OLASfLO SOOIALISTICNB ZVBZ6 DELOVNeCA LJUDSTVA PTUJ, 12. marca 19T0 LETO XXHI., št. 10 CENA 0,60 DIN Občina Slovenska Bistrica: Potrebno, bo več zavzetosti Ne polni dve leti je tega, ko so se občani slovensliobi- striške občine odločili na re- ferendumu, da bodo s samo- prispevkom pomagali pri iz- gradnji in obnovi šolskih prostorov. Dosedanji so v za- res kritičnem stanju, sred- stva iz samoprispevka pa so napovedovala bolj rožnate čase. Prvi sad je že obrodil. V Makolah so dobili novo šolo, sedaj pa se z vso resnostjo pripravljajo na gradnjo šole v Poljčanah. Po uspelem referendumu so izvolili tudi odbor za ob- novo šolskega prostora, ki je doslej -nalogo opravljal bolj ali manj uspešno. Med dru- gimi pomembnimi vprašanji so se morali spoprijeti tudi s sanacijo šolskega poslopja na Keblju, česar seveda v pr\^otnem planu ni bilo. V zadovoljstvo vseh so tudi ta problem uspešno rešili. Naj- večji problem pa predstavlja neredno dotekanje sredstev samoprispevica. Do konca lanskega leta je bilo plani- ranih 2,440.087 dinarjev, re- alizirano pa je bilo samo 1.440.245 din ali 46,8 odst. Ta podatek opo2:arja na dokaj resno denarno proble- matiko, saj izvrševanje ob- veznosti plačevanja samo- prispevka ni bilo tolikšno kot bi bilo pričakovati. Zaosta- nek bremeni predvsem de- lovne organizacije, ki so ude- ležene kar s 57 odstotki pla- niranega prispevka. Prispevek od osebnih do- hodkov iz delovnega razmer- ja doteka normalno. Nekoli- ko več težav povzročajo le ttsti zavezanci, ki so zaposle- ni izven bistriške občine, l^rispevlva tudi niso plačeva- li občani oplotniške strani, ki bodo najprej zbrali samopri- spevek za asfaltiranje ceste Ložnica—Oplotnica, šele po- tem pa bodo pričeli plačev*a- ti samoprispevek za šolstvo. Z nizkim odstotkom je bil realiziran tudi prispevek od pokojnin, kjer je največ te- žav povzročil komunalni za- vod za socialno zavarovanje, ki sprva ni bil pripravljen obračunavati t^i prispevek. Kljub sporazumu pa so še vedno težave. Najnižje je bil realiziran prispevek delovnih organiza- cij. Nekatere med nijmi še ^'■edno niso podpisale pogodb, druge, ki pa so jih, še vedno svojih obveznosti niso porav- nale. . Večkrat za to tudi ni kriv slab materialni položaj de- lo\Tie organizacije, saj ima- mo primere, ko so nekatere, ki so v nič kaj zavidljivem položaju, prispevek odvedle. Dogovorili so se za akcijo, da bi obiskali vse tiste organi- zacije, ki so stale ob strani, uspeh pa je ugoden. Navedeni podatki pričajo, da bi bilo potrebno pri zbi- ranju prispevkov vložiti več naporov, dobršen del posla pa bi lahko opravili odborni- ki zbora delovnih skupnosti, ki bi morali v svojih kolekti- vih vložiti več truda. Vsekakor pa ne bi smeli ■ pozabiti, da je odgovornost, ki izhaja iz zaupanja obča- nov, ki so se izrekli za sa- moprispevek, velika in bi jo zato morali tudi ustrezno ovrednotiti. _d Socialistična zveza danes: Kadrovanje v SZDL Potem, ko se je sestala re- publiška konferenca SZDL, so mnoga nerešena vprašanja razčiščena, in ne bi i^adi napi- hovali, če bi porekli, da lahko pričakujemo še večjo delav- nost, v že talco delovnih sre- dinah organizacij SZDL. Prav je, da je bilo precej pozorno- sti posvečeno politiki kadrova- nja, ki je eden izmed najbolj bistvenih ključev napredka in vključevanja mladih. Zavestno strokovna in us- merjena kadrovska politika bo imela pomemben delež v pri- hodnjem razvoju Slovenije. SZDL se bo odločno zavzema- la za demokratizacijo kadrov- ske politike na vseh družbe- nih področjih. Odločilni za iz- vajanje selekcije v kadrovski politiki so znanje, sposobnost, obvladanje di'užbenih in stro- kovnih procesov, jasno usmer- jeni in napi-edni samoupravni koncepti in družbena oclso- vornost, preizkušeni v praktič- nem delu. Mladi ljudje, ki so sposob- ni prevzeti pomembne dru/.- bene odgovornosti, se bodo lahko uspešno razvijali, če bodo vsi samoupravni in dru- žbeni organi sistematično po- večali potrebno pozornost ka- drovski politiki. Kadrovska politika mora izhajati iz na- log, ki jih na podlagi prouče- nih potreb zastavlja koncept dolgoročnega razvoja Sloveni- je. Odpravljati mora sedanje pomanjkljivosti v planiranju in vzgoji kadrov ter usmerjati to vzgojo predvsem k temu, da si bodo mladi strokovnja- ki pridobivali najsodobncj.še znanje Republiška konferenca SZDL je prevzela odgovorno nalogo, da bo sistematično sodelova- la pri usmerjanju kadrovske politike v republiški skupno- sti. Organizirala se bo tako, da bo sposobna za to usmer- janje, da bo pravočasno in kvalificirano odkrivala pogla- vitne vidike potrebe in po- manjkanje kadrov, oblikovala njune smeri za novo politiko in opozarjala nanje družbene samoupravne in predstavniške organe. Skrb republiških organov bo še posebej v tem, da bomo uspešno in sistematično us- posabljali ljudi za delovna področja, ki pomenijo za nas .^irši nacionalni interes: v zve- zni upravi in predstavniških organih, v diplomaciji, v raz- nih mednarodnih organizaci- jah in drugod. Tudi organiza- cije v občinah bodo morale konkretneje usmerjati kad- rovsko politiko na svoji rav- ni. Skrbeti bodo morale v do- govorih s samoupravnimi in predstavniškimi organi zlasti za to, da ne bodo neovirano in sistematično razvijali mladi nadarjeni ljudje, še posebej mladi iz proizvodnje. Posebno pozornost bo SZDL posvetila temu, da bodo v ka- drovski politiki bolj upošteva- ni delavci, skrbela bo. da se bodo strokovno in politit^no usposabljali in da jih bodo u- poštevali v kadrovslvih rešit- vah na vseh ravneh glede na njihove sposobnosti. -d VREME tlo nedelje, 22. marca 1970. Prvi krajec bo v so- boto, 14, marca ob 22,ir». NAPOVED: v drugi polovici prihodnjega te- dna bo en dan snežilo in to verjetno 19. marca. Ves ostali čas bo lepo vreme. Prva pomladanska o- toplitev bo nastopila ne- kako okrog 1(5. aprila, Alojz Cestnik TE DNI PO SVETU iN DOMA ATENTAT NA MAKARIOSA V nedeljo so doslej še ne- znani ljudje izvedli atentat na ciprskega predsednika Makariosa, ki je bil s heli- kopterjem namenjen na ko- memoracijo za narodnim bor- cem Aivsentiujem, nedaleč od Nikozije. Na srečo je ostal predsednik Makarios nepo- škodovan, pilota helikopter- ja pa so s hudimi ranami pre- peljali v bolnišnico. Pianjene- mu pilotu je prvi priskočil na pomoč Makarios, ki se je komemoracije Itasneje, kljub v.semu udeležil. Policija je nekaj osumljencev že priprla, še vedno pa iščejo iniciatorje atentata. BO PRiSl.O DO SESTANKA? Že dolgo ni noben politični dogodek v svetu povzročil to- liko pozornosti, kot name- ravani sestanek zahodnonem- škega kanclerja Brandta in v^zhodnonemškcga premiera Stopha. Politični opazovalci in vsa svetovna javnost tiiko nestrpno pričakuje prvih u- radnih pogovorov med obema Nemčijama. Ob tem pa je prišlo do mnogih nesporazu- mov in zapletov. Obe strani sta trdno odločeni \-ztrajati pri svojih načrtih za potek srečanja, vzhodni Nemci pa ne pristanejo na to, da bi se kancler Brandt po končanem obisku v vzhodnem delu Berlina, ki so ga planirali za ponedeljek, IG. marca, ustavil še v zahodnem delu mesti, ker smatrajo, da zahodni Ber- lin nikakor ne pripada Zvez- ni republiki Nemčiji. Naj bo kakorkoli, obe strani sta se pripravljeni pogovarjati, to pa je lahko za nadaljne od- nose nned obema Nemčijama lahko le ugodno. NOVA AMERIŠKA POMOČ IZRAELU Kljub zaostrenemu polo- žaju v vojni vihri na Sred- njem vzhodu, so Američani ugodili izraelski zahtevi in iim bodo poslali 35 bombni- kov »phantom-« in 100 lo\'skih letal -^skvhau-k«. ZDA so o- dobrile Izraelu milijardo do- larjev posojila. Te zadnje u- gotovitve prav gotovo kaže- |o. da imajo Američani za Srednji vzhod posebne načr- te. v katerih b; radi zago- tovili dolgoročno vojaško ;)remoč Izraela. POMEMBEN .iriilLE,! V MARIBORU V Mariboru so slovesno )roslavili deseto obletnico ob- ;toja Višje tehniške šole. Do- ilej je na tej šoli diplomira- o 1100 študentov. Višja teh- liška šola opravlja pomemb- 10 poslanstvo, saj je 51 od- itotkov študentov iz delav- skih in kmečkih družin. Po- membne uspehe so dosegli tudi predavatelji na tej šoli, ki so napisali 80 učbenikov. VELIKE TE/AVE S SNEGOM Novozapadli sneg, ki pred nekaj dnevi ni prizanese] ni- ti Primorski, je povzročil ve- like težave in zastoje v pro- metu. Posebne ekipe so si prizadevali urediti cestne od- seke okoli Postojne, vendar jim je bilo delo otežkočeno. saj je bilo na cestah več ti- soč vozil. Avtobusi so v Ljub- ljano prihajali z veliko za- mudo, da pa je bila težava še večja, vozniki av^tomobilov niso upoštevali izredno sla- bih vremenskih razmer. Bo- vec in Trenta sta bila dva dni odrezana od sveta, kri- tični položaj pa so rešili pri- padniki JLA. ki so nesebično priskočili na pomoč. S K LE NJE NA S POR .A Z U M A V minulem tednu jo Jugo- slavija sklenila dva oomemb- na sporazuma o zaposlova- nju jugoslovanskih delavcev v Luxembursu in Nizozem- ski. Na Nizozemskem so ju- goslovanski delavci tako dov- sem izenačeni z domačimi. Ze preje je Jugoslavija .sklo- nila z Nizozemsko sporazum o socialnem zavarovanju. V soboto prva seja no- voizvoijene občinske konference SZDL Ormož v soboto, s pričetkom ob 8. uri zjutraj bo v dvorani delavske univerze v Ormožu prva seja novoizvoljene ob- činske konference SZDL Or- mož, Med važnejšimi točka- mi dnevnega reda je obrav- nava poročilu o delu občin- ske konference SZDL, refe- rat o aktualnih nalogah ob- činske organr/acije SZDL. program dela, spremembe poslovnika in pravilnika ob- činske organizacije SZDL ter volitve predsednika, tajnika, izvršnega in nadzornega od- bora. J, S. Posvetovanje o kme- tijski strokovni službi Preteki; torek je bilo na KK Ptuj posvetovanje o strokovni službi v kmetij- stvu. Organizirala sta ga Kmetijski inštitut Slovenije in Kmetijski zavod Maribor. Poleg predstavnikov omenje- nih zavodov so se ga udele- žili strokovnjaki kmetijskih organizacij in predstavniki ptujske občine. Več o razpra- vi v prihodnji številki Ted- nika. ZR stran 2 tednik — četrtek, 12. marca 1970 PODRAŽITEV VODE Da bi se lahko Komunalno podjetje Slovenska Bistrica, ki upravlja in vzdržuje vo- dovode na območju občine, posvetilo osnovnim dejavno- stim (upravljanje ter vzdrže- vanje vodovodov in kanaliza- cij) so sedanje osnovne cene vode prenizke in ne krijejo stroškov poslovanja v tej de- javnosti. Planirani stroški vzdrževanja vodovoda znaša- jo 613.983,00 dinarjev, plani- rana prodaja vode pa 599.740 kubičnih metrov, kar znaša poprečna lastna cena vode 1,02 dinarja. Zvišanje cen vode gre na račun potrebne stalne kvalitete vzdrževalne službe omrežij in naprav. Preskrba z vodo v sloven- skobistriški občini je pereča in bodo potrebna velika de- narna sredstva za rešitev. Povišanje cen vode gre tako na račun namenskega zbira- nja sredstev za gradnjo no- vih vodovodnih naprav. Koristnike vode so razdelili v tri kategorije in ne štiri, kot je bilo doslej. V prvi ka- tegoriji so gospodinjstva, kjer je cena za kubični meter vo- de 0,90 din. V drugi so To- varna olja. Kmetijski kombi- nat in JLA, cena kubičnega metra vode v tej skupini je en dinar. V tretji kategoriji je industrija in vsi ostali po- trošniki vode, za kubični me- ter pa bodo morali odšteti 2 dinarja. Nove cene so pripravili tu- di za potrošnike, ki še nima- jo na vodovodnih priključkih vgrajenih števcev. Pripravi- li so naslednje cene: za stran- ke z enim samim potrošnim mestom vode 2 dinarja na o- sebo. če ima stanovanje po- leg tega še WC 3 din, če ima še kopalnico pa 5 dinarjev na osebo. Kot je razvidno iz podat- kov Komunalnega zavoda, podražitev vode v nobenem primeru ne temelji na dvigu osebnih dohodkov, saj so za letošnje leto planirali kar za 5.8 odstotkov zmanjšanje. -d iskanju najboljših rešitev In planiranju nadaljnjega družbeno ekonomskega razvoja ptujske občine smo se pogovarjali s Tone- tom Purgom, načelnikom oddelka za analize in finance pri SO Ruj le družbeni dogovor — Katere pogoje bo treba upoštevati pri načrtovanju srednjeročnega razvoja ptuj- ske občine? Pri družbenem planiranju perspektivnega razvoja obči- ne bomo morali upoštevati predvsem dosedanji razvoj in obstoječe stanje, smernice in cilje jugoslovanske in slo- venske gospodarske politike za prihodnje razdobje, ter prirodne pogoje in lokalne potrebe. Dinamika nadaljnje- ga družbenoekonomskega razvoja bo zlasti odvisna od ra2:položljivih sredstev in po- slovne sposobnosti organiza- cij, ki so nosilke gospodar- skega napredka. Ob sestavi srednjeročnega programa razvoja bo treba izdelati temeljite analize po- sameznih že omenjenih po- gojev, ki odločilno vplivajo na družbenoekonomski razvoj Se posebej bo treba preučiti prirodne pogoje razvoja ter razpoložljiva sredstva in mož- nosti. Ob tem ne smemo za- nemariti obstoječe gospodar- ske strukture, ki je med glav- nimi pogoji za realnost druž- benega plana. Gospodarstvo ptujske obči- ne je doseglo v povojnem raz- dobju vidne uspehe. Omeni- ti je treba predvsem povoj- ni zgrajeno industrijo, ki je po 1955 letu vodilna gospo- darska panoga po ustvarje- nem družbenem proizvodu. Drugi pomembni napredek je doseglo družbeno kmetijstvo po 1960 letu, predvsem v ži- vinoreji in perutninarstvu. Kljub vidnim dosežkom je gospodarstvo ptujske občine 8e vedno premalo razvito. Go- spodarska struktura je eno- stavna; 75 ®/o družbenega pro- izvoda v občini ustvarita le 2 gospodarski panogi, indu- strija in kmetijstvo. V raz- voju so zaostajale: gradbe- ništvo, promet, trgovina, go- stinstvo. turizem, obrt in ko- munalna dejavnost. V sred- njeročnem načrtu jim bo tre- ba omogočiti pospešen razvoj. Druga neugodna posebnost gospodarske strukture se ka- že v preveliki razdrobljeno- sti zasebnega kmetijstva, ki ni zadovoljivo organizirano in povezano z družbeno pro- izvodnjo. Obstoječa gospodarska struktura pogojuje nizko a- kumulativnost in nezadostno reproduktivno sposobnost go- STX»darstva. Sredstva za mo- dernizacijo in razširitev svo- je dejavnosti ustvarja le manjše število delovnih orga- nizacij. Večina delovnih or- ganizacij, zlasti na področju terciarne dejavnosti bo mo- ralo dobiti v prihodnje več- jo družbeno pomoč v ohlild ugodnih investicijskih kre- ditov. Potrebna sredstva bo treba zbrati predvsem z zdru- ževanjem in prek bančnega mehanizma. Sredstva občin- skega investicijskega sklada, s katerimi je občina v prejš- njem obdobju usmerjala raz- voj nekaterih gospodarskih vej, so bila z uvedbo gospo- darske reforme ukinjena in prenešena v kreditni sklad banke. Občina bo imela v prihodnje le sklad skupnih rezerv gospodarskih organi- zacij. Omenjena sredstva bo treba usmeriti predvsem za sanacije tistih gospodarskih organizacij, ki se iz objektiv- nih vzrokov težje prilagaja- jo novim pogojem gospodar- jenja in za hitrejši razvoj gospodarskih organizacij, ki so nosilke gospodarskega na- predka v občini. Skladnejši gospodarski raz- voj bo v znatni meri odvi- sen tudi od sistema financi- ranja in kreditiranja prema- lo razvitih območij, ki ga bo treba v republiki Sloveniji čimprej preučiti in sprejeti. — S katerimi problemi se bo treba še posebej soočiti pri družbenem planiranju? V pogojih socialističnega tržnega gospodarstva in v si- stemu samoupravljanja go- spodarskega in družbenega življenja dobiva družbeno planiranje spremenjen zna- čaj v primerjavi s prejšnjim centralističnim in admini- strativnim usmerjanjem go- spodarstva. Zavest in spozna- nje o vlogi in pomenu druž- benega planiranja bo treba najprej vzbuditi in poeno- titi. Planiranje v sedanjih pQ- gojih ne more biti več usmer- janje, dirigiranje, ukazova- nje z enega mesta. Družbeno planiranje mora postati sploš- na družbenopolitična aktiv- nost vseh socialističnih de- javnikov in samoupravnih skupnosti. Le tako bo treba poiskati najboljše rešitve perspektivnih pogojev dela in življenja občanov. Družbe- ni plan oziroma razvojni načrt naj bo izraz dogovorov in volje vseh sodelujočih de- javnikov družbene aktivnosti. Občinski družbeni plan ne more biti seznam potreb in želja ampak zavestno in po demokratični poti sprejet pro- gram, ki naj vskladi interese posameznih samoupravnih organizacij pri nadalnjem družbenoekonomskem razvo- ju občine. Pri iskanju naj- boljših rešitev in vsklajeva- nja ciljev in smotrov nadal- njega razvoja nas bo.sta moč- no ovirala precejšnja raz- drobljenost in nepovezanost, ki se kaže v večjem številu manjših delovnih organizacij iste ali sorodne stroke; veči- na od njih nima niti jasnih dolgoročnih konceptov razvo- ja. Ob tem je opaziti, da so obstoječe proizvajalne sile enostransko razvite. Proizva- jalna sredstva smo razvili do določene stopnje, nismo pa se dovolj usposobili, da bi jih smotrno, ekonomično in racionalno uporabili za do- sego še boljših uspehov. To potrjuje ugotovitev, da so mnogi dejavniki še močno o- bremenjeni s preteklostjo, nesposobni za koristne dogo- vore in za gospodarsko nujne integracije. Pomanjkanje o- menjenih spoznanj pogosto vodi k zaprtemu načinu go- spodarjenja, egoizmu in po- manjkanju solidarnosti. Bor- ba in rešitev omenjenih na- sprotij bo ustvarila solidnej- še pogoje za hitrejši in sklad- nejši napredek ter zagotovi- la hitrejši razvoj tistih go- spodarskih panog, ki jim bi omogočila horizontalna in vertikalna povezanost večje prednosti in možnosti na- predka in ekspanzije. ZR Kulturni večet in razstava Danes popoldne ob 17. uri bo v Matični knjižnici v Slo- venski Bistrici v okviru ted- na žena kulturni večer pisa- teljic z območja bistriške ob- čine. Ob tej priložnosti so v knjižnici pripravili tudi raz- stavo objavljenih literarnih del žena, ki so in še pišejo, pa največkrat o njih ne ve- mo ničesar. Pozornost Matič- ne knjižnice je vsekakor na mestu in za.SiUŽi njen uprav- nik Milutin Arko vso pohva- lo. -d Tone Purg Dimnikarska služba v sl^svenjebistrišjci občini: Obširen odgovor Odborniki skupščine obči- ne Slovenska Bistrica so že večkrat na sejah spregovori- li o problemu dimnikarske službe v občini. Na zadnji seji lani so tudi postavili več vprašanj, na katera so mi- nuli petek prejeli obširen od- govor oddelka za upravno- politične zadeve. Ker je bilo zaradi nepoznavanja prepi- sov že veliko nesporazumov, smo se to pot odločili, da bralcem pojasnimo nekatera sporna vprašanja. Odlok o rokih čiščenja in pregledovanja kurilnih na- prav in dimnih vodov v bi- striški občini določa, da sme čistiti in pregledovati kuril- ne naprave in dimovode le usposobljen dimnikar. Kuril- ne naprave na trda in teko- ča goriva se morajo čistiti mesečno, kurilne naprave v zasebnih gospodinjstvih, kjer v pretežni meri uporabljajo elektriko, pa se v času od 1. 4. do 30. 9. čistijo le po potrebi. Pri dimnikih pa se mora v tem času opraviti kontrolni pregled dvakrat. Ce nekdo nima priključene- ga štedilnika ali peči na di- movodno odprtino, potem či- ščenje odpade, zaračunava- nje storitve pa je izključeno. Dimnikar pa mora kljub te- mu dva do trikrat v ietu iz- vršiti kontrolni pregled, da ugotovi, ali se kurilne in di- movodne naprave uporab- ljajo ali ne. Za opravljeno mesečno sto- ritev ali občasni kontrolni pregled je dimnikar upravi- čen zaračunavati odškodnino, ki jo zaračuna po potrjenem ceniku, ki ga mora na zahte- vo stranke pokazati. Novi cenik, kd ga Dimnikarsko podjetje Maribor uporablja, je bil predložen oddelku za gospodarstvo skupščine obči- ne z vso potrebno dokumen- tacijo in tudi potrjen. Po tem ceniku in odloku je di- mnikar upravičen zaračuna- vati po določeni ceni za ku- rilne naprave in dimne vode tudi tedaj, če koristnik zgrad- be ali stanovanja ni dopu- stil v določenem roku čišče- nja ali kontrolnega pregleda. To pomeni, da mora uporab- nik kurilnih naprav, ki jih je dimnikar dolžan očistiti ali pregledati, omogočiti di- mnikarju dostop do njih. Ce mu to ni omogočeno ima pra- vico zaračunati prav tako, kot če bi delo opravil. Poleg tega pa se tistega, ki tega ni omogočil, kaznuje za prekr- šek. Dimnikar je upravičen za- računati 75 odstotkov od do- ločene cene tudi tedaj, če ku- rilne in dimovodne naprave .samo pregleda. Seveda pa je dolžan svoje delo opraviti vestno, strokovno, pravilno in s potrebno obzirnostjo do uporabnika kurilnih naprav. Vsako nasprotno ravnanje dimnikarja je obsojanja vre- dno in podvrženo kazenskim določbam. Zal pa smo v obširnem od- govoru pogrešali odgovor na vprašanje, ki je povzročilo največ hude krvi, to je sto- odstotno podražitev cen uslu- gam. Prav bi bilo, da bi do- bili odborniki odgovor tudi na to vprašanje, .saj se bo kdaj drugič morda pojavilo v še bolj pereči obliki. Sma- tramo pa. da je pojasnilo, d^ je oddelek za gospodarstvo cenik uslugam potrdil, premalo. -d tednik — CetIItek, 12. maica 1970 STRAN 3 Pogovarjali smo se z inž. Milanom Korenom, direktorjem obrata za kooperacijo »Jože Lac- ko« KK Ptuj Za obnovo sadjar- stva ni izgledov — Sadjarstvo ptujske ob- čine (lahko rečemo tudi Slo- venije) je že več let v težki krizi kljub obilnim letinam. Ali bo v prihodnje mogoče prodati več sadja in to po ce- nah, ki ne bodo nižje od pro- izvodnih stroškov? Žal z lanskoletnim odku- pom sadja ne moremo biti zadovoljni. Odkupili smo ga manjšo količino kot smo pred- videli, in to po tako nizkih cenah, da so pridelovalci sad- ja upravičeno prigovarjali, da so oškodovani. Podobno sta- nje se je pojavilo že četrto leto zapored. Tudi letos ni realno pričakovati bistvene spremembe. Sadje iz odkupa gre težko v promet. Zelo tež- ko najde pot na mizo potro- šnika. Vzrokov je več: sortni izbor kmečkega sadja ni pri- meren. ker so sadovnjaki sta- ri ca. 20 let in okuženi z bo- leznimi. Kmečko sadje ne more konkurirati drugemu namiznemu sadju ... Kmetje so omenjene ugotovitve že dodobra spoznali in glede na to nad sadjarstvom obupali. Posledica tega je vse manj- ša skrb za sadovnjake. Veči- na kmetovalcev se je že spri- jaznila z dejstvom, da sadje zanje v bodoče ne bo pred- stavljalo pomembnega tržne- ga viška. — Kaj lahko reši naše sad- jarstvo? V porabi sadnih sokov in svežega sadja smo na dnu evropske lestvice. Nedvomno so možnosti prodaje tudi kmečkega sadja. Glede na to bi morali najprej postaviti nekje na Štajerskem velik o- brat za predelavo sadja s ši- roko proizvodnim progra- mom. Morali bi ga voditi do- bri strokovnjaki, ki bi prou- čili vse možnosti predelave in prodaje, tudi kmečkega sad- ja. Omenjena osnovna inve- sticija bi bila rentabilna in perspektivna. Tržišče rado sprejme kvalitetne in cene- ne proizvode. Zavedati se je treba, da nam družba ome- njene investicije ne bo po- darila. Občinske skupščine te- ga dela Slovenije in delovne organizacije, ki pridelujejo in trgujejo s sadiem, bi se mo- rale čim prej dogovoriti za investiranje takega obrata. Predelovalni obrat b! imel poleg ekonomskega tudi druž- ben' nomen. Predelo'''a'ni o- brat bi koristil tudi kme- tom. — Kaj menite o obnovi kmečkih sadovnjakov, v ča- su, ko v njih zgnije veliko sadja, ki se ponuja skoraj za stonj? Morali bi najprej izdelati pnH^^am investicije obnove sadovnjakov, ki pa zahteva predhodne raziskave, študi- je in analize predvidene ob- nove, izdelavo iinvesticijskih programov in investicijsko tehnično dokumentacijo; pro- učiti je treba potrebe tržišča, ugotoviti proizvodne kapaci- tete že obstoječih sadovnja- kov. tudi plantaž, stopnjo iz- koriščenosti le-teh, število in sposobnost pridelovalcev sad- ja, višino razpoložljivih sred- stev i.i druge ustrezne inve- sticijske odločitve. Vsaka druga le na vržena rešitev je propagandna, ki položaja na- šega sadjarstva ne more re- šiti. Predvsem bi potrebova- li predelovalno industrijo sadja. Sele na podlagi ome- njenih stvari se bomo lahko pogovarjali tudi o tem. ka- ko bomo obnavljali tudi za- sebne sadovnjake. Nesmisel- no je obnavljati sadovnjake, ne da bi vedeli za kupce, o- ziroma kam in po kaki cen- bomo sadje prodali. Brez slednjega spoznanja bi kme- te osiromašili ne pa jim po- magali. — Tudi obnova sadovnja- kov b! se končala pri denar- ju. Kakšne so možnosti, da kmet dobi posojilo? Upravni odbor sklada zai pospeševanje kmetijstva je imenoval komisijo, ki naj u- gotovi pri banki in drugod kake so možnosti za investici- je v zasebnem kmetijstvu. Lahko povem, da sredstev ni, oziroma jih je malo. Bančna kreditna sredstva je mogope dobiti po predhodnem vla- ganju na banko. Malo pa je kmetov, ki bi namensko var- čevali za obnove. Obveljalo je mnenje, naj bo osnova vlaganja v zaseb- no kmetijstvo hranilno kre- ditna služba pri obratu za kooperacijo. Trenutno je zbrala še premalo sredstev. Kmetje še niso dodobra se- znanjeni, da bodo lahko po varčevanju v omenjeni služ- bi dobili investicijske kredi- te. Hranilno kreditna služ- ba je organizirana na vseh okoliških obratih. Pričaku- jemo, da bo ob pomoči ban- ke in upoštevanju zakona, ki ureja hranilno kreditno služ- bo pri kmetijskih organiza- cijah, mogoče zbrati več sredstev kot v preteklih le- tih. ZR V prihodnji številki bo go- vor o načrtih obrata za ko- operacijo za prihodnje in o panogah kmetijstva, v kate- rih bodo kmetovalci lahko uspešno sodelovali. ZR S seje OS Slovenska Bistrica Ena pomembnih točk seje skupščine občine Slovenska Bistrica, ki je bila v petek, je bila razprava o gradnji novega vodovoda iz Drav- skega polja. Problem oskrbe s pitno vodo v občini traja že dalj časa, prav tako pa imajo velike težave z vodo tudi v nekaterih okoliških krajih, predvsem na Prager- skem in Sp. ter Zg. Polskavi. Odborniki so se odločili za varianto preskrbe vode iz Dravskega polja, ki ima mnoge prednosti. V pogledu kvalitete vode ima v vseh ozirih prednost stalna voda iz Dravskega polja (to je re- zultat raziskav republiške strokovne komisije). Bistve- na prednost te variante je v tem. da je voda užitna brez vsakršnega predhodnega či- ščenja in kloriranja. Iz izku- šenj po svetu pa ima takšna voda prednosti, ker je v zdravstvenem pogledu naj- boljša. V pogledu količine vode je na razpolago iz notoka Bi- strice največ 50 1 S. iz Drav- skega poija pa okoli 2000 l/S. Glede na to. da zahteva ce- lotno področje občine Slo- venska Bistrica v prihodnosti po urbanističnem načrtu 117 l^S, predstavlja orientacija nadtalne vode Dravskega po- lja ugodnejšo rešitev. Usmeritev v podtalnici z Dravskega polja za potrebe pitne vode omogoča najra- cionalneiše koriščenje vode potoka Bistrice za potrebe tehnološke vode, predvsem Impola. Potrebe Impola zna- šajo približno 200 l^S v pri- hodnosti. Minimalna izdat- nost potoka Bistrice pa zna- ša po podatkih hidrometeo- rološkega zavoda le približno RO l'S, Iz tega je razvidno, da bo potrebno v bodočnost' že za potrebe industrije gradi- ti izravnalno akumulacijo, kar bi stroške za zajemanje pitne vode iz potoka še na- da'je povečalo. Varianta iz Dravskega po- lja z rešitvijo vodooskrbe Slovenske Bistrice in Prager- skega znaša v osnovnem omrežju 430 milijonov starih dinarjev. Priključitev Sp. in Zg. Polskave pa 260 milijo- nov. Varianta iz potoka pa znaša 1194 milijone starjh dinarjev. Izvedba celotnega vodo- vodnega omrežja in prečrpa- vanja iz Dravskega polja bo možna v dveh etapah, med- tem ko bi rešitev iz potoka Bistrice potekala v štirih. Tako je opredelitev prido- bivanja vode iz Dravskega polja, z ozirom na nižje stroške in krajšo časovno ob- dobje, toliko bolj upravičena. Z izvedbo prve etape vo- dovodne naprave po tej va- rianti je zagotovljena vodo- oskrba Gaja, Pragerskega, Slovenske Bistrice, v drugi pa Sp. in Zg. Polskave in . ostalih do sedaj n-/.skrbova- n:h manjših naselij. Obstaja tudi realna mož- nost prodaje vode na področ- je Rogaške Slatine in Šmar- ja, kjer prav tako primanj- kuje zdrave pitne vode. -d »Me z?! šofo. ~ za živ- lienfe se učimo!« Občinska konferenca ZMS Ormož, ki ji je uspelo letos po večletnih prizadevanjih ustanoviti lastno radijsko po- stajo. — pripravlja radMski qviz z na^slovom ->Ne za šo- lo, — za življenje se učimo!'- Javna radiiska oddaja bo 12. aprila s pričetkom ob 9. uri zjutraj v ormoški kino dvo- rani. V znanju zgodovine se Slovenska Bistrica Potrebujejo več zdravstvenih delavcev Na področju zdravstvene- ga varstva v slovenskobistri- ški občini je že več let opa- zen razkorak med potreba- mi občanov in možnostmi, ki jih imajo zdravstvene usta- nove za uskladitev dela s te- mi potrebami. Velik problem predstavlja pomanjkanje zdravstvenih delavcev, pred- vsem splošnih zdravnikov. E- den od odločujočih momen- tov pri namestitvi zdravstve- nih delavcev je tudi vpra- šanje stanovanj. Se vedno je nerešeno stanovanjsko vpra- šanje za zdravnika . na Pra- gerskem in v Poljčanah. V celoti je bila uresničena politika zaposlovanja s kate- ro so predvidevali spremem- bo kvalifikacijske strukture zaposlenih v prid visokokva- lificiranih zdravstvenih de- lavcev. Število pisarniških moči so zmanjšali na mini- mum, v lanskem letu jpa so zaposlili enega zobozdravni- ka in tri medicinske sestre. Potrebe na področju zdrav- stvenega varstva pa kažejo, da bi morali število za- poslenih povečati za sedem novih delavcev. Na novo bi morali zaposliti dva zdrav- nika splošne prakse, enega specialista in eno medicin- sko sestro. Za boljšo organi- zacijo dela bi morali zaposli- ti delavce, ki imajo višjo ali srednjo izobrazbo. Z namestitvijo novih mo- či bi lahko razrešili nmoge probleme. Z namestitvijo spe- cialista bi lahko razširili ur- nik ginekološke ambulante, dva zdravnika splošne prakse pa bi imela mesto na Prager- skem in v Poljčanah. V labo- ratoriju v Slovenski Bistrici bi potrebovali tehnika, prav tako pa bi dva lahko zaposlili v reševalni službi. Z novimi namestitvami, predvsem pa s povečanjem števila splošnih zdravnikov bo mogoče odpreti splošno ambulanto v Smartnem na Pohorju. Število zaposlenih v zdrav^stvu se bo povečalo od dosedanjih 64 na 7L Na področju zobozdra\'^tva se je pokazalo, da bo potreb- no uvesti v Slovenski Bistri- ci ortodontsko ambulanto, ki naj bi obratovala z nepolnim delovnim časom. Ugotovlje- no je tudi, da zmogljivosti zobne ambulante na Prager- skem zadostujejo za potrebe odraslih, za šolsko mladino pa bo zagotovljeno zobozdrav- stveno varstvo s potujočo ambulanto. To stališče je u- temeljeno tudi glede repu- bliških norm. večji obseg šir- jenja pa je zaradi omejenih finančnih sredstev neizved- ljiv. Vsekakor pa bi se morali čimpreje pričeti pripravljati za ustanovitev zobne ambu- lante v Makolah. kjer potre- be narekujejo nujno.st takž- nega objekta. . -d bodo pomerili učenci osnov- nih šol ormoške občine. Eki- pa, ki bo zbrala največ točk in s tem pokazala seveda tai- di največ znanja bo nagraje- na z 12-dnevnim brezplačnim letovanjem na morju, nagra- jene pa bodo tudi ostale tek- movalne ekioe Med učenci v šolah vlada za tekmovanje že sedaj veli- ko zanimanje. Vprašanja bo- do iz učne snovi za sedmi in prvo polletje osmega razre- da. Kot »nevtralni« in ne- pristranski sestavljavci vpra- šanj bodo tokrat pedagoški delavci iz Zavoda za prosvet- no pedagoško službo iz Ma- ribora. Mladim zgodovinarjem že- limo že sedaj mnogo uspeha, organi7.atorjem pa čim manj «-frontalnih motenj«. J. S. STRAN 4 tednik — Četrtek, 12. marca 1970 Stovensi:a Bistrica Gostinstvu so potrebni krediti Na zboru delovno skupno- sti gostinskega podjetja »'Ho- tel Planina« Sloven.^ka Bi- strica, ki je bil v ponedeljek, so spregovorili o nekaterih perečih problemih, ki tare družbeno gostinstvo v bistri- ški občini. Podjetje je leta 1963 pripravilo srednjeročni program razvoja, vendar so morali od njega odstopiti sko- raj v celoti. Takrat so razmišljali pred- vsem o ureditvi hotela Pla- nine v središču mesta, vendar za to niso dobili prepotrebnih kreditov. Podobno je bilo tu- di z nekaterimi drugimi na- črti. Po nekajletnih težavah, so lansko poslovno 'eto za- ključili pozitivno, to pa je tudi največji obet za prihod- nost. V lanskem letu so do- segli 180 milijonov starih di- narjev prometa, s čimer so presegli plan za 9 odstotkov. Odplačali so tudi vse inve- sticijske kredite, to pa pred- vsem zaradi tega, da bi bilo vsaj delno kreditno sposobni, če bi prišlo do gradnjo kak- šnega novega lokala, ki je v načrtu. Ce bodo v Slovenski Bistrici zgradili novo avto- busno postajo, potem bi v njej podjetje odprlo lokal, še vedno pa razmišljajo na gradnjo motela ob bodoči hi- tri cesti, ki bi bil lahko tudi nekakšna recepcija za bistri- ški hotel. Do konca letošnjega leta bodo lahko za investicije zbrali največ dvajset starih milijonov, če pa pomislimo na pretekla leta, lahko ugo- tovimo, da se stanje občutno izboljšuje. Precej težav bo- do imeli tudi zaradi podra- žitve poslovnih prostorov, vo- de in še nekaterih drugih u- slug, kar bo onemogočilo, da bi lahko ustvarili več skla- dov. Na zboru pa .so spregovorili tudi o prihodnjem petletnem planu. V hotelu bodo morali nujno preurediti sedanje so- be v drugem nadstropju, ta- ko da bodo gostom lahko nu- dili več ugodja. Precej razprave je bilo tu- di okoli integracije podjet- ja s kakšnim drugim, večjim partnerjem. Gostinski delavci so bili mnenja, da s tem ne bi kazalo preveč hiteti, ter da bi morali proučiti možnosti za združitev .s kakšnim go- stinskim podjetjem ali turi- stično agencijo, ne pa iskati rešitev v trgovskih podjetjih. Direktorja Maksimiljana Samca so pooblastili, da bi se s predstavniki Kompasa po- govoril o morebitni združitvi s to agencijo. Seveda je ta zamisel le enostranska, ziuii- mivo pa bi bilo slišati, kaj bodo porekli zastopniki Kom- pasa. Bistriško podjetje pa se mora združiti z močnejšim partnerjem zaradi tega, da bi lahko dobili kredite za ure- ditev svojih zmogljivosti. Vsem je lahko jasno, da brez njih o kakšnem večjem raz- voju družbenega gostinstva v občini Slovenska Bistrica, ne more biti govora. Ob dnevu žena so namenili sto tisoč starih dinarjev za izgradnjo porodnišnice v Ba- njaluki in tako izrazili soli- darnost vseh žena Jugoslavi- je pri naporih odstranjeva- nja posledic potresa. D. Utenkar Ilofel »Planina« v Slov. Bistrici Vsepovsod je bilo praznično Ko smo te dni povprašali naše žene kako so proslavile svoj praznik, smo zvedeli, da je večina podjetij v ptujski občini poskrbela za svoje de- lavke. Organizirali so pro- slave s krajšimi svečanostmi slave s krajšimi svečanostmi, na katerih so o pomenu pra- znika dneva žena govorili direktorji podjetij, predsed- niki sindikatov in drugi. Sle- dile so zabave na katerih je ilo povsod veselo. Ž need-ec bilo povsod veselo. Žene de- lavke so pustile vsakodnev- ne skrbi doma in se razve- selile ob glasbi in petju, da- rilu ali drugačni pozornosti sodelavcev, mož, otrok, de- lovne organizacije... Delavkam Agrofransporta so pripravili presenečenje in \-eseli del moški (tako so iam povedale) v prostorih Nove- ga sveta. Pripravili so jim zakusko in manj.ša darila. Delavke Elektrokovinarja so si najprej ogledale igro v domu na Bregu, zatem pa so jih pogostili v obratni menzi in jim dali spominske obeske. Kot smo zvedeli, se je z ženami veselilo tudi več »»■korajžnih« fantov. GP Ilaloški biser je svojim delavkam pripravil proslavo in zabavo v Narodnem do- mu. Dobile so tudi nagelj in dva kozarca. V ptujski bolnišnici so bol- nicam in zaposlenim ženam čestitali vodje oddelkov. Za- poslene žene so dobile poleg čestitke darilo. TP Izbira je proslavilo dan žena na Borlu. Program so pripravili šolarji OS Videm, nad katerim ima podjetje s patronat. Žene so prejele da- rilo — garnituro prtov. Ob- darili so tudi nastopajočo oti'oke. J KK Ptuj je proslavil dan"^ žena po obratih. Obrat za zadinjžno kooperacijo je pri- redil proslavo in zabavo v gostilni na Bregu. Po nago-' voru so se zabavali ob glasbi. Uslužbenke ptujske kredit- ne banke so praznovale svoj praznik v prostorih banke. Po nagovoru so dobile dari- lo: komplet vezenine. Na za- kuski in zabavi je bilo vese- lo kot vsako leto, so nam po- vedali tudi predstavniki mo- škega .spola. TP Merkur je proslavilo dan žena v veleblagovnici. Po nagovoru so podarili že- nam ducat robčkov in na- geljček. Ob glasbi z gramo- fonskih plošč so tudi zaple- sali. Žene so nam zaupale, da je bilo zelo prisrčno ... TP Panonija je žene že ob- dai-ilo s kristalnimi vazami, osrednjo proslavo pa bodo imeli v soboto na Borlu. Živ. intl. Petovia je pripra- vila proslavo in zabavo v obratu na Bregu. Darilo je bilo steklenica izbrane pi- jače. Tiskarna je po nagovoru obdarila tri delavke, Id dela- jo v podjetju že 10 let; Štef- ko Manoni, Marijo Bela in Treziko Turšček. Poskrbeli so tudi za pijačo in jedačo. Sigma je proslavila dan žena v gostilni »Pri Brenči- ču««. Delavke so nagradili s knjigami. Delavke Zdravstvenega do- ma so proslavile svoj praz- nik v domu »Franca Kram- bergerja«. Prejele so darilo in se razveselile ob ploščah. Ženam so pripravili pro- •slavo in jih počastili tudi v TAP in drugih podjetjih in organizacijah. ZR žene so proslavile svoj praznik tudi v okoliških krajih. V Markovcih jim je /apeJ na proslavi tamkajšnji moški pev- ski zbor. Foto: S. Kosi Gledališče Ptuj lobota, 14. 3. 1970, ob 19. uri P. Ust i nov: KOMAJ DO SREDNJIH VEJ (Gostovanje v Gorišnici). »reda, 18. 3. 1970, ob 19.30 T. VVilliams: STEKLENA MENAŽERIJA — Premiera (Red Premierski in izven), 'etek, 20. 3. 1970, ob 19.30 T. Williams: STEKLENA MENAŽERIJA (Red Repri- za, kolektivi in izven). Zapis z zbora volivcev v Leskovcu POKOJNINE ZA OSTARELE KMETE Zbor volivcev za območje krajevne skupnosti Leskovec je bil sklican v nedeljo, 1. marca 1970. Janez Kmetec, odbornik občinske skupščine Ptuj je uvodoma poudaril na- men zbora in nakazal neka- tere teze in smernice o ka- terih je pozneje stekla i'az- prava. Lojzka Stropnik, poslan- ka skupščine SRS je analizi- rala proračun občinske skup- ščine Ptuj ter poudarila več- ji delež, ki ga bodo iz tega naslova v tem ietu dobile tu- di krajevne skupnosti za svo- je potrebe. Potrebe naše krajevne skupnosti, ki sodi v izrazito pasivna območja so več kot velike. Poleg cest in mostov je govora o pomožni zdravst- veni ambulanti, o vodovodu, ki ga že več let napeljujemo samo na papirju itd ... Glav- ni vir dohodkov tukajšnjega prebivalstva je vinogradni- štvo, ki pa je, kol nam je znano na zelo šibkih nogah. Večina vinogradov je izroje- jenih in kličejo po obnovi. Kmetje se bojijo visoke ob- restne mere za najetje kre- ditov za obnovo. Obrestna mera se giblje od 3 do 8 od- stotkov. Živahna razprava je bila tudi okrog ostarelih in osa- melih kmečkih ljudi. Jože MešlvO. član skupščine ko- munalne skupnosti zdrav- stvenega zavarovanja kme- tov v Mariboru je razpravljal o pokojninskem in invalid- skem zavarovanju kmetov in ob koncu poudaril, da je res že skrajni čas, da se to za- varovanje v najkrajšem času uvede tudi v prakso. Alfonz Kodrič je na zboru predlagal razpis referenduma za uvedbo krajevnega samo- prispevka. Sprejeli smo sklep, da bi naj kmetje plačevali 2 odst. od davčne osnove, de- lavci. uslužbenci in upoko- jenci pa 0.05 odst. od meseč- nih prejemkov, V razpravi so sodelovali še: Ivan Medved, Jože Kmetec, Jože Bedrač in Otmar Gaj- zer, direktor gradbenega pod- jetja Drava Ptuj, ki je ob- ljubil, da bo njihovo podjetje priskrbelo gradbeni materi- al in brezplačen predračun za obnovo šolskih prostorov v Leskovcu. Ob koncu smo izvolili svet KS. odbor SZDL in iniciativ- ni odbor za proslavo 200-Jet- nice tukajšnje šole. J. M. »Zarja« iz Ormoža tu- di na območju občin Ludbreg In Novi Moro! »Zarjo^^ iz Ormoža, smo vam že večkrat predstavili kot podjetje z močno ekspan- zijo, ki je tokrat prešla tu- di v dve novi občini: Lud- breg in Novi Marof. TP ^>Zar- ja+< je s tem ra/predla svojo trgovsko mrežo že v peto ob- čino, kar pa vsekakor ni za podcenjevati. Tako ima tr- govsko podjetje »Zarja-« da- nes okrog 60 prodajaln. V ob- čini Ludbreg predvidevajo letos 10 novih prodajaln. Dve sta že odprti in poslovni uspe- hi kažejo, da sta tudi konku- renčni. J. S. tednik — CETIITEK, 12. maica 1970 STRAN 5 S kcKo smo člani sekretariata občinske konference ZM raz- pravljali o aktualnih nalogah ZM in te pretresali v luči programske usmerjenosti ob- činske konference, mesta, vloge in nalog mladih v naši družbi, posebej pa še poseb- nosti v naši občini, smo ugo- tovili, da smo v situaciji, ki nujno zahteva odločno, na- črtno in brezkompromisno angažiranost kar največjega šievila mladih. Ce pa hoče- mo to doseči, se moramo trdno dogovoriti, pretresti kup problemov in na.iti re- šitve. Zalo se nam zdi po- trebno, da najprej spregovo- rimo o nekaterih splošnih ugotovitvah: vsako politično, ali širše, splošno družbeno delovanje mora biti usklaje- no s prostorom in časom v dani situaciji. Ce zanemari- mo ali pozabljamo na kate- rokoli od teh dveh resnic, smo zgrešili smer, naše delo- vanje je neuspešno, neprila- gojeno, če ne celo škodljivo. Običajno je tako, da se prve- ga, to je prostora, dobro za- vedamo, kajti naše akcije so pogojene z ekonomskimi, so- cialnimi in splošno družbeni- mi posebnostmi območja, kjer delujemo. Toda čas nas večkrat prehiti, zaostajamo 'a njim, naše oblike in me- tode dela so tradicionalne, tako kot so bile pred petimi ali desetimi leti, Najčešči vzrok odklonov in negodovanja .je nepravil- na socialna diferenciacija. Kako malo se zavedamo, da jo začenjamo že pri otroku v osnovni šolil Ce že v mlado- sti vcepljamo ljudem spo- Jiiunje, da niso vsi enaki, kako lahko pozneje, ko jih nagrabi vrtinec strasti za ma- terialno blagostanje, priča- kujemo od njih samoodpove- tiovanje in boj za dolgoroč- nejše družbene in osebne in- terese. N'a eni strani ugotavljamo, fla nam večina članov po ^vajsclem letu starosti obr- ne hrbet, na drugi pa dobimo ysako leto vsaj 500 novih J-lanov, ki so na začetku dru- žbene aktivnosti. Pri/nava- n^o. da smo doslej pr{;malo skrbeli za najmlajše člane, ^a smo njihovo pripravo za vstop v članstvo ZM in po- žnejs^e izobraževanje prepu- stili v gla\ nem osnovnim šo- lam. Te skrbi za kvaliteto učno-vzgojnega procesa, iz- boljšanje materialnih pogo- jev in izpopolnitev progra- ma dela, največkrat prepu- stijo mladinsko organizacijo na šoli posameznim mentor- jem, katerih delo je odvisno le od zavesti odgovornostih posameznika. Največkrat u- čitelji tudi ne ločijo področ- ja delovanja šolske skupno- sti in mladinske organizacije in ju enačijo. Zato moramo poskrbeti, da bomo aktivirali in usposobili mentorje mla- dinskih aktivov na šolah in skupno z njimi izdelali ustre- zne programe,« Novi predsednik je spre- govoril tudi o dejavnosti na mnogih drugih področjih. Njegova misel je prežeta predvsem z večjo aktivnostjo mladih, posebno pa še tistih, ki so odgovorni za njihov razvoj in mesto v današnjd družbi, kajti nikomur ne sme biti vseeno, s kakšnim zna- njem in zavzetostjo bodo mladi jutri zavzemali po- membne družbene položaje. Občina Slovenska Bistrica Izvolili so novega predsednika ZM v Slovenski Bistrici so se sesta- li delegati vseh mladinskih ak- tivov in članov konference, ob- bravnavali pa so nekatera vpra- šanja, med katerimi je bil prav gotovo najbolj viden pi-oblem učencev v gospodarstvu. Kon- ferenca pa je bila pomembna tudi zaradi tega, ker so na njej i7A'olili novega predsedni- ka občinske konference ZM. Zaupanje so izrekli 23- letnemu učitelju Mirku Mundi. ki je doslej deloval v mladinski or- ganizaciji, poleg tega pa je bil aktiven tudi na drugih druž- benih in kulturnih področjih. Kot smo že dejali, jc imel problem vajencev iia konferen- ci posebno mesto. O tem so že razpravljali v tovarniškem ak- tivu ZM v Impolu, to pot pa se je razgovor o tem še raz- širil. Dejstvo je, da vajenci ni- majo tistega mesta, ki jim ga zagotavljajo predpisi in da je ta mladi rod prikrajšan za marsikaj. Razlike v nagrajeva- nju so tako občutne, da vzbu- jajo upi-avičeno nezadovoljstvo. Najvišja nagrada je okoli 350 dinarjev, medtem ko nekateri dobivajo po 20, 30 ali 40 dinar- jev, še bolj žalostna pa je u- gotovitev, da mnogi med njimi ne dobivajo za svoje delo ni- česar. V Slovenski Bistrici je obrt- na šola lesne, kovinske in me- talurške smeri. Sola nima red- nih predavateljev, tako da po- učujejo od prvega do zadnjega učitelji »honoi'arci«. Problem je tudi zaradi tistih učiteljev, ki so v delovnem kolektivu Impol in lahko predavajo le v popoldanskem času, tako da morajo učenci domov v poznih ui-ah Velikokrat nimajo niti prevozov, oddaljeni pa so po deset in več kilometrov. Prav tako je nezadovoljivo delo z učenci v gospodarstvu v delovnih organizacijah, še hu- je pa je v nekaterih primerih pri zasebnikih. Mladinci so tu- di izrazili nezadovoljstvo za- radi tega, ker se učenci, ki končujejo obrtno šolo ne mo- rejo vpisati brez sprejemnega izpita niti v prvi razred kate- re izmed srednjih šol, kaj šele v drugi letnik. Lahko bi podelili mišljenje z njimi, saj gre za nezaupanje, ki je v tem primeru dano o- brtnim šolam, kajti le težko bi verjeli, da se v tej šoli v treh letih niso naučili vsaj toliko, da bi si pridobili možnost na- daljnega šolanja na srednjih šolah To tudi ni v soglasju naporov SZDL. ki si prizadeva, da bi lahko nadaljevalo šola- nje čimveč mladih delavcev. Predsednik skupščine občine Miro Kolenko, je v razpravi pojasnil do kakšnih težav pri- haja ob izvajanju boljše politike izučevanja kvalifi- ciranih delavcev. Veliko- krat imajo starši z zaseb- niki obrtniki »pogodbe s katei'imi se zavežejo in pri- stanejo na to, da otroci v času uka ne sprejemajo niti dinar- ja nagrade. Vse to ie težko kontrolirati, vseeno pa ni za zametovati dejstvo, da kljub tem težavam uspe večjemu šte- vilu mladih pridobiti si kvali- fikacijo. Zamisel, da v prihodnosti za- sebnim obrtnikom ne bi do- voljevali izučevati vajencev, je prav gotovo vredna premisleka, predvsem pa bi bilo ootTebirio v delovnih kolektivih poiskati vse možnosti za čimboliše po- goje učencev, ki naj bi v času svojega šolanja in uka. ne bili le dodatna delovna sila. -d V Podgorcih za ponov- no uvedbo krajevnega samoprispevka Na zadnji seji kraje\me skupnosti, na sejah KO SZDL ter na zborih volivcev so so krajani z območja KS Pod- gorci ponovno zavzemali uvedbo krajevnega samopri- spevka. Iz tega naslova zbra- na .sredstva bi uporabili za ureditev krajevnega pokopa- lišča ter za druge krajevne potrebe. Za ureditev pokopa- lišča bi prispevala vsaka dru- žina iz tega območja 2300 S din. Na pokopališču na- meravajo urediti mrt\"ašnl- co, ograjo in poti. O stopnji prispevka za de- lavce. upokojence in obrtni- ke ter tudi o dokončni stop- nji za kmete. — bodo dokonč- no odločili na zborih voliv- cev. ki bodo v ta namen v posameznih \aseh. Ob tem velja poudariti, da so Podgorčani lani s krajev- nim samoprispev!-Sicer pa je najboljšo, če se zapeljeva v Pavlovce k Zidariču.« je dejal po kratkem pripovtK^lo- vanju in že vžgal >^nčka'< s katerim sva se zapeljala k srečnemu lovcu. Franc Zidarič naju je spre- jel pred hišico, ki stoji ob železniški progi in cesti Or- mož — Ljutomer. Prvo sreča- nje z njim mi jc potrdilo to. kar sem zvedel o njem že prej. Najrazličnej.še lovske trofeje, ki visijo na stenah so potrdile, da ima lovec 0- stcr pogled in na puški -'rav- ne« cevi. »No pa preidimfi k stvari.« je začel svojo pripoved, ki ji je poleg mene in Antoliča prisluhnil tudi R-letni sinček Danilo, ki ima že sedaj v se- bi podedovano očetovo lovsko predvidevala, da imajo ščeti- narji svoj prehod. Nisva dol- go čakala. Zagledal sem or- jaškega prašiča, ki jo je na vso moč, koliko so ga nesle noge — popihal iz goščave. Bil je precej daleč. Puškami je sama poletela k licu in ta- koj za tem je počil tudi smrtnonosni slrel, ki pa ga ščetinar ni nakazal. Še en- krat sem potegnil za ->peteli- na« in to je bilo dovolj. Po 15 metrih od nastrela .je bil okrvavljen sneg. Od tu da- lje prašiča noge več niso ne- sle. vendar se je kljub temu še dalje vlekel po trebuhu, vendar ne daleč. Obležal je in se iztegnil na snežni beli- ni. Da je zares mrtev, se je prepričal Frangež, ki mu je junaško pomolil nogo pred ostre čekane,« je zaključil svo.50 pripoved Franc Zida- rič. Za tem uspešnim lovom so naložili ščelinarja na voz, ki ga je zapregel Martin Toric iz Frankovec. Po »^pr.onicnad- ni vožnji« skozi Ormož, jih .le ovekovečil tudi fotograf Hozjan. ki nam jc odstopil tudi sliko, ki jo priobčujemo. J. B. kri. Za trenutek je bila nav- zoča tudi Zidaričeva žena Tilčka. ki se razveseli vsake- ga moževega lovskega uspe- ha. >'Da so v našem lovišču v zadnjem času divji prašiči že skoraj redni gosti, to ni več nobena novost, Novozapadla snežna odeja nam je veliko pomagala, da smo v nekaj več kot eni uri lako uspešno za- ključili lov, V snegu smo o- pazili sveže sledove, ki so vo- dili v goščavo. Iz nje sledovi niso vodili. Po kratkem po- svetu in lovnem načrtu si je Franc Antolič, odrezal nekaj centimetrov debelo palico in se z glasnim "br-ho« spustil v pogon, midva s Frangežem pa s\ a čakala na v naprej določenih stojiščih kjer sva Z desne proti levi: Franc Zidarič. Franc Antolič, Stanko Frangež in Martin Torič ob 125 kg težkem plenu. stran 6 TEDNIK — Četrtek, 12. marca 1970 KrašJca jama v Halozoh Balunječa bi lahko privabljala goste Vedno znova odkrivamo lepote naših krajev. Toliko zanimivosti je, da bi težko »pregovorili o vseh. Včasih pa so še posebne zanimivosti v naši bližini in ni prav, da smo v takih primerih srame- žljivi in čakamo, da bodo drugi s prstom pokazali na- nje, namesto nas. Spregovoril bom o kraški jami, ki so jo že dolgo tega odkrili na obronkih Haloz. Čeprav je minilo veliko let, pa je ta zanimivost še vedno neodkrita, vsaj večini, kajti odšteti moramo tistih nekaj strokovnjakov, ki so se »^spu- stili« vanjo. Ko sem ne dolgo tega ho- dil v okolici Makol sem iz- vedel za kraško jamo, ki ji domačini pravijo Balunječa. Sicer pa bi okoli tega imena lahko napisali še veliko vrst. Nekateri ji pravijo še Balov- njača, drugi Baluvnječa, v Proteusu pa sem zasledil ime Belojača. Pa sem se odločil, da jo bom pisal tako, kot ji pravi večina okoličanov — Balunječa. Do nje lahko pridete po ce- sti, ki je včasih vodila k rudniku Sega, pa naprej gor v Varišo vas. Kakšnih sto metrov za bivšim rudniškim poslopjem jo boste prav la- hko opazili. Pot do vhoda je v tem času sicer malce tež- ko dostopna, toda v poletnem času je zelo prijetna. Potok, ki priteka iz jame je bivša rudniška uprava koristno uporabila, saj so zgradili za- jetje, iz katerega je potem voda odtekala proti rudni- škemu poslopju. O Balunjiči ne manjka najrazličnejših govoric. Ne- kateri pravijo, da so v njej velike dvorane, pa da je v njej skrit velik zaklad. O- gledalo in »raziskalo-« pa jo je le malo ljudi. Ko je še bil rudnik, so se vanjo več- krat podali rudarji, tu in tam pa je vanjo zašlo nekaj ra- dovednežev. Slavko Kovačič iz Slovenske Bistrice mi je pripovedoval, da je bil v njej s še nekaterimi prija- telji, v študentskih letih kmalu po vojni. Takrat se je še dobro videlo, da so imeli v njej pribežališče partizani. Na ležiščih je bila še slama, v nevarnosti pa bi se lahko borci umaknili skozi izhod, ki je bil nekje v gozdu. Poleg netopirjev se danes za Balunječo ne zanima nihče. Nanjo so pozabili tudi ja- marji (raziskovalci kraških jami Znamenitost tone v vse večjo pozabo in vendno manj ljudi ve zanjo. Slabe štiri ki- lometre proti dolini pa je grad Statenberg, ki se že ne- kaj let poskuša uveljaviti na turističnem področju. Poleg vseh zanimivosti bi gostom lahko pokazali tudi Balunje- čo, seveda pa bi jo morali vsaj malce urediti. Dejal sem že, da ne bi smeli biti tal^o sramežljivi ob tistem kar nam ponuja narava, pa tudi ne tako sko- pi, ko bi pričeli razmišljati o tem, da bi lahko Balunje- čo, poleg redkih domačinov, spoznal še kdo drug. Zakaj bi se o njej širile le bajke, ko pa bi obiskovalci lahko videli tudi kapnike in še ve- liko zanimivega, kar Balu- nječa zagotovo ponuja. D. Utenkar Ob vhodu v Balunječo so res le ledeni kapniki, v notra- njosti pa so tudi pravi Na Svetino in CeljsiLjube- zen in življenje žene«, tri Dvofakove pesmi, ciklus pro- fesorja Ive Lhotke-Kalinske- ga na kajkavsko besedilo »Po dragom kraju-« in tri Sker- jančeve samospeve na kitaj- sko liriko. Pri klavirju bo spremljala Maja Katalinič, pri dveh ba- ročnih arfjah bo sodeloval violinist Mirko Petrač, oba prof. Centra za glasbeno vzgojo v Mariboru. Vse skladbe bomo slišali v origi- nalnih jezikih, k sporedu pa bodo priloženi slovenski pre- vodi. Vljudno vabljeni! Naša pisma Draga Alenka Danes se ti prvič oglašam. Do sedaj nisem imela poguma. Sem učenka 5/a razreda šole Ivana Spolenjaka. Prav sedaj se bliža 8. marec, zato sem se odločila, da ti pošljem pesem in ti obe- nem iskreno čestitam za praz- nik. Lepo te pozdravljam. Danica Sagadin, Mariborska cesta 11, Ptuj ZA 8. MAREC Bliža se praznik dan žena, ki ga slavijo mamice vsega sveta, saj to je edini praznik žena. Mamico mojo rada imam, zato ji nabrala bom šopek cvetic za ta praznični dan. V naročje bom šopek ji dala, roko ji stisnila, tesno jo objela, mamica moja, jaz rada te imam. Oglašam se ti prvič. Mislim, da bo prav, Ce ti pošljem pes- mico o pomladi, saj bodo sko- raj zacingljali zvončki in 7a- plesali metuljčki ter zapeli ptič- ki. Zelo vesela bi bila, če bi jo objavili, saj je to moja prva pošiljka. Obljubljam ti, da se bom še večkrat oglasila. Lep pozdrav od Marije Vaupo- tič, Ptuj, Mariborska c. 8. PRIHOD POMLADI Ptička v grmu poje že, ker pomlad obuja se. Prišel čas bo tisti spet, ko cvetele bodo rož'ce spet in metuljčki sedali na cvet. Kukavica bo prva spet, ki pela bo za ves svet: ku-ku, ku-ku, ku-ku. OTROK Z ZVONČKOM Prvi zvonček nesem mami, majhen zvonček z belim cvetom, zvonček se je upognil, o da ne bi ovenel! Prvi zvonček nesem mami, z zvončkom se sonček poigra, zvonček se Je upognil, o,d a ne bi ovenel! Sončni žarek Je ugasnil, hladna sapa zapihlja, zvonček se je še bolj upognil, ker zima še ni odšla. Lizika Simenko, Markove! Pošiljam dve pesmici in želim, da mi vsaj eno objavite. Verica Fošnarič, 8 razred Leskovec pri Ptuju POMLADNA TlSlNA Mirno Je, le veter tiho Sumi in giblje brezlistnate veje, poteptana trava že spet zeleni, zelene postajajo veje. Tu zvonček, tam vijolica odpira svoj cvet, v grmovju prepevajo ptički, svet je v svileno odejo odet, na njivi kmet orje s konjički. Ta čas bo minil minilo bo vse, minil bo pomladni čas nežen, nikjer ne bo zvončka, trobentl- ce ne in ptičji bo glas bolj otožen. Alenka! Spet se ti oglašam. Najprej bi te rada vprašala, če ti lahko pošljem pesmico z dva- najstimi kiticami, ker je v ko- tičku malo prostora. Danes sem se odločila za pe- smico »Vse se izgubi«. Mogoče boš takoj spoznala celotno mi- sel pesmi. Ko sem opazovala na- ravo, so se ml porodile take mi- sli. Ne mislim na naravo, am- pak na človeka. Sprejmi lepe pozdrave! Majda Svenšek, 8. razred Lancova vas 1 VSE SE IZGUBI Daleč v daljavo ml plava »k«, kjer griči visoki se dvigajo v nebo, potok pod njimi žubori, takole on govori: »Hitri so moji valovi, zlati ob meni bregovi, iz daljave pozdravlja me plan: »Bralec moj, dober dan!- Potoček pa se smehlja, v strugi se z vetrom igra, dokler se med rekami ne izgubi, Aokler se ga merj« ne polasti. Takšno življenje je, v katerem smo mi, nekoč v daljavo se Izgubi se izgubi in se konča naše življenje in sreča vsa. DANICA IN MARIJA! S prisrčnimi pesmicami, ki sta jih napisali s prelepo pisavo, sta se danes uspešno predsta- vili. Najboljše mneje imam o vaju in prepričana sem, da se ne motim. Hvala vama za prijazne čestit- ke. Obljubi, da se bosta še več- krat oglasili, ostanita zvesti! LIZIKA! Tvoj otrok s prvim zvončkom Si gotovo ti sama ali pa tvola sestrica, kajti iz pesmice diha pravo neposredno doživetje. Ali veš. Lizika, da sem te sli- šala v oddaji ptujskega radia^ ko sta skupno s Štefko dekla- mirali vajine pesmice? Krasno se je slišalo. Pa naj še kdo dvomi v otroške sposobnosti! VERICA IN MAJDA! Iz Leskovca In iz Lancove va- si sta mi pisali in prepričana sem, da se ne poznata, čeprav obe obiskujeta 8. razred, toda vsaka v drugi šoli. Vendar sta vajini pesmici ubrani na Isto struno. Ali slišita? Obe zvenita otožno, preotožno za vajina ro- sno mlada leta. Obe sta lirski, obe opisujeta naravo in njene pojave, na kar navezujeta last- no mišljenje in občutje. Vajini izrazi so skrbno in lepo izbra- ni. Tvoja druga pesmica, Verica, tudi pride na vrsto. TI, Majda, sama veš, da je naš prostor v Tedniku omejen, in zato tako dolge pesmice, kot govoriš, ne bi mogli natisniti. Obema rečeno: »Sposobni sta In čudim se vama. Se pišita pesmice In z njimi lepšajta va- jino mladost!« Vseh pet mojih deklic iH vs« njihove pesmice prisrčno po- zdravljam. Alenka Upokojenke so praznovale da>n žena v Slovenski Bistrici je ve- liko žena, zato o skupnem praznovanju vseh ni mogoče pomisliti. Zato je pripravljal- ni odbor društva upokojencev priredil praznovanje v domu kulture in nadvse prisrčno je bilo. Kulturni program so pripravile upokojenke same. Kljub temu da ženskega pevskega zbora v Slovenski Bistrici ni že več kot petnajst let, so se dekleta v letih zbrala in ubrano zapela osem pesmi, pod vodstvom upoko- jene učiteljice tovarišice Mi- količeve, ki je zaigrala tudi na klavir. Drugi del progra- ma so zelo lepo izvedli učen- ci glasbene šole in učenci osemletke. Potem so v prisrčnem sre- čanju zapele tudi ostale, pri- pravile pa so razne šaljive točke. S šopki so obdarile naj- starejše žene, in sicer Bab- šekovo, Senčarjevo in Žma- harjevo mamo. Praznovanje je bilo prijet- no, za to pa imata precej za- slug tudi Zalka Kosi in Da- nica Zigel, ki sta bili glavni organizatorki. Članice društva upokojen- cev so za izgradnjo porod- nišnice v Banjaluki zbrale 22.500 S dinarjev. stran 12 tednik — četrtek. 12. rmrca 1970 Ob piremleri v ptujskem gledališču i i ^VILIJ VMS: Steklena ^ Ha (igra ebujenih spominov v VII. epizodah} Gospa W:engfieldova živi s svojo plalno, poliabljeno hčerlco Lauro in se trdo pre- bija s skromnim zaslužl-com svojega sina Toma, usluž- benca v neki trgovski hiši, ki pa se ukvarja tudi s pe- sništvom. Njen mož, bil je privatni uslužbenec, jo je že pred davnimi leti, gnan od nemirne pustolovske krvi. zapustil. Amande Wicngfiol- ciova, v kateri še polje polno r.eugnane — a zmedene živ- ljenjske sile. se divje oklepa spominov na svojo pretek- lost. ko je bila še mnogo oboževana dekle in je upala, da se bo poročila z bogatim farmerjem z juga. Laura. na- sprotno, pa jc občutljivo, malce čudaško, povsem vase zaprto bitje, ki pri svojih 24 letih ni občutila najmanjše- ga dotilva z realnostjo. Živi Ic za svojo stekleno mena- žerijo, zbirko drobcenih ste- klenih živalic, ki jih v.se ne- žno ljubi, prav kot svoje stare oguljene gramofonske plošče. Ona sama je že po- .stala nalik steklenemu bitju, bežeča od življenja, plašljiva in vsa prepredena od manj- vrednostnih kompleksov, ki jih ji zaman skušata izbiti iz glave njena niati in brat. Amanda si zadaja velike skr- bi zaradi Laurine prihodno- sti. Tej deklici je tudi tuje v.sako poznanstvo z moškim bitjem. Amando povsem obsede misel, da mora vreči svojega otroka moškcniu v naročje. Tom, ki vrši v tej igri tudi funkcijo pripovedovalca (ne- kak konferansije), nam ra- zodene kaj vse sta že — a, žal, zaman — podvzela z materjo, da bi odtrgala Lau- ro od njene plahosti in nje- ne povsem vase zaprte biti. Ob neki priliki, ko mat; ostro prime sina Toma. češ. da je končno vendarle potrebno nekaj stvarnega ukreniti gle- de Laurine bodočnosti, mu predlaga, naj pripelje domov kakega solidnega mladeniča iz kroga svojih kolegov. Tom povabi v hišo, pred- \'sem zato. da bi napra\'il v družini že enkrat kraj moreče atmosfere, ki jih davi, ene- ga svojih dobrih prijateljev, Jima 0"Connora, na obisk. Ta se njegovi prošnji prav rad odzove. Amanda Wing- fieldova stori vse, da bi bil ^>prvi vtis« nadvse dober. Skrbno počedi in okinča sta- novanje. kakor tudi samo se- be. Pripravi bogato večerjo, toda Laura se od samega sramu in razburjenja ne more niti dotakniti jedi. Šele. ko Mzna. da je odrastel Jim v istih okoliščinah kakor ona in Tom, da, še več, da so pravzaprav že stari znanci, se malce okorajži. Jim je na moč prijazen z njo. Laura pa mu razkaže svoje steklene živalice. ter mu podari kot spominek samoroga (znak devištva). Po kozarcu vina se mu pusti celo poljubiti, No, Jim se prav kmalu za vse podarjeno vljudno za- hvali in toplo priporoči ter hitro odide, da bi pričakal na kolodvoru svojo nevesto. Vse je bilo zaman. Tom, ki je naskrivoma postal član neke prekomorske družbe in jo namerava popihati, kakor pred nekaj leti njegov oče, ni imel niti pojma, da je Jim že zaročen, ter da je ta želel samo prebiti lep večer v nji- hovi družbi. Laura pa, ki je že mislila, da se bo v njej prebudil čudoma >->veliki do- godek« — na moč razočara- na še bolj osami in se še strastneje oklene svoje ste- klene menažerije. Njena ne- uravnovešena, otročje naiv- na mati zadobi sijaj dosto- janstva in tragične lepote, ko vzame v naročje svojega ubogega otroka in ga skuša zaman tolažiti s svojo ne- močno nežnostjo. To delo je pisano popol- noma iz duha in občutja na- šega časa, saj je v svojem humanizmu tudi hud protest zoper njega. V vsem svojem razvoju in dogajanju je tra- gični odraz in posledica zu- nanjega sveta in razmer, je podoba brezobzirnega vna- njega sveta in družbe, ki ju oba avtor tukaj obtožuje. P. Malec Jurij Brenčio - proni0¥iral za doktorja kemiiskih znanosti Dne 27. februarja 1970 je na univerzi v Ljubljani pro- moviral za doktorja kemij- skih znanosti dipl. inž. Jurij Brenčič iz Ptuja. Svojo dok- torsko disertacijo pod naslo- vom ■•>Strukturne raziskave nekaterih spojin dvovalent- nega molibdena« je uspešno zagovarjal 29. oktobra 1969. Dipl. inž. Jurij Brenčič je bil rojen 18. februarja 1940 v Ptuju, kjer je tudi obisko- val srednjo šolo. Že v gimna- ziji je pokazal veliko nadar- jenost in pridnost. Še poseb- no pa se je že tedaj zanimal za kemijo. Maturo na ptujski gimnaziji je z odličnim uspe- hom opravil junija 1950. Istega leta jeseni so je vpi- sal v Ljubljani na fakulteto za naravoslovje in tehnolo- gijo. odsek za kemijo. Že od vsega začetka se je vestno in vztrajno lotil študija. Bil je eden najboljših študentov in je diplomiral že maja leta 1962. Že kot študent je bil demonstrator, po diplomi pa je postal asistent na fakulte- ti. Istočasno je nadaljeval štu- dij III. stopnje, ki ga je za- ključil 20. junija 1965, ko je postal magister kemije. Nato je jeseni leta 1965 odšel v Kruševac na odslužen je vo- jaškega roka. Ko se je vrnil je na pripo- ročilo fakultete dobil štipen- dijo za dvoletno strokovno izpopolnjevanje v ZDA. Tam je z veliko zavzetostjo pod vodstvom prof. F. A. Cotto- na opravil tudi raziskovalno delo za svojo doktorsko di- sertacijo. Zadovoljen z us- pehom svojega dela na Mas- sachussets Institute of Tech- nologv« v Cambridgeu pri Bostonu, se je lansko jesen vrnil v domovino. Za njim pa^ so v njegov in v ponos naše univerze prihajala naj- boljša mnenja o njegovih strokovnih sposobnostih, ki so jih dali vidni znanstveni- ki, njegovi mentorji v tujini. Delo. ki ga je opravil dr. se. mr. dipl. inž. Jurij Bren- čič je zahtevalo mnogo jekle- ne volje in naporov. Njego- vega lepega in pomembnega uspeha se z njim veselimo tudi vsi njegovi sošolci. Mla- demu doktorju znanosti iskre- no čestitamo in mu želimo še obilo uspeha pri njegovem nadaljnjem delu. A. P. Zakaj je Prihova »za bregom?« Nekajkrat so poizkušali na Prihovi sklicati krajevno konferenco SZDL, vendar brez uspeha. Nedelavnost je marsikoga bodla v oči, po- tem pa jo je sklicala občin- ska konferenca SZDL Slov. Bistrica. V šolskih prostorih se je res zbralo precej ljudij ki so zastopali vse tiste vasiy ki sodijo k prlhovski krajev- ni konferenci. Udeležila sta se je tudi sekretar občinske konference Marija Plaveč in član izvršnega odbora Oto Nekrep, Po nekaj uvodnih besedah je sledila razprava, ki je ne- kajkrat zaplavala v dokaj čudne vode. Vaščani, kot da so se to pot odločili, da bodo izpovedali ves tisti srd, ki se nabira ob vsakdanjem delu, morda pa tudi ne delu. Pre- cejkrat sem kar v začetku slišal: ►>Ljudje so izgubili za- upanje, pa so ga imeli, toda težko ga bo povrniti!« Torej zakaj in č«mu izgubljeno zaupanje? Kot se večina zgodb prične z nekoč,... talio bi tukaj la- hko pričeli z denarjem, s cestami in o tem, koliko lju- dje dajejo, pa tega ne dobijo vrnjeno. Prihova in še veli- ko bližnjih in daljnjih vasi sodi h krajevni skupnosti v Oplotnici, ki tudi razpolaga s sredstvi, ki so namenjena obnovi cest. Udeleženci so bili najprej složni, da ne cfo- bijo dinarja, potem pa je predsednik krajevne skupno- sti dokaj nazorno opisal kam so Sla ta sredstva in koliko so jih dobili tudi oni. In pri- znati je bilo treba, da je ne- kaj le bilo storjeno. Pa so porekli tudi, da krajevna skupnost daje prednost vi- šinskim predelom. Vendar je treba razbistriti tudi to stran. Resnica je. da se je tam naredilo največ, vendar pa ne smemo pozabiti, da so v teh predelih v zadnjih ne- kaj letih zbrali kar 87 mili- jonov starih dinarjev samo- prispevka. Prihovčani pa so zbrali 560 tisočakov za izgradnjo mrtvašnice, kar pa tudi ni za pozcibo. Računali so. da bo k temu denarju pridala svoj delež še KS, vendar ni. Pro- blem. ki zelo -'žuli« ostaja tako šc odprt, ob njem pa se pojavljajo mnogi drugi. Pod- ročje, ki ga obsega krajevna organizacija SZDL Prihova je zelo obsežno. Z ene strani do druge je kar po deset ki- lometrov in težko je ob tak- šni razdalji dobiti ljudi na sestanke. Kljub vsemu pa nisem mo- gel razbrati zalcaj naj bi bili ljudje izgubili zaupanje in v kaj. Sestajali se niso, kar je bilo povedanega pa je bilo v slogu zaplotkarstva. Zavo- ljo tega so postali nesložni, včasih pa je zavladala celo mržnja. V takšni sredi pa najrazličnejših akcij ni mo- goče izpeljati. Morda še to. Občani so vnaprej obsodili vsak napor in predlog za iz- boljšanje na propad. Kadar pa greš v »boj« z občutkom da ne boš uspel, potem je jasno, da uspeti tudi ne mo- reš. Sprijazniti se bo potreb- no z dejstvom, da ljudje, ki ne živijo s tem krajem, pro- blema ne morejo poznati ta- ko, da bi zanj našli rešitev. Morda bi bilo dobro včasih položiti roko na srce in pri- znati, da vse le ni bilo prav in da trditev, da je Prihova nekje za bregom, pozabljena od vseh, izbira krivca med njimi samimi. Res je, da na tako obšir- nem področju uspešno delo skoraj ni mogoče, zato so predlagali, da bi dobršen del pripadel krajevni konferen- ci SZDL Slovenska Bistrica, saj tudi velik del sodi k bi- striški krajevni skupnosti. Potem bi bilo morda delo olajšano, vsaj povedali so tako. Nikakor pa ne smem tudi zamolčali, da se Prihov- čani niso strinjali s predla- ginlmi kandidati za bodoči izvršni odbor občinske kon- ference SZDL, saj je med predlaganimi kandidati le en sam kmet, področje obči- ne pa je izrazito kmetijsko. Ob koncu pa bi rad pove- dal le še to, da bodo proble- mi ob letu isti, če občani ne bodo uredili odnosov v last- ni organizaciji, jo združili, v slogi pa morda pomislek, ki ga je bil nekdo izrekel: -'Ne poznamo malega člove- ka, male vasi. pač vsega majhnega..ne bo tako vpijoč. Pa tudi več »zaui>a- nja« bo... -d Prihova Dr. sc, mr. dipl. inž. Jurij Brenčič tednik — CetIItek, 12. maica 1970 STRAN 9 0r. Marjan PregI o Jožekovi bolezni in zdravljenju Če gre za posameznika, se zgražamo, če gre za maso se samo čudimo... Zdi se mi umestno napisati o našem pacientu Marin Jože- ku kaj več kot samo poročilo o zdravljenju, to pa zaradi tega, ker se bo čutil marsikdo ogoljufanega, ko bo ugotovil kakšno je Jožekovo dejansko stanje, sem pa mnenja, da po nepotrebnem. Marin Jože se nahaja čc- Irtič na našem oddelku, iz prepisov popisov bolezni pa jc razvidno, da se je zdravil že prej dvakrat na Nevropsi- hiatričneni oddelku v Mari- boru. V vseh zaključkih jc rečeno, da bolnik boleha za zelo iežko obliko multiple skleroze, kjer so pri njem v ospredju motnje vida, nego- tovost v ciljnih kretnjah, iz- padi v grobi moči gotovih mi- šičnih skupin, ter tresenje in opotekavost v laki meri, da jc v glavnem privezan na po- steljo. Kot se pri laikih po- gosto zgodi, povezuje svojo bolezen s traumo in je trdno prepričan, da je bolan vslcd poškodbe. Čeprav medicina dosega pri nekaterih obole- njih zavidljive uspehe, na ža- lost nimamo za to bolezen ne- kega speeiOčnega zdravila. Pri poslabšanju obolenja na- vadno dajemo hormone skor- je nadobistnc žleze ali ACTII, seveda poleg ostale terapije. Jožck sprejema že šestič o- pisano terapijo, ne glede na to, da jo jc sprejemal že am- bulantno. Nazadnje je prišel na oddelek nepokrcten, se- ^aj ob podpori hodi. Rad bi poudaril, da zdrav- niki ne zdravimo bolezni, am- pak bolnika, saj se ho verjet- no kdo čudil, češ, kaj dela Jožek na Psihiatričnem od- delku Splošne bolnišnice Ptuj. Jc mogoče komu znano, da Jožck doma nima potreb- ne nege? Ali vemo vsi, da jc biJ Jožek dalj časa sam do- •»»a, moral je pa/iti živali, 'ovil jc svinjo, pa so sc mu nataknile noge in je v ihti zagrozil, da bo sežgal hišo in sebe? Jožek bo rad povedal, "a je bil dalj časa odvisen tega, kar so mu sosedje Pfinesli za jesti. Tako je bilo tfeba pri zadnji hospitaliza- ®Ui ukrepati v večjih smereh.- Zdraviti njegovo bolezen, da vsaj delno sposoben za sa- •"ostojno življenje, delovati ■Janj, da nc izgubi poguma in ■sončno, zagotoviti mu ustrez- "" nego. Ob tretji hospitali- ^tiji smo ga premestili v ""m počitka Rakičan, saj je ^onia užival celo alkoholne »•'jače, ki so zanj strogo pre- povedane. Kdo je nato pri Jožeku pre- nego v Domu počitka kako se je nato začelo ti- sto o »v inozemstvu bo ope- riran in nato zdrav« mi u- radno ni znano. Samo za po- zdraviti je humano akcijo o zbiranju sredstev za to, da se pomaga bolniku, nikakor pa ni enačiti pomoči in zdravlje- nja v tujini. Kot ne sodimo meča po lepoti ampak po o- strini, tako tudi ne sodimo humanih akcij po senzacio- nalnosti, ampak po namenu. Odnos med zdravnikom in bolnikom je mnogo bolj kom- pliciran, subtilen ter dinami- čen kot si navadno mislimo. Tudi zdravnik je osebnost s svojo zgodovino, željami in možnostmi; dano mu je, da podaljšuje življenje, lajša bolečine in po svojih močeh odstranjuje bolezen. Vzrok, da smo se razšli v odnosu zdravnik — bolnik, ne tiči toliko v telesnih boleznih kot v splošnih pojavih, ki izvira- jo iz okoliščin izven naših možno.s.ti. Gotovi avtorji eo se veliko ukvarjali s tem pro- blemom; opiisujejo kolebanje ter nesorazmerno stimulacijo naših potreb in to pri vsakem človeku v naši dobi. Tako npr. poudarjamo svobodo po- saineznika, po drugi strani pa si večkrat ne moremo iz- brati niti poklica. Naši idea- li in s tem želje, nikakor ni- so enaki omenjenemu izpo- polnjevanju želja. Ce samo bežno razčlenim problem, ki je tako značilen za našo do- bo, nami'eč tekmovanje med posamezniki, se bom morda približal nadalnjim mi.slim. Nikakor ni borba za prestiž nek narodni pojav, ampak je le ta rezultat oziroma odgo- vor na kulturno pogojene sti- mulanse. Že v šoli je oceni- tev dijaka ta, ki dela v raz- redu rivalstvo; v družini vla- dajo marsikje tiaki odnosi, da ni treba subtilnega poz- navanja družinske atmosfere, da se vidi kako vlada v njej borba za prvo mesto; toliko hvaljena bratska ljubezen včasih že v mladosti odpove; tekmujemo med seboj in tek- mujemo v poklicu. Večinoma potom izven zave.stnih meha- nizmov se zgodi, da ustvar- ja tako tekmovanje difuzno, sovražno napetost — kon- stantno se Čutimo ogroženi od drugih: če smo namreč mi potencialno sovražno nastro- jeni do drugih, ustvarjamo do- ločeni strah od potencialnih sovražnikov. Ne zavedamo se, da je naš u.speh v življe- nju odvisen toliko od nas po- polnoma neodvisnih faktor- jev ampak menimo, da Je uspeh naša notranja zaslu- ga: drugi nas tako sodijo in tudi naša lastna sodba je ta- ka, — nou.speh pa jemljemo kot osebni poraz. Logično se- daj je, da strah pred neuspe- hom, strah, da se nam ne bo kaj zgodilo, strah pred ubo- bo/.anjem itd. itd. rodi bolez- ni, ki pa so izven ožjega o- kvira medicine. Laiki etiki- rajo navadno te pojave z »živčnostjo«. Take čustvene težave pa zdravnik ne more zdravili, zdi'av:Io je pri bol- niku: v njegovi samokontloli, v i.skanju pozitivnih vzg;bov v raznih dejavnostih in v pi'enchanju zatekati .se v bo- lezen. Mar.sikdo to ne razu- me in krivi zdi-avn:ka, ki mu nc moro pozdraviti subjek- tivnih tegob kot odi-az raznih čustvenih težav. Bolnik, kot jc .ložok, nas zadene v lastni cksistcnčno- sti, saj sc z njim identifici- ramo in si predstavljamo kaj bi bilo z nami v jegovcm po- ložaju. Od tod tudi tako ve- liko zanimanje zanj, saj se bojimo biti bolni. Izrinjanio iz zavesti mož- nost, da smo še nemočni pred nekaterimi obolenji in hla- stamo po tujih zdravilih ter čudežih. Edino humano je, da mu poskušamo pomagat!, smo pa pri tem pomislili, da jo .Idžckov na slo\ onsKcm na tisoče? Cc gre za posamezni- ka, se zgražamo, čc ^rc za maso, se samo čudimo in sprašujemo, češ, ni niko>;ar, ki bi reši! to poja\e. Jožck je imel to srečo, da so sc začeli zanj zanimati, marsikdo fe sreče nima in sc zi^odi — koi smo prod kratkim čitali v ča- sopisu — da kdo umre od po- manjkanja noge. Bodimo pre- vidni in skromni, pričnimo enkrat preventivno in siste- matično obravnavali vse tc probleme. Ti ljudje no potre- bujejo mnogo, ne zahtevajo hospitalizacij v raznih ino- zemskih bolnicah, niti čudc- žcA', — zahtevajo samo loplo sobo in kos kruha. Zavedajo sc prastare resnice, da člo- vek nc umira zato, ker jc bo- lan, ampak kor živi. Dr. Marjan Prosi Dr. Marjan Pregl ob Jožekovi bolniški postelji Jožek Morin na zdravljenju v ormoški bolnišnici Minuli petek, — lep son- čen dan, ki je bil ves v zna- menju poslavljanja starke zi- me in prihoda bližajoče se pomladi, sem se odpravil na obisk k našemu in vašemu pacientu Jožeku Marinu., ki je na zdravljenju v ormoški bolnišnici. Kljub temu. da ni bil uradni dan — določen za obiske bolnikov, me je pred- stojnik psihiatričnega oddel- ka bolnišnice v Ormožu dr. Marjan Pregl — kljub obilici dola z vesoljem sprejel in mi povedal mar.sikaj zanimivega o poteku zdravljenja. (Pri- znati moram, da sem stopal proti bolnišnici z malce ne- gotovimi koraki zaradi infor- macije o telefonskem pogo- voru, o katerem .sem poro- čal v zadnji številki. Zgodi se pač. da včasih ko nam ne teče vse po planh-anem »voz- nem redu- izlijemo žolč e- den na d)'ugega. namesto, da b" ohranili mirne živce) »O. dober dan,« naju jc z nasmehom na obrazu s treso- čim glasom pozdravil Jožck, ko sva ga z dr. Marjanom Prcglom obiskala v prijetni in izredno čisti bolniški so- bi — kjer so bili poleg njega šc trije drugi bolniki. Zmoti- la sva ga ravno v času, ko fe sprejemal zdramila. Iz stekle- ničke mu je po plastični cev- ki po kapljicah vtckalu v kri zdravilna tekočina. (Strokov- nega izraza za potek tovrst- nega zdravljenja si nisem za- pomnil, pa tudi zapisati sem si pozabil). »Kako se počutiš, Jožek,« som ga vprašal zatem, ko sva si čvrsto .segla v i-oke. S posebnim izi^azom zadovolj- stva in z veliko mero uj^a- nja na iicu. mi je odgovoril: »V ormoški bolnišnici sc po- čutim kot doma. pa (udi zdravje sc mi je proccj iz- boljšalo. Imam občutek, da me tudi noge bolj čvrsto ne- sejo, kot kdaj koli preji« Pripovedoval mi je o počut- ju, ko je bil na opazovanju v bolnišnici v Nemčiji. »Lepo so skrbeli zame, toda počutil sem se kot tujec med tujimi ljudmi in dobil som veliko domotožje,« mi je nekako otožno odgovoiil na moje vprašanje. Povedal mi je tu- di, da ga pride večkrat obi- skat mama in drugd svojci. Njegov skibnik Valentin GREBEN JAK, ki je v zad- njem času prav tako na zdravljenju v tej bolnišnici, jo vsak dan pri njem, obišče pa ga tudi Valentinova žena Marija. V času naj.inega pogovo)-a je prišla v sobo medicinska .sesti-a, ki dela v tem oddel- ku. Jožck jo je na moje ve- liko presenečenje pozdravil: »Dober dan, mamika,« sestra mu jc odzdravila: »Dober dan — sinček!« Dobil sem občutek, kot da je v ormoški bolnišnici zares ena .sama ve- lika^ družina. Upam in po- skušam biti tudi prepričan, da je tako tudi takrat, ko v bolnišnici ni nikogar, ki bi lahko odnose na relaciji zdravstveno osebje—bolniki posredoval v javnost. V zvezi z do.sedanjimi po- skusi zdravljenja Jožekove (Konec na 1.^. strani) STR/.N 14 tednik — četrtek, 12. marca Letna konferenca pevskega zbora društva upokojencev občine Plu Dosedanji uspehi in novi načrti Dne 16. februarja 1970 je sklical odbor moškega pev- skega zbora društva upoko- jencev drugo letno konferen- co. Zbor šteje sedaj 17 aktiv- nih članov. Pevci so počastili spomin nedavno smrtno ponesreče- nega člana pevca Vladimir- ja Klemenčiča z enominut- nim molkom. Iz predsednikovega poro- čila je razvidno, da je bilo odbora v minulem letu zelo delovanje zbora, kakor tudi pestro. Zbor je nastopal pri pogrebih umrlih upokojen- cev, pri novoletnem obdaro- vanju revnih, na silvestrova- nju v klubu upokojencev, priredil koncert v Majšper- ku in Lovrencu, ki pa žal za- radi neprimernega letnega časa ni uspel. Posebno po- hvalno je, da si je zbor z denarno pomočjo občinske skupščine in več podjetij na- bavil za pevske vaje nujno potrebno glasbilo — klavir in ga dal urediti za svoje po- trebe. Največ je prispevala občinska skupščina Ptuj, za njo Elektrokovinar. Panoni- ja, gradbeno podjetje Drava, nato Vinko Reš, Izbira. Mer- kur. Opekarna Zabjak, Peto- vija. druge pa z manjšimi zneski. Vsem podpornikom se zbor iskreno zahvaljuje in prosi še za nadaljnjo pomoč in upoštevanje, saj bodo prej ali slej vsi prišli med naše vrste. Nabavljena je bila tu- di prepotrebna omara za no- te. Ne smemo pozabiti, da so k dobremu finančnemu efek- tu mnogo prispevali tudi podporni člani, ki jih je ne- kaj čez 200 in se jim zbor tudi najlepše zahvaljuje. Na koncu sA^ojega poročila je predsednik pozval vse člane pevce, naj pridno vadijo za koncert, ki ga nameravajo prirediti skupaj s tambura- škim orkestrom Svobode 19. marca ob 19. uri v Narodnem domu. Po izčrpnem poročilu zelo prizadevnega tajnika, ki je med drugim poročal, da je zbor pel že na 26 pogrebih, in to podpornim članom brezplačno, ostalim pa za nagrado. Tudi blagajniško poročilo je bilo razveseljivo, saj bilanca, ki je zelo točno izdelana, pokaže precejšnji saldo, ter se je tudi nadzor- ni odbor zelo pohvalno izra- zil o delu blagajnika. Pri razpravah o poročilih in predlogih za bodoče delo je sodeloval tudi predsednik Društva upokojencev tovariš Majcen, ki je pohvalil delo odbora, pozval pevce, naj še naprej gojijo slovensko na- rodno in umetno pesem. Ob- ljubil je tudi vso pomoč in podporo še večjemu napred- ku zbora od strani odbora društva upokojencev. Predsednik ►►Svobode« tov. Vrbnjak je pohvalil delo zbora, saj je hvalevredno, da zbor revnim upokojencem, ki mogoče niti nimajo več svojcev, zastonj zapoje lepo poslovilno pesem. Po razrešnici staremu od- boru je bilo sklenjeno, da ostane še naprej stari odbor, ki je zelo prizadevno deloval. Enoglasno je bil tudi še naprej izvoljen dosedanji iz- kušen in prizadeven pevo- vodja upokojenec Franjo Pe- tek. Na koncu so vsi pevci če- stitali Francu Gabrielu, ki kljub temu, da ima že pre- cej prek osemdeset let, še vedno rad in lepo zapoje in je še vseskozi agilen pri zbo- ru. Po konferenci je predsed- nik povabil vse navzoče na zakusko in kozarec vina. ki ga je za to poklonilo društvo upokojencev Ptuj. Alojz Tujnpej V Ormožu so imeti seminar za vodstva organizacij ZK, SZDL, Z^^ in sindikata v petek in soboto je bil v Ormožu dvodnevni seminar za vodstva organizacij ZK, SZDL, ZM in sindikata. V programu so bile zajete na- slednje teme: 1. Aktualne naloge na pod- ročju gospodarstva in nego- spodarstva v občini Ormož; 2. Samoupravljanje v lu- či 1.') amandmaja; 3. Aktualne naloge ZK, SZDL, ZM in sindikata; 4. Metode dela političnih organizacij; 5. Sestanek, priprava in vodenje. Seminar so vodili družbe- nopolitični delavci in gospo- darstveniki iz ormoške ob- čine v sodelovanju z Medob- činskim svetom ZK Maribor. Seminarja se je udeležilo presenetljivo visoko število slušateljev, ki so z zanima- njem prisluhnili posameznim temam in se vključili tudi v priprave. Sprejeli so naslednje skle- pe: V bodoče bo treba posve- titi mnogo več pozornosti razvoju posameznih delovnih organizacij, boljši kadrovski strukturi, izdelavi samoupra. vnih aktov — gelede na do- ločbe 15. amandmaja, razvo- ju šolstva in idejno politični krepitvi članstva. J. S. PO PRAZNOVANJU DNEVA ŽENA V ORMOŠKI OBČINI Dan žena so dokaj veselo in uspešno proslavili tudi po vsej ormoški občiini. Matere, žene in dekleta so bile delež- ne, nekatere zares vsaj en- krat v letu, tiste bore malo pozornosti, toplih besed In šopka cvetja. Proslave so bi- le v vseh delovnih organiza- cijah in krajevnih centrih. Klub OZN v osnovni šoli v Ormožu je pripravil prijet- no presenečen.ic ženam bor- kam in internirankam. U- čenci so jih sprejeli z zasta- vicami v rokahj jim pripra- vili krajši kulturni program ter jim izročili šopke zvonč- kov in z otroško pisavo pisa- ne čestitke. Marsikateri ma- teri so ob tem svečanem tre- nutku spolzele po ovelem li- cu — solze. Svojim mamicam so pri- pravili presenečenje tudi o- troci iz ormoškega otroške- ga vrtca. Svečano je bilo tudi v no- vem hotelu "-Jeruzalem« v Ormožu kjer so imeli že ne- kaj dni pred praznikom re- zervirane vse hotelske zmog- ljivosti. Nič manj živahno pa ni bilo tudi v zasebnih gosti- ščih kjer so prav tako pri- pravili vse za prijetno raz- položenje in počutje. Dan pred praznikom smo srečevali v Ormožu fante in može, ki so nekako sramež- ljivo stiskali v rokah šopke cvetja in druga darila. Mno- gi so morali po cvetje celo v Ptuj, ^aj je bila v Ormožu ponudba zelo skopa. Torej praznik je za nami. S ponosom se trkamo po pr- sih in si mislimo koliko smo storili s tem, če smo mater, ženo ali dekle presenetili, skromno pozornostjo. Kaki se varamo s tem ponosom Premalo sc zavedamo koli^ smo dolžni tem našim slav Ijenkam. Koliko nam dajej in kako malo jim vračanj Pa vendar, bili smo pozorg do njih. Vsaj enkrat v leti Rože so povedale tisto, česi besede niso mogle povedati In kako je bilo pri srcu tj stim materam, ženam in de kletom, ki se jih ob njihovei prazniku ni spomnil nihče Ali jim bomo upali pogledal v oči? J. S. Gostje za vašo mizo Pravila za razporejanje go. stov okoli mize niso več tal® stroga, kot so bila nekoč. Ci imate goste, ki se po svo} starosti in družbenem polo. žaju preveč ne razlikujejo, ji razporeditev zelo preprosta V tem primeru se predvsen ozirate na navade in nagnje nja svojih gostov. Pravilo, di je treba poročeni ženi dat prednost pred neporočeno, m velja več. Tudi staro pravili da si morata zakonca — gosti tel j a za mizo sedeti nasproti ni več obvezno- Nekoliko ve pozornosti razporeditvi gosto! okoli mize je treba posvetiti če so med povabljenimi poseb no ugledne osebe. Zakona praviloma nikoli ne sedita e den poleg drugega. Najlaže j| goste razporediti okoli okrq gle mize, kajti tu ni bolj il manj uglednih sedežev. P štirioglati mizi ponudite ogled nejšim gostom prostor na beh najoddaljenejših strane Ti bodo sedeli poleg gostitel, in gostiteljice, drugi gostje r se bodo razporedili ob obe dolgih straneh mize. .{-ednik — Četrtek, 12. marca 1970 STRAN 15 Občni zbor RK Drava Ptuju Pomanjkanje strokovnih kadrov v soboto, 21. februarja 1970 je bil redni letni občni zbor rokometnega kluba DRAVA- ptuj, ki se ga je udeležilo nad 50 članov, ki so analizirali celotno dejavnost kluba za preteklo leto, kot tudi dejav- nost te športne zvrsti v širši regiji ptujskega območja. V dokaj obširnem poročilu u- pravnega odbora, ki ga je po- dal predsednik Milan Rosic so bili nanizani vsi uspehi ter problematika, ki se pojavlja v tem klubu. Klub tekmuje s tremi e- kipami v štajerski ligi in to s člansko, žensko in mladinsko ekipo. 72 registriranim čla- nom, pa je z ozirom na zani- manje mladine in tradicijo tega priljubljenega športa ob- čutno premalo. To pa je ne- dvomno pogojeno tudi s stro- kovnim kadrom, da bi lahko zajel širši krog mladine. Članska ekipa, ki je po ne- uspehu v republiški ligi iz- padla iz tekmovanja, se je v jesenskem delu proti priča- kovanju uspešno vključila v tekmovanje dokaj močne šta- jerske lige in prezimuje na odličnem tretjem mestu z e- nakim številom točk kot vo- deča ekipa. Zal pa je bila ravno v tej ekipi opazna ne- disciplina in neprizadevnost nekaterih članov in bo mora- la bodoča politika UO to v kali zatreti. Vključitev mlaj- ših igralcev bo vsekakor pri- pomogla, da bo ekipa posta- la homogena in disciplinira- na. Ženska ekipa, ki v zadnjih letih sploh ni bila vključena v tekmovanje, je ponovno ak- tivirana ter je v jesenskem tekmovanju zasedla II. me- sto. Za kvalitetno rast ekipe bo potrebna večja izbira, za- to bo potrebno iz osemletk pritegniti mlade perspektiv- ne igralke, da bo ženski ro- komet spet zaslovel. Mladinci so v preteklem letu kot že mnogo poprej pri- kazali odličen rokomet in je II. m.esto zares odraz kvali- tete. Na prvenstvu Slovenije, ki je bilo preteklo leto v Ptu- ju niso prikazali kar znajo, saj so osvojili le 6. mesto. Klub se bori nenehno s fi- nančnimi težavami, saj so stroški tekmovanj zelo viso- ki, predvsem prevozi. Dragi so tudi rekviziti in oprema. Pereče je vprašanje kadrov — trenerjev, sedaj delata v klubu dva trenerja na stro- go amaterski bazi, kar zdaleč ne zadošča potrebam, ker bi klub potreboval najmanj šti- ri trenerje in enako število vaditeljev. Mlajši mladinci so prav za- radi teh tež^v bili v pretek- lem letu prepuščeni sami se- bi — stihijskemu delu, da ne govorimo o pionirskih šolah rokometa, ki jih imajo v dru- gih krajih. V klubu so vsi igralci vzgo- jeni v lastnih vrstah, zato bo potrebno v bodoče še z večji- mi napori vzgajati mladino, kar pa je tesno povezano s finančnimi sredstvi. Skrajni čas je, da tudi družba pri- sluhne potrebam športnim in telesnovzgojnim organizaci- jam, da tovrstne dejavnosti ne bodo stagnirale ali celo prenehale z delom. Upravni odbor RK Drave si prizadeva, da bi dobil trd- nejšo materialno bazo zato je zaprosil za patronat Meso- kombinat »Perutnina-«, kar bo vsekakor pripomoglo k us- pešnemu delu tega znanega dolgoletnega nadvse priza- devnega kolektiva. S takšno obliko so v drugih krajih u- spešno rešili delovanje klu- ba-društva, kjer se vzgaja mladina. V perspektivnem planu razvoja telesne vzgoje v na- ši občini bo treba dati roko- metu tisto vlogo, ki so jo s svojo kvaliteto in aktivnost- jo zasluži. Na občnem zboru je bil iz- voljen novi 9-članski UO na čelu z zaslužnim predsedni- kom MDanom Rosičem. -anc Rezervirano DOBER DEN DROGI PRI.EKI NO FSA REZERVIRANA 2LOH- TA Z MOJEGA REZERVIRANE- GA KOTA. No vidite, to prejšji tjeden gdo smo že mislili, ke de nan začela pomlod po srcih škrompati, — nas je drgo5 presenetla miiha- sta zima, ki nan je po nasipala enih por vreč bele mele. Ja pjebi resen bi bilo fajn, če bi tak eno dvo dni bela mela doj z neba letela. Jas man že od no- vega leta dale proznike v tistih kištah kak sen notri fčosih melo meja. No, pa hvala bogeci, ke sma si z Mico v jesen en vejki polovjok kliijecof naresala no ne- ke sprešanih tropin prišparala tak ke mamo pri hiši skos še ne- ke za pod zob za djoti. Da pa nan ne bi slučajno v organizmi vitamini sfalili pa fsoki den pri obedi repne cime žvečemo, ki jin namesto olja malo jabolšnce gor vlijemo. No, te še naj neše reče, ke na našo kmetijstvo ne do zadosti pridelkof s kerimi se lehko pozimi preživimo. No zaj pa te še poglednimo, ke so nan napisali naši dopisni- ki: j5POSTOVANI NO LEPO POZDROVEENI LUJZEK! Veš jas se ti gnes prvič oglo- šan no te zato še praf lepo po- zdrovlan. Seveda pa poleg tebe lepo pozdrovlan tiidi fse brolce totih naših cajtng, ki jih fsoki četrtek od glave pa do repa pre- štejen. Veš Lujzek to pred krot- kin se mi je zgodila ena vejka nesreča: Tan kak smo v sliižbi nan je čisitilka zaklenola dveri no nesmo mogli v proven cajtl z delovnega mesta domu oditi. Samo Se por minut mi je ostalo do cajte, ke bi lehko na cug od- leta. Moga bi preleteli 100 šteng gor no 100 šteng doj te pa še pre- cik daleč do kolen po blati. Na srečo je priša en gospod, ki nas je gor odklena no spusta na svo- bodo. Tak sen leta na eizlpon, ke mi je jezik do popka viin zle- za. Misla sen si kupiti vozno kar- to, te pa sen zagledna, ke je cug že začeja gibati no fučkati s po- staje. V zodjen cajti sen skoča brez korte na cug no čaka ke de se zgodilo gdo de priša konduh- ter no zahteva korto. Resen je priša v naš vagon. Lepo sen se mu opraviča no mo poveda, ke za ena katastrofa me je doletela. Fso mojo prepričovaje mi neje nič pomogalo, moga sen mo od- šteti 640 S din, drgačik pa me košta vozna korta samo 140 S din. Tisto kožen sen ploča malo stisna zobe no sen še se kumer duma malo potolaža. Nafsezod- jo sen bija hvaležen tistemi go- spodi, ki nas je v proven cajti gor odklena, saj bi moga drga- čik cele tri viire čakati na drugi cug. Lepo te podrovla dopisnik iz okolice Ormoža. POZDROVLENI DOPISNIK! Resen so te pje grdo po mošji fčesnoli. Pa kaj si češ, železnica ma pač svoja pravila no se pač preveč ne smeš sikirati, če si tiidi ti neke prispeva za jihovo modernizacijo. Veš bojše še je vena le bilo, ke si pač tisti že- lezniški štrof ploča kak pa da bi bija celi den zaklejeni na svo- jen delovnen mesti. No, Ce maš koke vredik sodelafce te še bi ti vena že hitro cajt mina. Zaj, Ce te je železnica že enkrat tak na šajbo vrgla, te pa si ti to en- krat gverej. Veš kak naredi: Riipi si vozno korto no ne idi na cug, pač pa lepo tak po malen peš za cugon leti. Veš jps sen si to enkrat privoša, pa sen skoro pret peš domu prileta, kak če bi se s cugon pela. Veš pri eizl- panarih pač moreš skos na za- mudo račiiniti. Naj ti poven na račiin toga eno smešno Storijo: Mija z Mico sma se to lensko le- to enkrat fejst skregala tak, ke sen ba jas čista obvujpani. Son pri sebi sen si reka: »Pje Luj- zek, to se več ne do prenošati, skoči rajši pod cugl« Resen sen se jas odloča za samomor. Pre- gledna sen si železniški vozni red no si do minute točno zra- čuna gdo de mi cug glavo odre- za. Duma sen napisa testament no se tak po malen odprava pr- ta železniškin glajzon. Glavo sen nastava na glajze no čaka. Se deset minut še pet minut, še dve, še eno minuto ... Cuga pa neje bilo od nikod. Celik pet- najst minut sen čaka na smrt duže kak bi mogla priti po mo- jen voznen redi, — te pa sen si premisla . . . Odiša sen nazaj do- mu, raztrga testament no zave- lo tiste zamude cuga še gnejšjl den Prlekijo kločin. No naj bo zadosti za gnes. Zmisli še si kaj na mene no na naše brolce, pa še nan kaj hec- nega napiši. Lujzek IZ MIHALEKOVEGA KAJIRA OD VEJKE NEDLE: 2e zodjič sen obeča, ke mo na- pisa kak so negda v eni vesi rih- tara volili. Veš to je zaj aktual- na zadeva gdo tudi v gnejšjen cajti najrazličnejše predstovni- ke volimo. Bilo je tak: Najpret so zvolili šest odbornikov, ki so meli tajno glasovoje z'a rihtara. Izid volitev ba zlo teresanten saj je fsoki doba en glos, — seve- da zato, ker je fsoki son sebe za rihtara vola. Veš pa te je Se le bija hec gdo so se šli nekšno igro kak bi ke- ri svojo ženo po zodjen toli spozna, (pp Lujzek načina kak so jih spoznovali nemo pisali, saj je malo preveč »masti« poleg). Pozdrovla te Mihalek od Vej- ke Nedle. POZDROVLENI MIHALEK! Tak kak vidiš, sen ti tvojo pi- smo precih skrajša. Ne bodi no preveč hujd. Pišeš kak ste neg- da rihtare volili. Veš gnejšji den je to boj moderno no demokra- tično. Boj maš jezik namozanl vejkše šanse moš ke kon dale na- pre zlezeš. No vidiš plac nama je sfalija no hejema za gnes. Na- piši še kaj no te ne vrži gvera v karuzo, če do te koki križi no težove montrali. Tvojega pisma o vogi v Mi- hovcih nesen doba, saj bi ga drgačik objavli. Lujzek Crntoški hotel je gostil ugledne goste 27. in 28. februarja je bil v banketni sobi hotela »Jeru- zalem« V Ormožu seja kura- torija nevropsihiatričnega simpozija, ki ima svoj sedež v Puli. Zasedanja se je ude- ležilo 15 uglednih medicin- skih strokovnjakov iz Nem- čije, Avstrije in Jugoslavi- je. Ugledni gosti so odnesli iz Ormoža zelo dobre vtise in so bili presenečeni nad solid- no in kvalitetno postrežbo v ormoškem hotelu. Seveda se je kuhinjsko osebje v ta na- men še posebej potrudilo. J. S. Prvi uspehi zdravljenja (Nadaljevanje s 13. sirani) bolezni smo zvedeli tudi za neljubo plačilo humanega dejanja in pomoči bolnemu mladeniču. Štefka MARIN, ki živi v Nemčiji, je Jožeka večkrat obiskala v času zdra- vljenja v Giessnu. Ker je bi- la tudi sama v bolniškem staležu, je zaradi teh obiskov izgubila službo. Pa še nekaj. V bolnišnici se je obvezala, da jamči za plačilo zdrav- ljenja. Pri nas pa se je za- taknilo. .Denarja, ki smo ga zbrali za Jožekovo zdravlje- nje, nihče noče zamenjati v niarke. Baje, da so vmes ne- kateri zakonski zadržki. Ver- jetno pa drži tudi to, da se to nihče ni preveč resno zavzel. Slišali smo očitek: ''Novinar je začel akcijo in W naj tudi do konca izpelje!-« Komentarja k temu ne bom ^ajal, saj nam take besede Povedo dovolj. Ob koncu nam preostane še to, da v imenu vseh, ki darovali denar za zdrav- ljenje, zaželimo Jožeku — Vse najboljše. Vsem pošilja 'epe pozdrave in se vam še ^•^krat toplo zahvaljuje za Pomoč. J. S. STR Ar i 16 TEDNIK — ČETRTEK. 12. marca l97o| MESOKOMIHNAT >1>I:RLTM\A« l'llij Obrat »KOOFEKACIJ.U HAJDINA kreditna služba! Pri obratu »KOOPERACIJA« se organizira hra- ni Ino-kreditna služba. Do sedaj je bil organiziran le hranilno-lcredibni odsek. Po novem zakonu o hranilno kreditni službi or- ganizirani pri kmetijskih gospodarskih organizaci- jah, ki bo izšel do 1. julija 1970, je ta služba izena- čena z drugimi hranilnimi službami v državi (pri bankah in poštnih hranilnicah). Hranilno kreditno službo bi naj upravljali vla- gatelji — kmeti kooperanti sami. Koristi, ki jih ima vlagatelj in kooperant so na- slednje: — vloga se obrestuje po 6 in 7 »/o obrestni meri gle- de na vloge na vpogled in vloge za določeno doba, — vsak vlagatelj je nezgodno zavarovan, — kredit se bo dajal po 3—4®/o obrestni meri za: 1. novogradnjo — adaptacijo hlevov za govedo, svinje, bi'ojlerje, 2. Nabavo traktorjev in priključkov, 3. za ostalo kmetijsko opremo, 4. za obnovo vinogradov, sadovnjakov^ 5. za druge namene v kmetijstvu; — kredit se bo dajal brez porokov, s tem da Icmet kooperant predloži izpisek iz zemljiške knjige in podpiše menico in plača 1,5 "/o od vsote odo- brenega kredita kot premijo za zavarovanje kre dita, ~ Hranilne vloge so tajne in zajamčene po državi. Koristi, ki bi jih vlagatelji kooperanti imeli v HK službi so zelo ugodne, ker družba daje od 4—• 6®/» letnih obi'esti kot regres za kredite, ki bodo da- ni kmetom kooperantom. Kredit po 3—4 ®/o obrestni meri je danes za vsa- kega kooperanta sprejemljiv in zelo ugoden. Namen hranilno-kreditne službe je, da koope- ranti in obrat za kooperacijo zberejo lastna sredstva in jih namenijo za modernizacijo kmetijske in ži- vinske proizvodnje. K zbranim denarnim sredstvom iz lastnih virov bo še družba dala del denarja, tako da bomo lastna sredstva oplamenili najmanj za 50 »/o. Kmetovalci kooperanti vlagajte denarna sredstva v svojo hranilno-kreditno službo pri obratu, ker imate edino le vi koristi, pa tudi družba, ki bo do- dala še svoja sredst\^ in bomo tako s skupnimi moč-mi modernizirali kmetijsko in živinsko proiz- vodnjo. Na ta način bomo dosegli lepše in boljše kmečko življenje. Obračajte se za pojasnila o delu hranllno-kre- ditne službe na obrat »KOOPERACIJA« Hajdina — sedež v Sp. Hajdini 17, ob cesti Ptuj—Maribor. Sporočamo žalostno vest, da nam jo tragično preminula t^ aga žena in zlata inamica ANICA GA VEZ iz Kidričevega ">9 Pogreb drage pokojnice bo v petek, H. marca 1970, o!) 14. uri iz hiše žniosti na hajdinsko po- kopališče. Žalujoči: mož Frauc, sinova Darko iu Hojan ter oslalo sorod.stvo fedntk izdafa časopisni /avod Ptujski tednik. IMnj, Heroja Lacka d. Urejuje uredniški odbor Anton Baiiman srtavrii m uilir(iv»»rni nrednili' Jože Slodnjak, Danilo Utenkar in inž. Homan /a vcc. Izhaja vsak četrtek. Tekoči račun pri SDK Ptuj, št. 524-3-77, Tiska časopisno podjetje Mari])orski tisk, Maribor, Svetozarevska 14. Rokopisov ne vračamo.