričan pa sem, da bode načelstvo na prihodnjem občnem zboru prišlo s poročilom, ki odgovarja čl. 2. pravil naše zadruge. Končno še eno pripombo, ki prav za prav ne spada k poročilu, je pa v zvezi z našo za* drugo. Poverjeništvo UJU Ljubljana je najbolje organizirano in najbolj močno ravno zaradi tega. ker imajo njega člani tudi močne uči* teljske gospodarske organizacije. Je Učitelj* ska tiskarna, katere člani so le učitelji ali uči* teljska društva, imamo Učiteljsko gospodar* sko poslovalnico, katere člani so zopet le iz našega stanu, imamo Učit. posojilnico, katere člani so zopet le učitelji imamo dva doma, katerih člani so zopet le učitelji. Namen vseh naštetih zadrug pa je svojim članom, ki so le učitelji ali učiteljice, pomagati. Vse te za* druge pa z istim namenom stopajo ena poleg druge brez ožjih zvez med seboj, v škodo na* menom ki jih imajo vse te zadruge v svojih pravilih. Kakšna moč in kakšna veličina bi bila. ako bi vse te zadruge z istim namenom korakale vzporedno v tesni zvezi med seboj. In tu — se mi zdi — je naloga gospodarskega odseka UJU, da napravi potrebno razpolo* ženje, ki je nujno potrebno, da bodo vse naše gospodarske organizacije v neki zvezi med seboj. Podnačelnik da poročilo v razpravo. Tov. Kobal našteje več poslopij nudenih 52.053-55 Din. Danes po dveh letih obstoja zadruge se pa vršiti od dne 8. marca 1930. naprej.« — V nekateri bude iz spanja in zahtevajo to, kar skladu s oredniim Doiasnilom bo dravska ti* je nemogoče izpolniti, če hočemo, da ne ob* remenimo zadruge. O izpremembi v načelstvu in nadzorstvu je poročal podnačelnik tov. Kari Štravs. Moje poročilo je končano. Kako dvigniti naše delo, kako doseči boljših uspehov, sve« tujte vi danes. Odbor bo storil vse, kar bo mogoče in to tem lažje in sigurneje, če po» magate vsi z delom in nasvetom. Podnačelnik da poročilo v razpravo. Vzame se brez deb .te na znanje. III. Tretja točka dnevnega reda. Račun* ski zaključek, ki je o njem poročal blagajnik Itov. Kobal, Iz njega posnemamo: Učiteljski dom je štel ob zaključku po* slovnega leta 1929. članov 299, ki so plačali na deležih 22.070 Din. Prodalo se je 157 zem* ljevidov in 32 igric. Prometa za Kosmos je bilo 2046 Din 54 p. Promet prejemkov je znašal 814.30967 Din in prav toliko promet izdatkov, tako da je bilo skupnega prometa 1,628.619-34 Din. Glede računa izgube in dobička naj ome* nim, da sem izdal za upravo 200686 Din, za potnine 723 Din, za pisarniške potrebščine 684-50 Din, za davke in takso 498"82 Din. Pri prodanem blagu smo zaslužili 413 Din, na pristopninah so plačali zadružniki 685 Din, obresti naloženega denarja so znašale i31.054-43 Din, kuponi 7% inv. posojila so do* nesli 2394 Din, na deležih sem prejel 215 Pin, dobrotniki so poslali 21.439-30 Din. To so glavne postavke. Čistega dobička je bilo v prodajo. Vsled visokih cen ni moglo priti do nakupa ker bi se morali zadolžiti za več kot pol milijona Din. Tov. Štravs obžaluje, da se lanski sklep ni mogel izvršiti in v upanju, da stopi na* čelstvo drugo leto z večjim uspehom pred občni zbor, preide k 2. točki dnevnega reda. II. Tajniško poročilo: Tajnica tov. Malenškova izvaja: Drugo poslovno leto zadruge Učit. dom je za nami. Ne glejte, prosim, s kritičnim oče* som na odbor, če se vam zdi delo nepovolj* no. Gospoda, uspeh odborovega dela je odvi* sen ne le od par izvoljenih odbornikov, am* pak tudi od zavednosti in agilnosti članstva. Od lanskega občnega zbora, dne 7. maja 1929,. je imel odbor 2 seji. Pri obeh se je sklepalo največ o nakupu poslopja ali par* cele za Učit. dom. V tem letu je pristopilo k zadrugi 51 članov, med temi ljubljansko učiteljsko društvo z 10 deleži in učiteljsko društvo za laški okraj s 6 deleži. Tako šteje danes zadruga 299 članov, in sicer 156 ie polnovplačanih deležev, 34 delno, 109 pa jih je ostalo le pri podpisani pristopnici dasi je tov. blagajnik s pozivi opomnil vse, ki so podpisali, pa še nič plačali, naj izvrše svojo dolžnost. Do nakupa primerne stavbe ali parcele za Učit. dom ni prišlo tudi v tem letu. Vzrok — v kasi premalo denarja. Iz blagajniškega poročila bodete podrobno izvedeli, kolikšno je premoženje in potem sodite. Karkoli je bilo naprodaj, se je ogledalo, a našlo nič pri* mernega. Cene so bile za prodajalca »bajne«, najsi bo za stavbe, kot za parcele. Brezbriž* nost se v tem oziru načelstvu ne more oči* tati, ker ni zamudilo nobene prilike. Imeli smo trden namen občnemu zboru predložiti konkretne predloge glede nakupa zemljišča, da se članstvo samo izjavi, v koliko se stri* nja s kupčijo. V ta namen sta se pri zadnji seji načelstva pooblastila podnačelnik tov. Štravs in blagajnik tov. Kobal. da stopita v ¿stik z magistratom. Odgovor je bil nepovo* Ijen, ker bo magistrat kupljeni prostor po* •treboval za svoje namene. Cilja torej, za katerim stremimo, ni bilo mogoče doseči. Seveda ko bi razpolagali z milijonskim premoženjem, bi bil uspeh go* tovo sigurnejši. In naše premoženje? O do milijona še mnogo manjka, prepočasi kapljajo dinarčki. Kaj pa so naši dohodki? Bori deleži, še ti neredno plačevani. Dobrotnikov Učiteljski dom nima mnogo, stalnih dohodkov tudi ne. Gospodarska akcija lani ni uspela; usta* jiovila se je »Učit. poslovalnica« s sedežem v Mariboru, ki že v prvem letu kaže lep uspeh, še lepšega bi, ako bi učiteljstvo hotelo in naročalo pri njej. S tem bi pomagalo stva* ri, ki bo stanu v ponos, učiteljskim sirotam v korist. Koliko izkazuje v tem letu za oba domova je natančneje poročal podnačelnik. Tu se nam obeta stalen vir. Logaško učiteljsko društvo je sklenilo pri svojem zborovanju, da bi vsak član uči* teljskega društva plačeval 1 Din mesečno za Učit. dom. Pri mnogih društvih je ta predlog našel odmev, upamo pa, da ga bo pri vseh, saj s tem zp^.iguramo Učit. domu sicer ne velik, vendar stalen dohodek. Efektna loterija, na lanskem občnem zboru omenjena, se je zaenkrat odložila, ker to delo bo treba podrobno organizirati. Na lanskem zborovanju štirih učit. dru* štev je bilo sklenjeno, naj vsak član UJU plača enkratni prispevek 5 Din. Sklenilo se je, izvršilo ne. Kje iskati vzroka, vemo vsi! Pri lani izplačanih razlikah so se mnogi z darom spomnili Učit. doma; iz vrst teh dobrotnikov pa se oglašajo sedaj nekateri, ki hočejo, da se jim njihov dar vpiše v delež. Gospoda, kar je darovano, se ne bo vračalo in mislim, da je pač vsakdo dobro vedel, je li poslal dar ali delež. Že na ustanovnem občnem zboru je bilo sklenjeno, da se izplačana članarina iz leta 1927. in 1928. kot delež pripozna le onim, ki se zglasijo do določenega roka. Kdor se po* zneje priglasi, se mu ne pripozna v delež. Ta sklep je bil razglašen v »Učit. Tovarišu«. Mi* slite. da se jih je mnogo zglasilo? Le par se jih je prijavilo in tem se je njihova v goto* vini plačana članarina vračunala v deleže. Bilanca kaže, da je imela zadruga ob za* ključku poslovnega leta sledeča aktiva: Gotovina v blagajni . . . 206*74 Din Blago v zalogi ..........26.929 50 „ Naložen denar ..........498 390-12 Poštna hranilnica .... Dolžniki........ Vrednostni papirji (po kurzu 85%)........ Deleži pri Zvezi, Hran. in pos. Učit. konvikta in pri Učit. tiskarni ....... 887-50 Premični inventar .... 560-— 176-51 3.432-95 28.220-— Skupaj torej . . Zadrugo obremenjujejo dele* ži članov....... Ako primerjamo skupno akt. imetje II. poslov, leta . . z onim I. poslov, leta . . . 558.803-32 Din 22.070-— „ 558.803-32 „ 490301-73 ., vidimo, da je premoženje na* raslo za....... 68.501-59 Din Poročilo je v razpravi. Na vprašanje, počem je denar naložen, odgovarja blagajnik, da v mestni hranilnici ¡po 7% z rentnim davkom, v hranilnici in po*, sojilnici Učit. konvikta in pri Zvezi slov. za« drug tudi po 7% brez rentnega davka. Razvije se debata, kateri zadružni člani iso polnomočni, oni, ki so plačali ali tudi tisti, ki so samo podpisali pristopnice. Sklene se še enkrat opomniti vse, ki so podpisali in nič plačali ter jih opozoriti na § 3. zadružnih pravil. Ako tudi na te opomine ne plačajo, se jih črta. Tov. Pelko poda poročilo nadzorstva. 1. V nadzorstveni seji dne 19. marca 1930. sta člana nadzorstva Pelko Matija in Žagar Stanko pregledala vse knjige in priloge ter našla vse v popolnem in vzornem redu. 2. Za to delo sta predlagala naj se iz* plača blagajniku primerna nagrada za po* islovno leto. Poročilo je dano na glasovanje in spre* jeto soglasno. IV. Slučajnosti. Ker ni nikakih predlogov, se podnačelnik tov. Štravs zahvali vsem stalnim dobrotni* kom — denarnim zavodom, ki redno ob koncu svojega poslovnega leta nakažejo Učit. domu prispevek brez naše prošnje. Zahvali se za pozornost navzočih članov in zaključuje občni zbor ob J411. uri. Malenškova M., tajnica. MIROSLAVA LEITGEB LJUBLJANA. JURČIČEV TRG ŠTEV. 3. Izdelovanje ročnih in strojnih vezenin. Predtiskarija in izdelovanje šablon. Zaloga DMC in vseh potrebščin za vezenje in predtisk. Splošne vesti. — Seja Čin. Saveza in občni zbor Zveze državnih nameščencev v Ljubljani. Na za* htevo Savezov državnih nameščencev v Spli* 'tu in Zagrebu se vrši širša konferenca upra* ve Glavnega Saveza drž. čin. dne 10. aprila 1930. dopoldne v dvorani Zveze nabavljalnih zadrug v Beogradu. Konference se udeležita dva zastopnika naše Zveze. Občni zbor Zve* ze, sklican za dan 12. aprila, se preloži in se ¡bo vršil v nedeljo dne 27. aprila 1930. ob %10. uri v hotelu Union. — Vrnitev izplačane razlike v Ljubljani. Povodom stavljenega vprašanja, od kdaj ve« Ija odločba predsednika ministrskega sveta išt. 1747/1. od 22. januarja 1930., s katero so bili zamenjani, oziroma dopolnjeni dosedanji predpisi o pripadnosti draginjskih doklad in je bila tudi Ljubljana uvrščena v I. draginj* ski razred, je obči oddelek fin. minist* stva izdal tolmačenje št. 9984/1. od 1. marca t. 1. Po tem razpisu je citirana odločba »v skladu s čl. 18. zakona o kraljevski oblasti in o vrhovni državni upravi od 6. januarja ¡1929. dobila obvezno moč in veljavnost 15 'dni po objavi, ker v njej sami ni drugače do* •ločeno in se morajo torej izplačila po njej skladu s prednjim pojasnilom bo dravska nančna direkcija preplačilo draginjskih do* klad za dobo od 1. februarja do 7. marca 1930. odtegnila uslužbencem v dveh obrokih pri izplačilu osebnih prejemkov dne 1. aprila in 1. maja 1930. — »Naš Glas«. — Društvo učiteljic v Ljubljani bo imelo izredni občni zbor v sredo dne 17. aprila t. 1. ob 9. uri zjutraj na šentjakobski dekliški ¡šoli v Ljubljani. V slučaju, da bi bile veliko* nočne počitnice prestavljene, pa v četrtek dne 18. aprila ob isti uri. Dnevni red: 1. Po* ročila. 2. Volitve. 3. Referat Angele Vode* tove: »Strokovne organizacije učiteljic pri has in drugod.« 4. Slučajnosti. — Vabimo vse tovarišice, posebno one z dežele, naj pri* dejo k zborovanju! Družijo nas iste težnje in isti cilji, uspeh pa je mogoč le tedaj, če delamo skupno. One tovarišice, ki so lansko ileto prevzele nabiralne pole za temeljne kam* ne »Ženskega doma« prosimo, naj vrnejo pole ne glede na uspeh! — Društveni odbor. — Draginja v mestih Jugoslavije. V zna* ni beograjski reviji »Narodno blagostanje« so priobčeni statistični podatki o draginjskih razmerah v nekaterih večjih mestih naše dr* žave. Sestavljen je indeks najvažnejših živ* ljenskih potrebščin za Ljubljano, Beograd, Zagreb, Split in Sarajevo. Indeks znaša za Ljubljano 338, za Beograd 335, za Sarajevo 325, za Split 314 in za Zagreb 356. Po tej statistiki naj bi bilo torej najcenejše mesto v Jugoslaviji Split, izmed omenjenih petih mest pa Zagreb najdražje. — »Naš Glas«. — Odposlanci šol: Moste, Sv. Peter, Vič •in Zgornja Šiška so se zglasili 1. aprila pod vodstvom tajnika tov. Kobala pri gospodu banu v Ljubljani ter mu izročili spomenico *za uvrstitev učiteljstva teh šol v I. draginj« ski razred. Gospod ban je obljubil svojo podporo. — Učiteljski tečaj za ručni rad u Zagre» bu. Ove godine namjerava potpisani Oblasni Odbor Podmlatka Crvenoga Krsta za vrije* me velikih školskih praznika od 7. jula do 14. augusta održati šesti ferijalni tečaj ruč« noga rada za učitelje i učiteljice osnovnih, gradjanskih i srednjih škola iz cijele Kralje* vine Jugoslavije. U tečaj če se primiti do 50 učitelja i učiteljica i na njemu prikazati raz* ne tehnike rada u drvetu, kovini, modelova« nju, kartonaži s uvezom knjiga i pletarstvu. U teo.rijskoj pedagogiji iznijeti če se najno* vija mišljenja modemih pedagoga u pogledu primjene ručnoga rada u obučavanju u osnovnim, gradjanskim, učiteljskim i sred« njim školama. Čl. 101. (al. 3) školskog zakona za osnovne i narodne škole veli: »Isto mogu se prema potrebi sa manjim godinama službe postavljati u varošima i varošicama oni uči« telji(ice), koji imaju pored opštih kvalifika* cija i ijeko posebno stručno osposobljenje (svršili su na pr. kurs za ručni rad itd.). Ob* žirom na to što se danas ručnom radu po* daje velika važnost kod obučavanja, to se več sada javlja dosta učitelja i učiteljica za tečaj, pa se stoga upozoravaju interesenti, da se pravodobno a najkašnije do 10. juna pri* jave. U netaksiranoj molbi valja naznačiti, da li se reflektira na besplatan stan i zajed* ničku opskrbu. Opskrba objed i večera stoji Din 500 mjesečno. Upisnina za nabavu ma« terijala i druge sitne potrebe iznosi Din 400 za cijeli tečaj. Izradjeni predmeti nadma« šuju daleko uplačenu upisninu i svojina su onih, koji ih izrade. Za trajanje tečaja pre* gledati če učesnici tečaja sve kulturne usta* nove (muzeje, universitetsku biblioteku, ka* zalište itd.), trgovačka i (industrijska pod* uzeča, ko j a su u vezi sa školom, te bližu, a eventualno i dalju okolicu. — Svaki molitelj treba da bar polovinu upisne takse pošalje zajedno sa molbom, jer če se time dati pred* nost. Druga polovina upisnine uplačuje se kasnije. Molbe se šalju na: Oblasni Odbor Podmlatka društva crvenoga krsta u Zagre* bu, Mirogojska cesta 4/II. — Zabrana tožb učiteljstvu. Pod tem na* slovom je izdala kraljevska banska uprava Dravske banovine naslednji odlok: Na tu* uradno vprašanje, dali je glede na novi šol* ski zakon odlok ministrstva prosvete O. N. br. 9759 z dne 14. junija 1929. (po katerem mora učiteljstvo zaprositi ministrstvo pro* svete za dovoljenje, da sme vlagati sodnij* ske tožbe) še v veljavi ali ne, je ministrstvo prosvete pod O. N. br. 9174 z dne 17. febru« arja 1930. odločilo, da ostane odlok ministr* stva prosvete tudi nadalje v veljavi in se je ravnati po njem. — Prošnje za dovoljenje vložitve tožbe je taksirati z 25 Din. — Razstava UJU v Beogradu. Ob lOlet* niči obstoja UJU bo prirejena v Beogradu ¡razstava šolskih izdelkov iz vse kraljevine. Z ozirom na to je izdalo ministrstvo pro* svete naslednji odlok: Udruženje Jugoslo« venskega Učiteljstva namerava prirediti IKVIKXE FRANCOSKE PASTII.JE ¥ ALDA PRODAJAJO vse LEKARNE IH DROGERIJE proti prsnem prehladu, nahodu, grlobolu, vnetju krhlja, akutnim in kroničnim katarjem, hripi, influenci, naduhi. 24.528 Din letno, a učitelj s 301etno službo pa 62.944 Din. — Upravitelj osnovne šole dobi« va za 10% zvišano učiteljsko plačo. Plača učiteljev glavnih šol (višjih osnovnih) je za dve stopnji večja od one učiteljstva osnov* nih šol. Upravitelju glavne šole pripada za 125% večja plača nego učiteljstvu glavnih šol. Učiteljice imajo isto plačo kot učitelji. — Letna.plača se izplačuje v 14 enakih obro* kih. Razen mesečnih prejema dunajsko uči* teljstvo še eno plačo pred glavnimi počitni* cami (1.. junija) in eno pred Božičem (1. de* cembra). Obleke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna JOS. REICH. F! pri Fr. P. ZAJEC, optik LJubljana, Stari trg 9. Stanovska organizacija UJU Iz društev: Vabila: = LOGAŠKO UČITELJSKO DRU* IŠTVO bo imelo v soboto dne 12. aprila 1930. svoje redno društveno zborovanje v osnovni šoli v Dol. Logatcu. Pričetek ob 10. uri. Po* 'leg društvenih poročil je na dnevnem redu tucU predavanje tov. Mencina o nadaljeval* nem šolstvu. (Nadaljevanje). Udeležba na zborovanju je moralna obveza za vsakega. Odbor. = BELOKRANJSKO UČIT. DRUŠTVO bo zborovalo v soboto 12. aprila 1930. v osnovni šoli v Črnomlju. Pričetek ob 11. uri. Dnevni red bo obsegal običajne točke pro* grama naših zborovanj ter referat tov. Men* ceja o posameznih strujah v današnji šoli. Temu bo sledila debata o postopku pri po» uku metodičnih enot pod vodstvom tovariša nadzornika Vizjaka Cirila. — Poravnajte še pred zborovanjem članarino in prispevek za UGP. — Odbor. = RADOVLJIŠKO OKRAJNO UČI« TELJSKO DRUŠTVO UJU bo zborovalo v isoboto 12. aprila 1930. ob 10. uri dopoldne v osnovni šoli na Jesenicah. Na dnevnem redu je poleg običajnih točk predavanje tov. Petra Golobica »Esperanto in šola«. — Odbor. = UČITELJSKO DRUŠTVO ZA KOZ« JANSKI OKRAJ bo zborovalo dne 5. aprila ob 10. uri v Sv. Petru pod Sv. gorami. Poleg običajnega je na dnevnem redu predavanje tov. Hernausa in razgovor o izboljšanju na« šega gmotnega položaja. Po zborovanju pev« ska vaja. Polnoštevilne udeležbe pričakuje odbor. Poročila: + ŠOŠTANJSKO UČIT. DRUŠTVO je zborovalo dne 8. marca 1930. v Velenju. Udeležba: Od 49 včlanjenih navzočih 40, t. j. 81%. Podpredsednik tov. Rejec otvori zboro» vanje, pozdravi navzoče in konstatira prav lepo udeležbo. Omenja, da so vsled preme* stitve zapustile naše društvo tovarišice Roji» nova, Vaupotova in Haukejeva. Na novih službenih mestih jim želi obilo uspeha in sreče. Na novo so pristopili v društvo: tov. Schonwetter in tovarišici Kostanjec in Vreč« ko. Želimo jim, da bi se pri nas kmalu udo« mačili in dobro počutili. 1. decembra so otvorili v Ravnah novo dvorazrednico. Lokalni faktorji in vaščani se niso strašili velikih žrtev in so sezidali lepo stavbo. Učiteljstvo naj. pa deluje na novem zavodu ljudstvu v korist, sebi pa v čast in ponos. Tov. podpredsednik se spomni tudi osemdesetletnice, ki jo pravkar praznuje T. G. Masaryk, predsednik bratske Čehoslova« ške in poziva navzoče na počastitev, čemur se isti odzovejo s trikratnim »Zdravo!« I. Situacijsko poročilo: Prečitajo se to« zadevne okrožnice poverjeništva. Dana po» jasnila so potrdila, da osrednji odbor našega Udruženja ni umel v kritičnem trenutku pre« mostiti nastale zapreke. Da se razen našega poverjeništva nobeno drugo ni pobrigalo v tem našem življenskem vprašanju, je to do» , - - ------ r--------- kaz nesposobnosti ali pa komodnosti odgo» koncem avgusta veliko razstavo, ki naj bi vornih predstavnikov. bila ogledalo celokupnega šolstva in dela na II. Zapisnik zadnjega zborovanja se po narodnem izobraževanju v zadnjih desetih malem pojasnilu odobri, letih. Za to šolsko razstavo so potrebni: 1. pismeni sestavki in ročna dela iz posamez« nih učnih predmetov, ki so jih izdelali otroci sami; 2. učila, ki so jih izdelali otroci pod vodstvom učiteljstva in 3. učila, ki jih je iz» delalo učiteljstvo. — Zaradi tega naj vse uprave narodnih šol začnejo takoj z zbira* njem teh predmetov in naj jih najdelj do konca junija pošljejo izvršnemu odboru UJU v Beograd. — Plače dunajskega učiteljstva. Začetna plača učiteljstva osnovnih šol znaša 3066 ši« lingov letno. Zvišuje se ta plača po stopnjah, ki jih je z začetno vred vsega 15. Vsaki dve leti službovanja napreduje učitelj za eno stopnjo po sledečem redu: 3290, 3514, 3794, 4214, 4634, 4844, 5264, 5600, 5936, 6272, 6608, 7028, 7448 in 7868 avstrijskih šilingov (l ši* ling = 8 dinarjev). Začetnik ima torej DRAGO GORUP & Co. LJUBLJANA 4 . ... MIKLOŠIČEVA CESTA l4/IL V En gros. En detail. Izdelava in'prodaja damske in moške konfekcije. — Naročila po meri se izvršujejo hitro in točno III. Dopisi: a) Doposlane Ribičičeve igre »Kraljica palčkov« prevzamejo posamezne šole za šolske knjižnice, b) Prošnji Učit. pev* skega zbora za podporo za turnejo po Čeho* slovaški se ne more ugoditi, ker nimamo de* narja. (Opomba pov.: Ni šlo za podporo, am* pak za plačilo prispevkov do konca leta). IV. Sklepi: 1. Glede obveznega mesečne» ga prispevka po 1 Din za Učit. dom v Ma* riboru je društvo v principu za to, vendar ,pa naj se glede načina poravnave tega zneska pusti društvom proste roke. 2. O poravnavi stroškov delegatom za seje se sklene, da naj plačujejo kakor do se* daj to društva sama. 3. Pravila UJU se bodo razmnožila in poslala vsem šolam v razpravo. V. »Popotnik«. Daljša debata se razvije o spornem razmerju med poverjeništvom in konz. ured. »Popotnika«. Glede osporjenega dr. Franjo Žgečevega članka: »Prvi korak k delovni šoli« je večina mnenja, da naj odpa* dejo vse statistike in izjave .o kaznovanju. Tudi o članku »Vera in vzgoja« je bila splo* šna sodba, da za enkrat ne kaže načeti tega vprašanja. O referatu tov. Dolenčeve v 3. in 4. številki »Popotnika« iso se iznesla različna nasprotna mnenja, ki so jih debaterji ilustri* rali z drastičnimi primeri iz lastnega šolske* ga delovanja. VI. »Naš rod«. Zanimanje je vzbudilo vprašanje o našem stališču glede »Našega roda«. Razumemo težko stališče urednika, ker so potrebe tako različne. Tako si tudi mnenja o listu nasprotujejo. Nekateri želijo, da se ¡prilagodi bolj višji stopnji, drugi pogrešajo krajših stvari za nižje razrede. Nekateri že* lijo v listu objavo kratkih aktualnih vesti iz dnevnega časopisja. Omenja se tudi, da tvori podeželska šolska mladina večino naročnikov in naj ibi se to upoštevalo. Splošno pa je že* Ija naj bi se »Zvonček« in »Naš rod« zdru* žila v en list in ne hodila ločeno dalje. Vsled poznega časa odpadejo slučajnosti in podpredsednik zaključi zborovanje. Fr. Rejec, t. č. podpreds. F. Mlinšek, t. č. tajn. + UČITELJSKO DRUŠTVO ZA KO* ČEVSKI OKRAJ je zborovalo dne 15. marca 1930. v osnovni šoli v Kočevju. Situacijsko porotčilo: Učiteljstva v okraju 148, včlanjenih 92, navzočih 61, t. j. 66-3%. Po otvoritvi poroča tov. predsednik kako potrebna so predavanja o najaktualnejših vprašanjih za vse učiteljstvo. Zato je društvo naprosilo strokovnjaka dr. Basaja, ki je pre* daval o zadružništvu. Temeljitemu predava* nju je sledila debata (Ločniškar, Mervič, Von* čina, Mervičeva). Sprejet je bil predlog tov. Ločniškarja: »Organizacija naj poskrbi, da nam bodo o velikih počitnicah, o priliki samoizobraževal* nega tečaja v Ljubljani, na razpolago potreb* ni predavatelji, ki bi predavali o zadružni* štvu.« (Poverjeništvo je tozadevno že lansko leto vse potrebno ukrenilo. — Opomba pov.). Tov. predsednik se zahvali g. predava* telju za aktualno temo. Prečita se dopis knjižničarja okrajne učiteljske knjižnice v Ribnici tov. Završnika. V razgovoru (Peterlin, Ločniškar) za in proti koncentraciji učiteljskih knjižnic, je bil spre* jet predlog: »Vse okrajne učiteljske knjižnice naj se koncentrirajo v dve vzorni banski s sedežema v Ljubljani in Mariboru.« Vprašnje združitve obeh okrajnih uči* teljskih knjižnic v našem okraju se prenese na dnevni red okrajne učiteljske konference. Tov. Mervič poroča o razčiščenju raz* merja v organizaciji, o seji širjega sosveta v Celju dne 5. januarja 1930. in o delu poverje* ništva na predlogih k pravilniku novega osnovnošolskega zakona. Tov. blagajničarka ponovno opozarja na redno plačevanje članarine. H. Kmet, t. č. preds. Čokova, t. č. tajnica. + ŠMARSKOsROGAŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO je zborovalo 22. februarja t. 1. v Rogatcu. , I. Situacijsko poročilo: Število učiteljstva v okraju 89, število članstva 81, navzočih 40, t. j. 50%. Tov. predsednik je pozdravil uvodoma navzoče članstvo, posebno še zastopnika so* sednjega krapinskega učiteljskega društva Gaj (UJU). Tov. Vrhovnik se je s toplimi besedami zahvalil za sprejem in prinesel po* zdrave hrvatskih tovarišev UJU društva Gaj v Krapini. ¡Milo mu je prvo svidenje tukajš* njega slovensko*hrvatskega učiteljstva v osvo* bojeni domovini. Dogovori se, da bomo imeli 3. maja skupno zborovanje v Krapini, kamor naj pridejo vsi tovariši(ice) obqh društev, da bomo zajedno manifestirali za naše ideje. II. Dopisi. Tov. predsednik je prečital dopise. 1. Glede dopisov 2geč*Dolgan in Dolen* čeva ter člankov v »Popotniku« se poudarja, da je uredniški konzorcij avtonomen in od* govoren delegaciji. 2. Poziv Mladinske Matice za pridobiva* nje naročnikov. 3. Spomenica, ki je bila predložena mini* strstvu glede materialnega položaja. 4. Spor med poverjeništvom in kranjskim učiteljskim društvom (17 tesno tiskanih stra* ni) se zaradi obširnega dnevnega reda ne prečita. III. Samoizobrazba. Tov. Kovačič Oton je predaval o temi: »Komponente pomladnih mrazov; higrometer v službi lokalne pro* gnoze« (I. del). Uvodoma je omenil, da ne misli predavati kot specialist, ampak se le kot lajik baviti !z omenjenim > vprašanjem. Zanimivo, globoko znanstveno, a zelo poučno W OBLACILNICA ZA SLOVENIJO LJUBLJANA, MlkloSIteva cesta 7 priporoča svojo bogato zalogo manufakturnega blaga prvovrstnih čeških, nemških in angleških tovarn, ■rimi lameRenti dobi blago tidi bi obroke proti predložitvi Isgitimicij. predavanje je pokazalo, da se tovariš preda--vatelj mnogo bavi s temi vprašanji — saj je bil delj časa na geodinamskem zavodu v Ljubljani. Pti enem prihodnjih zborovanj pride na vrsto II. del. Sledilo je predavanje akademika gosp. Stancerja o R. Mertner: »Psihotehnični me* todi učenja jezikov. Prav zanimivo je s števil* kami dokazoval potrebo učenja tujih jezikov — težkoče, ki jih je delala stara metoda in vrline, ki jih nudi nova. Vabil je v tečaj, ah pa dobe posamezniki potrebni material na dom, kjer se lahko v kratkem času in na lahek način priuče tujih jezikov. Tov. predsednik se je obema predava* teljema iskreno zahvalil za trud ter vabi na veselo snidenje 3. maja v Krapini. Verk Miloš, preds. T. Stefanciosa, tajnik. + UČITELJSKO DRUŠTVO ZA ME* ŽIŠKO DOLINO je zborovalo dne 8. marca 1930. ob 9. uri v šoli v Prevaljah. V okraju je učiteljstva 59, včlanjenih 56, navzočih 35, t. j. 60%. I. Situacijsko poročilo: Prečita se zapis* nik zadnjega zborovanja in se odobri. Tov. predsednik omenja, da se pripravlja pravilnik k novemu šolskemu zakonu in prečita toza* devne okrožnice pov. UJU Ljubljana, kjer pov. UJU informira članstvo o delu organ^za* cije, posebno pa pov. Ljubljana za pravilnik. Tov. Močnik vpraša tov. predsednika, če se je informiral pri pov. UJU Ljubljana zaradi članka v »Slovencu« o prejemkih po novem uradniškem zakonu? Tov. predsednik odgo> varja, da v tem pravcu niso potrebne nikake informacije, ker smo vajeni sličnega pisanja naših dnevnikov ob priliki kakšnega novega zakona tikajočega se državnih nameščencev, poleg tega so pa naše zahteve jasne. Tov. Fajnik iznese naslednje predloge, ki se tudi sprejmejo: 1. Ker ni še izšel pravilnik k novemu šol* skemu zakonu, je potrebno v svrho enotnega nastopa, da zastopajo šolski upravitelji na se* iah krajevnih šolskih odborov stališče, da se honorira tajniške posle pri krajevnih šolskih odborih, in sicer: na eno* in dvorazrednicah mesečno 100 Din, na tri do šestrazrednicah 150 Din in na šest in večrazrednicah po 200 Din mesečno. 2. Dokler ne izide pravilnik, je zavzelo društvo glede stanovanja za učiteljstvo sle* deče stališče, ki bi veljalo s 1. aprilom: a) Samec, ki nima stanovanja, prejme od občine 150 Din, drugače mu pritiče soba (*/» stanarine), kuhinja (V» stanarine), klet drvar* niča in druge pritikline ter 1—2 a vrta (Vs sta* narine). V slučaju, da nudi krajni šolski od* bor le 1U stanarine v naturi, izplača ostanek v gotovini. ) b) Oženj en učitelj brez, otrok naj ima 2 sobi. kuhinjo, klet, drvarnico itd. ter 4 a vrta. c) V večjih krajih kakor so Črna, Mežica, Prevalje, Guštanj in Dravograd, naj pripada oženjenemu učitelju z deco stanovanje s tre* mi sobami, kuhinja, klet, kopalnica, drvar* niča in 4 a vrta. V slučaju spora se podvržeta stranki ocenjevalni komisiji, ki sestoji iz šolskega nadzornika, načelnika krajnega šolskega od* bora in upravitelja osnovne šole. Vsi ti predlogi se pošljejo vsem šolskim upraviteljem in tudi učiteljskemu društvu za sodni okraj Marenberg. K debati so se ogla* sili tov. Močnik Galob in Fajnik. II. Samoizobrazba: Tov. Gačnik poroča, da ga ni obvestil noben krožek o sesranku ali o kakšnem delu sploh. Sklicatelji kroiknv so tov. Kogelnik, Šimon in Lodrant. III. Tov. nadzornik Močnik poro'-a o mla* dinskem listu »Naš rod«. Stavil je na učitelj* stvo več vprašanj zaradi »Našega roda«, kako bi naj bil urejevan, kakšna naj bi bila vse* bina itd. V debati, h kateri so se oglasili med drugimi tudi tov. Šimon, Gačnik, Fajnik ;n tovarišica Nendlova, so se iznesle naslednje zahteve: List prinaša premalo pripovedne vsebine. Pol lista naj bo odmerjen pripovedni vsebini, naj se objavlja več pesmic, prinašajo se naj tudi spisi naših pripovednikov, četudi so že bili objavljeni; prezirati se pa tudi ne smejo razne novice in drobtinice iz časopisov, notice o gospodarstvu, o narodni produkciji itd. List se premalo ozira na milje naše kmet* ske šole (nižje organizirane šole). Za nižjo stopnjo prinaša premalo člankov; ke- pač m možno izdajati lista za vse stopnje, naj se na nižjo stopnjo ne ozira več. Ako bo list odgo* varjal po svoji vsebini šoli, bo odgovarjal tudi domu: Čim več člankov pripovedne vsebine! IV. Izvenšolsko delo: Sprejme se pred* log, da se zbero podatki o izdatkih učiteljstva za strokovne knjige in revije, izdela naj se paralela materialnih prejemkov orožništva, finance, privatnih nameščencev in učiteljstva. Vsem udruženjem, ki apelirajo na učitelj* stvo za delo v njih društvih, naj se v »Učit. Tovarišu« objavi poziv, da zastavijo vse sile za izboljšanje naših materialnih zadev, ker le materialno dobro stoječe učiteljstvo bo mo* glo tudi v javnosti uspešno vršiti svoje vzgoj* no, prosvetno in humanitarno delo. V. Tov. Šimon referira z ozirom na se* stavek dr. Žgeča, ki se naj bi objavd v »Po; potniku« »o telesnih kaznih«. Po referatu se je razvila živahna debata. Učiteljstvo odloč* no odklanja uporabo telesne kazni v osnovni šoli, a vendar članek dr. Žgeča ne spada v javnost v takem tonu. Naj se sličn^ zadeve obravnavajo na društvenih zborovanjih v ob« liki referatov in g. dr. Žgeča bomo z veseljem pozdravili v svoji sredini. VI. Slučajnosti: 1. Prečitajo se dopisi pov. UJU — Ljubljana zaradi osporjeniti člankov »Popotnika« in se odobri postopanje pov. iz razlogov, da je pov. kompetentno kot lastnik lista, da zabranjuje objavo člankov, ki bi med učiteljstvom in javnostjo stvarjali zlo atmosfero. i 2. Sprejme se predlog, da se plačuje Učit. domu mesečno po 1 Din, a to šele s pričetkom prihodnjega leta. 3. Potni stroški delegatov za skupščino naj se plačujejo iz blagajne poverjeništva, a zato se naj reducira število delegatov, t. j. da se zviša število članov za enega delegata. 4. Potrebno bo, da se poverjeništva urede po banovinah, a v glavnem odboru naj bodo zastopana po proporcu. Centralni odbor naj tvorijo: upravni odbor, izvršni odbor in glav* na skupščina. Upravni odbor pa naj sestav* ljajo zastopniki poverjeništev in to do 10(K) članov poverjeniki, a za vsakih načetih tiso* čev nov izvoljen član. 5. Tov. Fajnik prosi pojasnila, zakaj se zopet sestajajo odseki, ki so bili svojčas od* pravljeni? Poverjeništvo naj pojasni, kdaj in zakaj so se odseki ponovno uvedli in kdo jih plačuje. 6. Tov. Gallob poudarja, da je potreba, da se tudi učiteljstvo materialno osamosvoji, da podpira svoje gospodarske ustanove, ki pa naj bi učiteljstvu v sili priskočile r.a pomoč. Prihodnje zborovanje se bo vršilo v maju na Poljani. Gallob, preds. Ledineg Miloš, tajnik. + NOVOMEŠKO UČITELJSKO DRU* ŠTVO je zborovalo 8. februarja dopoldne na deški osnovni šoli v INovem mestu. Število članstva 85, navzočih 69, t. j. 81%. Predsednik otvori zborovanje ob 1030 uri in pozdravi imenoma prof. E. Adamiča in ravn. Merviča, ki sta se radevolje odzvala odborovemu vabilu in prihitela, da koristita s svojimi dolgoletnimi izkušnjami učiteljstvu in šoli. Skladatelj E. Adamič je nato izčrpno razmotrival vprašanje pevske in glasbene vzgoje v osnovni šoli. Šiibal je po pravici ma* cehovsko zapostavljanje tega lepega in važne* ga predmeta že pri učiteljski vzgoji in tako od najvišjega do najnižjega učnega mesta. Izražal je željo po strokovnem učiteljstvu petja že na osnovnih šolah, po pevskih šol* skih nadzornikih in sličnem. Navduševal je zborovalce za petje, za pevski, oziroma glas* beni pouk in podajal nekatere tozadevne smernice. Učiteljstvo, ki je predavateljevim izvajanjem pazljivo sledilo in se večinoma strinjalo z njim, je prišlo slednjič do sklepa, da je remedura glasbenega pouka na šolah vseh kategorij pač potrebna, da pa morajo za to poskrbeti imerodajni krogi in pričeti na pravem mestu. Za tem je predsednik izčrpno poročal o seji širjega sosveta UJU v Celju dne 5. ja* nuarja t. 1., kar je članstvo po krajši debati vzelo na znanje. Dalje je poročal o društvenem delovanju za stanovsko gmotno izboljšanje. Navedel je tozadevne predloge, ki so bili stavljeni pover* jeništvu UJU za izdelavo projekta poslov* nika k šolskemu zakonu. Članstvo se je ču* dilo nad poročilom o nedelavnosti nekaterih članov izvršnega odbora UJU v gorenjem vprašanju. Poverjeništvo se naproša, da pri* zadete opozori na njihovo dolžnost, sicer bo* mo primorani reagirati. Daljša debata se je razvila pri vprašanju revizije uradniškega zakona. Upanje je, da bomo vsaj tedaj drugim stanovom primeron enako odrezali. Na okrožnico učiteljskega pevskega zbo* ra se sklene, da se takoj nakaže celoletni še pripadajoči prispevek v prepričanju, da bo požrtvovalni učiteljski pevski zbor. ki ponese na bratski sever našo pesem, proslavil narod in stan. Razprava o predlogu obvezne mesečnine za Učit. dom, o potnih stroških delegatov in o načrtu za pravila UJU se preloži na april* sko zborovanje, koder bo o zadnjem pred* logu poročal posebej v to svrho izbjani od* sek: tovarišica M. Koželjeva, tov. L. Ivanetič in Fr. Hočevar. Predsednik se je spominjal 70Ietnice ne* storja slov. časopisov, našega »Učif. Tovari* ša«, ki mu vsi želimo še mnogo dičnih jubi* le je v. Ribniški ravnatelj A. Mervič je nato z njemu lastnim elanom in temperamentom popeljal zborovalce doli v one divne kraje od izliva bistre Soče do kalne Rečine, na obalo našega slovenskega morja, v slovenski Trst in v tužno Istro, v naše krasno Primorje. Opozarjal je na ogromno važnost morja v gospodarskem in vojnem oziru, s statistikami podprl svoje trditve, da Trst in Reka danes propadata in si želita tja, kamor po naravi spadata. Refren njegove visoke pesmi naše* mu morju in pomorstvu je izzvenel v krila* tiči današnje budnice nad jugoslovenskim morjem, v geslu »Jadranske Straže« — Ču* vajmo naše morej! — in ne pozabimo na oni del, ki je tudi naš in nas pričakuje. Nepopi* sem vtis, viliaren aplavz. K sklepu je predsednik opozarjal na Učit. samopomoč, na našo gospodarsko po* slovalnico, na Slov. Šol. Matico, na Mladinsko Matico in na »Naš rod«. K slednjemu so se iznesle razne kritike, da piše »Naš rod« bolj za odrasle kot za mladino, osobito za pode* želsko. Članstvo naroča odboru, naj opozori uredništvo »Našega roda«, da članki kot »Noblova nagrada«, razgovor Gaspari*Jako* pič in še več sličnih pač ne spadajo v mladin* ski list in njegovemu širjenju več škodijo kot koristijo. Tudi naj se uprava naprosi, da se točneje drži terminov. Po opozorilu na razstavo »Jadranske Straže« v Krajčevem izložbenem oknu, kar bo pač za učiteljstvo poučno in važno in po* vsem v smislu današnjega Mervičevega raz* glabljanja, ni bilo nikakih predlogov več in zato se zborovanje ob ^14. uri zaključi. V. Pirnat, preds. P. Koželj, tajnik. + UČITELJSKO DRUŠTVO ZA ME* STO MARIBOR IN BLIŽNJO OKOLICO je imelo dne 26. februarja t. 1. izredni občni zbor. SREČKO VRŠIČ nasi. LJUBLJANA ŠELENBURGOVA ULICA ŠT. 3 spomladanske novosti, najceneje v specialni trgovini I. LESJfiK Od 114 članov je bilo navzočih 84. t. j. 74%. Predsednik pozdravlja navzoče, posebne nove člane ter tov. poverjenika A. Skulja in tov. urednika Iv. Dimnika, nakar otvori iz* redni občni zbor. Začetkom izjavi: »Na željo večine čla* nov sem sklical ta izredni občni zbor«. Nato prevzame vodstvo občnega zbora tov. pod* predsednik I. Womer. Poda sliko dela doma* čega odbora, oziroma društva od zadnjega občnega zbora do danes. Pri tem seže nazaj v dobo početka deklaracije. Preide na zad* njo seio in poroča o sklepih odbora. Ukrep poverjeništva, da se sporna članka g. dr. Žgeča in tov. čičeka v »Popotniku« ne pri* občita se tudi, kakor že preje od odbora, tudi od strani članstva z zadovoljstvom odobri. Tov. Cibic dobi nato besedo in kritizira postopanje tov. predsednika pri zadnjem zborovanju. K tej kritiki povesta svoje mne* nje še tov. predsednik in tov. Rodé. Toza* devni predlog tov. Cibica pa ni bil izglasovan. Nato dobi besedo tov. poverjenik, ki po* da jasno sliko truda dela in požrtvovalnosti za šolski zakon in sedaj zopet za pravilnike in za revizijo uradniškega zakona. Videlo se je iz poročila, da je bilo vedno ravno naše noverjeništvo tisto, ki je neomajano vztra* jalo, bodrilo, jačilo in svetovalo. Malodušja ni poznalo niti v najtežjih momentih. Tov. Klemenčič stavi predlog, da naj se izreče poverjeništvu zaupnica in zahvala, ka* teremu predlogu članstvo z zadovoljstvom pritrjuje. Tov. Cibic nato izjavi da umakne svoj na zadnjem zborovanju stavljeni predlog, da se naj izreče vodstvu UJU nezaupnica. Z volitvami novega odbora, pri katerih se je predlagana lista tov. Cibica z večino gla* sov izvolila se konča ta izredni občni zbor. Za predsednika je bil izvoljen tov. Ivan Luk* man. šolski upravitelj III deške šole, namest* nik Silvo Rode ostali odborniki pa so tov. Tomažičeva, Medvedova, Vodenikova, Tu* šak, Luknar. Erat, Cibič in Faganeli. Iv. Womer, bivši podpreds. Blažič, tajnik. Po sklepu lista. Iz avtentičnega vira iporočamo: Vpra» šanje stanarin je rešeno, da jih izplačujejo občine, kakor to določa zakon o narodnih šolah. Prenos tega vprašanja na državni budžet, kakor so poročali nekateri listi, se ne izvrši. Podrobno bo rešeno ^vprašanje naturalnih stanovanj s pravilnikom, kateri izide. Podpisan je ukaz o napredovanju učiteljstva in odlok o namestitvah. Seja glavnega odbora UJU se vrši 12. in 13. apri* k v Beogradu. Nove kniige, —k »Zadružni vestnik«. Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani je pričela izdajati z letoš* njim letom svoje lastno glasilo »Zadružni vestnik«. Prejeli smo 2. številko tega lista, ki vsebuje sledeče članke in notice: 1. Bistvo za* druge. 2. Kako se vrši občni zbor zadruge? 3. Stanje jugoslovanskega zadružništva. 4. Za* druge izogibajte se stroškov v prometu z Zve* zo. 5. Vloge zadrug po občnem zboru. 6. Ti* skovine za posojila PAB. 7. Naša zadružna književnost. 8. Iz novega šolskega zakona. 9. Podpore za izboljšanje zdravstvenih razmer na kmetih. 10. Posojila Privilegirane agrarne banke. 11. Zadružni teden na Čehoslovaškem. 12. Ljubljanski velesejem, razstavna zadruga z o. z. — List je namenjen predvsem pri Zvezi včlanjenim zadrugam in njihovim funkcionar» jem, na razpolago pa je tudi vsem, ki se zani* majo za zadružništvo. Izhaja enkrat na mesec in stane za celo leto 25 Din, za pol leta 12-50 Din. Listnica uredniškega odbora. —lu Odtegljaji za nabavljalne zadruge. Na razna vprašanja v tej zadevi, zakaj so se \ e/J* w />V Vs ★ IZDELOVANJE DAMSKE iN MOŠKE KONFEKCIJE »ELITE" D. Z O. Z. LJUBLJANA prešernova ulica 9 prodaja damske, moške in deške konfekcije. HA DEBELO I NI DROBNO! PRVOVRSTNO IZVRŠEVANJE PO MERI! S Vaše potrebščine krijete najceneje v manufakturni trgovini ,PRI SOLNCU" Gostilna s senčnatim vrtom in kolonialna trgovina ■ I T. MENCINGER LJUBLJANA ' SV. PETRA CESTA 43- Glavni trg 9 a.....«—...................................................s ■ Prodaja tudi na obroke I Za obilen obisk S se priporoča ALOJZ DROFENIK : Pohištvo n za opremo stanovanj in pisarn Ivam Dogan Ljubljana, Dunajska cesta štev, 17 j Ustanovljeno 1872. Telefon 32-61 /•••••••••••(•••••••••••••••••••»•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••M« Tovarna pohištva f.l. Nanlas, Turjaški trg 6 manufakturna in konfekcijska trgovina priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega pohištva po najnižjih cenah. ra zaloga mm somi IVAN MASTNIM CELJE, KRALJA PETRA CESTA 15. Fine moške suknene obleke It za 340 Din Lepe snknene deške obleke že za 135 Din Hotel,TRATNIK' Ljubljana, Sv. Petra cesta 25 priporoča lepe zračne sobe Kdor oglašuje fa napreduje! RESTAVRACiJA NOVI SVET Priznano dobra kuhinja, posebna soba za sestanke; sprejema naročila za skupne obede po zmernih cenah. Postrežba točna in solidna. LJUBLJANI* GOSPOSVETSKA CESTA 14 Najnovejši modeli. Oglejte si igračne in otroške vozičke, triciklje, holenderje, male avtomobile, šivalne stroje, najnovejša dvokolesa, pnevmatiko itd. Velika izbira. Prodaja na obroke. Ceniki franko. »TRIBUNA« F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska cesta 4. : • ••••••••••••••••••o«»**«•••••••••••••••••••••••••••••••• OBLEKE. PERILO, POVRŠNIKE, KLOBUKE, { ¿'EV L JE, NOGAVICE, KRAVATE itd. ■ ■ ■ ■ i Ugodnost I Damske galoše . . Moške galoše . . . Damski snežni čevlji Moški snežni čevlji . 70 Din 75 Din 100 Din 110 Din ¡I lotil M* »Mm olla] nudi ugodno y veliki izbiri ! KONFEKCIJSKA HODNA TRGOVINA i i JAKOB LAH * iJSK'?.?? i • • • • ¡•••••••••IIIMIlItllllMIlHItIHIIIIIIHIIt Avgust Agnola I Zaloga stekla, porcelana, i kamenine, zrcal in šip. • Kompletne opreme za re- j stavracije, hotele, gostilne, • kavarne in bare ter za ; splošno gospodinjstvo. j Luksuzni predmeti. j LJUBLJANA j DUNAJSKA CESTA 10. j Telefon 2478. L MIKUŠ LJUBLJANA MESTNI TRG št. 15 DEŽNIKI Na malo. Na veliko. Ustanovljeno let» 1839. Telefon Heu. 2.282. A.&.S.SSCABEftNE LJUBLJANA. LJUBLJANA * STRITARJEVA ULICA 5 ¡Nudimo veliko izbiro angleškega lin češkega blaga za gospode in I dame. Krasna izbira v zastorih, 'posteljne preproge, pregrinjala in odeje. Pliš vzorčast in gladek za divane. Velike preproge v plišu in linolej. Belo blago za rjuhe in perilo vpoljubnih širjavah Žima, perje, puh, kapok od najcenejše do najboljše vrste Daje tudi na obroke / Postrežba točna in solidna karo ~~ac* industrija ievljev ♦ Samo dobre kvalitete! za promenado za cesto za močno rabo za turistiko za lov za smučanje. MARIBOR KoroSka cesta 19. ♦ Cenjeno učiteljstvo uživa še vedno že znane plačilne ugodnosti. Zahtevajte cenik! ELEGANTNE POMLADNE NOVOSTI! Za veliko noč si nabavite potrebna oblačila itd. zelo ugodno pri znani tvrdki DRAGO SCHWAB LJUBLJANA, DVORNI TRG 3 Specijelno angleški in češki kamgarni, ševjoti itd. (tudi na metre) v najmodernejših vzorcih, perilo ter razni drugi modni in športni predmeti, dežni plašči itd. issBiMBimsBmsM™»*®^^ S SNOJ JOSIP LJUBLJANA V PALAČI MESTNE HRANILNICE priporoča svojo zalogo blaga najnovejših vzorcev za gospode in dame kakor razno drugo manufakturno blago po najnižjih cenah. — Prodaja se tudi na obroke. aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa^ Stoewer ! pisalne stroje za pisarno in potovanje R3 dobite najceneje pri tvrdki Luti. Baraga, LiuhEl&Kia, Šelenhurgova ulica 6. yyyyyywvwwwywwYyyvYvvvy^ Oblaiilnlca „ILIRIJA" vodi! i Čevlje. Da udoToljimo željam naših strank, smo ustanovili novi oddelek za Poleg vseh oblačilnih artiklov boste lahko dobili pri nas daniske, moške in otroške čevlje prvovrstnih kvalitet izkušenih strokovnjakov predelajo traj no dobre PALMA-podpetnike iz kaučuka. Pred nekaj dnevi smo že poudarili na tem mestu, da izdelujejo PALMA-podpetnike vsako leto cele trume delavcev. PALMA predelujejo pravi strokovnjaki radi in trajno. To je dejstvo, ki govori za kakovost PALMA-podpetnikov bolj kot vsako drugo priporočilo. Ker so PALMA cenejši in trpežn jši kot usnje in dajejo dobrodejno in elastično hojo, ki varuje telo in drage čevlje, naj bi vsakdo, ki še hodi na usnjenih pod-petnikih, vsaj enkrat poizkusil nositi j PALMA * na obroke. „Ilirija