V LJUBLJANI SE JE KONČAL VIII. KONGRES ZKS -Na sklepnem dnevu kongresa ZKS, ki mu je zadnji dan predsedovala delegatka z Jesenic Albina Tušar, so soglasno sprejeli kongresne dokumente in ponovno izvolili za predsednika CK ZKS Franceta Popita. Delegati so izvolili tudi člane organov ZKS in ZKJ in tovarišu Titu poslali pozdravno pismo. - Foto: F. Perdan Leto XXXI. Številka 27 Urtaaovitelji: občinske konference SZDL Jesenice. Kranj, Radovljica, Skorja Loka in Trti« - Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni urednik Igor Slavec — v. d. odgovornega urednika Andrej Žalar GLASILO SOCI Kongres zveze komunistov Slovenije N E Z Moč akcijske enotnosti Kranjski delegati in gostje pred kongresno dvorano VIII. kongres zveze komuni-•tov Slovenije, ki je sklenil svoje <^lo minulo sredo v Ljubljani, je nedvoumno izkazal in dokazal noč akcijske enotnosti zveze komunistov Slovenije. y čem in kako se je odrazila ■jegova visoka vrednost, njegovo poslanstvo, ki ga danes sprejema nad sto tisoč komunistov P° vsej Sloveniji? Kongres zveze komunistov je bil predvsem plod z* zdaj najširše predkongresne •ktivnosti vseh slovenskih kolonistov, aktivnosti, v kateri so Prišli do izraza interesi, želje in hotenja ne le komunistov, tem-Več vseh delovnih ljudi in občanov. Številni predlogi na resolucijo VIII. kongresa, tehtne in 'Prejemljive pripombe ter ne na-f*dnje tudi zares plodno in učinkovito delo vseh petih kongresen komisij, ki so razen tega, da so upoštevale pripombe tudi posredovale svoja stališča in predloge, le izpričujejo, kako se je prek delegatov kongresa uveljavil interes in zavzetost slehernega samoupravljavca za resnično demokratičen in samoupraven razvoj vse družbe. Predvsem delovno vzdušje kongresnih dni, ko so si delegati prizadevali, da poiščejo in uveljavijo odgovore na številna vprašanja, dokazuje naša vsesplošna prizadevanja, da bi samouprava našla trdno oporo ter čvrste temelje in se na njih demokratično in socialistično nadalje razraščala. Delegati na kongresu niso zakrivali oči pred dejstvi, da se se marsikje skriva samouprava pod plaščem tehnokratizma, birokratizma in številnih drugih nesprejemljivih pojavov, niso se bali jasno in glasno povedati, kje ( Pismo Titu Delegati in gostje VIII. kongresa zveze komunistov Slovenije so ob koncu kongresa poslali tovarišu Titu pismo, v katerem so mu sporočili iskrene tovariške pozdrave in zapisali, da so na kongresu pregledali in ocenili svoje doseda.>e delo ter se dogovorili o nadaljnjih nalogah in akcijah. Dejali so, da so ponosni, ker nadaljujejo Titovo pot in se zavedajo, da je prav socialistična samoupravna družba edino poroštvo za svobodo. Še naprej si bodo prizadevali za zbliževanje naših kultur in pomagali ustvarjati enotnost med našimi narodi in narodnostmi in jih hkrati kulturno bogatiti. Sporočili so mu, da so na kongresu tvorno sodelovali tudi mladi, ki že danes pomagajo, da se bo jutri nadaljevalo sedanje in predvsem Titovo delo. Zaželeli so mu, da bi se dolgo ostal na čelu Zveze komunistov. so še prepreke in ovire za doslednejše uveljavljanje zakona o združenem delu, ustave in nasploh novih družbenoekonomskih odnosov, niso bili tiho tedaj, ko se je govorilo o vzgoji, izobraževanju, kulturi, znanstvenem delu, o inovacijah, o gospodarskem razvoju, odločno so posegli na vsa področja, jih razčlenili in sprejeli takšne sklepe, ki edini omogočajo odpravo problemov, ki edini omogočajo oblast delavca, njegov vpliv na dohodek in na njegovo odločanje na vseh ravneh. Da pa se bo krepil in uveljavljal samoupravni položaj delavca, da bomo vsi na vseh področjih čutili in bili zadovoljni z materialnim in duhovnim napredkom, zavestno sodelovali in se samozavestno odločali, dokazuje dosedanja moč akcijske enotnosti zveze komunistov, kongresna resolucija, še bolj pa zavest slehernega komunista, ki je tvorno sodeloval bodisi v predkongresni aktivnosti bodisi na samem kongresu. Za prihodnjo usmeritev ni skrbi, naš socialistično samoupravni jutrišnji dan ni prazna beseda, komunisti in vsi delovni ljudje in občani Slovenije in Jugoslavije ga poznamo in vsi smo trdno in čvrsto, enotno pripravljeni, da ga delavno izpolnimo in mu vtisnemo neizbrisljiv pečat naše samoupravne volje in socialistične zavesti. Darinka Sedej Kranj, torek, 11. 4. 1978 Cena: 3 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1968 kot poltednik, od januarja 1990 trikrat tedensko, od januarja 1994 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZA GORENJSKO Odprava posledic potresa najavnih objektih Kranj — Kranjski štab za odpravo posledic potresa je predlagal, izvršni svet skupščine občine pa sprejel vrstni red sanacijskih del na javnih objektih na potresnem področju. Skladno s prilivom denarja tudi iz slovenske solidarnosti in iz sredstev, ki jih bomo zbrali v sami občini, bodo sanacijska dela potekala v naslednjem vrstnem redu: Podružnična osnovna šola Gorice, Inštitut za pljučne bolezni Golnik, Zadružni dom Gorice (sanacijska dela se pričnejo takoj), Zadružni dom Trste-nik, Mladinski dom Preddvor, Zadružni dom Predoslje. Kulturni dom Preddvor, Zgodovinski arhiv Predoslje, adaptacija prostorov v Predo-sljah za potrebe PTT, obnova mostu v Zadragi in dovoda požarne vode do rezervoarja, mrliške vežice na Ko-krici. Razlog, da z vsemi deli ni mogoče pričeti takoj, temveč je potrebno počakati na solidarnostna sredstva iz republike, je v počasnosti sklepanja ostalih slovenskih občin, da dovoljujejo odliv solidarnostnih sredstev v kranjsko občino. Odbor podpisnic družbenega dogovora o zbiranju sredstev za odpravo posledic naravnih nesreč predvideva, da bo teh sredstev približno 6 milijonov dinarjev, 6 milijonov dinarjev pa bo predvidoma zbranih v občini (solidarnostni enodnevni zaslužek). I. S. DOGOVORIMO SE 5. STRAN: SKUPNA IN LOČENE SEJE ZBOROV TR2IŠKE OBČINSKE SKUPŠČINE V sredo, 12. aprila, ob osmih zjutraj se bodo v veliki sejni dvorani občinske skupščine Tržič sesji na prvo skupno zasedanje novoizvoljeni delegati občinske skupščine. Na skupnem zasedanju bodo med drugim obravnavali poročilo o volitvah, izvolili predsednika in podpredsednika občinske skupščine ter predsednika, podpredsednika in člane izvršnega 8Veta. Delegati bodo razen tega imenovali predstojnike upravnih organov, izvolili komisijo za volitve in imenovanja in določili skupine delegatov za delegiranje deiegato\ v republiški zbor združenega dela |/vo lili bodo delegate za zve/ni zbor skupščine SFRJ in glasovali o listi kandidatov za člane predsedstva SRS. Po končanem skupnem zasedanju se bodo nadaljevale ločene Seje zborov tržiške skupščine, na katerih bodo izbrali predsednike m pod predsednike zborov ter delegate za republiške zbore. 1. SEJA ŠKOFJELOŠKE OBČINSKE SKUPŠČINE V sredo, 12. aprila, se bodo prvič v novi mandatni dobi sestali zbori občinske skupščine. Na tej seji bodo izvolili podpredsednika in sekretarja občinske skupščine, več komisij in skupin delegatov za republiško skupščino. V rubriki Dogovorimo se objavljamo predlog kadrovskih rešitev, ki bodo dane v razpravo in potrditev na seji skupščine J Ljubljana - Okoli tisoč delegatov in gostov, med njimi tudi najvidnejši predstavniki našeea nizZgaM:^ sKSrtoKoroškem' is „-„i nT...'...i. a' * -j ii , nJimi luai predsednik zveze koroških partizanov Karel rrusnikdasper in številni drugi. - Foto: F. Perdan ™MWWW 17. MEDNARODNI KMETIJSKI KR4NJ IN GOZDARSKI SEJEM 7-16.4.78 VELIKA IZBIRA IN UGODNI NAKUPI TER SEJEMSKE CENE KMETIJSKE MEHANIZACIJE MLEČNIH IZDELKOV IN BLAGA ŠIROKE POTROŠNJE Štafeta v Srbiji Štafeta mladosti s pozdravi za rojstni dan predsednika Tita je v torek prispela iz Makedonije v Srbijo. Makedonski mladinci so štafeto izročili srbski mladini na avtocesti »bratstva in enotnosti* med Kumanovim in Preše-vom. Skozi Srbijo je štafeto mladosti prva ponesla 16-let-na učenka iz Preševa Meh-meti Burbuće. Ob prevzemu štafete so delovni ljudje, občani in mladina Kumanova, Preševa in okoliških krajev priredili veliko zborovanje. Jubilejni vlak Jubilejni deseti vlak bratstva in enotnosti bo 12. oktobra letos odpeljal 1200 potnikov iz Slovenije na obisk v pobratene občine v zahodni Srbiji, Šumadiji in Pomorav-ju. Na razširjeni seji medobčinskega koordinacijskega odbora te manifestacije, kije bila v Arandjelovcu, so med drugim dejali, da v trideset srbskih občinah, ki bodo pričakale goste iz Slovenije, uspešno potekajo priprave za sprejem vlaka. Vlak bo popeljal Slovence, ki so med drugo svetovno vojno našli svoj drugi dom v srbskih občinah, njihove družinske člane, mladino in predstavnike družbenopolitičnih organizacij. To bo priložnost, ko bodo mladi iz obeh bratskih republik lahko sklenili nova znanstva in se zbližali. Bogata najdišča Za raziskovanje rudnega bogastva Makedonije so letos namenili 74 milijonov dinarjev. Polovico bodo dali za natančne raziskave energetskih virov, nahajališč kovin in nekovin. Kakor so pokazale intenzivne raziskave v zadnjih letih, je v tej republiki več bogatih nahajališč premoga, predvsem lignita. Letos raziskujejo nahajališča v Pelagonijski kotlini, Kičevu, v okolici Prilepa in Kruševa. Povezan mladinski turizem S prvo sejo novo izvoljene skupščine samoupravne interesne skupnosti mladinskega turizma Beograda se je končalo oblikovanje te skupnosti, ki je do sedaj edina v tej državi. V skupnost so stopili dve agenciji in šest počitniških domov mladih Beograjčanov z okoli 2000 ležišči. S tem so odpravili razcepljenost organizacij in zmoglji vosti ter ustvarili realno materialno in samoupravno podlago za hitrejši razvoj mladinskega turizma. Naj sodo bnejša seizmološka postaja Na Rudniku bodo do kon ca leta zgradili seizmološko postajo, ki bo spremljala ze meljske premike in bo naj so dobnejša na Balkanu. Opremljena bo z najmoder nejšimi aparati, kakršne uporabljajo v svetu za te na mene. Spremljali bodo lahko sleherni premik tal na ob močju balkanskega polotoka. Vsa Srbija in Beograd še posebej, si bo lahko pomagala s podatki z Rudnika. Proti podražitvi gradbenih del Zvezni odbor sindikata gradbenih delavcev se je iz rekel proti podražitvi grad benih del. Poudaril je, da v zvišanje cen ne bi smeli privoliti, preden ne bi temeljito pretehtali, ali je to res upra vičeno in preučili ekonomijo dela v vsakem kolektivu. Predvsem bi bilo potrebno urediti sodelovanje z urbani «ti ki pogosto kasnijo z"a. l"u"n*&/n ovirajo začetek gradnje. Vse to pa draži dela. Prepisovanje povzroča težave V marsikateri tržiški delovni organizaciji so obravnavali dokumente za partijska kongresa ločeno od razprave o svojih problemih — Samoupravni akti se ne dajo prepisati — Temeljiteje o zdravstvenem domu Trtic — Samoupravno organiziranje združenega dela. oblikovanje in sprejemanje samoupravnih aktov in akcija komunistov ob tem so bili deležni precejšnje pozornosti na petkovem zasedanju občinske konference ZKS Tržič, kjer je bila osrednja točka obravnava lanskega gospodarjenja na osnovi zaključnih računov. Komisija za družbenoekonomske odnose in ekonomsko politiko je pripravila temeljito oceno za razpravo, koristna dopolnila pa so na sami konferenci prispevali delegati združenega dela in člani organov, ki spremljajo uresničevanje zakona o združenem delu. Tržiška partijska konferenca je soglašala z ugotovitvami komisije za družbenoekonomske odnose in ekonomsko politiko. Priporočilo partijske konference, da je treba razpravo o dokumentih za kongresa povezati z obravnavo razmer v združenem delu. je marsikje naletelo na gluha ušesa. Zataknilo se je tudi pri roku, ki ga je sprejela konferenca. Pravočasno in v skladu s smernicami so ravnali le v Peku-TOZl) obutev. Zlitu, Triu. Tiku. Oblačilih Novost in Preskrbi. Drugje so z rokom kasnili, povrhu vsega pa so ob razpravi o dokumentih za kongresa o svojih problemih molčali. Marsikje v Peku in BPT so razprave pripravil na ravni delovne organizacije, razprave po temeljnih organizacijah pa zanemarili. To ni vzpodbudno za krepitev temeljnih organizacij kot je zapisano v zakonu o združenem delu. K temu kaže dodati, da je bilo govorjenje o prihodnosti tržiškega gospodarstva preveč površno, kar je tudi posledica formalizma pri planiranju. Vse tržiške delovne organizacije so sprejele sporazume o združevanju delavcev in delitvi dohodka ter osebnih dohodkov. V splošnem večjih problemov pri tem ni zaznati, vendar to ne sme biti razlog za trkanje po prsih. Več nejasnosti je v primerih, kjer so za potrebe združenega dela enostavno prepisali pa nožne sporazume. Kakšni sporazumi bodo prišli pod drobnogled komisije komiteja, komisije za spremljanje uresničevanja zakona o združenem delu in družbenega pravobranilca samoupravljanja. Večje pa mora biti tudi angažiranje sindikata in drugih organizacij ter poslovodnih organov. Reševanje samoupravne organiziranosti in položaja tržiškega zdravstvenega doma je že primer takšnega skupnega dela, ki pa bi bilo zanesljivo lažje, če bi bilo v zdravstveni organizaciji živahnejše družbenopolitično delo. Posledice pa grozijo tudi tistim, ki so samoupravne akte Več upravičencev do denarne pomoči Jesenice — Skupnost socialnega skrbstva ugotavlja, da se Število prejemnikov družbene denarne pomoči kot dopolnilni vir iz leta v leto nekoliko povečuje. Največ je predvsem razvojno prizadetih, invalidnih oseb, ki se ne morejo usposobiti za samostojno življenje in delo. Letos bo prejemalo začasne denarne pomoči 10 občanov, enkratne denarne pomoči okoli 220 občanov, v socialnih zavodih za odrasle bo predvidoma 140 ljudi, v posebnih socialnih zavodih 6 občanov, v zavodih za usposabljanje otrok in mladine 22 otrok, v vzgojnih zavodih 20 mladih, v rejništvu zaradi usposabljanja 5 otrok, rejnine bo prejemalo 25 občanov, ukvarjali pa se bodo tudi s 30 razvojno motenimi otroki. Stalne denarne pomoči kot edini vir preživljanja bo prejemalo 18 ljudi, stalne denarne pomoči kot dopolnilni vir preživljanja 100 ljudi, prispevek za zdravstveno varstvo za nezavarovane osebe bo prejelo 56 občanov. Skupnost socialnega skrbstva bo sodelovala tudi pri skupnih nalogah za vso Slovenijo. V letošnjem programu zavzemajo pomembno mesto gradnje socialnih zavodov po Sloveniji: center za varstvo in rehabilitacijo slepih in slabovidnih v Škofji Loki, zavod za varstvo in delovno usposabljanje težje duševno prizadetih otrok in zavod za varstvo in resocializacijo alkoholikov. D. S. Novinarski dnevi v Kranju Že od 17. marca v Kranja potekajo novinarski dnevi, ki bodo trajali do 25. aprila. Organizira jih Center za obveščanje in propagando pri občinski konferenci ZSMS Kranj. Glavni namen je prikazati stanje na področju mladinskega informiranja v kranjski občim ter usposobiti mlade novinarje, da aktivno sodelujejo pri organizaciji tribun in okroglih miz v organizacijah združenega dela, šolah in krajevnih skupnostih. Akcija je tudi bogat prispevek k pripravam na kongres ZSMS, ki bo oktobra v Novi Gorici. Center za obveščanje in propagando pri OK ZSMS Kranj je že v preteklem mesecu sklical vse skupine za obveščanje, ki delujejo v okviru področnih konferenc. Skupine bodo s pomočjo Centra napravile analizo stanja mladinskega informiranja v krajevnih skupnostih, šolah in organizacijah združenega dela. Potrudili se bodo. da bo analiza izdelana tudi v okviru konference specializiranih družbe nih organizacij in društev, pri kateri sicer skupina za obveščanje ne dela. To pa seveda ni edino delo. ki ga bo Center za obveščanje in propagando opravil v okviru novinarskih dni. Da bi svoje člane, mlade novi- TRŽIČ narje, čim bolj usposobil in da bi vedno bolj potrebne novinarske tribune zaživele, pripravlja celo vrsto okroglih miz in javnih razprav. Mladi novinarji so bili le gostje kulturnega društva v Naklem in društva invalidov v Kranju. Najpomembnejša pa bo gotovo javna razprava o razvoju samoupravnih in medsebojnih odnosov, ki jo pripravljajo v Iskri 11. aprila. Pobudo zanjo so dali iskrški mladinci. Omenimo še okroglo mizo o uspehih delegatskega sistema v preteklem mandatnem obdobju, ki bo v Savi 19. aprila, ter javno razpravo o samoupravni in gospodarski problematiki v Mladem rodu. Poleg tega bodo mladi novinarji govorili še o delu mladine na kranjski gimnaziji in o odvzemu športnega igrišča mla dinski organizaciji v Tenetišah. 21. aprila bodo gostovali na letošnjem festivalu mladih pevcev amaterjem Iskra poje 78. pripravili pa bodo še novinarsko akcijo, ki bo 15. aprila pod naslovom Kako je čisto naše mesto. Akcijo bodo združili z obis kom tiskarne GP Gorenjski tisk. Na koncu novinarskih dni v Kranju bodo mladi novinarji, ki so se v zadnjem letu najbolj izkazali s svojim delom, prejeli iskaznice Novinar OK ZSMS Kranj. M. Brzin V ponedeljek se je sestala komisija za mednarodne in mednacionalne odnose pri občinski mladinski konferenci Tržič. Na seji komisije so razen o delovnem programu razpravljali o sodelovanju s Slovenci na Koroškem, predvsem mladimi, in z mladimi iz prijateljskega mesta Zaječar. Na prihodnji seji bo o programu komisije razpravljalo tudi predsedstvo občinske konte renče ZSMS. V torek pa je bila seja komisije za šport in prireditve. Obravnavali so program prireditev v mesecu mladosti, ki se bodo začele že 17. aprila. Tekmovanj v malem nogometu, rokometu, košarki, šahu in kegljanju naj bi s«' udeležilo okrog 700 mladih. Razen tega je v občini že oblikovana skupina za prireditve v mesecu mladosti Tudi letos nameravajo v Tržiču pripraviti povorko z baklami (20. maj), sprejem zvezne in lokalnih štafet (3. maja) in slavnostno srečanje mladih, kjer bodo najzaslužnejšim mladincem, mentor jem in športnim ekipam podelili priznanja, diplome in pokale. Aktivna je tudi komisija za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Pripraviti nameravajo pohod in se bolje organizirata pohodno enoto Kokrški odred, dobro pa se kaže pripraviti tudi na sprejem Kurirčkove pošte J. Kepic zaklenili v predal, jih pozabili in se začeli ravnati povsem drugače. Petkova partijska konferenca, ki je bila med najuspešnejšimi zadnje čase, je izluščila še nekatere druge probleme samoupravnega organiziranja združenega dela. V tržiški občini imajo samoupravne akte, kjer je družbeno planiranje komaj omenjeno, kjer je delavski kontroli namenjeno, kjer je planiranje kjer so površno opisana delovna opravila in naloge in kjer niso natančno opredeljene pristojnosti organov samoupravljanja. Delavci so že opozorili na te pomanjkljivosti in v takih primerih se zatekajo tudi po varstvo na sodišče združenega dela. Veliko je razrešenega njim v prid, čeprav je slišati očitke, da je to podpora »zabušantstvu«. Nesprejemljiv očitek je to, če je delavčev interes delo in pravilna ter praktična delitev ustvarjenega dohodka. Dobri in razmeram prikrojeni samoupravni akti sami po sebi dovolj zgovorno določajo pravice in dolžnosti vsakogar, določajo delovne naloge in opravila ter omogočajo, da je predvsem v združenem delu potrebna odkrita beseda. Prihodnost nalaga organiziranim silam, predvsem komunistom, obilo nalog. Vendar so hkrati tudi možnosti za uresničevanje zagotovljene in znane. J. Košnjek Zakaj kupi gradiva? Radovljica - Slišimo, jptsemv se pogovarjamo, kritiziramo: de legati in delegacije prejemajo h lograme gradiva za seje sfay- ' ščin, gradiva brez povzetka, gradiva, ki jih v vsej njihovi ob-sežnosti le malokdo prelista, kaj šele prebere. Ti kupi gradiv trni čestokrat zameglijo aktualnost m kritičnost problemov, ki jih obravnavajo, delegati so nezainteresirani, pasivni, dvigujejo roke. ne da bi sploh natančno vedet, zakaj so glasovali. Domala povsod se taku jezimo, domala na vsakem sestanku se tako pritožujemo. Na nedavm seji (tbčinske konference ZKS Radovljica pa se je član še dni gače razjezil. Predlagal je, naj konferenca sprejme sklepi dt morajo interesne skupnosti m drugi odslej posredovati jedrnate in pregledna gradila, v nasprvt nem primeru, v ponavljajočem primeru stare dosedanje praks; pa naj bi strokovne službe jasni in glasno povedale, zakaj tega niso zmožne, niso sposobne ah niso pripravljene storiti. Posedale naj bi, zakaj so krajša in ro-zumljivejša gradila zaenkrat k še vprašljiva, da ne bi venomer k tarnali in se pritoževali, da mu neprebavljiva. Brez vzrokov za samozadovoljstvo Tržič - Delegati tržiške občinske skupščine so se na zadnjem zasedanju seznanili s poročilom sodišča združenega dela iz Kranja. Število obravnavanih zadev pred tem sodiščem se je lani izredno povečalo. Poročilo sicer ugotavlja, da je bilo le dobrih 6 odstotkov obravnavanih zadev iz tržiške občine, vendar to ne sme biti razlog za samozadovoljstvo in mnenja, da je s samoupravljanjem, samoupravnimi odnosi in akti vse v redu. Najznačilnejši in najpomembnejši primer iz tržiške občine pred sodiščem združenega dela, za katerega je bilo tudi v javnosti precejšnje zanimanje, je bilo razdeljevanje stanovanj iz solidarnostnega sklada. Kranjsko sodišče združenega dela ga je razvozlalo, vendar je pri tem ugotovilo, da pomanjkljivosti samoupravnih aktov s tega področja niso bile redke Predvsem je bil pravilnik za dodeljevanje stanovanj slab. nepopoln in premalo natančen. Tržičani ga morajo dopolniti. Za uresničitev te naloge, so menili na zboru združenega dela tržiške skupščine, naj ne bo odgovorna le samoupravna stanovanjska skupnost oziroma njena enota za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, temveč mora dobiti razprava širše razsežnosti Vanjo kaže vključiti združeno delo in družbenopolitične organizacije. Prav nepopolni samoupravni akti so zadnje čase najpogostejši vzrok za iskanje pravice in zaščite . na sodišču združenega dela Marsikje pa potrebnih samoupravnih aktov sploh nimajo in sklepajo na osnovi čisto drugih, in povrhu vsega še zastarelih dolo- čil. Sodišče združenega dela se je srečalo s primerom, ko so v kolek tivih reševali problematiko na primer na osnovi pravilnika, sprejetega 1972, ali na osnovi akta ki ga zbor delavcev temeljne organizacije sploh ni sprejel, temveč ie bilo o njem govora le na samoupravnem organu. Primeri pred sodiščem združenega dela so izreden pokazatelj, kje še škriplje v naših odnosih in kam zato usmeriti akcijo. _ Komisija za delovna razmerja EMBALAŽNO GRAFIČNEGA PODJETJA Škofja Loka objavlja dela in naloge PLANERJA - ANALITIKA Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: - imeti morajo višjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri in 2 leti delovnih izkušenj ali srednjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri in 6 let delovnih izkušenj - obvladati morajo metode planiranja, kalkuliranja, obračuna in analiz Kandidati morajo pismeno vlogo z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela poslati v 15 dneh^oDjavi na naslov: Embalažno grafično podjetje Skofja Loka, Kidričeva cesta 82. O izbiri kandidata bodo udeležnci razpisa obveščeni v 8 dneh po objavi. Upravni odbor Delavskega (loma Franca Vodopivca Kranj, objavlja začasne proste delovne naloge in opravila za opravljanje upravniških in hišniških del Pogoji: dokončana delovodska šola - tehnična smer in najmanj 3 leta os.re/nibdeh.vn.h izkušenj ustreznih delovnih poklicna šola - tehnične smeri m [skušenj Kandidat mora poleg zgoraj omenjenih pogojev imeti tudi organizacijske sposobnosti in biti družbenopolitično aktiven. PbnUdbe z doka/,1. naj kandidat, pošljejo na upravni odbor Delavske-ga doma, Kranj, Trg revolucije 3 v 15 dneh. 17-člansko predsedstvo C K ZKS je na svoji prvi seji za sekretarju imenovalo Franca Šetinca ... Kranjski delegati v pogovoru med odmorom Pozdravi kongresu Kongresu slovenskih komunistov so delovni ljudje in občani iz vse Slovenije, mladine, pripadniki JLA in pionirji poslali več kot 500 pozdravnih brzojavk, pisem in čestitk. Čestitke so poslali predvsem delovni ljudje iz organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, iz šol, zdravstvenih in drugih ustanov in skupnosti. Pisali so delavci luke Koper, komunisti Tekstilindusa iz Kranja, delavci Titovih zavodov Litostroj, delavci jedrske elektrarne Krško, družbenopolitične organizacije in samoupravni organi Iskre ter drugi. Pet delovnih kongresnih komisij Delegati na VIII. kongresu zveze komunistov Slovenije so soglasno izvolili za predsednika CK ZKS Franceta Popita Člani CK ZKS in komisij Delegati so na kongresu slovenskih komunistov ponovno izvolili za predsednika CK ZKS Franceta Popita, obenem pa so potrdili tudi nove člane Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije. Med člani CK ZKS so tudi Boris Bavdek iz Kranja, Lovro Gajgar iz Železnikov, Bogati Klemenčič iz Iskre Kranj in Marko Vraničar iz Škofje Loke. Delegati so potrdili tudi člane statutarne komisije ter kandidate za člane tovariškega razsodišča zveze komunistov Slovenije in člane nadzorne komisije. Strinjali so se s predlogom kandidatne liste za člane CK ZKJ in za člane statutarne in nadzorne komisije ZKJ. Potrdili so 18-člansko predsedstvo CK ZKS in šestdeset delegatov za XI. kongres ZKJ, ki jih voli VIII. kongres zveze komunistov Slovenije. m i S S kongresa „, poročali številni domači in tuji novinarji Lik revolucionarja Borisa Kidriča Na plenarnem zasedanju Vili. kongresa zveze komunistov Slovenije je o liku revolucionarja Borisa Kidriča spregovoril sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS Franc Šetinc. Med drugim je dejal, da danes razmišljati o bku pred 25 leti umrlega Borisa Kidriča pomeni razmišljati o liku mlade generacije, ki neumorno išče nova pota napredka in razvoja, tako, kot je vedno neumorno deloval tudi Boris Kidrič, katerega beseda je danes še vedno živa in aktualna. Borisu Kidriču sta bila socializem in komunizem vedno najvišji vrednoti, ko se je neustrašeno podal v boj sredi ljudskih množic. Ko je stopil na čelo zgodovinskega spopada, se je neustrašeno bojeval in tako skupaj z narodom izpričal vero v moč enotnosti in akcije. Boris Kidrič je bil najprodornejsi mislec v partiji in je vse svoje ideje ih zasnove vtkal tudi v prakso. Zavedal se je pomena novih družbenih odnosov in si prizadeval, da bi delavec v socializmu postal gospodar svojega dela in rezultatov. Boris Kidrič je že zelo zgodaj izrekel resnico o tem, da se mora zveza komunistov nenehno zavedati, da ne bo podlegla najrazličnejšim slabostim, če bo le znala biti trdno povezana z množicami, saj je še vedno glavna moč za premagovanje vseh težav revolucionarni polet delavskega razreda in vseh delovnih ljudi, ne glede na njihov svetovni nazor. Boris Kidrič, je med drugim dejal Franc Šetinc, je vedno govoril, da je naša socialistična revolucija tudi dejanje vernih množic in vseh dobromislečih ljudi, ki niso pustili, da bi bili vrženi v ropotarnico zgodovine. Zaradi marksističnih spoznanj se je naša revolucija zasnovala frontovsko, na čelu s komunistično partijo. Njen usmerjevalec in idejni tvorec Boris Kidrič je tako ogromno prispeval k uresničitvi idej in k trdnim temeljem njenih programov in zasnov, na katerih se danes razrašča njena še učinkovitejša in ustvarjalna vloga. Delegacija VIII. kongresa zveze komunistov Slovenije je pred spomenikom Borisa Kidriča položila vence. D. S. Delavec odloča o samoupravni poti in razvoju Kongres slovenskih komunistov seje začel z Internacionalo ki jo je zapel partfzanski pevski zbor, spoštovanje do boja delovnih množic in nadalje-Znj^rTvolucionarnih uročil pa so na kongresu izkazali tudi Miha Marinko, Stane Dolanc in Edvard Kardelj . . . Pet kongresnih komisij je sklenilo svoje delo z zaključnim poročilom, ki so jih delegati na kongresu zadnji dan tudi sprejeli, najbolj bistvene pripombe pa so postale sestavni del resolucije in tako nadaljnjega dela in nalog vseh slovenskih komunistov v prihodnjem obdobju. V komisiji za razvijanje političnega sistema socialistične samoupravne demokracije so predvsem poudarili, da morajo komunisti postati še bolj aktivni pri razvijanju delegatskega sistema, pri uveljavljanju načrtnosti dela v krajevnih skupnostih, pri povezovanju osnovnih organizacij ZK z delegacijami, opozorili pa so tudi na to, da mora socialistično samoupravljanje postati največje jamstvo za reševanje nacionalnih pravic. Več pozornosti naj bi v prihodnje posvetili društvom, ustanavljanju centrov za informiranje in samoupravljanje, komuniste naj bi skratka povsod prevevala zavest o frontnem načinu političnega delovanja. Poglabljati samoupravne odnose, jih krepiti in vztrajno graditi nov sistem politične demokracije je prvenstvena naloga vseh delovnih ljudi in seveda najbolj komunistov. Člani komisije za družbenoekonomske odnose in razvoj so se zavzeli za samoupravno planiranje, zi dohodkovne odnose in stabilizacijo gospodarstva, za pomen zdravega okolja, za delitev dohodka po delu, za varčevanje in večjo delovno storilnost ter posebno razpravljali o vlogi in pomenu kmetijstva ter o položaju naših zdomcev v tujini. Pestra in bogata je bila razprava delegatov tudi v komisji za idejna vprašanja vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture, kjer so razpravljavci spregovorili o aktualnih vprašanjih reforme vzgoje in izobraževanja, o uveljavljanju samoupravne izobraževalne kadrovske politike, o združevanju raziskovalnega dela s proizvodnjo, o planiranju, o problemih samoupravnega informiranja in o položaju sredstev javnega obveščanja. Pripombe in predlogi komisije za razvoj in statut ZKS so vsebinsko obogatili statut ZKS. Razpravljavci so dejali, da je delovanje komunistov še posebej pomembno v krajevni skupnosti, kjer prihaja do ustvar-jalnh pobud, opozorili na to, da brez znanja in osveščenosti ni politične akcije in se zavzeli za izboljšanje Sodelovalo je 300 delegatov LJUBLJANA - Široka in plodna predkongresna aktivnost po vsej Sloveniji se je izkazala tudi v številu predlogov na resolucijo VIII. kongresa zveze komunistov Slovenije. Do kongresa je prispelo 100 predlogov in pobud, ki jim je skupno to, da so vse ustvarjalno posegale v različna področja družbenega razvoja in se zavzemale za odpravo pomanjkljivosti in za dosledno uveljavljanje našega samoupravnega in demokratičnega razvoja. Nekatere pobude so upoštevali člani posameznih komisij in jih s svojimi poročili vtkali v resolucijo. Niti ena pobuda ni bila v nasprotju z našim političnim sistemom in našo usmeritvijo pod vodstvom zveze komunistov. V razpravah po komisijah je sodeloval 201 delegat, 100 delegatov pa je posredovalo svoja mnenja in predloge v pismeni °bliki' D. S metod in oblik dela v osnovnih organizacijah ZK. Le akcijska učinkovitost članov in organizacij ZK je porok za uspešno nadaljnje delo, ki mora vključevati zlasti idejnopoli-tično izobraževanje in usposabljanje^ Člani komisije za mednarodne odnose so v široki razpravi pouda- rili vse vidike mednarodne dejavnosti neuvrščene Jugoslavije, se zavzeli za načela neuvrščenosti in gospodarskega sodelovanja, za pomen osim-skih sporazumov in za nove oblike gospodarskega sodelovanja, odločno in enotno podprli boj koroških Slovencev in solidarnost z osvobodilnimi gibanji. Delegati so izvolili kongresne organe, po končanem plenarnem zasedanju pa seje na seji sestal novi centra/ni komite . .. r Da bi se naša cestna infrastruktura hitreje razvijala, smo izvedli uspel razpis ljudskega posojila za ceste leta 1976. Ta sredstva in sredstva iz drugih virov so namenjena predvsem za investicijsko vzdrževanje do leta 1980 in sicer za modernizacijo in rekonstrukcijo magistralnih in regionalnih cest ter za nogograd-nje je kot je obvoznica Žalec, avtocesta Ljubljana —Vrhnika, obalna cesta, novogradnje v Celju, Ljubljani in Mariboru, predor pod Kravankami, mejni prehod Vrtojba ter mejni prehod iSentilj. Slovenija v zadnjih treh letih Preobremenjene slovenske ceste Slovensko cestno infrastrukturo precej obremenjuje domači potniški promet. Avtobusni medkrajevni in mestni promet potnikov predstavlja več kot 90 odstotkov vsega našega potniškega prometa, kar znaša več kot 300 milijonov prepeljanih potnikov Ozka grla cestne infrastrukture so v mestih, kar dokazuje statistika prometnih nesreč. Omrežje ulic v mestih predstavlja desetino vsega cestnega omrežja, na njih pa se poškoduje ali umre 20 odstotkov vseh ponesrečenih v Sloveniji. Razen tega je na slovenskih cestah tudi gost tujski potniški in tovorni cestni promet. V Sloveniji prestopi državno mejo v obe smeri več kot 40 milijonov potnikov, posebno poleti pa se izrazito kaže preobremenjenost naših cest. Če primerjamo Slovenijo z Jugoslavijo, potem ugotovimo, da ima izrazito visok odstotek prometnih nesreč, kar dokazuje, kako močno je zaostal razvoj cestne infrastrukture v Sloveniji za razvojem motorizacije. Družba za varstvo ostarelih V Sloveniji so leta 1976 centri za socialno delo izvedli 15.982 skrbstvenih ukrepov po družinski zakonodaji, od tega 11.834 za otroke in mladoletnike. Skrbništvo je uživalo 4991 oseb, od tega 1643 otrok in mladine. V rejništvu je bilo 1656 otrok in 30 odraslih, posvojenih pa je bilo 174 otrok in 4 odrasle osebe. 18 staršem so odvzeli roditeljske pravice, v 84 primerih pa so odvzeli otroke. V vzgojne zavode je bilo posl anih 370 otrok in mladoletnikov. Občinske skupnosti socialnega skrbstva so sodelovale v 2343 postopkih za razvezo zakona oziroma za urejanje stikov z otroki, v 2567 postopkih za priznanje očetovstva in se zavzele pri odmeri 3754 preživnin. V socialnih zavodih za oskrbo in zdravstveno varstvo odraslih je bilo leta 1976 skupaj 5099 oskrbovancev. 535 jih je prišlo na lastno željo, 1312 zaradi starosti, 1075 zaradi bolezni, 318 zaradi neurejenih stanovanjskih in 235 zaradi neurejenih družinskih razmer. 806 jih je bilo huje duševno, 666 pa hudo telesno bolnih. 152 oseb je bilo v zavodski oskrbi zaradi raznih drugih razlogov. Večina oskrbovancev, kar 63 odstotkov, je bilo žensk, 57 odstotkov oskrbovancev je bilo starih vsaj 70 let, 14 odstotkov pa od 65 do 70 let. Socialnih zavodov še nimamo dovolj, saj so leta 1976 odklonili 873 prosilcev. V povsem nefunkcionalnih prostorih biva 892 oskrbovancev, odklonili pa so precej duševno prizadetih oskrbovancev. Komaj 4 odstotke osrbovancev plačuje oskrbo, za 18 odstotkov prispeva občinska skupščina oskrbovanca, za 77 odstotkov pa občina plačuje vso okrbnino. Le dobra petina oskrbovancev je življenjsko aktivnih, ostali postrebujejo nego, od teh več kot tretjina stalno pomoč pri opravljanju osnovnih Življenjskih funkcij. Pičla posojila ovirajo razvoj železnice Železniško gospodarstvo Ljubljana meni, da je 270 milijonov razlike v gospodarskem načrtu posledica premajhnega povečanja cen prevozov, ki jo nameravajo deloma pokriti železničarji sami, deloma pa gospodarstvo Ljubljana — Delavski svet Železniškega gospodarstva iz Ljubljane je ocenjeval uresničevanje letošnjega dela srednjeročnega razvojnega programa. Še posebej je bil pozoren na nepokrito razliko v gospodarskem načrtu, ki je dosegla 270 milijonov dinarjev! Železničarji ocenjujejo, da je razlika posledica premajhnega povečanja cen prevozov. Interesna IZ GLASIL DELOVNIH ORGANIZACIJ 2ELEZPR DEVET TEHNIČNIH INOVACIJ JESENICE — Prizadevni in uspešni no-vatorji in racionalizatorji so v minulem obdobju uvedli v proizvodnjo devet tehničnih in tehnoloških inovacij, s katerimi so prihranili okoli 425.000 dinarjev. Ker za vse izboljšave se niso ugotovili letnih koristi in prihrankov, so novatorje pavšalno nagradili s spodbudnimi odškodninami kot dovoljuje sporazum o izumih in tehničnih izboljšavah. PROIZVODNI REZULTATI MARCA JESENICE — Večina temeljnih organizacij železarne bo dosegla načrtovano proizvodnjo marca, le valjarna žice in profilov, žičarna in hladna valjarna proizvodnje ne bodo dosegle. Vzroki so v prevelikih vzdrževalnih zastojih, v občasnem pomanjkanju materiala ter zaradi večjih okvar in tudi zaradi odsotnosti delavcev. skupnost za železniški in luški promet je načrtovala skoraj 23-od-stotno povišanje, napovedano povišanje pa naj bi znašalo le 7,5 odstotka. Že lani je zaradi enakega vzroka dosegla razlika 150 milijonov dinarjev. Pokrili so jo slovenski in istrski železničarji sami. Letošnji nepokriti razliki železničarji sami ne bodo kos. Menijo, da bi 135 milijonov moralo prispevati združeno gospodarstvo, prav toliko pa so na račun zniževanja stroškov in večje kvalitete prevozov pripravljeni pokriti železničarji sami. Železniško gospodarstvo Ljubljana se je znašlo še pred drugo veliko zagato, ki hromi uresničevanje programa modernizacije železnice. Z njim je soglašala tudi slovenska skupščina, modernizacija pa bi prispevala tudi k večji prometni varnosti. Zal programa ne bo mogoče uresničiti zaradi neodobrenih tujih posojil in uvoza tuje opreme. Železničarji menijo, da takšna stališča zanje niso sprejemljiva še posebno zaradi tega, ker je bila panoga razglašena za prednostno. Delegati delavskega sveta Železniškega gospodarstva iz Ljubljane so zato pozvali interesno skupnost za odnose s tujino in njene organe ter pristojne republiške in zvezne organizacije, naj pomagajo in odobrijo dogovorjene tuje kredite ter uvoz železničar-ske opreme. Brez tega naše železnice ne bodo modernejše in varnejše. J. Košnjek Pogovor o produktivnosti Z obličem in ponkom se ne da veliko narediti Pretekli teden je bil v Skofji Loki teden Komunista in ena od akcij je bila posvečena rasti produktivnosti. Poleg razstav na to temo in problemskih konferenc bodo v vseh delovnih organizacijah do srede aprila pripravili analize o rasti produktivnosti in programe za izboljšanje delovnih prizadevanj. Produktivnost je bila tudi tema pogovora z generalnim direktorjem Jelovice iz Škofje Loke Tinetom Ko-keljem. »Kadar govorimo o produktivnosti,« je dejal, »ne smemo gle-aati le, kako delavec hiti in kako mu je pri delu vroče. Produktivnost je veliko širši pojem in nanjo vpliva veliko dejavnikov. Eden od prvih pogojev za dobro produktivnost je dobra organizacija dela, in sicer mora biti delo organizirano tako na delovnem mestu kot v delovni organizaciji kot celoti, da ne prihaja do zastojev in ozkih grl v proizvodnji. Seveda pa mora biti delavec za delo tudi primerno opremljen. Z obličem in ponkom ne more dosegati višje produktivnosti, lahko jo le z modernimi stroji.« »Kako je v praksi?« »Na eni strani ugotavljamo, da tako v lesni industriji kot povsod v proizvodnji se premalo vlagamo v organizacijo dela, čeprav se prav te naložbe najhitreje obrestujejo. Za primer naj navedem, da smo v Jelovici, v tovarni za ploskovno in dolžinsko spajanje, s preštudirano organizacijo dela in seveda s tem primerno razporejenostjo surovin in strojev prihranili toliko prostora, da ni bilo treba postaviti še ene hale, hkrati pa smo laže in hitreje delali. S trm smo seveda prihranili tudi veliko denarja. Če pa govorimo o opremi delovnih mest, naj opozorim, da je bila prav lesna industrija z gozdarstvom tista, ki je po vojni 8 svojim delom in izvozom ter ustvarjenimi deviznimi sredstvi pomagala zgraditi težko industrijo, sedaj pa ta industrija sploh ne izdeluje strojev za lesno industrijo. Uvoz pa je drag in zato je lesna industrija, če jo gledamo kot celoto, slabo opremljena. In v tem je eden od.vzrokov za nižjo produktivnost.« »Kateri pogoji še vplivajo na produktivnost?« »Prav gotovo prodaja izdelkov in seveda preskrba s surovinami. Ce surovin ni, ali če izdelki obleže v skladišču, so vsa prizadevanja za višjo produktivnost zastonj. Žal pa pri nas ugotavljamo, da je oboje zelo nestabilno. Zunanja tržišča so za nas glede nakupa surovin zaprta. Prodajo pa smo uredili z organizacijo lastne trgovske mreže.« »Kakšna pa je po vsem tem vloga delavca?« »Ce so izpolnjeni vsi omenjeni pogoji, je za večjo produktivnost seveda pomembno tudi delavčevo znanje in njegove delovne navade. Zal pa v zadnjem času povsod opažamo, da delavnost upada in da je delovni čas, ki ga delavec opravi za strojem, vse krajši. Naj ob tem omenim le 14-odstotni izostanek z dela zaradi bolniških dopustov, dolge sestanke itd.« »Kaj storiti, da se razmere popravijo?« »Na eni strani bomo morali veliko pozornosti posvečati modernizaciji proizvodnje in organizaciji dela, ki mora teči usklajeno od nabave surovin do prodaje izdelkov. Drugi del borbe za večjo produktivnost, ki mora postati tudi družbenopolitična in samoupravna, pa mora potekati v prizadevanjih za boljšo usposobljenost delavcev, da bodo fizično in psihično bolje pripravljeni za delo in bodo tako pridobivali tudi boljše delo ne navade. Vestno delo na t nnom mestu mora poni j t, lel našega samoupravlja ijn. * L Bogataj C Problem pridelovalca semenskega krompirja »Na gnoj ga nismo hoteli vreči!« Praprotnikovi iz Prezrenja nad Podnartom so se znašli pred težkim problemom: kako in komu prodati 18 ton pogodbeno pridelanega semenskega krompirja, ki je za družino najpomembnejši vir dohodka Prezrenje — Praprotnikova kmetija z okrog šestimi hektarji obdelo-valne zemlje, položenimi večinoma okrog vasi Prezrenje, na kateri gospodarita mama Kati Praprotnik in sin Jakob, ki je v kmetijstvu našel življenjski cilj, je preusmerjena za gojitev semenskega krompirja in deloma živine. Temu primerna je tudi strojna oprema kmetije, ki je bila izredno draga. Vendar so se Praprotnikovi zanjo odločili, saj imajo pri pridelovanju semenskega krompirja obilo izkušenj, razen tega pa jih na to VP7P hišna in deloma tudi vaška tradicija. Zvabilo nas je sporočilo, da imajo Praprotnikovi težavo s prodajo dragocenega semena in da se utegne zgoditi, da bodo gomolji, v katere je bdo vloženega toliko truda in denarja ter znanja, končali na gnoju. »Semenski krompir pridelujemo na osnovi pogodbe z radovljiško Kmetijsko zadrugo. Lani smo se sporazumeli za 60 ton, čeprav so pri zadrugi želeli, da bi bila kooperacij ska obveza še večja,« pripovedujeta Kati in Jakob Praprotnik. »Jeseni je zadruga nekaj semena vzela, precej pa ga je .preživelo' zimo z zadružno obljubo in tolažbo, da pride ostali del pogodbene količine na vrsto spomladi. Obljube so ostajale obljube, nekaj nad 18 ton semenskega krompirja pa je čakalo. Nismo ga hoteli vreči na gnoj. Preveč dela je vloženega vanj in toliko stroškov terja pro- Se bodo v prihodnje težave pri prodaji semenskega krompirja j><> navijale, se sprašuje Jakob Pra protmk iz Prezrenja nad Podnar tom — Ft>ti>: F. Perdan Obvestilo o razprodaji KRAJEVNA SKUPNOST STRAŽIŠČE obvešča vse zainteresirane kupce za odkup nagrobnih objektov: (okvirjev), spomenikov, kovinskih ograj, okrasnega grmičevja in materiala za uporabo pri grad nji, da bo razprodaja 15. aprila 1978 od 8,30 do 13. ure na pokopališču v Stra-žiftču. Plačilo se izvrši takoj pri nakupu. Kupljeni objekt ali predmet mora biti odstranjen v treh dneh. Krajevna skupnost Stražišče izvodnja. Sami smo začeli iskati kupce in dali oglas v časopis. Po sto ali kvečjemu 200 kilogramov smo ga prodajali po smešno nizki ceni 1,80 ali največ dva dinarja. Srce te boli, ko potem ugotavljaš, da niti pogodba nič ne velja in da je kmetovo delo ob tako nizki ceni tako malo vredno . . .« Zahtevno je pridelovanje semenskega krompirja. Veliko več je treba nuditi zemlji in gomoljem kot pa pri jedilnem. Pogosto je še štirikrat škropiti premalo, razen tega pa je nadzor ljubljanske Semenarne izredno strog in pogost. Res pa je tudi. da je za seme sorte vesna, kaki. pridelujejo pri PraprotnikovihT . no manj zanimanja. Še največ zanimanja je v Dalmaciji. Praprotnikovi imajo doma še kaj ton semena. Upajo, da ga bodo prodali. Zadruga, so dejali, je bila v tem primeru premalo vztrajna, da bi odkupila pogodbeno proizvedene količine. Bolj bi se morali zaveda da sta obstoj in razvoj čistih kme odvisna od vsakega prodanega kil grama poljščin in od vsakega lit mleka. Po tej plati bi se morala dovljiška zadružna organizacija okrepiti. Ker so pa problemi pri prodaji semenskega krompirja na Gorenjskem vedno hujši, bi se kazalo o njegovem proizvajanju in odkupovanju temeljiteje pogovoriti. Nevzdržno je, da ga je na nekaterih območjih preveč, drugje pa premalo ali skoraj nič . .. J. Košnjek Kmetijsko živilski kombinat Kranj TOZD Komercialni servis Kranj z n.sol.o. GRADITELJI! HE^T Nudimo vam po konkurenčnih cenah gradbeni material: — Schiedel - YU - dimnik — stavbno pohištvo (okna, vrata) »Inles« — parket — lamelni — betonsko železo — hidrirano apno — strešnik »Novoteks« — betonske mešalce 100 litrov Izkoristite ugoden nakup! modna hiša Modna hiša, organizacija poslovnega združenja z blagovnicami TOZD Ljubljana, Maribor, Osijek in Smederevo, vam nudi bogat izbor aktualne ženske, moške in otroške konfekcije, športnih in elegantnih pletenin, modnega metrskega in dekorativnega blaga, galanterijskih artiklov ter modnih dodatkov. Modna hiša bi rada opozorila svoje kupce na pester asortiment prehodnih oblačil, primernih za najrazličnejše priložnosti, v v vseh velikostih. Modni kroji, visoka kvaliteta blaga in dostopna cena, vam jamčijo dober nakup. Modna hiša vas pričakuje. 1. skupna seja vseh zborov skupščine občine Škofja Loka, ki bo v sredo, 12. aprila 1978, po končanih sejah zborov v sejni dvorani občinske skupščine na Poljanski c. 2 1. seja družbenopolitičnega zbora skupščine občine Šk. Loka, ki bo v sredo, 12. aprila 1978, ob 8. uri v sobi predsednika občinske skupščine Škofja Loka 1. seja zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Škofja Loka, ki bo v sredo, 12. aprila, ob 8. uri v mali sejni sobi občinske skupščine v Škofji Loki L seja zbora združenega dela skupščine občine Škofja Loka, ki bo v sredo, 12. aprila, ob 8. uri v sejni dvorani skupščine občine. DOGOVORIMO SE r Dnevni red 1. SKUPNA SEJA VSEH ZBOROV OBČINSKE SKUPŠČINE ŠKOFJA LOKA — določitev delegata za pričetek seje, zapisnikarja in dnevnega reda seje — verifikacija pooblastil za skupno sejo in ugotovitev sklepčnosti zborov — izvolitev podpredsednika občinske skupščine — slovesna izjava podpredsednika občinske skupščine — pooblastitev podpredsednika občinske skupščine za opravljanje funkcije predsednika občinske skupščine do njegove izvolitve — glasovanje o listi kandidatov za člane predsedstva SR Slovenije — volitve delegatov iz SR Slovenije za zvezni zbor skupščine SFRJ l.SEJA DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA SKUPŠČINE OBČINE ŠKOFJA LOKA 1. SEJA ZBORA KRAJEVNIH SKUPN08TI SKUPŠČINE OBČINE ŠKOFJA LOKA 1. SEJA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA SKUPŠČINE OBČINE ŠKOFJA LOKA Kadrovske rešitve, ki bodo predlagane v razpravo in potrditev na 1. seji vseh treh zborov občinske skupščine V sodelovanju z INDOK centrom Škofja Loka pripravila L. Bogataj 1. Predlog za podpredsednika skupščine občine: Predlagan je Janez Kos, socialni delavec iz Podlubnika 95, član delegacije krajevne skupnosti Škofja Loka in je zaposlen kot tajnik skupnosti socialnega skrbstva v Škofji Loki. Ker kandidat za predsednika občinske skupščine še ni znan, predlaga občinska konferenca SZDL, da delegati vseh treh zborov pooblastijo podpredsednika za opravljanje funkcije predsednika občinske skupščine, dokler predsednik ne bo izvoljen. Predlog za predsednika občinske skupščine bo občinska konferenca SZDL predložila občinski skupščini takoj, ko bo opravljen ponovni kandidacijski postopek. 2. Predlog kandidatov za predsednika in podpredsednika družbenopolitičnega zbora: Za predsednika je predlagan Pavle Okorn, varnostni inženir iz Škofje Loke, Jegorovo predmestje 5, zaposlen kot individualni poslovodni organ v delovni organizaciji Obrtnik. Delegat OK SZDL. Za podpredsednika pa je predlagan Matevž Markelj, učitelj iz Gorenje vasi, delegat družbenopolitičnega zbora kot delegat OK ZKS in ravnatelj osnovne šole v Gorenji vasi. 3. Predlog kandidatov za predsednika in podpredsednika zbora krajevnih skupnosti: Za predsednika je predlagan Viktor Zakelj, pravnik iz Dobra-čeve pri Zireh, član delegacije KS Ziri, sekretar delovne organizacije Alpina. Za podpredsednika pa Anica Kržišnik, višja upravna delavka iz Frankovega naselja v Škofji Loki, članica delegacije KS Škofja Loka, zaposlena kot vodja upravno-pravne in odmerne službe v upravnih organih občinske skupščine Škofja Loka. 4. Predlog kandidatov za predsednika in podpredsednika zbora združenega dela občinske skupščine: Za predsednika je predlagan Lovro Gajgar, kvalificirani strojni ključavničar iz Češnjice, član delegacije TOZD Fonsko in garniturno pohištvo Alples Železniki. Za podpredsednika Tatjana Nastran, diplomirana ekonomistka iz Podlubnika v Škofji Loki, članica delegacije DSSS LTH Škofja Loka, vodja oddelka statistike in analize v LTH. 5. Predlog za sekretarja občinske skupščine: Za sekretarja je ponovno predlagan Ferdinand Buh, višji upravni delavec iz Podlubnika v Škofji Loki, dolgoletni delavec v organih ljudske oblasti, družbenopolitični delavec in član ZKS. Tajnik oziroma sekretar občinske skupščine je od leta 1963 dalje. 6. Predlog za pooblastitev oseb za sklepanje zakonskih zvez: Predlagani so: Janez Kos, Janko Jocif, Lojze Malovrh in Jože Nastran 7. Predlog kandidatov za komisijo za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve: Janko Brodar iz Škofje Loke, Ferdinand Buh iz Škofje Loke, Janez Kristan iz Volake, Anica Kržišnik iz Škofje Loke, Rastislav Malenšek iz Češnjice, Matevž Markelj iz Gorenje vasi, Tatjana Nastran iz Škofje Loke, Jože Šubic iz Loma in Ivan Zakelj iz Zirov. 8. Predlog kandidatov za svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito: Za predsednika je predlagan predsednik občinske skupščine, za člane pa predsednik izvršnega sveta ter Nikola Dopudja, načelnik oddelka za ljudsko obrambo; Marjan Gantar, sekretar komiteja OK ZKS; Jože Šubic, predsednik OK SZDL; Mirko Tolar, predsednik občinskega sveta ZZB NOV; Polde Logon-der, vršilec dolžnosti predsednika občinskega sveta ZSS; Lojze Bogataj, predsednik OK ZSMS; Štefan Kalamar, predsednik občinskega odbora ZRVS; Benjamin Nastran, komandant teritorialne obrambe; Jože Albreht, poveljnik občinskega štaba civilne zaščite; Janez Erjavec, komandir postaje milice; Mi-lomir Novakovič, predstavnik JLA in Janez Koželj, pooblaščeni delavec službe državne varnosti. 9. Predlog skupine delegatov, ki delegira delegata v zbor občin skupščine SRS: Oblikuje se skupina desetih delegatov in sicer so člani skupine: Janez Bizjak, član delegacije Marmor Hotavlje; Lojze Bogataj, delegat družbenopolitičnega zbora; Zor-ka Čujovič, član delegacije LB — enota Škofja Loka; Marija Jagodic, članica delegacije osnovna šola Peter Kavčič; Mirjam Jan-Blažič, članica družbenopolitičnega zbora, Miro Jurjevič, član delegacije KS Lučine; Nejko Podobnik, delegat družbenopolitičnega zbora; Peter Polajnar, član delegacije KS Železniki; Viktor Zakelj; član delegacije KS Ziri in predsednik občinske skupščine. 10. Predlogi delegatov za ZZD skupščine SRS: — stalne skupine delegatov, ki bo delegirala delegate z gospodarskega področja. V skupini je deset delegatov: Bajič Dušan, član delegacije LTH Škofja Loka; Jože Bogataj — Termika, Lovro Gajgar — Alples, Marija Kolenc — Iskra Reteče, Ernest Lotrič — Alpetour, Janez Miklič — Tehnik, Marinka Pavlin — Odeja, Bojan Sovine — Kroj, Marija Strlič — Alpina in Pavel Šuštar — Iskra Železniki. — za področje prosvete in kulture: člana sta Peter Frelih OŠ Peter Kavčič in Janez Eržen — ZKPO Škofja Loka. Za namestnika sta predlagana Franc Berčič — Gimnazija in Zorka Šubic — Muzej Škofja Loka. — za področje sociale in zdravstva: za člana Stane Pusto-vrh - Center slepih in Marija Šolar — ZD Kranj, za namestnika pa Majda Kemperle — regionalna zdravstvena skupnost in Majda Jeras — Gorenjska lekarna. — za področje kmetijstva: za člana Franc Nelec — KZ Škofja Loka in Franc Pintar — delegacija kmetov — kooperantov in za namestnika Janez Bergant — Posestvo in tovarna močnih krmil Škofja Loka in Alojz Koder — kmet iz Davče. — za področje obrti in podobnih dejavnosti: za člana Danilo Kosmačin — Reteče in Paulus Stane iz Škofje Loke in za namestnika Stanka Žbontar iz Železnikov ter Pavle Peklaj iz Škofje Loke. — za področje državnih organov: za člana Peter Veršič in za namestnico Ana Vastl, oba člana delegacije državnih organov — za področje oboroženih sil: za člana Franc Fluher in za namestnika Dragan Stojilkovic, oba člana delegacije oboroženih sil © TRŽIČ 1 SKUPNA SEJA zborov tniske občinske skupščine *»reda, 12. aprila, ob 8. uri, velika sejna dvorana občinske skupščine Tržič 1 SEJA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI, sreda, 12. aprila, prostori občinske konference SZDL Tržič, začetek zasedanja po skupni neji vseh zborov občinske skupščine I. SEJA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA, sreda, 12. aprila, velika sejna dvorana občinske skupščine Tržič, začetek zasedanja po »kupni seji vseh zborov občinske skupščine I. SEJA DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA, sreda, 12. aprila, mala sejna dvorana občinske skupščine Tržič. začetek zasedanja po skupni seji vseh zborov občinske skupščine Delegatsko stran ^J^^Mč^rt taristom občinske skupščme Tržič pripra HI Jote Košnjek O predlogih za možne kandidate za najodgovornejše funkcije v občinski skupščini je predsedstvo občinske konference SZDL skupaj s koordinacijskim odborom za kadrovska vprašanja razpravljalo že oktobra lani. Sledile so razprave na družbenopolitičnih organizacijah, samoupravnih organih in skupnostih, na skupnem zasedanju predsedstva SZDL in predsedstva občinskega sveta zveze sindikatov in na prvih treh drugih kandidacijskih konferencah. Predlogi za najodgovornejše funkcije v skupščini občine so: MILAN OGRIS, predsednik občinske skupščine Milan Ogris se je rodil leta 1924. Je ekonomski tehnik in udeleženec NOB ter član partije od leta 1944. Kandidat za predsednika občinske skupščine je zavzet in dolgoletni družbenopolitični delavec, saj je bi! Predlogi za najodgovornejše dolžnosti med drugim republiški poslanec, partijski delavec, predsednik občinske konference SZDL Tržič do leta 1974 in od tega leta dalje predsednik občinske skupščine, kar je še danes. Ponovna kandidatura za najodgovornejšo dolžnost je zato upravičena. FRANC NEMC, podpredsednik občinske skupščine Franc Neme je rojen leta 1939. Pc poklicu je električar in je bil sprejet leta 1959 v zvezo komunistov Jugoslavije. Številne odgovorne družbenopolitične dolžnosti je že opravljal doslej. Med drugim je bil predsednik krajevne organizacije SZDL, sekretar osnovne organizacije ZK, predsednik občinskega sveta zveze sindikatov Tržič, sedaj pa je sekretar skupščine gorenjskih občin. Izvršni svet in predstojniki upravnih organov Janez Ivnik, kandidat za predsednika izvršnega sveta, bo na sredinem zasedanju delegatom predlagal, da razen njega izvolijo v izvršni svet občinske skupščine Bruna Republiški zbor združenega dela in zbor občin Delegatom bo v sredo predložen sporazum o določitvi skupine delegatov, ki bo delegirala delegate v zbor združenega dela skupščine SRS 8 področja kmetijske dejavnosti, kjer nastopajo Tržičani skupaj z Jesenicami, Kranjem, Radovljico in Skofjo Loko, nadalje enak sporazum za področje obrti in sorodnih dejavnosti, kjer se predstavlja tržiška občina skupno s kamniško in domžalsko občino ter gorenjskimi občinami, sporazum o delegiranju delegatov za področje prosvete, kulture, sociale in zdravstva, kjer Gorenjci prav tako Negiramo skupno, in sporazum za področje državnih organov, družbenopolitičnih organizacij, društev in delovnih skupnosti. Tu nastopajo skupno Gorenjci, ljubljanske občine m del dolenjskih občin. Za gospodarsko področje pa ima tržiška občina v republiškem zboru združenega dela samostojnega delegata. V stalno skupino delegatov, ki bo »pokrivala« ta področja zdi j-ženega dela na ravni republike, so predlagani: Milan Bajželj in Anton Jurjevčič iz BPT, Albert Laibacher iz Roga, Dragan Njegovan iz Zelenice, Rajko Premrl iz gradbenega podjetja, Vinko Seli-škar, zastopnik samostojnih obrtnikov, Karel Štucin iz Tika, Maca ■ Štumfelj (vzgoja in izobraževanje). Drago Uzar, zaposlen v Tovarni kos in srpov, Dragica Pečnik (GG Kranj - TOZD Tržič) in Vida Femc, zaposlena v Vzgojnovarstve-nem zavodu. Skupino delegatov za zbor občin skupščine SRS pa naj bi sestavljali: Lovro Cerar, Jože Klofutar, Jurij Korošec, Olga Me-šič, Franc Neme, Milan Ogris, Janez Piškur, Zinka Srpčič, Zdenko, Truden, Jože Zupančič, Andrej Robič in Pavel Kralj. Godnova, ki je obenem tudi kandidat za podpredsednika, Mimico Laitinger, sedanjo sekretarko občinske skupščine, Iva Gorjanca, načelnika oddelka za upravnoprav-ne zadeve in skupne službe, Miloša Savica, načelnika za ljudsko obrambo, Vladimirja Erjavška, vodjo splošnega sektorja v Združeni lesni industriji Tržič, Janka Mladiča, vodja TOZD Obutev tovarne Peko, Andreja Peharca, aktivnega družbenopolitičnega delavca, in Eda Robleka, direktorja Zavoda za kulturo in izobraževanje Tržič. Enajsti član izvršnega sveta bo načelnik oddelka za gradbene in komunalne zadeve skupščine. To delovno mesto za zdaj še ni zasedeno. Kandidat za predsednika izvršnega sveta pa obenem predlaga tudi predstojnike občinskih upravnih organov. Bruno Godno v naj bi bil predstojnik oddelka za družbeno planiranje in finance, Ivo Gorjanc ostaja predstojnik oddelka za uprav-nopravne zadeve in skupne službe, Mimiea Laitinger naj bi postala predstojnik oddelka za notranje zadeve, Albin Plantan je še naprej predlagan za predstojnika davčne uprave, Miloš Savič pa za predstojnika oddelka za ljudsko obrambo. JANEZ IVNIK, predsednik izvršnega sveta občinske skupščine Janez Ivnik, sedanji predsednik izvršnega sveta občinske skupščine Tržič, je bil rojen leta 1936. Je višji upravni delavec in so mu bile v preteklosti zaupane dolžnosti predsednika tržiške mladine, načelnika oddelka za pravne zadeve in tajnika občinske skupščine. Janez Ivnik, član ZK od leta 1953, je postal leta 1974 podpredsednik izvršnega sveta lani pa predsednik. Dosedanje delo je porok, da je kandidatura upravičena, saj pod njegovim vodstvom postaja izvršni svet izvršilno in politično telo skupščine. BRUNO GODNOV, podpredsednik izvršnega sveta občinske skupščine Bruno Godnov, diplomirani pravnik, je bil rojen leta 1944. Član ZK je postal leta 1974. Tretje leto je član izvršnega sveta, od lani dalje pa je podpredsednik tega organa. Je tudi načelnik oddelka za družbeno planiranje in finance. Strokovno uresničevanje nalog in doslednost sta glavni vrlini Bruna Godnova. Druga seja kandidacijske konference, ki je bila 21. marca, na osnovi predloga koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja in predsedstva občinske konference SZDL predlaga novoizvoljenim delegatom, da za predsednika zbora združenega dela izvolijo ANTONA JURJEV-ČIČA, za podpredsednika MARIJO FAJFAR, za predsednika zbora krajevnih skupnosti KARLA PEČNIKA in za podpredsednika ZDENKO TRUDEN ter za predsednika družbenopolitičnega zbora LOVRA CERA RJA in za podpredsednika ZINKO SRPČIČ. DOGOVORIMO SE Dnevni red Novoizvoljeni delegati bodo na skupnem zasedanju ugotovili delegata, ki bo pričel in vodil sejo, nato pa bodo — izvolili komisijo za verifikacijo pooblastil delegatov in razpravljali o poročilih — izvolili predsednika in podpredsednika občinske skupščineTrtič — razpravljali o poročilu občinske volilne komisije o izidih glasovanj na volitvah dne 9. in 12. marca v občini Tržič — razpravljali o predlogu za oblikovanje oziroma določitev skupine delegatov za delegiranje delegatov v zbor občin SR Slovenije — izvolili predsednika in člane komisije za volitve in imenovanja — izvolili predsednika, podpredsed-in člane izvršnega sveta skupščine občine Trtic — imenovali predstojnike upravnih organov — določili pooblaščence za sklepanje zakonskih zvez — izvolili delegate za zvezni zbor skupščine SFRJ in — glasovali o listi kandidatov za člane predsedstva SR Slovenije Delegati zbora krajevnih skupnosti bodo na ločenem zasedanju, ki bo sledilo skupnemu zasedanju, ponovno ugotavljali sklepčnost zbora, izvolili predsednika in podpredsednika zbora in izvolili komisijo za mandatno imunitetna vprašanju. Zbor združenega dela bo na ločenem zasedanju uvodoma določil delegata, ki bo vodil sejo, nato pa bo ponovno ugotovil sklepčnost zbora, izvolil predsednika in podpredsednika, izvolil komisijo za mandatno imunitetna vprašanja, določil stalno skupine delegatov za delegiranje delegatov v zbor združenega dela skupščine SR za gospodarsko področje, razpravljal o sporazumih o določitvi oziroma oblikovanju skupin delegatov za delegiranje delegatov v republiški zbor združenega dela za kmetijstvo, obrt in druge podobne dejavnosti ter za področje delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter izvolil člane skupin republiškega zbora združenega dela za kulturo in proeveto, socialo in zdravstvo, kmetijstvo, obrt in sorodne dejavnosti in za državne organe, družbenopolitične organizacije in društva. Delegati družbenopolitičnega zbore bodo ponovno ugotovili sklepčnost zbo ra, izvolili predsednika^podpredsednika zbora, izvolili komisijo za mandati , imunitetna vprašanja in glasovali c listi kandidatov za delegate družben^ političnega zbora skupščine SR Slo< nije. I j Ali se res vedno zavedamo, da je r Gozd — naše bogastvo Gozd je dobrina splošnega družbenega pomena in v interesu nas vseh naj bi bilo, da bi ga ohranjali in negovali in ne le izkoriščali -Gozdno gospodarstvo Bled namenja vso pozornost primerni vzgoji prebivalstva, da bi vsi ohranjali gozd v njegovi prvobitnosti in splošni koristnosti Vedno radi poudarjamo, da je gozd dobrina slošnega pomena in vendar se vedno tega ne zavedamo, saj včasih ravnamo tako, kot da je gozd neizčrpen vir, kot da se ga povsem izkoristiti nikoli ne bo dalo, kot da so v njem brezmejne možnosti za vse in vsakogar. Morda bi se tedaj, če bi imeli gozda malo, drugače obnašali in gozd nasploh drugače vrednotili, tako pa ga imamo res veliko in se nam morda niti ne zdi vredno, da bi se ob njem in nad njim ob vseh oblikah neracionalnega izkoriščanja resno zamislili. • Gorenjskemu kmetu, lastniku gozda, nikoli v preteklosti ne bi mogli očitati, da je gozd nespametno in le za lastno korist neracionalno izkoriščal; še kako velja, da ga je prav on stalno negoval in ohranjal v vsej naravnosti in v vseh njegovih funkcijah in morda cenil bolj, kot si danes lahko zamišljamo. Skopi, Gozd ne daje le lesa Gozdno gospodarstvo Bled skrbi za obveščanje in osveščanje delovnih ljudi in občanov ter najmlajših, da bi tako gozdove vsi kar najbolj varovali in jih ohranjali. Niso redka predavanja, prosti spisi v šolah o pomenu in namenu našega gozda, akcije, ki ii.iajo očiščevalni namen, fUmi in vse druge oblike vzgoje in izobraževanja. Vsako leto je teden dni posvečen varovanju in ohranjanju gozdov, v tednu dni se ljudje še bolj seznanijo s koristnimi funkcijami gozda. Gozdno gospodarstvo Bled bo pripravilo na Gorenjskem sejmu v Kranju posebno razstavo o naravnih gozdnih tvorbah na temo, kaj nam gozd pomeni, o tem, da nam gozd ne daje le lesa, temveč tudi vse tisto, kar označujemo pod splošnuni funkcijami gozda. V Radovljici pa so blejski gozdarji uredili tudi gozdno učno pot, v gozdu P red trga Gozdna učna pot je namenjena vsem, ki imajo gozd radi in se vanj radi zatekajo, da bi ga čimbolj spoznali in ga doživljali. Pot je dolga 2,5 kilometra, seznani pa obiskovalce z 18 najpomembnejšimi zanimivostmi gozda in gozdnega okolja nasploh. Ob vsej njeni dol -zini so klopi za razgledovanje in počitek, sprehod po poti pa je prijeten od zgodnje pomladi do pozne jeseni. predvsem pa izredno razumni so bili vsakršni njegovi posegi v gozd, tako da nam je do danes ohranil bogastvo, ki bi mu lahko rekli neprecenljivo, kajti ogromna površina gozda, s katerim razpolaga Gorenjska, je resnično naravno bogastvo vsega področja. Da pa ni bil le kmet, lastnik gozda, njegov varuh in njegov razumni upravitelj, pričajo tudi vsi načrti in plani ter programi gozdnih gospodarstev. Še kako zmotno je mnenje, da gozdna gospodarstva posegajo v gozd le tedaj, ko iščejo njegove kratkotrajne in trenutne koristi, ko nabavljajo in sekajo ter odvažajo les za predelavo in za korist lastnega gospodarjenja. Prav gozdna gospodarstva so tista, ki se še kako zavedajo pomena trajnosti gozdov, trajnosti donosov gozdov, pomena pravilnega gojenja gozdov in nasploh splošnih funkcij gozda: varovalne funkcije, rekreativne, poučne, obrambne, znanstvene in vseh drugih, ki bi jih lahko našteli še veliko, a vendar strnili pod splošno koristne funkcije gozda. Gozdno gospodarski načrti obvezno vsebujejo poleg ciljev za trajno proizvodnjo lesa tudi in v zadnjem času predvsem cilje za krepitev vseh gozdnih funkcij. • Gozdno gospodarstvo Bled, ki upravlja in razpolaga z ogromnimi gozdnimi površinami in ima zaradi razdrobljenosti teh površin nemalo težav, se vseh funkcij gozda predobro zaveda. Tako, kot velja za naše gospodarjenje z gozdovi nasploh, tudi Gozdno gospodarstvo Bled daje prednost naravnemu prirastku in umetno domala ne pogozduje. Pri obnovi gozda se umetno pomladi le še 25 odstotkov gozdne površine, vse ostalo je naravni prirastek ali plod razumnega gospodarjenja z gozdovi, gospodarjenja tako, da se ohranja in tudi pridobiva zares najbolj kvalitetni naravni les. V vseh razvojnih fazah se v gozd vlagajo naložbe, za kar so po zakonu predpisana tudi sredstva. Umetno se pomladi malo gozda tudi zato, ker je umetna obnova izredno draga, saj velja okoli 30.000 dinarjev na hektar, negovati pa morajo letno okoli 1600 hektarov gozdne površine. Tudi tam, kjer je sečnja in pridobivanje lesa ekonomsko zelo zanimivo, se morajo ravnati po strokovnih načelih, ki predvsem prepovedujejo sečnjo na golo, ki pretirano osiromaši lesne zaloge. Bistvo vsake sečnje pa je usmerjanje prirastka na najbolj kvalitetno drevje in ne sečnja najbolj kvalitetnega drevja. Le to je lahko porok, da bodo prihodnje generacije sprejele kar najbolj zaraščene gozdove s kar najbolj kvalitetnim lesom, tako kvaliteto kot kvantiteto in seveda ob tem sprejele tudi vse mnogonamenske funkcije gozda. Takšno škodo lahko povzroči v gozdu vodni udor Gozdna gospodarstva, ki pravzaprav »živijo« le od proizvodnje lesa, ki mu cena raste počasneje kot stroški, niso v lahkem položaju, saj morajo obenem skrbeti tudi za vso ostalo uporabnost in namembnost gozda. Omejeni na vsakoletni približno enak obseg gozdnih sortimen-tov ne morejo svoje proizvodnje kakorkoli preusmerjati, dopolnjevati ali izdatno povečevati, nasprotno: še kako so odvisni od gozdne površine, ki znaša v Gozdnem gospodarstvu Bled 53.000 hektarov in ta njihova »tovarna« je na območju dveh občin še kako razdrobljena in obsežna. Da je zato prav transport največji strošek, je jasno, da so vremenske razmere na Gorenjskem pozimi kaj huda ovira, se tudi zdi vsakomur razumljivo in da so predvsem naložbe v ceste, v gozdne ceste in poti, še kako smotrne in nujne. Vsako leto zgradijo okoli 20 kilometrov gozdnih cest, v letih po vojni so jih zgradili okoli 450 kilometrov, kar pa še vedno ni dovolj. Na sto hektarov pride 1,11 kilometra cest, v družbenem gozdu je opremljenost izdatno boljša, dva in pol krat večja in se približuje 2,0 kilometrom na 100 hektarov. Ob naložbah v ceste bi lahko razmišljali in komentirali. Vsakomur je jasno, da gozdne ceste ne uporabljajo le gozdarji, da spravljajo les v dolino in da imajo nasploh možnost z mehanizacijo priti v gozd; ceste so še kako nujne za vse ostale funkcije gozda, so splošnega družbenega pomena, pa vendar včasih kar preslišimo, da je gozdna komunikacija tudi naša komunikacija z gozdom. Preslišimo tedaj, ko je treba cesto zgraditi ali jo vzdrževati, češ, saj je največ uporabljajo gozdarji. Vsi pa vemo, da brez primerne ceste ne bi bilo ne naše rekreacije ne našega gozdnega pouka, ne našega turizma in bi lahko le govorili, kakšne splošne in mnogonamenske funkcije ima gozd, ki nas obdaja. Gozdarji se zato dogovarjajo o združevanju sredstev za izgradnjo cest s predelovalci lesa, medtem ko ostali korist-niki cest ostajajo še vedno ob strani. Gozdno gospodarstvo Bled, ki razen tega stalno skrbi za nabavo in uporabo mehanizacije in poskuša omiliti probleme ob razdrobljeni gozdni površini, saj je s proizvodnjo na več mestih nemalo težav, poskuša urediti tudi položaj in razmere delavcev v proizvodnji. Prav gozdni delavci delajo pod težkimi pogoji, prizadevajo pa si, da delavci ne bi več prebivali v slabih gozdnih barakah, imeli neurejeno prehrano in prevoze, in da bi te delavce spodbud-neje nagrajevali. Dobili naj bi vsaj 13 odstotkov višje osebne dohodke, kot so poprečni dohodki gospodarstva, saj bodo le ob urejenih delov- nih in življenjskih pogojih lahko pridobili nov kader. • Tako Gozdno gospodarstvo Blea izboljšuje svojo proizvodnjo, uvaja mehanizacijo, predvsem pa se £ kako zaveda, da je treba po sprejetifc stališčih v gozd zares racionalno Dosegati. Upravljanje z gozdovi ima it več kot stoletno tradicijo, ki dan« sloni na usklajenih planin razvoji obravnavanih in sprejetih v obeh občinskih skupščinah, na načrtih ki bolj kot kdajkoli poudarjajo pomer vseh tistih funkcij, ki jih gozd dan« ima. Gozdno gospodarstvo ne posega v gozdove le tako in zato, da bi ga izkoriščalo, mnogo vanj vloži, da bi ga čimbolj ohranilo v vsej priznani kvaliteti, ki jo gorenjski gozd danes ima. Le vsi drugi, tudi občani, bi moral: na gozd gledati kot na resnično dobrino, ki jo moramo danes kar naj- 9 bolj varovati in zanjo tudi primerno prispevati, če jo hočemo obdržati. Le sredstva in podpora vseh, ki nam je gozd naravno bogastvo, bo omogočala njegovo ohranjanje in njegov nadaljnji kvalitetni razvoj, ki nam mora biti prvenstvenega pomena. Gozdno gospodarstvo Bled G«zd*n ce»lna k.mumktmju je naia ,,.,«-tava z gozdom, k, nam nudi poleg lem J, ilerilne dmge .{ <><1 stotkov gozda ali 53.000 hektarov. V zadnjih desetletjih se je površina gozda povečala in je tako v zasebni lasti okoli 24.000 hektarov, v družbeni lasti 2»Ji. Kot posebno priznanj wvo delo je bilo že tedaj "jeno, da bo naslednja Mostah. Na lepo pripravljeni razstavi prvem nadstropju osnovne šole je n 2,ed kar 5912 primerkov žuželk. Prevladujejo metulji in hrošči; med ftjimi jih je precej z različnih koncev sveta, predvsem iz Amerike, Afrike M zahodne Azije. Na razstavi sodelujejo s svojimi zbirkami učenci šole, ^lani Slovenskega entomolo^kega Mladi entomologi iz osnovne šole Moste so skupaj s Slovenskim entomo loškim društvom pripravili zanimivo razstavo žuželk — Foto: F. Perdan KONCERT GODB NA ČEŠNJICI Preteklo nedeljo je bil v Cerknem prvi del skupnega nastopa škofjeloške in cerkniške godbe na pihala, ki so ga posvetili letošnjim partijskim kongresom. V nedeljo, 9. aprila, bodo ob 15.30 godbeniki nastop ponovili v dvorani na Češnjici. KONCERT NA LOŠKEM GRADU Drevi ob 18. uri bo v galeriji na loškem gradu klavirski koncert pianistke Blaženke Arnič. Izvajala bo dela Scarlattija, Havdna, Prokof-jeva in Arniča. LOŠKI MUZEJ ŠKOFJA LOKA V galeriji na gradu je odprta razstava del JANEZA in JURIJA ŠUBICA iz zbirk Narodne galerije v Ljubljani in sicer ob istem času kot zbirke v muzeju, dopoldan od 9. do 12. ure in popoldan od 14. do 17. ure. Ob ponedeljkih so zbirke in galerije zaprte. Posebej opozarjamo na preurejeno prirodoslovno zbirko v kletnih prostorih. GORENJSKI MUZEJ KRANJ V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, etnološka, kulturnozgodovinska in umetnostnozgodovinska zbirka ter stalna razstava del slovenskega kiparja Lojzeta Dolinarja. V 2. nadstropju iste stavbe pa si lahko ogledate etnološko razstavo Kmečko gospodarstvo v Gornjesav-ski dolini. V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej in Jenkova soba. V galeriji v pritličju je odprta razstava del kiparja Lojzeta Campe. Razstava bo odprta do 23. aprila. V galeriji Mestne hiše je odprta razstava del. akad. slikarja Henrika Marchla, v stebriščni dvorani pa razstava del članov Foto-kino kluba »Janez Puhar« Kranj. Razstavi bosta odprti do 23. aprila. V baročni stavbi v Tavčarjevi 43 je stalna zbirka Narodnoosvobodilna borba na Gorenjskem in republiška stalna zbirka Slovenka v revoluciji, v galerijskih prostorih iste stavbe pa je na ogled razstava del akad. slikarke Gabrijele Žuglove. Razstava bo odprta do 10. aprila. Razstave oz. zbirke so odprte vsak dan, razen ponedeljka in nedelje popoldne, od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. V kasarni Staneta Žagarja v Kranju je odprt Muzej Prešernove brigade. Na Zg. Jezerskem si lahko ogledate restavrirani poznosrednje-veški kulturni spomenik »Jenkova kasarna«, ki je opremljen z etnološkim gradivom. KOVINOTEHNA T TEHIMOMERKATOR CELJE - TOZD TT ^BLAGOVNICA FUŽIIMAR JESENICE TITOVA 1 MEDNARODNI KMETIJSKI IN GOZDARSKI SEJEM KRANJ VSE ZA DOM KOTLI - TAM STADLER, FERROTHERM. KOMFOR, RADIATORJI - TRIKA, AKLIMAT, MURAL, KIG, AERTERMIC GOSPODINJSKI STROJI - GORENJE, LTH, RADE KONČAR TELEVIZORJI COLOR - GORENJE, ISKRA, RIZ, El NIŠ BETONSKI MEŠALCI, SAMOKOLNICE - LIV POZOR! 2-ODSTOTNO ZNIŽANJE PROMETNEGA DAVKA SC Rak na dojki in mam o grafi j a Zgodnje odkrivanje in ugotavljanje raka na dojki je pomembno zaradi tega, da se čimbolj skrajša obdobje (čas) med prvimi znaki te bolezni in začetkom zdravljenja. Le-to je namreč uspešnejše v začetnem razvoju bolezni, medtem ko je v kasnejših stadijih (razvojnih obdobjih) bolj vprašljivo (dvomljivo) in manj uspešno. Odkrivanje znakov bolezni je prvenstveno naloga vsake ženske, ki s samopregledovanjem dojk lahko ugotovi zatrdino, izcedek iz bradavice ali bolečino. Ce najde tako spremembo, se zglasi (javi) pri zdravniku, ki opravi klinični pregled in odloči ali je potrebna napotitev v Mikrocenter za bolezni dojk v Splošni bolnici Jesenice. Poleg teh žena, ki so se same javile zdravniku zaradi sprememb opaženih pri samopregledovanju, so tudi vsi zdravniki, tako splošne medicine kot ginekologi dolžni opraviti klinični pregled dojk tudi pri ženskah, ki prihajajo po zdravniško pomoč zaradi kakih drugih težav oz. bolezni. Ženske prihajajo torej v Mikrocenter za bolezni dojk napotene od izbranih zdravnikov (splošne medicine) ali ginekologov. V Mikro-centru je žena ponovno klinično pregledana in če je potrebno tudi rentgensko slikana (mamografirana). Na osnovi slike-mamograma in kliničnega pregleda se ugotovi tudi morebitna potreba po pregledu tkiva dojke ali takoimenovani citološki preiskavi. Mamografija je potemtakem le del celotne preiskave, ki pripomore skupno s kliničnim pregledom in še eventuelno citoloiko preiskavo, do ugotovitve raka na dojki. Če taka celostna preiskava zanesljivo opredeli oz. potrdi, da so bolezenski znaki raka, potem se žensko napoti na zdravljenje na Onkološki inštitut v Ljubljani. V nekaterih primerih, ko je rezultat pregleda dvomljiv in so potrebne za dokončno potrditev še druge dodatne preiskave, kot tudi možnost takojšnje operacije, napoti Mikrocenter žensko prav tako na Onkološki inštitut. Odkrivanje in ugotavljanje raka na dojki gre torej od izbranih zdravnikov in ginekologov, ki odbirajo žene za pregled v Mikrocentru — do tega centra — ki nato pošilja žene na Onkološki inštitut ali zaradi.zdravljenja ali pa na dodatne preiskave. Akcija zbiranja sredstev za nabavo rentgenskega aparata za odkrivanje raka na dojki (mamomata), je presegla pričakovanja, saj je bilo zbranih več sredstev, kot je bilo predvideno. Nabavljena sta bila dva aparata, ker je to po prvotnih predvidevanjih izgledalo utemeljeno. Kasnejše ugotavljanje potreb in porabe pa je pokazalo, da zadostuje za populacijo Gorenjske en sam mamomat oz. en center za bolezni dojk. Tako deluje že od 8. julija 1977 v sestavu Splošne bolnice Jesenice Mikrocenter za bolezni dojk, ki je strokovno in organizacijsko zadolžen za kvalificirano detekcijo (odkrivanje) in zgodnjo diagnostiko raka na dojki. Za uspešno uresničitev tega programa pa je potrebno zagotoviti nekatere ukrepe in izpolniti nekatere predstoječe naloge. Na prvem mestu je gotovo vzgojno-prosvetno delo med ženskami, ki jim je potrebno ob vsaki priliki in kontinuirano pojasnjevati nujnost in koristnost samopregledovanja dojk. To pa naj ne bi ne bila zgolj strokovna akcija zdravstvene službe, temveč širša družbena akcija odgovornih organov. Za dosego tega cilja, bi bilo zelo priporočljivo izdelati propagandni material v zvezi s samopregledovanjem dojk, s katerim bi se lahko resnično vnesel med ženske pravilen odnos do samopregledovanja. Z doktrinarnu vzgojo vseh zdravstvenih kadrov (delavcev) in vključitvijo zdravnikov v ambulantah splošne medicine, dispanzerjih za žene in ginekoloških specialističnih ordinacijah v rutinsko klinično pregledovanje dojk, bo zagotovljeno pošiljanje odbranih primerov v Mikrocenter za bolezni dojk. Kompleksni pregled v Mikrocentru, ki obsega poleg kliničnega in rentgenskega pregleda tudi citološko preiskavo, naj bi zagotovil odkrivanje bolezni, koje le-ta še omejena na dojko in so sodobni načini zdravljenja takih bolnic zadovoljivi. V sodelovanju z Onkološkim inštitutom v Ljubljani, pa je obravnavanje bolnic zaokroženo v celoto, s čemer so zagotovljene še vse druge potrebne preiskave, in tudi ustrezno zdravljenje. Posebej moramo poudariti, da tudi po takšnem ' celovitem pregledu, ki pokaže, da ženska nima raka na dojki, lahko že v naslednjih dneh prične razvoj bolezni in bolezenskih znakov, ki jih pa pravočasno odkrije lahko predvsem ženska sama, če ima pravilen odnos do samopregledovanja dojk. Boj proti raku dojke bo uspešen le kot trajno prepletanje samopregledovanja in zdravniških pregledov. Na koncu povejmo še to, da bodo presežna sredstva, tako tista dobljena iz prodaje drugega aparata, kot tudi tista iz več zbrane vsote, uporabljena zgolj in samo za obnovitev in dopolnitev aparatur in instrumentov, ki služijo zdravstvenemu varstvu žena. Predlog za najracionalnejšo porabo in porazdelitev teh sredstev, ki ga bo pripravil Zdravstveni svet, bo dan v obravnavo vsem občinskim zdravstvenim skupnostim, v okviru katerih bodo lahko delegatke, kot zastopnice vseh gorenjskih žena, zagotovile pravilno porabo presežnih finančnih sredstev. AHL1N dr. Tomaž Brez denarja ne bo telefonov Po samoupravnem sporazumu o srednjeročnem programu razvoja za PTT promet Kranj naj bi naročniki telefonov prispevali 10 par za vsak telefonski impulz — Polovica naročnikov se je na Gorenjskem že odzvala, le v Tržiču je podpisalo sporazum le 37 odstotkov zasebnikov KRANJ — Na Gorenjskem smo ustanovili območno interesno skupnost za ptt promet. Samoupravna interesna skupnost si predvsem prizadeva za enakomeren razvoj telefonske mreže na Gorenjskem, saj so številne krajevne skupnosti še brez telefonov. Odločili so se, da s samoupravnimi sporazumi zberejo del sredstev za izgradnjo telefonskega omrežja, s sporazumi, ki jih je večina delovnih organizacij na Gorenjskem podprla in podpisala, obenem pa je potekala tudi akcija, da bi sedanji telefonski naročniki prispevali 10 par za vsak telefonski impulz. Do zdaj so se najštevilneje odzvali v Kranju, kjer je 2242 naročnikov telefonov podpisalo samoupravni sporazum, kar je 56 odstotkov; na Jesenicah je sporazum podpisalo 53 odstotkov ali 669 naročnikov; v Škofji Loki se je za sporazum odločilo 607 naročnikov ali 51 odstotkov; v Radovljici 673 naročnikov ali 48 odstotkov in v Tržiču 157 naročnikov ali komaj 37 odstotkov. Denar, ki ga bodo tako zbrali v okviru samoupravne interesne skupnosti, bo namenjen izključno le razvoju telefonske mreže v vseh občinah, kjer je bil zbran, se pravi, da se bo telefonsko omrežje hitreje razvijalo v tistih občinah, kjer bodo pripravljeni tudi največ prispevati. Med delovnimi organizacijami so se domala vse večje odločile za podpis sporazuma in za pristop v samoupravno interesno skupnost: v Kranju 67 odstotkov, v Tržiču 42 odstotkov, v Škofji Loki 59 odstotkov, na Jesenicah 62 odstotkov in v Radovljici 63 odstotkov. V teh dneh so posamezni naročniki prejeli samoupravne sporazume, ki naj bi jih podpisali in s tem omogočili, da bi najhitreje prišli do novih telefonskih priključkov tudi vsi tisti, ki nanje že dolgo časa čakajo. Vsekakor so sedanji telefonski naročniki pred leti namenili za svoje telefonske priključke znatno manj denarja, kot ga bodo prispevali vsi novi naročniki — v krajevnih mrežah prispevajo danes tudi do 10.000 dinarjev in več za priključke — zato je pošteno in prav, da namenijo nekaj denarja za hitrejši razvoj telefonskega omrežja. Brez teh prispevkov bo Gorenjska znatno zaostajala, v nasprotnem primeru pa bo pri razvoju omrežja napredovala. Če, na primer, sedanji telefonski naročniki v Tržiču, ki so za zdaj najbolj omahovali, ne bodo podpisali sporazumov, potem v Bistrici in v drugih krajevnih skupnostih, kjer že nestrpno ča- kajo na telefone, se zelo dolgo ne bo razvitega telefonskega omrežja, kajti samo v Bistrici bi po se- danjih predračunih velja]« _ Ijava staro milijardo dinarjev. Akcija samoupravne intei skupnosti bo torej uspela le, če se bodo sedanji telefonski naročniki in tudi vse delovne organizacije zavedale pomena razvitci* šega telefonskega omrežja in prispevale denar, ki bo izključno namenjen le za izgradnjo novih priključkov in telefonskih central v okolju, kjer je bil denar tudi zbran. rj g Obveščamo lastnike gozdov, ki imajo gozdove na območju skupščine občine Škofja Loka, Tržič in Kranj, da bodo zbori kmetov od 9. do 19. aprila 1978 po naslednjem razporedu: TEMELJNA ORGANIZACIJA KOOPERANTOV ŠKOFJA LOKA SORICA v četrtek, 13. 4. 1978 ob 9. uri DAVČA v petek, 14. 4. 1978 ob 9. uri ZALILOG v nedeljo, 16. 4. 1978 ob 10. uri MARTIN J VRH v torek, 18. 4. 1978 ob 18. uri ČEŠNJICA DRAZGOŠE SELCA LUŠA BUKOVŠČICA ŠKOFJA LOKA ZMINEC LOG POLJANE LUČINE HOTAVLJE SOVODENJ v petek, 14. 4. 1978 ob 18. uri v sredo, 19. 4. 1978 ob 18. uri v nedeljo, 16. 4. 1978 ob 7,30 uri v sredo, 19.4. 1978 ob 19. uri v nedeljo, 9. 4. 1978 ob 9. uri v nedeljo, 16. 4. 1978 ob 9. uri v nedeljo, 16. 4. 1978 ob 10. uri v petek, 14. 4. 1978 ob 8. uri v nedeljo, 16. 4. 1978 ob 9. uri v soboto, 15. 4. 1978 ob 18. uri v nedeljo, 16. 4. 1978 ob 15. uri v nedeljo, 16. 4. 1978 ob 9. uri v Zadružnem domu pri Jemcu v pisarni K Z v osnovni šoli v Zadružnem domu pri Urbanu Zadr. dvorana Selca pri Starmanu Zadr. dom Bukovica sedež TOK (za črpalko Petrol) v Zadružnem domu v Zadružnem domu v Kul. domu Poljane v osnovni šoli v Zadružnem domu v Zadružnem domu TEMELJNA ORGANIZACIJA KOOPERANTOV TRŽIČ PODLJUBELJ LOM TRŽIČ v petek 14. 4. 1978 ob 18. uri v soboto 15. 4. 1978 ob 18. uri v nedeljo 16. 4. 1978 ob 9. uri Dom družbenih org. Dom družbenih org. v sejni dvorani TO Gozd. Tržič TEMELJNA ORGANIZACIJA KOOPERANTOV PREDDVOR v sredo 19. 4. 1978 ob 19. uri v pon 10. 4. 1978 ob 19. uri v torek 11. 4. 1978 ob 19. uri v četrtek 13. 4. 1978 ob 19. uri Kmetijska zari*-,. JEZERSKO PREDDVOR GORICE NAKLO PODBREZJE SP. BESNICA PODBLICA ŽABNICA MAVČIČE ŠENČUR CERKLJE ŠENTURŠKA GORA v petek 14.4. 1978 ob 19. uri vpis TO Preddvor gostilna Majč Prosvetni dom v sredo 12. 4. 1978 ob 19. uri v petek 14. 4. 1978 ob 19. uri Kulturni dom iga Zadr. dom Zg. v četrtek 13. 4. 1978 ob 19. uri gost. Vidic Podh?? v nedeljo 16. 4 1978 ob 9. uri Zadr. dom Zabi£ v torek 18. 4. 1978 ob 19. uri Zadr. dom Mavi? v četrtek 13. 4. 1978 ob 19. uri pri Dolencu lCe v petek 14. 4. 1978 ob 19. uri Kulturni dom Grilc Miha, Apno 8 DNEVNI RED ZBOROV KMETOV: 1. Poročilo o poslovanju gozdarstva v letu 1977 2. Razprava in sprejem programa del za leto 1978 (sečnja, oddaja lesa, gojenje in varstvo gozdov, investicije, vzdrževanje gozdnih komunikacij) 3. Samoupravni sporazum o razporeditvi sredstev, pravic in obveznosti med TO Gozdarstev in TO kooperantov 4. Samoupravni sporazum o merilih, pogojih, načinih in postopkih za dosego dogovorjenega obsega uvoza blaga in storitev ter odliva deviz za leto 1978 5. Samoupravni sporazum o trajnem poslovnem sodelovanju _ Jadran Sežana 6. Razno Zaradi pomembnosti vseh točk dnevnega reda vabimo lastnike gozdov k čimvečji udeležbi! CD GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ n.sub o TEMELJNE ORGANIZACIJE KOOPERANTOV ŠKOFJA LOKA, TRŽIČ IN PREDDVOR Zakaj boleha Blejsko jezero Delegacija krajevne skupnosti Bled je želela odgovor na vprašanje, kako je s sanacijo Blejskega jezera — Največji problem je neurejena kanalizacija, najbolj pereče je v Zaki Bled — Prizadevanja, da bi kar najhitreje in čimbolje sanirali bolehno Blejsko jezero, niso od včeraj. Tako skupščina občine Radovljica kot Zveza vodnih skupnosti Slovenije in drugi se že nekaj časa trudijo, da bi zavarovali in obvarovali eno najlepših gorenjskih jezer, da bi ostalo čimbolj čisto in zdravo. Razumljiva pa je, da je sanacija jezera ob neurejenih komunalnih in drugih problemih zahtevno delo, ki se zadovoljivo skleniti ne more takoj, v kratkem času. Izkušenj ob takšnih sanacijah je v svetu in pri nas izredno malo in zato ni mogoče predvideti, kdaj naj bi z raznimi ukrepi jezero popolnoma ozdravili. Jasno pa je, da je najprej treba urediti kanalizacijo ob samem jezeru in regulirati Jezernico za dolgotrajnejši pretok vode. Z za zdaj zgrajeno kanalizacijo so uspeli preprečiti še večje onesnaževanje jezera, še vedno pa je dokaj sporna ureditev odvoda sanitarnih, površin- skih in podtalnih voda. Čeprav so izdelali elaborat, po katerem bi kar najbolj racionalno in popolno uspeli speljati sanitarne, površinske in podtalne vode iz območja jezera, pa projektanti le-teh niso upoštevali. Za Zako, ki je trenutno najbolj potrebna sanacije, so izdelali idejno rešitev kanalizacije po drugačnem načrtu. Prav zato bodo projektante opozorili, da je treba upoštevati idejne rešitve in vodnogospodarske smernice ali pa strokovno utemeljiti drugačno rešitev. Za boljšo kvaliteto jezerske vode bodo morali najprej urediti Jezernico, saj ima Radovna vode dovolj, najmanj 10 milijonov kubičnih metrov letno. Zaradi razmer na Je-zernici tega niso mogli izkoristiti in so lani uvedli iz Radovne v jezero le milijon kubičnih metrov vode ali 10 odstotkov od potrebne vode. V jezero pa bi lahko napeljali še pet izvirov, ki «e danes iztekajo v kanalizacijo. Zdaj nekateri kot Mišca, Ribčev izvir, izvir pod Višcami, potok poleg M išče vsebujejo precej fosfatov, saj na njihovih področjih kanalizacija ni urejena, posebno ne na kmetijskih posestvih. Raziskava M išče je v času intenzivne obdelave zemljišč pokazala slabšo kakovost vode. Z izgradnjo kanalizacije pa bi bilo precej potokov saniranih, za dokončno ureditev pa bi bila potrebna tudi sanacija kmetijskih posestev in nadzor gnojenja. Kvaliteta vode je seveda odvisna tudi od usedlin na dnu jezera, ki pa vsebujejo veliko snovi, sposobnih za gnitje. Zato bodo morali nujno mineralizirati vrhnje plasti teh usedlin. Takšne plasti bodo povzročile, da bo vpliv ostalih usedlin na jezersko vodo izredno majhen, ne glede na njihovo količino. Vendar pa tega ne bodo mogli urediti vse dotlej, dokler ne bodo usedline mirovale. Domnevajo, da bo za mineralizacijo vrhnje plasti potrebnih najmanj deset let potem, ko bo v jezeru nastopalo le naravno pomladanske* in jesensko mešanje vode. Po mnenju Kemijskega inštituta Boris Kidrič je tisti del Blejskega jezera, ki je turistično in ribiško najbolj zanimiv - obrežni del in voda do globine 10 metrov, že danes skoraj saniran, razen Velike Zake v sezoni, ker taboriščni prostor nima urejene kanalizacije. Vodogradbeni laboratorij je prav zaradi neureje nega stanja kanalizacije v Zaki umaknil svojo udeležbo pri spremljanju sanacije Blejskega jezera, ker meni, da je ob takšnih pogojih vsak trud neučinkovit. Slovenska javnost je predlog zakona za zaščito Blejskega jezera ugodno sprejela, vendar pa se je obenem treba tudi zavedati, da bi zakon o zavarovanem območju omejil urbanistični razvoj in kmetijsko dejavnost. Zato je treba temeljito preučiti ekonomske in gospodarske posledice, ki bi jih povzročila zakonska določila. Sanacijo je možna čeprav manj učinkovito, opraviti tudi na osnovi sedanjega zakona o vedah ali z odlokom za določene omejitve. Nedvomno pa je treba ob predlogu zakona razmišljati tudi o zavarovalnih območjih vseh gorenjskih jezer. V radovljiški občini so predlagali, da posebna komisija podrobne spremlja problem sanacije Blejskega jezera, skupaj z Zvezo vodnih skupnosti Slovenije in z vsemi tistimi, ki se zavedajo nevarne bolezni Blejskega jezera in žele njegovo Čimprejšnjo ozdravitev. D. S. ŽIVINOREJSKO VETERINARSKI ZAVOD GORENJSKE - KRANJ, Iva Slavca 1 sprejme za opravljanje prostih del oziroma nalog splošnega veterinarja za delo na območju občine Radovljica Za opravljanje razpisanih del in nalog se zahtevajo naslednji pogoji: — diplomirani veterinar splošne smeri - vozniško dovoljenje B kategorije Delo se združuje za nedoločen čas Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju P<*g^^"»* « dneh po objavi razpisa na naslov: Odbor za medsebojna razmep_ ja pri ZVZG Kranj, Iva Slavca 1. Stanovanja ni. ._ _ .__—■ —■—" — m Petek - 7. aprila 1978 Po afriški turneji ni veliko novega LAGOS — Jimmy Carter, prvi ameriški predsednik, ki je obiskal Afriko, končuje turnejo po nekaterih afriških državah. V nigerijskem glavnem mestu Lagosu je v posebnem govoru orisal glavne značilnosti »afriške politike«, vendar kaže že uvodoma povedati, da govor in turneja sama ne prinašata veliko novega. Izkazalo se je, da se Carterjeva administracija predvsem zanima za problematiko afriškega juga in roga, medtem ko o drugih afriških problemih (gospodarstva) to pot ni bilo veliko govora. Kljub še tlečemu nasprotovanju so se nasprotja med Etiopijo in Somalijo umirila tudi po želji Amerike. Vzpostavljene so bile meje, veljavne pred začetkom vojne, pa tudi načelo o prihodnji nedotakljivosti afriških meja je obveljalo. Vendar je Carter kljub temu povedal, da mu ni všeč, da so se nekatere tuje sile (mislil je na Sovjetsko zvezo in na Kubo) neposredno vmešale v spopad. Čeprav je bilo ameriško poslanstvo v tem primeru pomirjevalno, so zahodni velesili nekateri zamerili, ker se ni aktivneje vmešala. Povsem drugačno pa je ameriško stališče do afriškega juga, predvsem do problemov Rodezije. Amerika si prizadeva, da Sovjetska zveza v tem primeru ne bi prišla do tako izrazitega pomena v igri, kot je bilo to v spopadu med Etiopijo in Somalijo na Ogadenu, ki je nasprotja med Moskvo in Washingtonom še zaostril. V Rodeziji tiha diplomacija odpoveduje. Amerika bo morala slej ko prej razmisliti, kako dolgo še lahko traja njena pomoč rasističnemu režimu in kdaj bo treba resnično vključiti v pogajanja tudi fronto za osvoboditev Rodezije. To je potrdil tudi Carter v govoru v Lagosu in obenem ostro opozoril rasista Vorsterja, Smitha in njima enake. Brežnjev vzpodbuja MOSKVA - Sovjetski partijski in državni voditelj Leonid Brežnjev potuje po prostrani drŽavi. Cilj njegove poti so kraji vzhodno od Moskve proti kitajski in mongolski državni meji, kjer Kitajci sedanjih meja ne priznavajo. Sovjetski voditelj obiskuje kraje, tovarne, organizacije, vodstva, vojašnice in vojske. Namen njegovega potovanja je dvojen. Predvsem Brežnjev na vsakem koraku opozarja, da je treba delati bolje in uresničevati plan. Zanj so zaskrbljujoči zastoji v proizvodnji, še predvsem pa v kmetijstvu. Tudi preskrba ljudi po njegovem ni vedno najboljša. Nezadovoljstvo je zato upravičeno. Pomembno pa je tudi obrambno poslanstvo voditelja. To je najmanj naseljeno, najoddaljenejše in najbolj ranljivo področje Sovjetske zveze. Zato je potrebno še posebne skrbi. Obenem pa so ti predeli neusahljiv vir surovin in drugega naravnega bogastva, katerega zaloge v evropskem delu države ponehujejo. Schmidt in Giscard potihem PARIZ — Znano je tradicionalno dobro prijateljstvo med francoskim predsednikom Giscardom in zahodnonemškim kanclerjem Schmidtom, ki se je po zmagi francoske vladne večine na nedavnih volitvah še utrdilo. Posebno pa zahodnonem-škega voditelja veseli, da francosko vlado še naprej vodi Barre, ki po sodbi Schmidta »najbolje razume težnje in nasvete zahodno nemškega kanclerja«. Kljub temu je bila presenetljiva flovica o nenadnem obisku Schmidta v Parizu, kjer je v dvoru ifamboullet segel v roke francoskemu voditelju Giscardu. Osnovna tema pogovora so bili gospodarski problemi, poročajo iz Pariza. Predvsem sta si državnika enotna, da je inflacija skupni sovražnik obeh držav, ki jo je treba učinkoviteje krotiti. Kljub temu pa je značilna izjava Schmidta, izrečena še pred obiskom v Parizu, da je 5-odstotna inflacija kdaj boljša kot pa rastoča nezaposlenost! Težke posledice volilnega poraza PARIZ — Partije francoske levice brez dvoma ne bodo lahko prebolele poraza na skupščinskih volitvah. Voditelj levih radikalov Fabre je odstopil, pri socialistih se je razbohotilo nasprotje med večino in levim krilom, komunisti pa vedno pogosteje kritizirajo vodstvo. O tem zadnje čase obširno piše francosko časopisje. Vedno manj je privržencev teze, da se »partija nikdar ne zmoti«, pogostejši pa so glasovi o demokratizaciji življenja in dela v partiji. Tega ne zagovarjajo le intelektualci, temveč tudi nekateri voditelji partije iz provinc. Predvsem pa tudi terjajo od vodstva več samokritike ter se sprašujejo, kako lanski septembrski skupni program levice;ni mogel biti dogovorjen takoj, kar bi ojačalo priprave na volitve, in ne šele 13. marca letos, le nekaj dni pred volitvami. Ob takem ponašanju je bil poraz neizbežen. Povedati pa je tudi treba, da si tudi kritiki pretekle partijske politike nišo enotni. j k ošniek J. Košnjek TE DNI PO SVETU SESTANEK »DEVETERICE« Umnem mo me v Kdbenhavnu seali sefl držav oziroma vlad EG8, da uskladijo politiko »deveterice« glede aktualnih £olitičnih in gospodarskih vprašanj, ed prvimi omenjajo predvsem evropsko eedeJbvanje in varnost po beograjski konferenci. OBSOJEN VOJNI ZLOČINEC Vrhovno sodišče ZRN je obsodilo na dosmrtno ječo nekdanjega esesovca VVilhelma Eickhoffa, odgovornega za smrt najmanj 50 Zidov. Eickhoff, ki mu je zdaj 53 let, je bil od 1942. do 1943. leta sef koncentracijskega taborišča v Bobruisku blizu Minska, kjer je bilo zaprtih 1400 Zidov iz varšavskega geta. KITAJSKA LETALA V AFRIKO LR Kitajska je odprla prvo komer cialno letalsko progo * Afriko na liniji Peking-Karaci- Adis Abeba. 8 prvim letalom je v Adis Abebo odpotovala delegacija »kitajskega prijateljstva. URO DALJŠI DAN V nekaterih evropskih državah so v ponedeljek prešli na poletni las. Uro prej bodo vstajali Belgijci, Francozi, Nizozemci, Luk-semburžani, Spanci, Andolci, Grki, Turki, Portugalci in Poljaki, medtem ko so prešli na poletni čas Angleži in Irci že 19. marca, v Italiji pa bodo premaknili kazalce na urah naprej Sele 28. maja. Novi oziroma daljši dan bo pri nekaterih trajal do septembra, pri drugih pa do prvega oktobra. UKINJENA POLICIJSKA URA Čilska hunta je m dekretom po štirih letih in pol ukinila policijsko uro v davnem mesta Santiagu In nekaterih aooedalh provincah. V veljavi pa je ie vedno ostala prepoved uporabe motornih vozil od 2. ure po polnoči do 5.J0 zjutraj. PRILJUBLJENI POLITIKI Po podatkih ankete neke ameriške tele-vizijake mreže, v kateri je sodelovalo okoli 5i morali res najzaslužnejši krvodajalci in to vsako leto drugi. 7o bo za krvodajalce novo priznanje! G. P., zaslužni krvodajalec iz Cerkelj SAM SVOJ DIMNIKAR V svoji hiši sem že štiriindvaj *et let in moram reči, da sem bil i začetku prav zadovoljen z delom kranjskih dimnikarjev. Zadnja leta pa je z njimi križ. Pride ali ne pride, če pride, ponavadi ta krat, ko ga ni treba (poleti). Za t* **m si pred leti sam nabavil po trebščine za čiščenje. Edino tako * lahko prihranim živce in zago lovim varnost. Pa vendar je treba dimnikarske usluge kljub temu delno plačati. To pa, menim, ni v »kladu z zakonom o združenem delu, ki poudarja nagrajevanje za opravljeno delo. Predlagam, naj bo lastnikom niš omogočena odločitev: ali naj Prepustijo skrb za čiščenje dim nikov dimnikarskemu podjetju, ki naj svoje delo potem res kvalitet no in redno opravlja, ali pa naj lastniki sami prevzamejo odgovornost za vzdrževanje dimnikov. Za take naj bi strokovnjaki napi "ali ustrezna navodila. Le na ta način bi razbremenili dimnikar Je, kijih je, kot vemo, premalo. P. J., Kranj Z Glasom in Alnetourom na izlet Črto mir Zoreč. POMEIMKI O NEKATERIH KRAJIH RADOVLJIŠKE OBČINE Ste za lep, dolg in predvsem zanimiv dvodnevni izlet z nami v nase Prekmurje. Sam se človek res zlepa ne odpravi tja. Pa toliko lepega ima v sebi ta ravnica ob madžarski meji! Saj ste že brali o njej v kakšnem delu našega poznanega pisatelja Miška Kranjca. Tu so njegova močvirja, njegovi mlini in njegova Mura in štorklje... Ze na poti tja bomo veliko videli. Ustavili se bomo namreč v novem Velenju in Dobrni, potem pa skozi Vojnik, Slovenske Konjice, Maribor, Lenart in Gornjo Radgono v Mursko Soboto. Pa še naprej v Moravče, kjer se bomo okopali v poznanih Moravskih toplicah. Obiskali bomo značilne prekmurske vasi kot so Martjanci, Bogojina in Filovci, kjer poznani filovski lončarji delajo svojo črno in pisano keramiko. Tudi kupili jo boste, če boste hoteli. V Murski Soboti si bomo ogledali grad in muzej in še kaj. Prespali bomo v hotelu DIANA v Murski Soboti, kjer bodo tudi poskrbeli za zabavo. Navadno je tam ob sobotah zvečer ples in tudi bar s programom je odprt. Drugi dan jo bomo pa mahnili čez Muro do Ljutomera in Ormoža, verjetno obiskali še eno od vinskih kleti in potem na enem od gradov visoko nad Dravo — na Borlu ali v Ptuju — kosili. Ogledali si bomo še ptujski grad in ptujske toplice, in potem le zavili proti domu po hitri cesti. V Kranj se bomo vrnili pozno zvečer. Cena je 750 din na osebo in vanjo je vračunan prevoz, kosilo in večerja prvi dan, prenočišče ter zajtrk in kosilo naslednji dan. Seveda pa tudi vse vstopnine. Poskusili boste tudi nekaj najholj znanih prekmurskih jedi, saj je Prekmurje poleg svojih mlinov na Muri in bučnega olja poznano najbolj po svojem bograču, gibanici, bujti repi in drugih dobrotah. Če greste z nami, pohitite s prijavami. Na pot gre samo en avtobus in je zato število mest omejeno. Prijave sprejemajo vse poslovalnice ALPETOURA na Gorenjskem - v Kranju v hotelu CREINA, telefon 21-022. Odhod bo v soboto, 22. aprila, ob 6. uri izpred hotela CREINA. («4. zapis) Ze sem zastavil pero, da bi napisal nekaj kar najtoplejših besed o čudovitem človeku, glasbeniku in gospodarstveniku, dolgoletnem ravnatelju kroparke tovarne Plamen, o Joži Gašperšiču — a v misel mi je iznenada šinilo: saj nisi še nič povedal (le o Antonu Dermoti sem pisal) o drugih, slovitih pevcih, ki jih je rodil ta kraj »na koncu sveta«. To moram še storiti, preden se potem ves posvetim pisanju o dveh markantnih Kro-parjih (Jože Gašperšič in Joža Ber-toncelj), s katerima me je vezalo večletno osebno znanstvo in tudi prijateljstvo. KROPARSKJ SLA VČKI Krivično bi bilo, govoriti le o Antonu Dermoti, ki je resda segel najdlje do slave, a pri tem pozabiti na njegovega brata Leopolda (roj. 1912) in Gašperja (roj. 1917, tragično umrlega 1. 1969). Oba sta bila sprva samorastnika, oba sta bila po osnovnem poklicu strojna ključa rniča rja, oba sta potem kot izredna dijaka dovršila srednjo šolo (Leopold — kranjsko gimnazijo, Gašper ljubljansko Tehniško srednjo šolo), oba sta se pevsko iz-obrazila, oba sta potem pela na deskah velikih opernih hiš' Moje pero res ni poklicano, da bi sodilo o njunih pevskih kvalitetah, slišal pa sem od strokovnjakov, da kot pevca nista zaostajala za svojim velikim starejšim bratom Antonom. Leopold Dermota je pel kot lirski tenor v Solnogradu (Salzburg), v Inomostu (Innsbruck), na Dunaju in še na nekaterih švicarskih in nemških odrih. Gašper Dermota pa je bil solist ljubljanske Opere in član Slovenskega okteta. Poleg treh bratov Dermot se je na opernih deskah nadvse častno uveljavila tudi Zlata Gašperšičeva (po- prej vztrajalo pri gojitvi pevske kulture vse do izbruha druge svetovne vojne. — Hkrati s Prosvetnim delavskim društvom, ki je bilo katoliško obarvano, je po prvi svetovni vojni in vse do okupacije leta 1941, delovalo v Kropi tudi napredno usmerjeno prosvetno društvo »Svoboda«. Pobudo za ustanovitev (26. maja 1926) je dal Stane Žagar, tedanji učitelj na Dobravi. Seveda pa sta obe društvi poleg petja gojili tudi odrsko dejavnost. Uprizarjali pa niso le iger; celo spevoiger in operet so se pogumno lotili. Osvoboditev je tudi v Kropo prinesla nove ideje in sveže moči. Stremljenje po višji ravni zborovskega petja najnazorneje kažejo nastopi Komornega moškega zbora KUD »Stane Žagar«-. Njegov umetniški vodja in dirigent je že vrsto let Egi Gašperšič (brat Zlatin). - Posebno veljavo daje zboru tudi njegovo pevsko sodelovanje s koroškimi Radišami in tržaško Dolino. Vsekakor se je kroparski zbor uveljavil v širšem, slovenskem merilu. Saj uvršča v svoj spored tudi zahtevnejša dela iz domače in tuje literature. Zbor šteje med tiste, ki že več Glasbenik in gospodarstvenik Jože Gašperšič (1896-1964) TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ, Savska cesta 34 objavlja oglas za opravljanje naslednjih delovnih nalog za področja 1. šivanje ženske in otroške konfekcije Pogoj: izučene ali priučene šivilje 2. likanje ženske in otroške konfekcije Pogoj: izučene ali priučene šivilje 3. pomočnika skladiščnika osnovnega in pomožnega materiala Pogoj: poklicna šola trgovske usmeritve 4. čiščenje prostorov Pogoj: dokončana osemletka Delo se združuje za nedoločen čas. Poskusno delo je 2 meseca. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjih del sprejemamo 15 dni po objavi na naslov: Triglav konfekcija Kranj, Savska c. .'14. Kandidati bodo povabljeni na informativni razgovor. Kandidati bodo 0 izidu izbire obveščeni najkasneje v 30 dneh po veljavnosti razpisa. ------——— * mmmummmmmmmBmm« *s ss* ^ v AoMomi moški pevski zbar KUD Stane Žagar, Kropa (v prvi vrsti v sredini sedi dirigent Egi Gašperšič) ročena s pevcem Ognjanovičem). Kot Anton Dermota je Zlata Gašperšičeva ne le operna solistka, pač pa tudi koncertna pevka. Mladostna zlatoporočenca Na gosto posejane nove hiše pod Smarjetno goro obdajajo prijeten dom Marije in Karla Gorjanca, ki sta se sem priselila z Gorenje Save šele pred osmimi leti. A tudi v Stražišču se mladostna in čila zlatoporočenca dobro počutita. Imata velik vrt, za katerega lepo skrbita, skoraj vsak dan pa ju obiskujejo še otroci ali vnuki. Ne, dolgčas jima res ni. Spoznala sta se dve leti pred poroko, ki sta jo sklenila 16. februarja 1928. leta. Karel je bil doma v številni družini na Gorenji Savi, Marija pa je prišla z Bele pri Preddvoru. Ze pred ohcetjo sta do temeljev obnovila staro leseno hišo nasproti savskega mostu na Gorenji Savi, ki pa sta jo morala, kot že rečeno, zapustiti prav zaradi gradnje novega mostu in ceste. V zakonu se jima je rodilo petero otrok; štirje sinovi in hčer. Zdaj so vsi poročeni nedaleč od staršev, le eden je šel v Kanado. Marija bo letos stara 79, Karel pa 80 let. Vendar pa sta še tako »fest«. da bi jima brez skrbi lahko odšteli najmanj deset let. Upajmo zato, da se bomo srečali spet ob njuni 60-Iet-nici. H. J. ZBOROVSKO PETJE Častna zgodovina vsekakor: leto 1876 pomeni začetek kropa rskega zborovskega petja — leta 1976 je bila stoletnica! — ki je še danes živo in izjemno kvalitetno. Se pred ustanovitvijo Bralnega društva, so kroparski študentje peli v moškem zboru. Ko pa je nastopil čas in potreba po vključitvi zbora v društven okvir, je nastala tudi v Kropi ločitev duhov in nazorov. Že leta 1878 sta pričela z delom dve društvi: »Sloga« in »Čitalnica«. K daj pa kdaj sta društvi nastopali složno, še večkrat pa sta tekmovali med seboj — kar samoposebi tudi ni bilo nič napačnega. Vendar pa sta društvi zaradi prečestih prepirov hirali in končno tudi izbirali. Zamenjal ju je moški pevski zbor »Odmev« pa še dva kvarteta. Od leta 1897 dalje je pel ta moški zbor v okviru domačega Prosvetnega delavskega društva, ki je delovalo pozneje sicer pod raznimi imeni a je slejko- let uspešno bogate slovensko zborovsko kulturo. GODBE IN ORKESTRI Ni pa bilo le petje edina glasbena zvrst, ki je navduševala kroparske delavce. Tudi godbo na pihala so si že leta 1905 osnovali (v okviru Gasilskega društva). Seveda je kroparska godba na pihala sodelovala na vseh veselicah in proslavah. Pa tudi kot glasbeni vložek pri različnih igrah. Skratka, pihalna godba je — kot povsod — igrala mladim in starim v veselje. To poudarim zato, ker se dobe pu-steži, ki nad pihalno godbo višejo nos. Pa vendar je ta godba kot veder spomin na mladost ljuba tudi ostarelim ljudem, ki so si ohranili čisto otroško srce do jeseni življenja. In končno: prav pihalna godba nas s svojimi otožnimi zvoki pospremi do groba ... Resnejšo glasbo je pričel leta 1921 gojiti godalni orkester »Zvezda«. Vodil ga je ves čas obstoja njegov ustanovitelj Jože Gašperšič, ki se je glasbeno usposobil na Dunaju. Ob njem, ki je v pravem pomenu požlahtnil instrumentalno muziciranje v Kropi, kot je njegov sin Egi dvignil raven domačega zborovskega petja, moram vsekakor vsaj imenovati tudi njune predhodnike, pevo-vodje in dirigente: Marko Kovšca, Ivan Zupan, Jurij Legat, Josip Korošec, Franc Potočnik, Valentin Žmitek, Josip Pleničar, Stanko Gost ič, Matevž Fabjan idr. In še za šalo: kroparski pevci — kot vsi pravi K roparji — pogrkujejo kadar govore; ko pa pojo, so njihovi glasovi čisti... Kot srebro, ali pa kot bron — kakor hočete! Filmsko gledališče Danes je na sporedu filmskega gledališča v Kranju delo pri nas manj znane švicarske kinematografi je Prikazan bo film Clauda Gorette Povabilo. Ime Claude Goretta je mnogim znano z letošnjega Festa, saj je bil Goretta režiser enega najboljših festovskih filmov Čipkarica. Čipkarica po kvalitetah ne presega Povabilo, zato bo danes v Kranju prijeten filmski večer. B. Grlj Zavest je trdnejša od ščita CELOVEC, BILĆOVS - Teden dni mineva od obiska kolektiva Časopisnega podjetja Glas na Koroškem. Ocenjujemo, da smo se za )bisk odločili v pravem trenutku. Nepozaben in za vsakogar koristen dan smo preživeli onkraj Kravank, v deželi s prebujajočim zelenjem, ki prišleku ne more in ne more skriti, da so tod doma Slovenci. Pokrajina, na dan našega obiska jo je grelo bolj poletnemu kot spomladanskemu času primerno sonce, je počivala spokojno. Spokojno samo za oko in za tistega, ki ne ve za sodobne probleme Koroške, predvsem njenega južnega dela. V deželi namreč tli! Na eni strani najbolj mračna Tiržnja do vsega, kar je slovenskega, na drugi strani pa tli in plamti upor tlačenih na zgodovinski in pode-lovani zemlji, ki jim je čast, dolžnost in pravica priznati slovenstvo. pravem trenutku smo Koroško obiskali zaradi tega, ker smo videli n spoznali marsikaj, kar nam večini xl nas med običajnimi obiski, ko litimo čim prej proti domu, uide in ostane neznano. Za naše rojake na Koroškem so tudi ti dnevi dnevi joja za pravico biti narodnost in enakovreden državljan, ki mu slovenskega porekla nihče ne bi smel šteti v zlo. Pogovarjali smo se z voditelji koroških Slovencev, ki so čez tri dni odhajali na Dunaj na pogovore s kanclerjem in so s slovenskimi aktivisti na terenu in prek njih s slovenskim življem skovali nadaljnja pota boja in se odločili, da ne popuste. Med obiskom, za katerega je bil dan prekratek, se je utrdilo naše prepričanje, da je za naše rojake vsak obisk iz matične domovine veliko bodrilo, vzpodbuda in pomoč! Udarec za udarcem se vrsti Sedimo na sedežu Zveze slovenskih organizacij na Koroškem v Celovcu. Pogovarjamo se a glavnim urednikom Slovenskega vestnika, ki izhaja v 3000 izvodih, Radom Jane-žičem, tajnikom Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, ki je vzni-kla iz Osvobodilne fronte, Feliksom VVieserjem, njegovim bratom Petrom, ki vodi Slovenski informacijski in dokumentacijski center ali kratko SLNDOK (stare prostore so mu odpovedali in sedaj se bOri za nove - op. p.), Andrejem Kokotom, predsednikom Slovenske prosvetne zveze na Koroškem, in Ljubom Urbajsem, predsednikom slovenskega planinskega društva v Celovcu, ki ima zavetišče na Bleščeči planini. »Za marsikoga že odpisani koroški Slovenci ponovno vstopamo v zgodovino,« poudarja s kleno, jasno in jedrnato besedo tajnik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem Feliks VVieser. »Svojo zgodovino smo si pisali že prej in se kot enakopravni vključili v NOB in protifašistično gibanje ter s tem kovali danes tako potrebno enotnost. 15.000 nemških vojakov je vezal naš boj na Koroškem. Prišel je konec vojne. Vloga Angležev na Koroškem se pogosto pozitivno ocenjuje, vendar temu ni popolnoma tako. Na Koroškem in v Avstriji ni bila nikdar opravljena denacifikaci-ja, zato je postala Koroška zatočišče belogardizma, nacionalizma, emigrantstva in kasneje tudi informbirojevstva. K nam so prihajali, da bi razdvajali in cepili narod. Posledice tega so še danes med nami.. .« Deset let po osvoboditvi, do leta 1955, je bilo eno najsrečnejših obdo- Strupene in smrtonosne puščice so že izstrelili nasprotniki resnične demokracije in slovenstva na naše rojake na Koroškem. Še tako trden ščit bi se razletel v kose, ranjena narodnostna zavest pa kljubuje in snuje nove oblike boja, ki temeljijo na enotnosti manjšine; na gospodarskem in socialnem dvigu dvojezičnega ozemlja oziroma južne Koroške, na povezovanju z demokratičnimi silami Koroške in Avstrije ter na vsestranskem sodelovanju z nami in drugimi jugoslovanskimi narodi niso več pomembni kot ljudje in narodnost, temveč le še kot glasovalni stroj. Leta 1976 je Avstrija štela manjšine, vendar ne zaradi statistike, temveč zaradi tega, da bi njeno Število krojilo pravice. Heimatdienst je to terjal že leta 1958, pa ni uspel sedaj pa je demokratično razglašena Avstrija klonila pred nacionalisti in ostanki mračne preteklosti. Slovenci bojkotiramo preštevanje, v katerega nas sili celo sedanji zunanji minister Pahr z izgovorom, da bodo le tako kos mračnjakom. Na Koroškem ugotove le 2000 Slovencev na Dunaju pa kar 5000, kar potrjuje uspeh bojkota. Pa vendarle se pravice še naprej krčijo Sedmojulijska manjšinska zakonodaja ima le zunanji blisk v bistvu pa manjšine zožuje v pravicah, otoke in jih redči votočke" bij koroških Slovencev. Veljalo je obvezno dvojezično šolstvo in oblikovani so bili pogoji, da se bo manjšina zasidrala. Zanjo so potlej sledila leta težkih udarcev, ki se nadaljujejo v današnji čas. Avstrijska državna pogodba s 7. členom, ki je bil še posebej sprejet in pisan v prid zaščite manjšin, se je obrnila proti tistim, za katere je bila namenjena. »Čas hladne vojne je bil to in mračnjaške sile so si tega želele. Le štiri dni po podpisu državne pogodbe je bil ustanovljen koroški Heimatdienst (KHD),« našteva glavne udarce zoper manjšino tajnik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem. »Leta 1958 in 1959 ukinjajo oblasti dvojezično šolstvo. Obvezno je ostalo le še v Zablačan, glavni urednik Našega tednika, ki izdaja tudi posebne informacije v nemščini, in glavni tajnik Narodnega sveta koroških Slovencev Filip Warasch Predsednik Slovenske prosvetne zveze Andrej Kokot in tajnik zveze slovenskih organizacij na Koroškem Feliks Wieser v pogovoru s predstavniki Glasa treh sodnih okrajih. Uveljavljajo se asimilacija, germanizacija ter najrazličnejši socialni in gospodarski pritiski. Slovenci z južne Koroške iščejo kruh v nemškem Celovcu, Beljaku in Šentvidu. Leta 1970 slavi Koroška 50. obletnico plebiscita, ki dobi nacionalistični ton. Dokončen obračun s Slovenci naj bi bil to, vendar nasilje sproži slovenski odpor. Leto 1972 prinaša okrog 200 dvojezičnih napisov. Zveza slovenskih organizacij sodeluje s socialistično stranko, ki se to leto še upira Heimat-dienstu. Vendar jo slednji zlomi. Deželni glavar Hans Sima je zamenjan. Za stranke Slovenci briše Slovence celo tam, kjer neizpodbitno izjavljajo, in jjjj fJ* tiska vstran. Dvojezičnost nja, začenjajo se procesi zodSt Slovence, ki se upirajo ram« dovanju in terjajo vsaj pogovol°" materinem in v pogodbi pri^JT V nem jeziku.« GOLICA JESENICE TO ZARJA na XVII. Mednarodnem kmetijskem in gozdarskem sejmu v Kranju RAZSTAVLJA N PRODAJA: _ pohištvo _ pohištvo za kmečki turizem — gospodinjske aparate — akustiko — gradbeni material — instalacijski material — svetlobna telesa _ konfekcijo — obutev Zapisano ob Glasovem obisku na Koroškem Lažnost manjšinske zakonodaje Na Narodnem svetu koroških Slovencev, kjer smo gostje Natega tednika in glavnega urednika Zabla-čana, zvestega sodelavca Časopisa, ki izhaja v 3500 izvodih, Janka Kul- meža, in glavnega tajnika Narodnega sveta Filipa VVarascha, v pogovoru izpolnjujemo sliko o sedanjem trenutku Slovencev na Koroškem. »Ljudje odklanjajo manjšinske sosvete. Se nobeden, niti slovenski, niti hrvatski, niti češki in niti madžarski, ni zaživel. Sosveti so odvzem možnosti lastnega zastopstva. V njih naj bi bilo pol asimilantov, ki so se slovenstvu že zdavnaj odrekli, pol pa naših delegatov, ki pa jih mora vlada predhodno potrditi, kandidat pa izpovedati, da soglaša z zakoni, ki jih mi odklanjamo. Pravico do svojih organizacij imamo in svoje predstavnike volijo naši ljudje sami,« je srž besed VVieserja in VVarascha. V ponedeljek, 3. aprila, je te besede slišal tudi avstrijski zvezni kancler Kreiskv, ki je Slovence povabil na pogovor na Dunaj. 80 Mladi prevzemajo nase vedno večji del bremena boja za pravice. Tudi zabavne in plesne prireditve so na slovenskem Koroškem izrednega narodnega, združevalnega in budi-teljskega pomena. nili naše celovite zahteve za zaščito, ki se začenjajo pri dvojezičnem šolstvu in otroškem varstvu, za kar konec koncev tudi Slovenci prispevamo davke in imamo že zaradi tega pravico do materinega jezika, pri sredstvih obveščanja in pri gospodarski rasti južne Koroške. 31,6 odstotka delovnih mest na južnem Koroškem je odvisnih od tujega kapitala, gospodarski in socialni položaj dežele pa žene Slovence po kruh in zaslužek drugam. Tovarne, kjer so zaposleni tudi Slovenci, umirajo. Kestag v Borovljah ne sprejema več novih delavcev Rebrca je zaprta, Leit-geb v Sinči vasi prav tako usiha, Nad 200 dvojezičnih napisov bi moralo stati na Koroškem. Pa jih je le bore malo. Dvojezična tabla v Bil-čovsu kljubuje. Nasprotniki Slovencev bi jo radi že podrli tako kot številne druge na dvojezičnem ozemlju, pa so jo Slovenci iz Bilčovsa stražili pol leta noč in dan! Na dvorišču Kernjakove domačije. V sredini ob lesenem Jovanovičevem kipu Mojceja, darilu Slovenskega okteta, koroški pesnik in skladatelj PA VEL Ker-njak. Besede, povedane v Celovcu pri naših gostiteljih, ki so trdno želeli, da se še,pogosteje vidimo in pokram-ljamo, nam niso ostale sveže le na dan obiska. Bile so tako globoke in prepričljive, da so zaslužile pozornost tudi v kasnejših dneh in zanesljivo tudi v prihodnje ne bodo pozabljene. Živeti in delati moramo drug z drugim, saj za nikogar brušenje narodnostnega ponosa ni odveč .. . Besedilo: J. Košnjek Slike: F. Perdan minut jim je »odmeril« in ponovno spoznal, da manjšina na Koroškem ne popušča in odklanja 7. julija sprejeto zakonodajo. »Naš boj za pravice skušajo povezati z mednarodnim tero-* rizmom, vendar svetovna javnost vedno bolj spoznava, da je to pesek v oči,« dodaja ob tem VVarasch. »Kanclerju bomo pojas- Glavni urednik Slovenskega vest-nika Rado Janežič in glavni urednik Glasa Igor Slavec v težavah pa se je znašel tudi Neuner v Celovcu. Vlada mora pri tem pomagati s kapitalom in omogočiti sovlaganja tujih in jugoslovanskih podjetij.« To so zahteve manjšine, ki jih pa vlada s tako zasnovano politiko do narodnostnih skupnosti ne bo rešila. Če bi bila manjšinska zakonodaja tako popolna, potlej bi sosveti že zaživeli, potem ne bi bilo okrog 40 Slovencev vseh stanov in starosti postavljenih pred sodišče, potem bi velikovško slovensko društvo dobilo dovoljenje za prireditev v mestni dvorani, itd. Tako početje je zelo, zelo daleč od načela, da je borba za manjšine boj za več demokracije ... Ogrisova alipo domače Miklavževa gostilna v Bilčovsa v eni f^^^^^^Sa hkem. V prizidku sta Ogrisova oče in sin uredila dvorano z odrom, ki je žarišče slovenskega kulturnega življenja v vasi in okolici. I ZIMSKI »ŠTOP« Mi cel nedeljski večer. Dvignem palec ob cesti, kiji vrli komunalci še niso utegnili odtrgati debele snežne ledene plasti. Dvignjeni palec ponižno čaka, čaka kot cesta jutrišnjega žarka. Močan avto milostno prižge zavorne luči in željno se poženem za njim. Vožnja je udobna le prve tri metre, nato limuzina divje prehiteva neznatne ubožčke v koloni. Ko v zasuku ceste narahlo zacvilim, je voznik užaljen. »Se bojiš? To ni nič. Prevozil sem milijon kilometrov. Milijon! Brez nesreče. Enkrat je bilo nekaj malega. Izza avtobusa je pritekel! Jaz pa stotko notri in adijo. Do smrti!« Ko me voznik s tako malenkostno nesrečo v svoji častitljivi šoferski karieri odloži, je megla še nižje in mraz še bolj v kosteh. Vozniki mi pošiljajo mežikajoče dolge in kratke pozdravčke ter obilne porcije brozge v plašč. Saj sem kot uboga, ničvredna para! Fičko ima mladostno razposajenost za volanom. Bleknem, da je fičko še nekaj najboljšega za sneg in zimo. Nespametna pohvala je močna spodbuda, voznik dodaja dvojno porcijo plina in grozeče reže meglo. Zdaj zdaj bo praznina, vidim bele halje, smr-kajoče domače! Kje si, obljubljeni odcep? Ko fičko prereže še zadnji meter megle, so trdna tla kot novo rojstvo, naj megla še tako zlovešče pritiska k cesti in naj bo še tako grozljivo temačno. Spet zacvilijo zavore. Voznik hrošča je nadvse samozavestni mladenič, ki vozi na Dunaj. Trdi, da se še to noč vrača, kljub zmrznjeni cesti in razdalji. Minule neprijetne izkušnje in še trpežni voznik, ki mu je dvakratna razdalja Dunaj—Kranj mala nočna malica, mi naženeta resnični strah v kosti in negibnost v ude. Taktično ne rečem ne bev ne mer in sem kot mumija, le da vem, kje se vrata najhitreje in zanesljivo odpro. Ko naju na ledenih strdkih šestič krepko zanese, odpiše hladnokvrni voznik bližnji Dunaj. »Ah, bom kar telefoniral. Iz Beljaka na Dunaj. Saj se ne mudi!« Togo, smrtno resno in hripavo pritrdilno zamornijom. Zame se vsaj za zdaj še ne meni, sunkoma obrača volan in glasno tuli ob radijski avizi Marjana Kralja. Ko mimogrede izčrpa obsežni repertoar psovk na račun gorenjske komunale, se v dalji prikaže naše naselje. »A v tem kotlu mar živiš?« se brezbrižno pozanima zame in za podeležane nasploh in ker je domače križišče razmeroma Še daleč, se kislo namrdnem. Brez vsake potrebe, kajti voznik spet zavija ob muziki, da skupaj z radiom preglasita še obupni ropot motorja starega hrošča. Ko se hrošč trikrat zvije in dvakrat ustavi, padem v svetolobo domačega križišča. Ljubo doma, kdor ga ima! D. S. Franc Ambrožič : panoga naj se osamosvoji BLED — Izmed smučarskih disciplin — alpska, teki, skoki, biatlon — je prav gotovo najtežja disciplina kombinacija. V tej se prepletata tek in skoki. Torej, če hočeš postati dober kombinatore«, moraš enako zagrizeno trenirati obe disciplini. V najem smučarskem sportu pa je kaj malo takih, ki so se odločili, da se zapišejo kombinaciji. Toda, problematika tekmovalcev v tej smučarski disciplini se vleče že vrsto let in v tej poslavljajoči se sezoni je bilo le nekaj napredka. Ce pogledamo nazaj, smo imeli pred leti le par kombinatorcev. To so bili Janez Gorjanc, Jože Dovžan in Cuznar, se prej pa Jože Svigelj. Edini, ki je ostal se aktiven in tudi vzgaja mlade, je Jože Dovžan. Položaj se je v tej sezoni začel popravljati. Precej zaslug ima za napredek te discipline bivii kombinatorec ter profesor telesne vzgoje na osnovni soli Bled Franc Ambrožič. Vse do zimske sezone 1972/73 je bil aktiven tekmovalec, nato pa je začel vzgajati mlade in postal zvezni trener. »Zakaj taksen položaj prav v kombinaciji?« »Čeprav se tudi v tej disciplini popravlja, je vendar pot do uveljavitve se vedno težka. Težka prav zato, ker je težko dobiti funkcionarje, da bi se lotili zapletenega izračunavanja točk za obe disciplini. Nihče se noče namreč ubadati s tem. Disciplino bi označil kot atletski moški deseteroboj. Tudi ti atleti morajo trenirati in trenirati vseh deset disciplin, če hočejo postati dobri v najtežji atletski disciplini. Enako je tudi pri kombinaciji. Biti moraš dober tekač in skakalec. Ce znaš uskladiti treninge obeh disciplin, si lahko odličen tudi v tej disciplini.« »In kaj primanjkuje našim?« »Kot sem že dejal, se stanje popravlja. Vsak, ki se odloči za kombinacijo, mora imeti vse psihofizične kvalitete. Mora trenirati skupaj s tekači in skakalci. Na državnem in republiškem prvenstvu se je pokazalo, da imarno nekaj mladih nadarjenih kombinatorcev. To so Pibernik iz ljubljanske Ilirije, Gros, Božič in Jošt iz Križev ter Zupan, Vidic. Beznik in Kokalj z Bleda. S tem bo treba delati, samo...« »Zakaj samo?« »Smo del tekaške komisije SZ Slovenije. Le-ta pa nam odmerja finančna sredstva. Ta so preskromna. Samo podatek. Ko smo se pojavili na nekem tekmovanju v tujini, so naši fantje dobro tekli, problem je bil le v tem, da sem se od tekmovalcev ZRN moral sposoditi predpisane skakalne kombinezone. Drugače sploh ne bi smeli na start skokov. Za dvig kvalitete te smučarske discipline bi morali imeti svoj denar. Res, da nam gre na roke Elan, saj nas opremi s tekaškimi in skakalnimi smučmi. Toda, to je premalo. Treba bo imeti lastni žiro račun, da bomo lahko sami razpolagali s financami.« Za prihodnjo sezono kombinatorci že načrtujejo treninge. Več bo skokov v pripravljalni dobi na plastiki, tekmovalci pa bodo morali sumi teči na rolkah in trenirati suhi tek. Le tako naj bi v prihodnje dobili dober kombinatorski naraščaj in tekmovalce, ki se bodo lahko enakovredno kosali z ostalimi evropskimi tekmovalci. D. Humer Rokomet V nedeljo Preddvor: Ljubljana Kranj — V prvem spomladanskem kolu moške II. ZRL — sever je bilo doseženih nekaj presenetljivih rezultatov. Od slovenskih pred stavnikov sta uspela zmagati Inles v srečanju z Rudarjem iz Labina z rezultatom 23:19 in Inlesu v gosteh v Kutini proti ekipi Industro-montaže z rezultatom 29:21. Rokomet asi Jelovice so gostovali pri reškem Kvarnerju in srečanje izgubili s petimi goli razlike z rezultatom 27:22. Tudi v 13. kolu igrajo rukometaši Jelovice v gosteh, tokrat pri labinskem Rudarju, ki je s 7 točkami na 11. mestu. O srečanju z reskim Kvarnerjem pa lahko rečemo, da so bili domačini ves čas srečanja boljši. Od 39. minute dalje pa je bil do konca srečanja izključen igralec Trobec, vendar izključitev ni bistveno vplivala na razplet igre. Rokometasice Alpiesa bodo v 14. kolu gostovale pri ljubljanski Oiimpiji. V srečanju z ekipo Koke so bile boljše, vendar rokometašicam Alpiesa tudi točka pomeni veliko. V slovenski rokometni ligi — zahod se krog favoritov za naslov prvaka Siri. Možnosti po 11. kolu imajo še vedno ekipe Zasavja, ki vodi. Tržiča, ki je izgubilo srečanje s selekcijo Obale in so na drugem mestu, ter ekipi Lipe in Prul. Rukometaši Tržiča igrajo v 12. kolu v Krizah z ekipo Inlesa.Tekma bo v nedejjo ob 10.30, sodila pa bosta Jug in Jeglič. Rokometasice Preddvora bodo v nedeljo odigrale prvo tekmo pred domačim občinstvom ob 11. uri. Preddvorčanke nadaljujejo s serijo odličnih iger, vendar bo borba za prvo mesto v tej skupini izredno ostra s selekcijo Obale. Pred tekmo Preddvor : Ljubljana pravi Božo Crijevu', trener RK Preddvor »Kljub temu, da je selekcija Ljubljane na predzadnjem mestu v zahodni skupini, lahko preseneti, kot je to v zadnjem kolu proti ekipi Kočevja. Vseeno računamo ob podpori publike na novi prvenstveni točki, ki bi nas še vedno zadržala na prvem mestu.« Tekmo bosta sodila Tul in Šantič. J. Kuhar Streljanje Žirovski strelci tekmovali ZIRI - Strelska družina Tabor iz Zirov je pripravila množično tekmovanje v streljanju s serijsko zračno puško. Udeležba je bila dobra, kar potrjuje, da v Zireh zanimanje za strelstvo narašča. Med moškimi so bili najboljši Matjaž Jereb (OS Ziri), Lado Mrak in Matjaž Oblak, med ženskami pa Trevnovs, Oblakova in Dolenčeva. Družina namerava letos pripraviti Se troje množičnih strelskih tekmovanj. L. Mrak Ocenili smo smučarsko sezono SKAKALCI DOSEGALI CILJE Skakalci so v glavnem dosegli cilj, ki so ga sprejeli pred sezono. Uspehi so približno enaki kot so bili lani. Kranjčan Bogdan Norčič je bil daleč najuspešnejši skakalec sezone. Njegovi uspehi so bili še boljši kot leto poprej. Med vsemi smučarji je letos dosegel najboljšo uvrstitev na svetovnem prvenstvu, hkrati pa je na vseh tekmovanjih druge polovice sezone imel uvrstitve vedno v deseterico. Vsekakor je Bogdan skakalec svetovne kvalitete, kar je dokazal tudi na zadnji letošnji mednarodni pre-skušnji v NDR, ko je bil tretji med vso evropsko elito. Zdaj mu je glavni cilj svetovno prvenstvo v poletih, ki bo sredi marca prihodnjega leta v Planici in nato še olimpijada 1980 v ZDA. Vsekakor bo treba temu odličnemu športniku omogočiti še boljše pogoje za trening, kot jih je imel doslej. Vsi odgovorni bi morali več storiti za tako kvalitetnega športnika kot so doslej. V mladinski konkurenci je dosegel največji uspeh Miran Tepeš, ki je bil na evropskem prvenstvu peti. Z novo generacijo skakalcev pa raste zelo dobro kader tudi na Gorenjskem. Med vsemi največ kažejo Miro Bizjak, Brane Benedik in Bojan Glo-bočnik (vsi Triglav) ter Bogdan Jemec (Jesenice) v mladinski konkurenci. Ne gre pa prezreti še številnega kadra v pionirskih vrstah, saj raste odličen rod skakalcev v Kranju, Križah, na Jesenicah in v Zireh. Tako vse kaže, da bodo čez nekaj let spet gorenjski skakalci prevzeli primat v vseh konkurencah. Delo je v teh štirih centrih zelo dobro. Žal pa ni ta šport še vedno tako vrednoten kot bi moral biti glede na vrhunske dosežke. Vsi štirje klubi so v minuli sezoni notrošili mani sredstev, kot ira je ljubljanski klub (Ilirija) sam. Športni vodnik SOBOTA KROS - Kranj - komisija za atletiko pri TKS bo organizator pomladanskega krosa za dijake srednjih in učence osnovnih šol. Start bo ob 10. uri na Strupijevi jasi pri stadionu Stanka Mlakarja; SAH - Tržič - v prostorih restavracije nad avtobusno postajo bo ob 19. uri redni občni zbor šahovskega društva Tržič; NEDELJA ROKOMET - Križe ob 10. uri tekma moške slovenske rokometne lige Tržič : Inles; Preddvor ob 11. uri tekma ženske rokometne lige Preddvor: Ljubljana; ODBOJKA - V nadaljevanju II. zvezne lige se bodo odbojkarji Bleda pomerili z Metalcem, Zelezar pa bo gostil Kamnik. PETEK SMUČARSKI SKOKI - SK Ziri bo na 30-metrski skakalnici na Pokljuki organiziral tradicionalno tekmovanje za »Pokal Alpine« ter prvenstvo za slovenski pokal. Nastopili bodo mlajši in starejši pionirji, začetek tekmovanja pa je ob 13. uri. ROKOMET - Jutri in v nedeljo začenja občinska liga. Pari: Gorenjski se-iem : Sava (danea ob 10.30), Križe i Zab-nica (jutri ob 17.30), Duplje i Krvavec (jutri ob 1». uri), Preddvor : (nedelja ob 9. uri) in Besnita . Tržič (veterani) v nedeljo ob 10. uri. , Vsekakor bodo morale gorenjske TKS vsaj malo resneje obravnavati specifični gorenjski šport kot so ga doslej. Po nekaj letih je spet zaživela klasična kombinacija. Predvsem resno so zastavili delo na Bledu in v Križah. Pa tudi v ostalih gorenjskih klubih so začeli gojiti to naporno smučarsko disciplino. Prvi sadovi dela se kažejo predvsem v višji množičnosti. J. Javornik TEKAČI OSTALI NA POL POTI Z nastopom na državnem prvenstvu v maratonu, moški so tekli na 50, mladinci in članice pa na 25 km, se je končala tekaška smučarska sezona. Prvaki in prvakinje so '.nani, vendar že sedaj lahko ugotavljamo, da v tem smučarskem tekaškem športu ni vse tako kot bi moralo biti. Zdi se nam, da so tekači ostali le na pol poti. Niso dosegli pričakovanih mednarodnih uvrstitev, čeprav smo jih pričakovali. Posebno še, ko so vsi funkcionarji v tekaškem športu pri SZ Slovenije pred pričetkom sezone dajali spodbudne izjave. Te pa so bile, kot sedaj vidimo, večkrat neosnovane in iz trte zvite. Res je preuranjeno govoriti, da bo novi zvezni trener, ki je prišel iz Rusije, Mihaii Prjahin, že prvo sezono delal čudeže. Teh ni mogel, saj je imel pri svojem delu le preveč vezane roke. Vse preveč je moral poslušati nadrejene pa tudi sami tekmovalci so po klubih delali drugače kot si je zamislil Prjahin. Naši vrhunski tekači so za to sezono naredili veliko več kilometrov kot v preteklih letih. Toda to ni bilo merilo, da bi se v mednarodni konkurenci posebno uveljavili. Zaman seje trener Prjahin jezil nanje. Spomnimo se samo poloma naših dveh na svetovnem prvenstvu v Lahtiju. Nič slabše se ni godilo našim mladincem na evropskem prvenstvu. Vsi so bili na repu najboljših. Vedno smo lahko na koncu razpredelnice videli zapisana naša imena. Ne vemo, kje se je zataknilo. Če si jih gledal na domačih prireditvah, si dobil vtis, da znajo teči in to še kako. Ko pa so prišli v mednarodno konkurenco, je bilo njihovih uspehov konec. V tekaškem športu bo treba na odgovornih mestih narediti korenite spremembe. Zveznemu trenerju bo treba dati več besede, saj je priznan strokovnjak. Toda v eni Šahovski novici Jesenice - Šahovska /veza Gorenjske razpisuje mOŠtVertO pionirsko prvenstvo Gorenjske za leto 1978, ki bo jutri, H. aprila, ob devetih dopoldne v osnovni šoli 1'režihov Vorane na Jesenicah. Pravico nastopanja imajo BMJŠtVsni prvaki gorenjskih občin v kategorijah mlajših in starejših pionirk in pionirjev. Vsako moštvo sestavljajo štirje igralci in tlve rezervi. Moštva bodo igrala po šahovskem pravilniku. Igralni čas je pol ure za partijo po igrahu Starejši bodo igrali z uro, mlajši pa brez nje. Odločitve Hodnika bodo dokončne. Najboljši moštvi starejših pionirk in pionirjev bosta igrali na prvenstvu SRS v Ajdovščini, ki bo 6. in 7. maja. Razpis tekmovanja bo objavljen v Pionirskem listu. Prijave sprejema sodnik do /.ačetka I. kola. Mentor ali kapetan moštva mora plačati po 20 dinarjev za vsakega člana za stroške ma- V. Perovič Jesenice - Po K. kolu šahovskega prvenstva Gorenjske vodita Zorko in Zeleznik s 6,5 točke. Sledijo Tretnjek 6, Hribar 6, Krek 4 in dve pre kinjeni partiji. Krničar 3,.r) in ena prekinjena partija, Strle in Sokič .1 točke itd. Značilnost •ga kola je bila izredna borbenost, razen tega t so vsi favoriti zmagali V torek pa so igrali 9. Kukova«- part te pa kolo sezoni se ne moremo nadejati uspehov. Začetno njegovo delo je treba nadaljevati, saj imamo dovolj mladih tekmovalcev, ki znajo teči. Al. P IN CI ZADOVOLJILI Tudi alpinci zaključujejo svojo bogato sezono. Čeprav se še vedno na mednarodnih tekmah pehajo za izboljšavo FIS točk, že sedaj lahko ugotovimo, da so izmed vseh naredili največ. Njihovi uspehi so krožili po vsem svetu. Vendar tu lahko izdvojimo izredne uspehe Bojana K ril a j a. Čeprav ra svetovnem prvenstvu v alpskih disciplinah v Garmisch-Partenkirchnu ni dosegel nobene uvrstitve, je vendar dokazal, da je zrel tekmovalec, od katerega se lahko pričakuje še boljših in vidnejših mednarodnih uvrstitev. Tudi ostali niso razočarali. Strel, Kuralt, Magusar, Zibler in še nekateri so se na vseh tekmah srčno borili. Toda le prevečkrat so zaradi želje po uspehih morali prekmalu odnehati. Kljub temu so dokazali, da so dobri mojstri svojega »poklica«. Na mednarodnih tekmah so se dobro kalili. Zadovoljni smo lahko tudi z našimi ženskami. To so mlade tekmovalke, ki znajo smučati. Čeprav niso posegli po takih mestih kot fantje, so vendar dokazale, da se razvijajo v dobre tekmovalke. Le nekaj smo pri tem pozabili. Treba bi jih bilo pošiljati na več tekem evropskega pokala in ne na silo v svetovnega. Tu se kalijo, vendar je bila odgovornost zanje le prevelika. Za našimi najboljšimi člani in članicami je obetajoči alpski kader. Tu so dobri mladinci ter še boljši pionirji in pionirke. Treba bo trdo delati, da bomo dobili iz teh vrst nove odlične naslednike članske generacije. Tudi v alpskem smučanju bo treba dobiti še več poklicnih trenerjev, ki bodo skrbno bdeli za napredek. Le tako bomo šli v korak z alpskimi velesilami. Alpski smučarski šport je tak, da se z improvizacijo ne da prebiti naprej. |) Humer Košarka Uspeh kranjskih selekcij Kranj — V Zireh in Radovljici so bile odigi.i ne zadnje tekme letošnjega prvenstva Gorenjske v košarki za pionirje in pionirke, ki so odlo čale, katera selekcija si bo priborila pravno kot nosile«' regijske selekcije nastopiti v nadaljeva nju slovenskega prvenstva v letu I97K Tako pn pionirkah kot tudi pri pionirjih sta selekciji iz Kranja osvojili prvo mesto. Pionirji so prvo me sto osvojili brez izgubljenega srečanja, pri pio nirkah pa je odločala koš razlika med ekipama Škofje loke in Kranja. ljestvica — pionirke: Kranj g 5 I 200:138 10 Škofja Loka 6 5 I 256:171 10 .Jesenic« * 2 4 223:213 4 Radovljica 6 0 8 128:281 0 Lestvica - pionirji: Kranj H 8 0 391:278 18 Škofja Loka 8 5 3 431:328 10 Tržič 8 4 4 32»: 390 8 Jesenice 8 3 S 348:383 8 Radovljica 8 0 8 391:422 0 23. aprila 197H bo ze organizirano četrtUnale slovenskega prvenstva. Do tega dne lx.su tre nerja Iztok Klavora za pionirje in Andrej l frlap za pionirke sestavila iz vseh igralk in igralcev najmočnejšo Gorenjsko reprezentanco Naloga cbeh bo težka, če vemo, da pionirke branijo na slov republiškega prvaka iz preteklega leta. pionirji pa drugo mesto. Čade/ M Trener Bubnik odhaja z Jesenic JESENICE - Te dni se je od hokeja na Jesenicah poslovil čehoslovaški trener Vlaatimil Bubnik in tako sklenil triletno bivanje na Jesenicah. Pri treningih je imel nemalo težav, predvsem zaradi nediscipline in tudi zaradi neurejenih razmer v samem hokejskem klubu in v naši reprezentanci. Kljub temu so jeseniški hokejisti pod njegovim vodstvom spet osvojili naslov državnih prvakov. Vlastimif Bubnik, ki z Jesenic ne odhaja z lepimi spomini na igralce in funkcionarje, bo zaposlen v tovarni Zetor v Brnu. treniral pa bo mlade hokejiste Brna. Dve do tri leta bo moral ostati doma. preden bo lahko spet odšel trenirat v tujino. Vsekakor je trener Bubnik prispeval k uspehu in razvoju jeseniškega moštva, saj ne gre pozabiti, da je bil petnajst let v reprezentanci ČSSR, sodeloval je na štirih olimpiadah, je mojster Srta in nogometni reprezentant »R. Sodi v generacijo znanih hokejistov kot so Maleček, Zabrodskv, Ilolik. Hlinka. Zal odhaja Bubnik z Jesenic nezadovoljen, tako nezadovoljen kot tuji trener pred njim, ki se tudi ni poslavljal s prijetnimi vtisi! i iz »Zelezarja«» Šport in učni uspeh Pogosto slišimo, da dober športnik ne more biti dober dijak. Tako mnenje je pogosto tudi med prosvetnimi delavci. Zato smo se na Gimnaziji v Kranju odločili, da preučimo razmerje med športnim udejstvovanjem in učnim uspehom. Napravili amo primerjavo med učnim uspehom športnikov in nesport-nikov. Za športnike smo smatrali tiste, ki se aktivno-tekmovalno ali rekreativno ukvarjajo s športom v Šolskem športnem društvu ali kakem drugem klubu. Zato je seveda pojem športnika relativen. Analiza je pokazala, da imajo športniki boljši uspeh kot nešportniki. Poprečna ocena športnikov ob polletju je bila 2,80, nesportnikov pa 2,71. Izdelalo je 78,92 odstotka športnikov in za 1,17 odstotka manj nesportnikov. Ostaja vprašanje, kaj je primarno in vzrok drugemu: ali boljši učni uspeh omogoča športno udejstvovanje ali pa šport pozitivno vpliva na človeka, da dela uspešneje. Veliko učenja zahteva fizično sprostitev in dijak, ki mu šola ne dela preglavic, se ukvarja s športom, ker ima dovolj časa. Obenem pa ta dejavnost vpliva povratno na dijaka, da je bolj krepak, svež, poln novih moči in volje do premagovanja težav. V vsaki od obeh možnosti je torej del resnice. Prevlada ene ali druge pa je seveda odvisna od posameznika in položaja. Jasno je, da pretiravanje ne rodi nič dobrega. Enako je v športu. Športno udejstvovanje naj ne bo šoli v breme, ampak v dopolnilo! 74 negativno ocenjenih športnikov ob polletju pa nas obvezuje, da se praktično zavzamemo za še boljši učni uspeh ob koncu leta. Pomagati drug drugemu k dosegu tega cilja smo dolžni kot pravi športniki in tovariši. F. Sifrer Alpsko smučanje Muflonov smuk TRŽIČ - PD Križe je organiziralo na Kriški gori tradicionalno tekmovanje v veleslalomu Muflonov smuk. letošnja proga je bila dolga 800 metrov in je imela 24 vrstic, tekmovanja pa se je udeležilo blizu 50 smučarjev in smučark. Posebej so na nekoliko krajši progi tekmovali še »gradbeniki«, to je vsi tisti, ki so čez leto s prostovoljnim delom |Mimagali pri gradnji doma na Kriški gori. Rezultati - gradbeniki: 1 Milan Česen 19 1 2 Franci Česen ml. 20.4; 3. Slavko Meglic 2L4; ženske: 1. Dorca Godnov I 23.«, 2. Po lonca Ahačič 1:31.3: 3 SilvaCesen 1:35,8; otroci do 12 let: I Boštjan l J zar 19.0; 2 Janko Meglic 20,6; 3. Aljaž Uzar 20.8; moški do 25 let: I. Anton Primožič 59,2; 2. Anton Megli. 1-01.9; 3. Slavko Meglic 1:05.0; moški do 40 let: I. Dušan Ahačič 1:01.5; 2 Tone Soklič I 02.M; 3 Jože Meglic 1:03.6; moški nad 40 let: I Milan Česen 1:00.2; 2 Jurij Rozman 1:04.4: 3. Anton Pehare I 12,0 K,k*"' Nogomet Zmaga in poraz Triglava Kranj - Nogometaši Triglava so v prijateljski tekmi na domačem igrišču premagali Mengeš s 5:1. Gole so dosegli Česen 2, St ular Mrak in Gros pa po enega. Preteklo soboto pa so trt-glavani gostovali v Tržiču in zgubili tekmo i domačini s 5:3. Gole za Triglav so zabili Česen 2 in Zlatanovič enega. q Dobra igra Kranjčanov V soboto in nedeljo je bilo v Hm« niku II. republiško srečanje - ? Pionirjev usu. |-igral vse Slovenije. V nrvem dnevu »o sm in pionirk v namiznem tenisu. N»m pilo je okrog 200 igralk in i«^-ajc^*°J merili v ekipnem tekmovanju d dan pa je bil namenjen posameaniv^f Odlična organizacija in prizadevJ-3 NT K Hrastnik je dalo še poseben D*£Tt celotnemu tekmovanju. Ekip« jjj**: v postavi: J suh, Jovič, Habjan in Maj* jaševič je zasedla tretje do Četrto mesto in tako ponovila uspeh iz lanskega leta. Prvo mesto je pripadlo igralcem Maribora, po tem, ko so v finalu prenasaraji ekipo Ljubljana-Vič-Rudnik z rea3ts-tom 5:2. V posameznem delu tekmovanj« »ta se še posebno izkazala Kranjčana Jauk in Jovič. Prvi je po odlični igri prem«, gal državnega pionirskega prvaka Ka-daka (Lj) z rezultatom 2:1, Jovič ps Ščuko (Ng) z istim rezultatom. Tako jima je bila pot med štiri najboljše igralce odprta. Za vstop v finale pa sta se v prvi skupini pomerila klubska tovariša Jauh in Jovič ter v drugi skupini Leakovar (Mb) in M ara s (Ptuj). Več sreče sta imela Jauh in M ar as. 2 rezultatom 2:0 je M ara s premagal že utrujenega Jauh a in s tem je bilo tekmovanja v Hrastniku konec. B. švabič Komentiramo Gorenjska zaostaja! Namizni tenis je k val meri w zelo razširjen, športna ponog. n. Goraaisliem/vendar j« liteta zadnje čase pereč problem. Izgubili smo mesto v republiškem in zveznem ilu kile bilo pred desetimi, dvajsetimi leti rezerviran«iz. Gorenjce .In«. Teran Tome. Kre.ih. Kleviš.r. K.včič. Buh. Vidmar Rmnovž Plutov, sadežev., Kn.pova. Zerovnikov.. pokojna Pavličeva. Krstama >_>_«•._•» kvaliteto, naslove prvakov v republiškem, zveznem ekipnem .n posameznem t'k™.Vn"esJ,je tekmovalna bera zelo -kro-na. V novem tekmovalnem «rt«m j* uanea je leamovaina "J-j-i-u. ženska pa v sredini republiške lestvice. d«rge, j.ub nvigi-vi - ^^^^jssrs^t srž razen Triglava, k. ima obetavne pionirje, ki ^.^^l^^^JSS^ boljše rr.ult.to Mladinke so tre~toO ^S^S^^SSS^^'mi^^ merilu. Bred. Mesec Milanu Strumbl. B«^" *^.k^ine. Med člani nimajo v mladinskih selekcijah prve, ta ^J^gJčlanicah sta Zdenk. uS Predstav« kov v noben. "£"*k* v prVo selekcijo. Mil.n. Strumbl SrZSttZJm v drugo republiško selekcij* To so trenutni rezultati gorenjskih igralcev in •«". £ff Tričav, Sava in Jesenice so Kako in v kakšnih pogojih delajo ««~»£k» "er nobeden nima avoiih še edini klubi, ki vsakodnevno trenirajo v ^r"'n dvig kvalitete. TrekVj* prostorov. Trenerjev .li atrokovnjakov je^"^•^Rihteršič. in M.ruaiča pohvaliti entuzi.ste-am.terie: Strumbl. (J« Drogteg. č.ss posveti io (Triglav). Struklj. in Tadino (S.v.). ki mnogo svojega P^^JP«« vodenju namiznega tenisa na Gorenjskem, tržiški. škofjeloški in jeseni sistem ne dopušča tekmovi Ostali klubi v kranjski, radovljiški. podpore. V primerjavi z ljubljansko ali ^1r^'^TpeUri.f tri velike prostore samo Sest profesionalnih trenerjev, profesionalnega se» potem so slabi r*zult»H namizni tenis in okrog 30 miz od jutra do vrcers, v™ gorenjskih igralcev delno upravičeni. Za prihodnost bo treba poskrbeti za delo v ni draga in nevarna panoga U r Največja želja namiznoteniških dela boljše delo z mladino. rezultati celodnevnih šolah, saj namizni tenis " ir.ii semin.rje z. trenerje in vaditelje SStlU" * ',u4iU " Mp,edeki" S- Vidiv Vadbeno ozračje Kadar govorimo o vadbenem ozračju, navadno mislimo na čiste, svetle, dovolj prostorne, prezračene in prijetno osvetljene vadbene prostore. Taki so najboljši pri vadbi na planem. Vendar je učinkovitost vadbe, športne rekreacije ali planina rje nj a v tem, kako se posameznik počuti v skupini, kako doživlja njen utrip in kakšno je medsebojno sodelovanje. Temu stanju navadno pravimo »psihološka klima«, ki jo pri šolski vadbi spodbuja ali režira učitelj ob sodelovanju učencev, pri športni rekreaciji pa vodniki, bolj vplivne osebnosti ali bolj izurjeni in izkušeni posamezniki. Vadbeno ozračje bi lahko primerjali z ozračjem pri delu. Tega oblikujejo in netijo odnosi, način dela, uspeh dela, delovanje posameznikov, skupin in skupinic, način vodenja itd. Vadbeno ozračje se loči od ozračja pri ostalem pouku, kjer je več sedenja, poslušanja, pa tudi dolgočasja. Pri vadbi se uveljavljajo čustva povečana z gibalno radostjo. Zato je manj napetosti, zastra-hovania. skrbi in ieze, ni čutiti preveč krotilnih in pri si -Ijevalnih ukrepov. Pri vadbi je več gibanja in manj govorjenja, več razvedrila, živahnosti in vedrine. Učitelji z odvečnim govorjenjem ne bi smeli krajšati učencem časa za vadbo in jih pri kraj Sevati pri igri. Debate, pridige in odvečna teorija naj bi bila vaditelju tuja. Minute tečejo, vadbeni nagibi in želje pa se vse manj uresničujejo. Pri vadbi se prepletajo in povezujejo nagibi, značilnosti vedenja, stopnje vadbenega zadovoljstva, medsebojni odnosi, ko je posameznik del vadbenega vrveža, član pohodne kolone planincev, ko se ji po svoje prilagaja, oblikuje njeno gibljivost in omiko. V kakšnem ozračju se najbolje počutimo? Ustreza nam delovno, sproščeno in veselo ozračje, radi sodelujemo v skupinah, v katerih se uveljavlja medsebojna pomoč, moti pa nas zasmeh, poniževanje ali celo norčevanje. Učenci ob zasmehu zgubljajo voljo do vadbe, namesto da bi se bolj potrudili, raje popuste in se vdajajo malodušju. Najtežje pa prenašajo napeto, tako rekoč naelektreno ozračje, kadar prevladujeta prisila in pokorščina. V tako imenovanih formalnih skupinah, med katere spadajo tudi šolske skupine, posameznike utesnjuje pretirana disciplina, čeprav vemo, da je disciplina v večjih skupinah bolj potrebna in brez nje nikamor ne bi prišli. Več je sproščenosti v manjših skupinah, v samoti, v miru, kjer je več domačnosti, prijateljstva in pristnega medsebojnega spoštovanja. Praksa kaže, da je najbolj ugodno tako vadbeno ozračje, v katerem je več skupnih interesov, več medsebojne pomoči in požrtvovalnosti, ko posameznik v razvedrilu resnično najde samega sebe. Jože Ažman OD VSEPOVSOD Nezgoda pri biljardu ~ » • r\ „..t„r-vin v Angliji je nameraval igrati bi-Stuart Russel iz °™em"™aVje fJJel kašelJ> 2obna proteza Ijard. Ko se je sklonil nad mz<>-&* J P ? p. . / { £ Svetovna pomorščakinja z-,, ,.^.hn lAskieivicz, ladjedelska inženirka, je Poljakinja Krystyna ^^^^^tf^. 41-letna junaki-,j ženska na svetu k Ji .Mazurek« odpravila na pot iz Las Pat- nja seje v 9Č metra d',l&J™r™"" ,976- t, dobrem tednu ali dveh pa se bo masa na Kanarskih otokih 26. marca /.v/o, vrnila v to pristanišče. Postelja za 25 milijonov v« nnreme V Torinu je zbudila precejšnjo po ^rS^"S»' prejemnikom, Mef,, Z™!I%&*LZZ za okrepcila,.* aparatom za ekspres prva nom, hladilnikom, kavo, s stranskimi in z ~ Tako opremljeno ležišče stane »samo« 12,5 milijona lir baldahinskimi ogledali in s filmsko kamero. Wayne se poslavlja Sloviti Hollywood nima več vlog za slovitega Johna Wqyna, spretnega kavboja v dvestotih filmih. Zato seje igralec odločil za nekaj, kar je prej po smehljivo zavračal; s televizijsko družbo ABC je sklenil pogodbo za dve leti Jackie z novim »fantom« Tuji časniki so res opravljivi, kajne? Vdovi po Kennedyju in One sisu nikakor ne dajo miru. Zlobno pišejo, da je njen novi prijate Adnan Kašodžipo ameriških ocenah »vreden« oko/i osem milijard, sc je lastnik ogromnega hotela v manhattanski četrti, medtem ko im je lastnik ogromnega Jackie tam samo apartma. BOHINJiKA DO GORENJSKA PREDILNICA Škofja Loka, Kidričeva c. 75, n.sol.o. razpisuje naslednja prosta dela in naloge: 1. knjigovodje TOZD (2 delavca) 2. referenta za finančno operativo 3. finančnega knjigovodje Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati se naslednje pogoje: pod 1.: srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri in 3 leta ust rez ne prakse; pod 2.: višja šolska izobrazba ekonomske smeri in 2 leti ustrezne prak se; pod 3.: srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri in 3 leta ustrezne prakse. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: Gorenjska predilnica Škofja Loka, Kidričeva c. 75, kadrovska služba. Prijavljene kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po preteku roka za sprejemanje prijav. TRŽNI PREGLED KRANJ Solata 25 din, špinača 44 din, cve-tača 22 din, korenček 10 do 12 din, česen 50 do 60, čebula 8 do 10 din, fižol 25 din, pesa 8 do 10 din, slive 24 do 26 din, jabolka 10 do 12 din, hruške 20 din, grozdje 22 din, med 55 din, radič 45 din, pomaranče 15 din, limone 17,75 din, ajdova moka 18 din, koruzna moka 7 din, kasa 16 din, surovo maslo 72 din, smetana 32 do 35 din, skuta 16 do 18 din, sladko zelje 8 do 10 din, kislo zelje 12 din, kisla repa 10 din, klobase 30 din, orehi 150 din, jajčka 1,80 do 2,00 din, krompir 3 do 4 din, žganje 60 din. JESENICE Solata 19 do 52 din, špinača 18 din, cvetača 20 din, korenček 12 din, česen 48 din, čebula 6,60 din, fižol 17,90 do 25,70 din, pesa 7,20 din, kumare 25 din, paradižnik 46,20 din, paprika 52,85 din, slive 23 din, jabolka 11,95 do 14,75 din, hruške 20 din, pomaranče 12 din, limone 17,85 din, ajdova moka 18,87 din, koruzna moka 6,20 din, kaša 17 din, surovo maslo 79 din, smetana 35,65 din, skuta 26,56 din, sladko zelje 9,80 din, kisla repa 5,75 din, orehi 152,30 din, jajčka 1,20 do 2,10 din, krompir 3,65 din. Nevarna igra z ognjem — Kaže, da opozorila, naj se ne igramo z ognjem, ne zaležejo! Pretekli teden je v jeseniški občini izbruhnilo več gozdnih in travniških požarov. Zagorel je gozd na Kresu, gozdiček na Straži in v soboto popoldne še pobočje Mirce nad jeseniško gimnazijo. Ogenj je izbruhnil zaradi kurjenja v bližini gozda in zaradi otroške igre z ognjem. Povsod so morali razen občanov posredovati poklicni gasilci Železarne in prostovoljni gasilci s Koroške Bele, z Jesenic in s Hrušice. Gašenje je bilo sicer uspešno, vendar je nagajal veter. Škoda še ni ugotovljena, vendar pa zanesljivo ne bo majhna, saj je uničenega precej gozda, ki si dolgo ne bo opomogel. Na fotografiji požar na Mirci nad Jesenicami. — B. Blenkuš r- i_ Marec na naših cestah D r Dežurne trgovine V soboto, 8. aprila bodo odprte naslednje dežurne trgovine: KRANJ: Central - Delikatesa, Maistrov trg 11 od 7. do 19.30 in nedelja od 7. do 11. ure, Živila — Prodajalna SP Pri mostu, Vodopivčeva 16, prodajalna SP Oskrba, C. Kokr. odreda 9, prodajalna Emona — mar-ket, Stražišče, Delavska 20 JESENICE: Delikatesa, Kasta 2 na Tržnici. TR2IČ: Poslovalnica Trg svobode 16, poslovalnica Bistrica Deteljica ŠKOFJA LOKA: SP Frankovo, Mesnica Kidričeva 65, poslovalnica 7 RADOVLJICA: Živila - Potrošniški center, Gorenjska c. LESCE: Špecerija — market, Finžgarjeva 10 BLED: Špecerija, Prešernova 48, Živila — market, Ljubljanska 15 GORJE: Špecerija — market, Zg. Gorje BOHINJ: Ljubljanske mlekarne — Oskrba, Boh. Bistrica, Ljubljanske mlekarne — market, Ribčev laz, Ljubljanske mlekarne' — samopostrežba. Stara Fužina 57 Pešcem grozi največja nevarnost Letošnji marec je terjal na slovenskih cestah 45 življenj, med katerimi je bilo kar 19 pešcev — Na gorenjskih cestah marca tri smrti — Najbolj »črna« petek in nedelja — Naslednji meseci nevarnejši za voznike — Zvezna akcija »Varnostni pas« LOTERIJA Neuradno porodio I ii i 30 30 25 30 00 40 75 30 80 70 95 - 50 2140 500 765 80 20820 1.000 1165 500 96850 1.000 101515 100.000 259730 10.000 504480 10.000 66 30 86 40 621 200 76886 2.000 3721 400 044786 10.000 30751 1.000 588676 10.000 76351 1.000 535956 50.000 95701 1.000 47821 5.000 7 20 80917 1.000 02 30 84647 1.000 20812 1.000 035527 10.000 26702 5.000 101992 10.000 8 20 245302 10.000 03548 1.000 57978 2.000 23 40 532968 10.000 203 80 238038 10.000 6533 400 305378 10.000 25253 1.000 576568 10.000 80903 1.000 92713 1.000 69 50 43613 2.000 379 80 181723 10.000 079 100 489 100 64 30 18809 1.000 84 40 76029 1.000 74 50 39869 2.000 13964 1.000 236639 10.000 93614 5.000 063329 10.000 354074 10.000 242419 10.000 369184 10.000 238974 400.000 Kranj — Letošnji marec je terjal na slovenskih cestah 45 življenj, kar je na ravni poprečja zadnjih šestih let, ko so ceste zahtevale v poprečju 43 življenj. Izstopajo leta 1973 in 1974 in 1977, ko je moralo umreti 51, 54 in 51 ljudi. Povedati velja, da je bilo leto 1974 za Slovence »cestna katastrofa«. V zviti pločevini ali pod kolesi je umrl 701 človek! Žalostni rekord pa letos utegnemo preseči, saj je že v prvih treh mesecih na cestah umrlo 142 ljudi in to predvsem na račun januarja in februarja. Gorenjske ceste so marca terjale tri življenja. Le na novogo-riškem je bilo manj nesreč! Pešci so bili pretekli mesec najbolj ogroženi. 19 jih je umrlo. Zmanjšalo pa se je število umrlih med vozniki in sopotniki v osebnih avtomobilih, vendar nas to ne sme uspavati. Bera žrtev med vozniki in sopotniki se ponavadi v poletnih mesecih poveča. Najnevarnejša so naselja, smrtna kosa pa križari po cestah najraje v petkih in nedeljah, to je na začetku in koncu vikenda! V prihodnjih mesecih, tako kaže tudi statistika iz preteklih let, bodo razen pešcev bolj izpostavljeni smrti vozniki in sopotniki. Večina vozil na naših cestah ima že ugrajene varnostne pasove, ki pa jih žal preredko uporabljamo. V drugih državah je uporaba pasov obvezna in se je Z motorjem v kozolec Ziri - Herman Kogovšek, star 21 let, iz Zirov se je peljal v torek, 4. aprila, okrog enajste ure dopoldne s kolesom s pomožnim motorjem od Zirov proti Stari vasi. Ko je privozil iz levega blagega ovinka, ga je zaradi prehitre vožnje zaneslo desno. Zaletel se je v kozolec. Bil je hudo poškodovan in so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico. -jk Malomarnost botruje nesrečam Ziri — Pretekli četrtek ob devetih zvečer se je v žirovskem podjetju Etiketa pripetila nesreča ob delu. Komisija ugotavlja, da jo je povzročila malomarnost, posledice pa so bile na srečo lažje. 21-letni Jurij Kogovšek iz Zirovskega vrha je uporabil naboj za posebno pištolo, ki jo uporabljajo za zabijanje žebljev v steno. Naboj je vložil v kovinsko cev, na drugi strani pa žebelj, privezan na vrvici, nato pa s pripravo udaril po mizi. Nastala je eksplozija. Drobci kovinske cevi so poškodovali Jurija Kogovška in njegovega 21-let-nega sodelavca Marka Kopača iz Dobračeve. -jk število umrlih voznikov ter na prednjih sedežih sedečih sopotnikov zmanjšalo za polovico. Na uporabo varnostnih pasov se moramo privaditi in privajati že v avto šolah. Žal so pri nas redke šole za voznike motornih vozil, kjer bi bilo pripenjanje kandidata in inštruktorja obvezno. Zato je razveseljiva novica, da morajo biti odslej vsi kandidati na izpitih obvezno privezani z varnostnim pasom. Slovenija je prav tako začela z akcijo »Varnostni pas«. Republiški svet za vzgojo in preventivo v cestnem prometu je izdelal posebno nalepko, ki naj že na zunaj kaže voljo voznika uporabiti varnostni pas. Nalepke so brezplačno na voljo pri občinskih organih za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. J. Košnjek Večja varnost na tirih Biro za stike z javnostjo Železniškega gospodarstva iz Ljubljane je sporočil, da se je varnost na slovenskih in istrskih tirih povečala. Letošnjega februarja je bilo v primerjavi z enakim lanskim obdobjem na železnici manj izrednih dogodkov, kot pravijo temu železničarji. Na prehodih prek proge, zavarovanih z zapornicami ali prometnimi znaki, letošnjega februarja ni bilo nobene nesreče, lani pa sta bili dve. Železničarji so ugotovili le 18 zlomljenih ali poškodovanih zapornic! Število preprečenih trčenj in naletov pa se tudi zmanjšuje. jk ZAHVALA Ob tvegani operaciji se najtop-leje zahvaljujem vsem zdravnikom Bolnišnice za ginekologijo in porodništvo v Kranju, ki so se požrtvovalno in nesebično celih osem ur borili za moje življenje. Posebno zahvalo dolgujem pri-mariju dr. Vetru, dr. Trojarievi, dr. Avšiču, dr. AŽmanu, dr. Vol-fovi, dr. Pustovi in dr. Zabkarju, sestri Magdi, vsem sestram oddelka za intenzivno nego: Mariji, Anči, Ditki, Marinki, Mojci in Slavki, ki so po operaciji s pravo materinsko ljubeznijo skrbele zame. Prav tako najlepša hvala sestram porodniškega in ginekološkega oddelka ter številnim neznanim krvodajalcem. Stanislava Jenko z družino iz Vogel pri Kranju S4 Izpeljite manever do kraja, če se vam bo primerilo, da boste na cestišču nenadoma zagledali tik pred seboj veliko luknjo. V primeru, da pritisnete na zavoro, ko je vaše vozilo s kolesom že v luknji, tvegate občutnejšo poškodbo krmilnega mehanizma kot če prevozite kritično mesto z enako hitrostjo, zatrjujejo izvedenci. -J Jedilnik in DRUŽINSKI POMENKI Število različnih obolenj srca med moškimi vseh starosti in poklicev je vsako leto večje. Dostikrat s pravilnim ravnanjem žena lahko pomaga svojemu življenjskemu tovarišu vsaj toliko kot zdravnik, če pozna pravi način za ohranitev moževega zdravja. Tudi pravilna prehrana po mnenju izvedencev lahko vsaj deloma zajezi obolenja, ki lahko izzovejo srčni infarkt. S preizkusi na prostovoljcih so zdravniki prišli do sklepa, da manj mastna hrana ugodno vpliva na preprečevanje srčnega infarkta. Po tako imenovanih težkih obrokih hrane se krvna plazma zaradi maščob praviloma skali. Vzporedno z naraščajočo količino masti v krvi narašča tudi nevarnost za srce, ker maščobni sloj prevleče stene žil s tanko plastjo. Arterije zaradi zamaščenosti postajajo vedno teže prehodne ter kasneje poapnijo. Postopoma prepuščajo tudi manj krvi, dokler niso povsem zožene, kar privede do infarkta. Na zdravje kvarno vplivajo maščobe živalskega izvora, vštevši mastno meso. Kljub temu spoznanju ne smemo živalskih maščob popolnoma nadomestiti z rastlinskimi. Dognano je bilo, da surovo maslo vsebuje pomembne snovi, ki učinkujejo na regeneracijo spolnih hormonov in živčevja. Strokovnjaki torej svetujejo gospodinjam, naj pripravljajo hrano, ki ne bi vsebovala več kot 65 gramov maščob dnevno. Navedena količina naj ima polovico maščob živalskega in polovico rastlinskega izvora. Navajamo nekaj živil za sestavo primernega jedilnika: — nemastna skuta, nemasten sir — nemastna perutnina (kokoš, golob, jerebica) — nemastna divjačina (srna, jelen, zajec) — nemastne ribe (polenovka, postrv, ščuka, smoj, kambal) — živila, ki vsebujejo ogljikove hidrate (med, marmelada, želeji. ovseni kosmiči, zdrob, riž, krompir, črn kruh, sadje, zelenjava). Ob prehrani, kombinirani s temi živili, ima mož več možnosti za daljše življenje in nevarnost za srčni infarkt je dokaj zmanjšana. Prezreti pa ne gre tudi prekomerne debelosti, ki tudi nevarno ogroža moževo zdravje. Če bo žena pazila, da bo hrana zdrava in ne preobilna, bo odločilno prispevala k temu, da bo moževo srce utripalo mnogo dlje. Modni predlog dežnega plašča, bluze in krila za aprilsko močo ... Delo v vrtu in sadovnjaku Čas je, da poskrbimo tudi za tisto drevje v vrtu ali sadovnjaku, ki je bilo poškodovano zaradi zimske po-zebe, objed, udarcev, odrgnin in podobnega. Odmrlo lubje, če ni odpadlo že samo od sebe, izrežemo s poškodovanega drevesnega debla z ostrim nožem ter svežo rano ob robovih premažemo s cepilnim voskom. Preostali del suhega lesa zaradi nevarnosti trohnenja prepleskamo z belo oljno barvo. Tako ravnamo, če gre za poškodbe po zimski pozebi. V vseh drugih primerih poškodovano lubje skrbno obrežemo do zdravega in vso rano premažemo s cepilnim voskom. Z več prekinjenimi vzdolžnimi zarezami (20 — 30 cm dolžine) razparamo do lesa lubje drevesom, ki v osojnih legah zaostajajo v rasti. Vzrok za to pomanjkljivost je izguba prožnosti lubja pri drevju, zraslem v senci. Po tem posegu se bo deblo kmalu popravilo, do jeseni pa se bodo zarasle tudi rane. Špinačni zrezki MARTA ODGOVARJA Teodora — Medvode Všeč so mi širši obrani kompleti. Tudi jaz bi ga rada imela, pa se ne morem odločiti za model. Z željo, da mi narišete in svetujete komplet krila in bluze se torej obračam na vas. Stara sem 26 let. visoka 170 cm, tehtam 60 kg Odgovor - Krilo je zvo-nasto krojeno, nabrano spredaj in zadaj v pasu (ca. 20 cm po sredini). Zadrga je pri strani, dolžina je midi. Bluza ima srajčno zapenjanje in je brez ovratnika. Spredaj in zadaj ima obiranje pod sedlom. Krojena je ravno, sega čez boke, pas pa je za za vezat. Rokava so širša z ožjo man-šeto. J . . . ter zlati bikini za uživanje v slani mokroti. PORABA: 1/4 kg kuhane špinače, 1/4 kg mehko dušenega riža, košček čebule, peteršilj, 1 jajce, sol, poper, muškatni orešček, drobtine, maščoba za proženje čebule in pečenje zrezkov. IZDELAVA: Špinačo in riž pretlačimo in dodamo prepraženo, čimbolj drobno sesekljano čebulo, ščepec sesekljanega peteršilja, celo jajce, sol, po-per, muškatni orešček in po potrebi malo drobtin. Iz ne pregoste zmesi naredimo za prst debele zrezke. Pečemo jih v plitvi kozici, v kateri smo razbelili precejšnjo količino olja. Pečene špinačne zrezke poškropimo z oljem, v katerem so se pekli, nato jih obkrožimo s krompirjevo solato ali paradižnikovo omako in Ponudimo S ŠOLSKIH KLOPI Za konec smučarske sezone — Letošnji državni prvak v smučarskih skokih Bogdan Norčič je bil na tekmovanju v Planici deležen tudi občudovanja najmlajših. — Foto: F. Perdan Tokrat najboljša »Prošnja za ples« Nagrada za najboljši spis v marcu bo odšla na Jesenice. Mateja Dolanc, učenka 8. b razreda osnovne sole Prežiho-va Voranca je napisala spis z naslovom Prošnja za ples. Objavljen je bil 24. marca. Razmišlja o današnjem svetu, o času, ko imajo starejši še vedno »svoj prav«. Tako je Matejin oče dejal: »Na ples boš šla čez nekaj let, ko boš odrasla.« Mateja pa se ne strinja z njim in pravi: »Ampak takrat si ne bom več tako želela.« V spisu je Mateja opisala spor, ki je pogost med dvema generacijama, iz katerega pa krajši konec običajno potegnejo otroci. Za nagrado bo Mateja dobila knjigo Branke Jurčeve Ko zorijo jagode. Moja najljubša igrača Nisem vedela, katera je bila moja najljubša igrača, zato sem se odločila povprašati mamo. Takole mi je pripovedovala: »Ko si bila stara pol leta, si bila hudo bolna. Kupili smo ti punčko. Bila je navadna punčka iz plastike, podobna Rdeči kapici. Hitro si jo vzljubila, čeprav si imela tudi veliko drugih igrač. Nikogar nisi poznala, ne mene in ne očeta, samo svojo punčko. Če si kdaj jokala, smo ti jo pokazali, jo stisnili, da je zapiskala in spet si se smejala. Vedno sem jo morala umivati, ker si jo dajala v usta.« A kje je zdaj? Mati je samo zmig-nila z rameni. Gotovo je na podstrešju ali pa je že zdavnaj ni več. Stekla sem na podstrešje. Pregledovala in premetavala sem ropotijo, a punčke nisem našla. V kotu je stal star zaboj, kamor še nisem pogledala. In res, privlekla sem prašno in počeno punčko. Umila sem jo in popravila. Sedaj stoji na moji omarici. Pazim nanjo, saj je lep spomin na dni, ko sem bila še majhna. Vesela sem, da je nisem izgubila. Jasmina Hadaš, 7. b r. osn. šole heroja Grajzerja, Tržič Literarno popoldne Člani literarnega krožka so nas povabili na literarno popoldne. To je bila njihova prva preizkušnja pred občinstvom. Čeprav so imeli malo treme, so se izvrstno izkazali. Pozdravila nas je Marija. Nekaj članic literarnega krožka je prebralo svoje spise. Med branjem so za razvedrilo poskrbeli KOLEDAR 9. aprila 1821 se je rodil francoski pesnik Char-lea Baudelaire 10. aprila 1886 se je rodil slovenski pisatelj Alojzij Remec 1887 se je rodil slovenski pesnik Pavel Golia, mojster igrivega in lahkotnega izraza 11. aprila 1744 so je rodil pomembni preporoditelj in jezikoslovec Jurij Japelj 1806 se je rodil avstrijski pesnik Ana-staaius Grun — Anton Aleksander Auersperg 12. aprila 1912 je umrl slovenaki pisatelj Janez Mencinger 13. aprila 169S je umrl francoaki basnopisec Jean de la Fontaine 1906 se je rodil irski pisatelj Samuel Beckett Nada, Vinko, Majda, Eda in Tanja. Marija je pripravila tudi kratek kviz, za konec pa nam je Vinko zaigral poskočno pesmico. S tem programom so nas razveselili in dokazali, da je tudi ta krožek nekaj vreden. Povabili so nas, da bi drugo leto v njem sodelovali tudi mi. Mario Vrhunc, 7. b r. osn. šole Prešernove brigade, Železniki Pomagal sem invalidu Lepega, sončnega dne je bilo. Po cestah je mrgolelo ljudi. Med njimi je hodil sivolas starček, ki se je opiral na bergle. Ljudje so se zaletavali vanj, ga suvali in nekajkrat je malo manjkalo, pa bi padel. Le s težavo se je prebijal naprej in pot mu je tekel po obrazu. Zavil je v stolpnico, kjer smo stanovali. Hotel je poklicati dvigalo, ki pa ni delalo, ker je zmanjkalo elektrike. Z veliko težavo se je obrnil in le počasi je hodil po stopnicah. Komaj se je privlekel do prvega nadstropja, že je moral počiti. »Še sedem nadstropij moram prehoditi,« se je obrnil proti meni, ki sem se tudi opiral na bergle, ker sem imel nogo v mavcu. Vedel sem, kaj pomeni biti odvisen od bergel. Toda vedel sem tudi, da se bom čez štirinajst dni mavca znebil, starec pa bo ostal hrom vse življenje. Tretje nadstropje... Z naporom sva se trudila dalje. Oba so že hudo bolele rame in komolci. Šesto nadstropje ... S podvojenimi močmi sva se trudila dalje. Stopnico za stopnico, vse bliže cilju. Le še devet stopnic, še pet, kmalu bova na vrhu. Starec je bil sključen, komaj se je vlekel dalje. Tedaj se je zgodilo nekaj strašnega; nenadoma je starcu bergla ušla iz rok, se skotalila, rahlo zadela ob ograjo in obmirovala. Starec se je obrnil in mukoma poskušal doseči berglo. Le še deset centimetrov bi se moral stegniti, da bi jo dobil. A tedaj LASTOVlCJE GNEZDO - narisala Simona Hass, 1. a razred osnovne šole Cvetka Golarja v Škofji Loki se je bergla nagnila navzdol in dolgo padala. Iz kleti se je zaslišal zamolkel zvok. Starec se je še bolj sključil Globoko je zavzdihnil. Ozrl se je- do osmega nadstropja je bilo le še pet stopnic, toda vedel je, da brez berete ne bo mogel prestopiti niti ene. Tudi jaz sem se zgrozil. Hotel sem poklicati soseda, da bi šel po berglo ker mojih staršev ni bilo doma. Tedaj sem se odločil,, da bom šel sam po berglo. Vedel sem, da je ho?a navzdol še dosti bolj naporna kot hoja navzgor. In še nekaj me je skrbelo; kaj, če se je bergla zlomila? Jo bom sploh našel v temni kleti? Dolgo, dolgo se je vlekla pot Stopnic ni hotelo biti ne konca ne kraja. Slednjič sem le prišel v klet Berglo sem sicer kar hitro našel, a zgodilo se je, česar sem se najbolj bal; odlomil se je ročaj, na katerega se moraš pri hoji opirati. Nisem vedel, kaj naj naredim. Počasi, tru-doma sem se vzpenjal. Tedaj se mi je posvetilo. Končno, sem se zmagoslavno nasmehnil, ko sem prišel do invalida. Razložil sem mu, da se da bergla popraviti in kako bova oba prišla do cilja. Sel sem naprej, se oprl na ograjo, nato pa podal eno od svojih bergel staremu tovarišu. Bil mi je zelo hvaležen. Ko sva bila končno oba na vrhu, so se prižgale luči in dvigalo je spet začelo delati. Drug drugemu sva se le nasmehnila. Aleš Mihev, 8. č r. osn. šole Franceta Prešerna, Kranj Spomin Morje valovi, tih veter vstaja in ziblje se čoln, kot misli v snu noči. Morje valovi, mesec vzhaja, kot pesem v dnu srca spomin budi. Spomin pa se kot voda v čas pretaka in briše solze prejšnjih bolečin. Obup zgubi se, kakor tema vsaka, nov dan življenja vstane iz globin. Roman Čufer, 8. c r. osn. šole Prežihorega Voranca, Jesenice 1 TELEVIZIJA sobota 8. APRILA TV Ljubljana 8.00 Poročila 8.05 Zgodbe iz Kalevale 8.15 Kosovirja na leteči žlici 8.30 Tehtnica za natančno tehtanje 9.00 Pisani svet 9.35 Študij na univerzi 10.00 Slovenija 1973-1977 11.00 Paul Gauguin - nadaljevanka 11.55 Jugoslovanska trimska televizija 12.25 Poročila 15.20 Poročila 15.25 Nogomet Osijek : Dinamo 17.45 Obzornik 18.00 Rdeči balon, Bela griva — mladinska filma 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Šopek z bodečo žico 20.55 Zabava vas Julio I gle si a s 22.00 TV dnevnik 22.15 MuppetShow 22.45 625 23.25 Poročila Oddajniki II. TV mreže 17.30 Poročila 17.35 TV koledar 17.45 Simpozij o prirodi, zdravju in lepoti 18.45 Gledališče v hiši 19.30 TV dnevnik 20.00 Mojstri pevci - I. del opere KINO Kranj CENTER 7. aprila amer. barv. pust. ljudje ORU ob 16. in 18. uri, Svic. barv povabilo ob 20. uri 8. aprila amer. barv. pust. LJUDJE orli ob 16., 18. in 20. uri, prem. franc. barv. SORODNIK - sorodnica ob 22. uri 9. aprila amer. barv. risani veseli spored nagajivega detla ob 10. uri, amer. barv. pust. ljudje oru ob 15., 17. in 19. uri, amer. barv P«»t king kong ob 21. uri ^2 »Prila franc. barv. sorodnik -sorodnica ob 16., 18. in 20. uri i i. aprila franc. barv. sorodnik -sorodnica ob 16., 18. in 20. uri 12. aprila amer. barv. pust. king KONG ob 15.30,17.45 in 20. uri 13. aprila amer. barv. pust. king KONG ob 15.30,17.45 in 20. uri Kranj STORZlC 7. aprila i tal. barv. kom. svetniki in diamanti ob 16., 18. in 20. uri _ 8-■Pri'* amer. barv. zgod. spektake) PALWORTHOV CRNI SClT ob 16. in 18. uri, amer. barv. cs pust. metulj ob 20. uri 9. aprila ital. barv. kom. svetniki in diamanti ob 14. in 18. uri, amer barv. jeklena pest ob 16. uri, grem, ital. barv. cs keoma - vrni tev djanga ob 20. uri 10. aprila ital. barv. west. vrnitev djanga - keoma ob 16., 18. in 20 uri h. aprila ital. barv. west. keoma -vrnitev djanga ob 16., 18 « 20. uri 12. mprila amer. kom. hollywood-ski frizer ob 16., 18. in 20. uri 13. aprila amer. barv. nočna pa trulja ob 16., 18. in 20. uri TrsJe 8. aprila amer. barv. ris. veseli spored nagajivega detla ob 16. uri, amer. barv. pust. king kong ob 17-30 in 19.45, prem. ital. barv. cs keoma - vrnitev djanga ob 22. uri 9. aprila amer. barv. pust. king kong ob 14.30,16.45 in 19. uri 10. aprila amer. barv. jeklena pest ob 18. uri, domači barv. ljub. ljubezensko življenje budi mira trajkovica ob 20. uri U. aprila amer. barv. jeklena pest ob 18. in 20. uri 12. aprila domači barv. ljub. ljubezensko Življenje budimir m trajkovica ob 18. in 20. uri 13. aprila amer. barv. pust. metulj <*lTJ0in20. uri 21.15 T V esej 21.45 24 ur 21.55 Dokumentarna oddaja TV Novi sad 22.35 Športna sobota TV Zagreb — i. program 10.00 TV v šoli: Naši kraji, Risanka, TV izbor 11.05 TV v šoli: Simpozij o prirodi, zdravju in lepoti 12.05 TV v šoli: Vsakdanja rekreacija 15.25 Nogomet Osijek : Dinamo — prenos od 17.30 do 19.30 isto kot na odd.II.TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Ljubezen iz računalnika - film 21.45 Vaš šlager sezone 22.55 TV dnevnik 23.10 Najpomembnejša je ljubezen — zabavno glasbena oddaja nedelja 9. aprila TV Ljubljana 8.25 Poročila 8.30 Za nedeljsko dobro jutro 9.00 625 9.30 Gruntovčani -nadaljevanka 10.30 Kaj je narobe: Helge, mladinski film 11.10 Puf in Muf — risanka 11.30 Ljudje in zemlja 12.30 Poročila 15.30 Svet, v katerem živimo 16.00 Vaš šlager sezone 17.10 Poročila 17.15 Okrogli svet 17.30 Športna poročila 17.40 Pvgmallion 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Hišna pomočnica — nanizanka 21.00 Kreta 21.30 TV dnevnik 21.45 Risanka 21.55 Športni pregled 22.40 Poročila Oddajniki ii. TV mreže 8.55 Poročila 9.00 Oddaje za JLA 12.00 Poročila 15.00 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.00 Divja opera: Pot k morju 21.00 Včeraj, danes, jutri 21.20 Hamlet - film TV Zagreb — I. program 9.50 Poročila 10.00 Razgrete glave 10.30 Hunterjevo zlato 11.00 Narodna glasba 11.30 Kmetijska oddaja 12.30 Jugoslavija, dober dan 13.45 Kritična točka 14.15 Bela griva — film 15.00 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.00 Konec tedna 21.00 Svet neuvrščenih: Alžir 21.30 T V dnevnik 21.55 Športni pregled ponedeljek 10. aprila 9 aprila ital. dokument. NOČNO ŽIVLJENJE DANES ob 18. in 20. uri 11. aprila amer. glasb. LJUBIM LUSI ob 20. uri 12. aprila amer. glasb. LJUBIM LUSI ob 18. in 20. uri 13. aprila ital. barv. IGRA Z OGNJEM ob 20. uri Železniki OBZORJE 7. aprila ital. dokument. Kamnik DOM 8 aprila jap. barv. thriller BOMBA V SUPER EXPRESSU ob 16. in 18. un, prem. amer. barv. thrillerja NOVEMBRSKI PLAN ob 22. uri 9. aprila amer. barv. zgod. spekt. PALWORTHOV CRNI ŠČIT ob 5. uri, jap barv. thriller BOMBA V SUPER EXPRESSU ob 17. in 19- uri 10. aprila amer. barv. kom. HOLLY-W00DSK1 FRIZER ob 20. un 11. aprila amer. barv CS NOĆNA PATRULJA ob 20. uri 12. aprila amer. barv. zgod. spekt. PALWORTHOV CRNI ŠČIT ob 18. in 20. uri i m 13. aprila domači barv. ljub. LJUBEZENSKO ŽIVLJENJE BUDIMIR JA TRAJKOVICA ob 18. in 20. uri barv. JEKLENA Dmpiica 8. aprila amer. EST ob 20. uri 9. aprila amer. barv. ris. VESELI SPORED NAGAJIVEGA DETLA ob 15. uri, ital. barv. krim. MOŽ Z ULICE SODI SAM ob 17. in 19. uri 12. aprila amer. barv. pust. METULJ ob 20. uri 13. aprila amer. barv. zgod. spekt FALWORTHOV CRNI SĆIT ob 20. uri Skoja Loka SORA ..aprila jug. vojni DION ob 18. in 20. uri 8. aprila ital. dokument. NOČNO ŽIVLJENJE DANES ob 18. in 20. uri NOČNO ŽIVLJENJE DANES ob 20. uri 8. aprila franc. krim. POSEBNA TRUPLA ob 20. uri 9. aprila jug. vojni AKCIJA STA DION ob 17. in 20. uri 12. aprila franc. krim. VELIKI RE-VOLVERASI ob 20. uri Radovljica 7. aprila amer. barv. POTRES ob 20 8. aprila amer. barv. west. BUC KASIDI IN KID ob 18. uri, amer. barv POTRES ob 20. uri 9. aprila amer. barv. vvest. BUĆ KASIDI IN KID ob 16. uri, amer. barv POTRES ob 18. in 20. uri 10. aprila angl. barv. zabavni EMILY ob 20. uri 11. aprila angl. barv. zabavni EMILY ob 20. uri 12. aprila angl. barv. zabavni EMILY ob 20. uri 13. aprila amer. barv. pust. STRAHOTE BELE ZORE ob 20. uri Bled 7. aprila amer. barv. krim. KITAJSKA ČETRT ob 20. uri 8. aprila amer. barv. ZLOMLJENA KRILA ob 18. uri. hongk. barv. KARATE - JEKLENI FANT ob 20. uri 9. aprila zapad. nem. barv. glasbeni MOJ PRIJATELJ HEINTI ob 16. uri hongk. barv. KARATE - JEKLENI FANT ob 18. uri. amer. barv. krim. KITAJSKA ČETRT ob 20. uri 10. aprila amer. barv. POTRES ob 20. uri 11. aprila amer. barv. west. BUĆ KASIDI IN KID ob 20. uri 12. aprila amer. barv POTRES ob 20. uri 13. aprila angl. barv. zabav. EMILY ob 20. uri Jesenic« PLAVŽ 7. aprila amer. barv. ČUDEŽNI KA RATE ob 18. in 20. uri 8. aprila ital. barv. REVOLVER ob 18. in 20. uri 9. aprila ital barv. REVOLVER ob 18. in 20. uri 10. aprila ital. špan MANTI STAREGA ob 18. in 20. uri 11. aprila ital. Span MANTI STAREGA ob 18. in 20. uri 13. aprila jap. barv NASILJE MEC-HAGODZILLE ob 18. in 20. uri Jesenice RADIO 7. aprila japon. barv NASILJE ME-CHAGODZILLK ob 17. in 19. uri 8. aprila ital. Spari, zali nem. DIAMANTI STAREGA GANGSTERJA I ob 17. in 19. uri 9. aprila ital. špan MANTI STAREGA ob 17. in 19. uri 10. aprila ital. barv. 17. in 19. uri 11. aprila ital. barv. REVOLVER ob 17. in 19. uri 12. aprila nem. jugoslov. barv. ZAKLAD V SREBRNEM JEZERU ob 17. in 19. uri Dovje - Mojstrana 8. aprila nem. barv. IZGUBLJENA ICAST KATHERINE BLUM ob 19 uri 9. aprila amer. barv. MAŠČEVANJE I ZELENEGA OBADA ob 19. uri TV Ljubljana 9.05 T V v šoli: Pravopis, Razvoj človeških organov, Fizika v športu 10.00 TV v šoli: Materinščina, Risanka, Zemljepis 11.10 TV v šoli: Za najmlajše 15.05 TV v šoli — ponovitev 16.10 Kmetijska oddaja 17.10 Poročila 17.15 Sedem stopnic do glasbe 17.30 Britanska enciklopedija 17.55 Obzornik 18.05 Kaj je skupni dohodek 18.20 Srednjeveška matematika 18.45 Mladi za mlade 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Andreja - TV drama 21.15 Kulturne diagonale 21.55 T V dnevnik 22.10 Mozaik kratkega filma: Džafra — film Oddajniki ii. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 T V koledar 17.45 Velika predstava na morskem dnu 18.00 Dositejeve basni 18.15 Sodobni svet 18.45 Mladi za mlade 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna oddaja 20.30 Aktualnosti 21.00 Dokumentarni film 21.30 Delegacija — film TV Zagreb — i. program 16.00 TV v šoli od 17.15 do 20.00 isto kot na odd.II.TV mreže 20.00 TV drama 21.35 Glasbeni trenutek 21.40 Srečanja 22.25 T V dnevnik 22.40 Dokumentarni film torek 11. APRILA zah. nem. D1A GANGSTERJA zah. nem. Dl A GANGSTERJA zali. nem. DIA GANGSTERJA REVOLVER ob AKCIJA STA Kranjska gora 8 aprila amer barv, MAŠČEVANJE I ZELENEGA OBADA ob 20. uri 9. aprila ital barv. AFRIŠKA ZVEZ DA ob 20. uri 12. aprila ital. barv REVOLVER ol I 20. uri T V Ljubljana 8.30 TV v šoli: Angleščina, Na polju in dvorišču, Matematika 10.00 TV v soli: Moša Pijade, Risanka, Glasbeni pouk 14.30 TV v šoli - ponovitev 16.05 Šolska TV: Od Osla do tečajnika 17.20* Poročila 17.25 Črna dama 17.55 Obzornik 18.05 Mali svet 18.40 Zdaj zaori, pesem o svobodi 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Mi tako, kako pa vi? 20.55 Noči in dnevi — nadaljevanka 21.50 Iz koncertnih dvoran 22.20 TV dnevnik Oddajniki ii. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Test 18.00 Akademija ob 30-letnici novega Beograda 19.30 TV dnevnik 20.00 V središču 21.15 Znanost in družbeni razvoj 22.45 Zgodbe za lahko noč T V Zagreb - I. program 7.15 TV dnevnik 7.35 TV koledar 7.45 Otroška oddaja r 18.15 Literatura 18.45 Dnevnik 10 19.05 Kulturni pregled 19.30 TV dnevnik 20.00 V središču 21.15 Akcije: Varstvo pri delu 21.25 Komu zvoni — film 23.20 TV dnevnik sreda 12. aprila TV Ljubljana 8.35 TV v šolo: Dnevnik 10. Naftne poti, Od Subotice do Novega Sada 10.05 TV v šoli: Kocka, kocka, Risanka, Film 17.20 Poročila 17.25 Kosovirja na leteči žlici 17.45 Popotovanje v deželo lutk 18.05 Obzornik 18.15 Na sedmi stezi 18.48 Tako v duši lep trenutek zbeži 19.15 Risanka 19.30 T V dnevnik 20.00 Film tedna: Lina Brake — film 21.35 Sodobniki: Janez Pirnat 22.05 TV dnevnik Oddajniki ii. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Daljnogled 18.15 Ekspedicija Kantsch 19.30 TV dnevnik 19.55 Športna sreda 22.30 TV dnevnik TV Zagreb - i. program isto kot na odd. II. TV mreže četrtek TV Ljubljana 9.00 T V v šoli: Kmečki upor, Od Osla do severnega tečaja 10.00 TV v šoli: Francoščina 10:30 TV v šoli: Risanka, Fizika 14.50 Šolska TV: Od Osla do tečajnika 15.25 Nogomet Čelik : Partizan 17.20 Poročila 17.25 Velike reke: Mississippi 18.20 Obzornik 18.30 Profesor Baltazar 18.50 Tehtnica za natančno tehtanje 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Obleka, to sem jaz 20.35 Oči kritike 21.15 Na zvezi 21.45 T V dnevnik 22.00 Jazz na ekranu: Mombasa Oddajniki ii. TV mreže 17.20 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Razgrete glave 18.15 Znanost 18.45 Peščena ura 19.30 TV dnevnik 20.00 Kino oko pribl. 23.30 24 ur T V Zagreb - I. program 15.25 Nogomet Čelik: P Artizfln od 17.20 do 19.30 isto kot na odd.II.TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Delavsko gibanje zahodne evrope 20.50 Dimitrije Tucovič 21.55 TV dnevnik 22.15 Glasbena oddaja TA TEDEN NA TV petek 14. aprila TV Ljubljana 9.00 TV v šoli: Makedonščina, Ruščina, Od petka do petka 10.00 TV v šoli: Angleščina, Risanka, Zgodovina 15.00 TV v šoli - ponovitev 17.20 Poročila 17.25 Polieder H 3 17.40 Ostržek 18.05 Obzornik 18.15 Slovenski ljudski plesi 18.48 Arterije — hitre ceste v našem organizmu 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Zabavno glasbena oddaja 21.05 Razgledi 21.35 TV dnevnik 21.55 Serpico 22.40 Poročila Oddajniki ii. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 TV Drom 18.15 Kongresna tribuna 18.45 Zabavno glasbena oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Na dnevnem redu je kultura 21.00 Včeraj, danes, jutri 21.20 Bolgarska okupacija in narodnostne pravice 21.50 Glasba v Heidelber- škem dvorcu 22.35 Zabava vas Mirelle Mathieu 23.25 Kronika Sterijinega pozorja Sobota BELA GRIVA in RDEČI BALON predstavljata klasiko zvrsti mladinskega filma. V prvem sta režiser in snemalec zadela svojevrstno razpoloženje, poezijo narave. Zgodba je preprosta, postavljena v divio, a lepo Camargue v delti Rhone na jugu Francije. Na videz negosto-liubna dežela ima vendarle svojevrstne čare. Ker tam zaradi močvirja ni ljudi, so širna prostranstva prepuščena konjem, ki so skoraj podivjali, pticam in žuželkam. — Rdeči balon brez besed predstavlja hrepenenje malega dečka ki v rdečem balonu vidi prispodobo svobode, moči, neomejnih možnosti in si ga zato toliko bolj želi. Nedelja Anthony Asguith je zaslovel kot režiser po filmskih adaptacijah Wildovih in Shaujovih gledaliških komedij. PYGMALION je dokaz, da ekranizacija gledališkega dela ne predstavlja »ideje« originala in tudi ne filma. Shawova duhovitost temelji predvsem na dialogih, nepričakovanih miselnih preobratih, začinjenih z vrsto duhovitih domislic in šal. Pygmalion je njegova najbolj znana komedija, v kateri se duhovito ponorčuje iz angleškega knjižnega jezika. — V glavnih vlogah: Leslie Howard, Wen-dy Hiller, Wilfried Law- Ponedeljek T V Zagreb — i. program do 20.00 isto kot na odd. II. TV mreže 20.00 Zabavno glasbena oddaja 21.05 Ženska — policist 22.05 Dosje našega časa: leto 1949 23.05 TV dnevnik /Z\ ŽIVILA Veletrgovina Živila Kranj Obiščite nas na Mednarodnem kmetijskem in gozdarskem sejmu v Kranju od 7. do 16. aprila 1978 Priporočamo se za obisk Veletrgovina Živila Kranj ANDREJA je sodobna televizijska igra, ki se dogaja na Slovaškem, vendar bi se lahko tudi pri nas. Ukvarja se s problemi mladih, ki se znajdejo na začetku življenjskih pre-skušenj in jih bolj ali manj uspešno premagujejo. Andreja, študentka medicine, se zaljubi v mladega, brezbrižnega zdravnika A vrela. Dekle se resno naveže nanj, njemu pa pomeni prigoda z Andrejo le avanturo več... Torek V oddaji MI MED SEBOJ bodo sodelavci temeljnih organizacij Golice, Emone in Merkurja z Jesenic izmenjali izkušnje v vezi z delitvijo po delu. Udeleženci tribune bodo še posebej govorili tudi o delitvi osebnih dohodkov delavcev delovnih skupnosti skupnih služb in koliko je dohodek teh delavcev odvisen od njihovega dela za temeljno organizacijo. Sreda Film LINA BRAKE ni samo komedija, ni pa tudi film, ki bi prikazoval apatične in melanholične situacije v domu za ostarele ljudL Scenaristu in režiserju Bernhardu Sinklu je uspelo prikazati pestro, s humorjem prepreženo življenje starih ljudi, ki še niso pozabili žibljenjske radosti ob drobnih pa premetenih intrigah za zidovi doma. Osemdesetletna Lina Brake pride proti svoji volji v dom za ostarele ljudi, ker je njeno hišo kupila neka banka. Da bi jo stanovalci razvedrili, ji predlagajo nekaj možnosti, kako bi se banki lahko maščevala. Lina se hitro zagreje za zamisel in če-« prav maščevanje popolnoma ne uspe, ji ni žal in poskušala bo verjetno spet znova. Oskarji podeljeni Letošnja podelitev Oskarjev, najvišje ameriške filmske nagrade, je bila že petdeseta po vrsti. Glavne oskarje je odnesel film Annie Hali režiserja Woo-dyja Allena. Dobil je Oskarja kot ameriški film leta, igralka Diane Keaton ga je prejela za naslovno vlogo, režiser Woody Al-len pa za režijo in za najboljši izvirni filmski scenarij. Sicer pa je dobil največ oskrajev film Vojna zvezd, kar šest, in sicer za zvok, vizualne učinke, tehnično režijo, kostume, montažo in izvirno glasbo. Za najboljšega igralca so razglasili Hicharda Dreyfussa, ki je dobil pozlačeni kipec za vlogo v filmu Dekle za na svidenje, medtem ko šta najboljša stranska igralca Vanessa Redgrave in Ja-son Roberts v filmu Julija, Ta film oziroma A Ivin Sargent je dobil tudi oskarja za najboljši scenarij po literarni predlogi. K. J RADIJSKI SPORED Informativne oddaje lahko poslušate na prvem programu vaak dan, razen nedelje, ob 4.S0, 5.00, 5.30, 6.00, 6.S0, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00 (Danes dopoldne), 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 (Dogodki in odmevi), 18.00, 19.00 (Radijski dnevnik), 23.00, 24.00, v nočnem sporedu ob 1.00, 2.00, 3.00 in 4.00, ob nedeljah pa ob 4.30, 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 19.00 (Radijski dnevnik), 22.00 23.00, 24.00, 1.00, 2.00, 3.00, 4.00; na drugem radijskem programu prisluhnite novicam ob 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30 in 18.30, na tretjem programu pa ob 19.00, 20.30 in 23.50. 8. APRIL 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Pionirski tednik 9.35 Mladina poje MPV RTV Ljubljana 10.15-11.00 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za nase goste iz tujine 11.03 Mi smo mi 11.20 Po republikah in pokrajinah 11.40 Zabaval vas bo pianist in kitarist Antonio-Carlos J obim 12.00 Vremenska napoved, poročila — Na današnji dan 12.10 Godala v ritmu 12.30 Kmetijski nasveti — ing. Tone Vidrih: Ključni prijemi za povečanje rodovitnosti travinja 12.40 Veseli domači napevi 13.00 Danes do trinajstih — posebna obvestila 13.30 Priporočajo vam ... 14.00 Vremenska napoved in poročila 14.05 Gremo v kino 14.45 S pevcem Oto Pestnerjem 14.55 Pet minut za - EP 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 S knjižnega trga 16.00 »Vrtiljak« 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Pesem nas druži 18.30 Glasbena abeceda 18.55 Pet minut - za EP 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Jože Kampič 20.00 Zavrtite, uganite — in se pogovorite 21.00 Za prijetno razvedrilo 21.30- 23.00 Oddaja za nase izseljence 23.05 Popularnih dvajset 0.05 - 4.30 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Sobota na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Odrasli tako, kako pa mi? 14.20 Klavir v ritmu 14.30 Iz naših sporedov 14.33 Srečanja republik 15.30 Z vami in za vas 16.00 Naš podlistek L. Thoma: Zaroka in poroka 16.15 Z majhnimi zabavnimi ansambli 16.40 Glasbeni casino 17.30 Zrcalo dneva 17.40 Popevke jugoslova nskih avtorjev 18.00 Vročih sto kilovatov (radio Koper) 18.40 Z ansamblom Collegium Singidunum 18.50- 19.00 Svet in mi Tretji program 19.05 Stereofonski operni koncert 20.35 Zborovska glasba v prostoru in času (V. Ukmar in R. Simoniti) 2100 Nove prevodne strani Vitezslav Nezval: Fes m i 21.15 Znani skladatelji — sloviti pianisti 22.00 Sobotni nočni koncert 23.55 Iz slovenske poezije NEDELJA Prvi program 4.30 Dobro jutro 8.07 Radijska igra za otroke Marjan Marine: Otorinolaringologitis 8.41 Skladbe za mladino 9.05 Se pomnite tovariši... 10.05 Nedeljska panorama lahke glasbe 10.30 Humoreska tega tedna Ephreim Kishon (Izrael) 10.50 Glasbena medigra 11.00 Pogovor s poslušalci 11.15-13.00 Nafti poslušalci čestitajo in pozdravljajo 13.20 Za kmetijske proizvajalce 13.45 Obisk pri orkestru in zboru RTV Ljubljana 14.05-18.50 Nedeljsko popoldne 17.50- 18.44 Zabavna radijska igra John Mortimer: Strah gospoda Lubvja pred nebesi 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Glasbene razglednice 20.00 V nedeljo zvečer 22.20 Skupni program J RT - studio Zagreb Jugoslovanski umetniki pred mikrofonom 23.00 Vremenska napoved in poročila 23.05 Literarni nokturno Dnevnik Marije Baškirčeve 23.15 Plesna glasba za vas 00.05 — 4.30 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Nedelja na valu 202 13.00 13.33 13.40 14.00 14.05 15.00 15.35 15.45 16.00 16.33 18.40- Cocktail melodij Iz roda v rod Zvoki iz studia 14 Pet minut humorja Po pločnikih Pariza Mladina sebi in vam Instrumenti v ritmu Naši kraji in ljudje Operetna glasba Melodije po pošti -19.00 V ritmu Latinske Amerike Tretji program 19.05 Igramo kar ste izbrali 20.35 - 20.45 Knjižni klub 23.00 Iz jugoslovanske komorne glasbe 23.55 Iz slovenske poezije PONEDELJEK 10. APRIL Prvi program 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Ringaraja 9.20 Izberite pesmico 9.40 Vedre melodije 10.15-11.00 Kdaj, kam, kako in po čem? — vmes ob 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine 11.03 Za vsakogar nekaj 12.10 Veliki revijski orkestri 12.30 Kmetijski nasveti — ing. Milena Jazbec: Rezultati uporabe herbicidov v kraških vinogradih 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru 13.00 Danes do trinajstih 13.30 Priporočajo vam ... 14.95 Amaterski zbori Rred mikrofonom iaši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Kulturna kronika 16.00 »Vrtiljak« 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Izročila tisočletij »Revolucionarne in uporniške ljudske pesmi« 18.25 Zvočni signali 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Burnika 20.00 Kulturni globus 20.10 Predstavljamo vam nov posnetek opere »Andre Chenier« Umberta Giordana 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev 23.05 Literarni nokturno B. Gracer: Sončni studenec 23.15 Za ljubitelje ja/za Drugi program 1,100 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Ponedeljkov križemkraž 13.55 Glasbena medigra 14.00 Književnot jugoslovanskih narodov Nandor Gion: Vojak s cvetom 14.20-16 00 Z vami in » vas 14.30 Iz naših sporedov 16.00 Novost na knjižni polici 16.05 Jazz na II. programu Bossa-nova: Paulo Alencar — Mi It Jackson 16.40 Od ena do pet 17.30 Zrcalo dneva 17.40 Godala v ritmu 18.00 Glasbeni cocktail 18.40 Lahka glasba slovenskih avtorjev 18.55-19.00 M inu te za kulturo Tretji program 19.05 V gosteh pri Komornem zboru RTV Ljubljana 19.40 Max Heger: Sonata v a-molu za violončelo in klavir, op. 116 20.15 Ekonomska politika 20.30 Poročila 20.35 Wolgang Amadeus Mozart: Divertimentošt II za orkester v D-duru 21.00 Literrarni večer 21.40 Večeri pri slovenskih skladateljih 23.20 Za vas muzicirajo .. . 23.55 Iz slovenske poezije 11. APR Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo Slovenske primorske pokrajine 9.30 iz glasbenih šol 10.15- 11.00 Kdaj, kam kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za nafte goste iz tujine 1 i <),) Promenadni koncert 12.10 Danes smo izbrali 12.30 Kmetijski nasveti — Dr. Dolfe Cizej: Gospodarnost vlaganj v kakovost travne silaže in sena 12.40 Po domače 13.00 Danes do 13.00-ih 13.30 Priporočajo vam ... 14.05 V korak z mladimi 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Svet tehnike - M. Hribar. Radioaktivni izotopi in njihova uporaba 16.00 »Vrtiljak« 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Obiski naših solistov 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Ati Soss 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi »Maji se, maji, žvižglica« 20.30 Radijska igra Wladyslav Terlecki: Cez eno leto pridem spet, gospa (premiera) 21.15 Zvočne kaskade 22.20 Skupni program JRT — studio Zagreb Jugoslovanska glasba 23.05 Literarni nokturno 23.15 Popevke se vrstijo 00.05 - 4.30 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Torek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Radijska šola za višjo stopnjo Natančno branje: Levstikov »Martin Krpan« 14.30 Iz naših sporedov 14.33 Z vami in za vas 16.00 Pet minut humorja 16.05 Moderni odmevi 16.40 Diskomentalnost 17.30 Zrcalo dneva 17.40 Z ansamblom Andrej Arnol 17.50 Ljudje med seboj 18.00 Lahka glasba na našem valu 18.40 Popevke slovenskih avtorjev 18:55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 ČETRTEK 13. APR NAGRADNA KRIŽANKA 20.00 20.15 20.30 20.35 21.00 21.20 22.00 23.55 W. A. Mozart: Don Juan (odlomki) Znanost in družba Poulenc v domači izvedbi (Sonata za trobento, rog in pozavno, Štiri pesmi iz cikla »Vsakdanjosti«) Poročila Koncert za besedo Deseta muza Z Londonskih koncertnih odrov Sezimo v našo diskoteko . . . Iz slovenske poezije 12. APR Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Glasbena matineja 9.05 Nenavadni pogovori Pomagajmo otroku, da se čustveno razbremeni 9.25 Zapojmo pesem Dekliški oktet gimnazije Tolmin 9.40 Aktualni problemi marksizma 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine 11.03 Po Talijinih poteh 12.10 Veliki zabavni orkestri 12.30 Kmetijski nasveti — ing. Jože Sile: Dopolnitev sortimenta koruze za zrnje in za kisal 12.40 Pihalne godbe 13.00 Danes do 13.00-ih 13.30 Priporočajo vam .. . 14.05 Ob izvirih ljudske glasbene umet nost i 14.30 N aši posl uša lei čestitajo in pozdravljajo 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Spomini in pisma E. Mfalele: Afriška avtobiografija 16.00 Loto vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Utrinki iz svetovne zborovske glasbe 18.55 Pet minut za EP 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Jože Privšek 20.00 Koncert iz našega studia 22.20 S festivalov ja/.za 23.05 Literarni nokturno N. Miličevič: Pesmi 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe 00.05—4.30 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 S solisti in ansambli JRT I i t m i Radijska šola za srednjo stopnjo (ponovitev) Slovenske primorske pokrajine 14.25 Z vami in za vas 14.30 Iz naših sporedov 16.00 Tokovi neuvrščenosti 16.10 Lahke note 16.40 Iz slovenske produkcije zabavne glasbe 1 7.30 Zrcalo dneva 17.40 Filmski zasuk 17.45 Tipke in godala 18.00 Progresivna glasba (Radio Koper) 18 40 Srečanja melodij 18.55 Minute za kulturo 4.30 Dobro jutro! 8.08 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo (ponovitev) Natančno branje: Kranjčeva novela »Otroci čigavi ste?« 9.35 Jugoslovanska zborovska glasba 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine 11.03 Uganite, pa vam zaigramo po želji 12.10 Zvoki znanih melodij 12.30 Kmetijski nasveti mag. Zdene Otrin: Prevzem posekanega lesa 12.40 Od vasi do vasi 13.00 Danes do 13.00-ih 13.30 Priporočajo vam ... 14.05 Kaj radi poslušajo 14.40 Mehurčki 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Jezikovni pogovori. prof. France Novak 16.00 »Vrtiljak« 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Z opernih odrov 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ... 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 21.00 Literarni večer Lirika Otona Zupančiča — IV. 21.40 Lepe melodije 22.20 Majhen recital pianistke Zdenke Novakove 23.05 Literarni nokturno J.Skacel: Žalost inka 23.15 Paleta popevk in plesnih ritmov 00.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Aktualni problemi marksizma (ponovitev) 14.20 Za mlade radovedneže 14.30 Iz naših sporedov 14.33 Z vami in za vas 16.00 Nenavadni pogovori Pomagajmo otroku, da se čustveno razbremeni 16.15 Instrumenti v ritmu 16.40 S popevkami po Jugoslaviji I. del 17.00 En mikrofon za dve izkušnji 17.10 S popevkami po Jugoslaviji — II. del (nadaljevanje) 17.30 Zrcalo dneva 17.40 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana 18.00 Popevke iz Italije 18.40 Z velikimi zabavnimi orkestri 18.55 Minute za kulturo Mesede in zvoki i/, logov domačih 2.1.05 Literarni nokturn« 23.15 Jaz/, pred polnočjo Eric Dolphv — Gunter Hampel & Jeanne Lee 00.06 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Petek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Zvoki dežel ob mediteranu 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo (ponovitev) Radio in televizija 14.25 Z vami in za vas 16.00 Prometni leksikon 16.05 Vodomet Rietodij 16.40 Top albumov I 7.30 Zrcalo dneva 17.50 Prijetni zvoki 18.00 Stereo jazz Nat Addarlev - Rob Pronk 18.40 Glasba za vsakogar 18.55 Minute z« kulturo Rešitev nagradne križanke z dne 31. marca: 1. prepih, 7. bodalo, 13. rahitis, 15. artikel, 16. Er, 17. rašeljika, 19. OJ, 20. šok, 22. čajevka, 23. ona, 24. agava, 26. anas, 27. Asir, 28. tank, 30. Ire-land, 32. Rob Ivan, 34. Nero, 35. Rada, 36. Atis, 38. Vevče, 41. Eva, 42. preska, 44. Aik, 45. in, 46. konstanta, 48. GR, 49. minaret, 51. Leonora, 53. skalar, 54. zraven. Prejeli smo 112 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (70 din) dobi Jana Tlakar, Šišenska 9 A, 61000 Ljubljana; 2. nagrado (60 din) dobi Melhior Dacar, Poljska pot 6, 64260 Bled; 3. nagrado (50 din) dobi Ivanka Hvalica, Cankarjeva 13, 64290 Tržič. Nagrade bomo poslali po pošti. Rešitve pošljite do torka. 11. aprila na naslov: Glas Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka.. 1. nagrada 70 din, 2. nagrada 60 din, 3. nagrada 50 din. IZBRALI SMO ZA VAS 14. APR Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo Radio in televizija 9.30 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti 10.15- 11.(K) Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine 1 1.03 Znano in priljubljeno 12.10 Z orkestri in solisti 12.30 Kmetijski nasveti-mag. Milan Rovan: Škode v gozdarstvu lani 12.40 Pihalne godbe 13.00 Danes do 13.00-ih 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam ... 13.50 Človek in zdravje 14.05 Glasbena pravljica 14.13 Naši umetniki mladim poslušalcem 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 14.55 Pet minut za EP 15.30 Napotki za turiste 15.35 Glasbeni intermezzo 15.45 Naš gost 16.00 »Vrtiljak« 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Moment niusical 19 35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Toneta Žagarja 20.00 Stop popa 20 21.15 Oddaja o morju in omorščakih 22.20 Pravo, naravno kitajsko svilo je menda zelo težko dobiti. Delano na lahek satinet in žorže smo pa videli pred dnevi v Murkini MODI v Radovljici. V sivi, modri, bordo in rdeči barvi ter raznih črtastih in rožastih vzorcih jo imajo. Širina 90 cm. Če si jo zelo želite, pohitite z nakupom. Cena: 129,60 do 208,85 din za meter In še novost s Kitajske: stenske ure na sliki. Pri blagovnici FUŽIN AR na Jesenicah smo posneli te zanimive ure, -ki vam obenem v prostoru služi še kot poseben okras: ugra jena je namreč na barvnih po snetkih Fuji jame, gorskega sveta, morja, živali itd. Zani mivo! Cena: 2293,55 do 2960,90 din Vodoravno: 1. debakel, zlom, propad, 6. pijača za aperitiv, grenčica, 11. stalni tropski vetrovi, ki pihajo v nižjih plasteh proti ravniku, 12. lisa, navadno temnejša, 14. veliko pristaniško mesto v Tržaškem zalivu, 15. pripadnik eleatske šole, 17. v geološki zgodovini Zemlje šesta, najmlajša doba in plast paleo-zoika, 19. glasbena kratica za ritardando, zadržujoče, 20. redaktor v uredništvu, 22. prislov resnice, 23. kratica za upravni odbor, 24. oseba, ki spoveduje, 26. avtomobilska oznaka za Split, 27. znamenito mestece ob reki Unac v jugovzhodni Bosni, kjer so Nemci leta 1944. izvršili znani desant, 29. ime slovenske glasbene umetnice Škerleve, 30. dolg prečen drog, 32. izdelovalec igel, 34. ženska ali ptica, ki poje, 35. arabski žrebec/36. kakovost, vrednost, 40. znak za kemično prvino nikelj, 42. po bibliji Noetov sin, praoče semitov, 44. lekarna, 45 kratica za radio-televizijo, 46. nizek koralni otok, 48. posušena trava druge košnje, 49. sekanje 50. ime znamenitega italijanskega dirigenta Toscaninija, 59 slovenski pisatelj »Bajke in povesti o Gorjancih«, Janez, 54 ameriški dramski pisatelj, umrl 1963. Clifford, 55. levi pritok Oise v Franciji, ki izvira v južnem delu hribovja Argoni. Navpično: 1. nastava, zaseda, zanka, 2. konica, 3. znak kemično prvino lantan, 4. razvpita španska plesalka in pevka2* zapadno evropskih varietejih, Carolina; o njej so knjige in film 5 ime že umrle slovenske igralke Boltarjeve, 6. tuje žensko ir« Ljubica, 7. severnoindijski kraj ob reki Hasdo pod planoto Chat Nagpur, 8. ploščinska mera, 9. oborožena kraja, 10. prebival Ogrskega, 11. prednost po vrstnem, časovnem redu, prednostrT^ ■ pravica, 13. jetnica, kaznjenka, 14. skrb, trudenje, 16. raj, paradi/ 18. ruska reka, ki se izliva v I Imensko jezero, 20. upravno vodstv organizacij, 21. kirurška strgalka, 24. ameriški mikrobiolog, fcj ° vpeljal cepivo proti otroški ohromelosti, Jonas Edward, 25.' 2rn^ dobljena iz semen kavovca in pijača iz teh žganih in zmletih zrn 28. Vanda Gerlovič, 31. Nikolaj Kopernik, 33. poročilo nad™ jenim, zlasti vojaško, 34. mala divja svinja iz Južne in Srednie Amerike, ima moškove žleze, 35. starožidovski kralj, 37. jeJL vodna rastlina, ki raste posebno v Egiptu in Indiji, kjer }e sveta rastlina, 38. naša prva filmska igralka,... Rina, 39. ilirska kraljica, naslednica moža Agrona; poražena od Rimljanov ie izgubila velik del ozemlja, 41. vrba žalujka, 43. ugrabljeni itali janski politik, Aldo, 45. ime francoskega filozofa, matematika in fizika Descartesa, 47. kratica za limited, omejen, 49. moški potomec, 51. mednarodni avtomobilski oznaki za Urugvaj in Španijo, 53. kratica za delavski svet. 1 VABILO SKLADATELJEM POPEVK Kulturno umetniško društvo Karol Pahor v Piranu bo letos od 18. do 22. julija že petič organiziralo kulturno prireditev Piranske miniature. Zadnji dan bo na sporedu festivalski večer izbranih popevk piranske tematike. Imenovali so ga Melodije morja in sonca. Organizatorji vabijo avtorje glasbe in besedil, da do 15. aprila pošljejo največ dve popevki, ki še nista bili javno predvajani, na naslov KUD Karol Pahor, Piran, Stjen-kova 1 z oznako Melodije morja in sonca. Na festivalu bo podeljenih tudi šest nagrad za najboljše pesmi. H. J. Tale mini televizor SHILt/A-RIS z možnostjo priključka na 220 V in avtomobilski akumulator smo prav tako posneli pri jeseniškem FUZlNARJU. Cena je zelo ugodna. Dobite jih c njihovi blagovnici na Jesenicah: pa tudi na Gorenjskem sejmu jih bodo imeli te dni v njihovem paviljunu. Cena: 1871 din Prijetnt) safari krilo z globoko gubo spredaj in velikimi žepi smo pa posneli v Mercatorjevi blagovnici v Tržiču. V peščeni barvi jih imajo in v velikostih od 36 do 42. Cena: 446,55 din Tole ni čisto navaden stol: moderno je oblikovan, ima pa tudi posebno vzmetenje in sedeti v njem je sila pryetno. Pri ZARJINI DOMOPREMI na Jesenicah smo ga posneli. Verjetno ga bodo imeli te dni tudi v svojem paviljonu na sejmu v Kranju. Vprašajte za fotelj POEM. Cena: 3240 din i obiščite paviljon veletrgovskega in proizvodnega podjetja Kokra Kranj obiščite — obiščite Vokna, 30 LET v hali A na 17. mednarodnem kmetijskem in gozdarskem sejmu od 7. do 16. aprila v Kranju Razstavljali in prodajali bomo: — kuhinje — belo tehniko — TV aparate — kamp opremo Razstavljeni predmeti, kuhinje, bela tehnika, TV aparati so sestavni del n dajnega salona »Dekor« Kranj, Koroška c 35, kamp oprema pa šoortne oddelka v Globusu Kranj ro-ega Pri nakupu v prodajalni in na sejmu odobrimo kredit do 50.000 dinarjev, brez porokov z 20 odstotnim pologom. Prevoz na dom do 25 km je brezplačen. Obiskovalci Gorenjskega sejma! V torek, 11. aprila, organizira HMEZAD Žalec demonstracijo d vorednih avtomatskih sadilcev za krompir proizvod HMEZAD TOZD Strojna Žalec po sistemu nemške firme C RAM ER. Zbirališče ob 10. uri pred hotelom CREINA. Cenjene goste obveščamo, da bomo 27. aprila odprli obnovljeno in povečano gostilno ZARJA Bohinc v Trbojah Spet boste lahko prišli na naše domače dobrote Pričakujemo vas Mercator DO Rožnik TOZD PRESKRBA TRŽlC vas vabi v svoj dobro založeni paviljon v hali C. Po konkurenčnih cenah si lahko nabavite: vse vrste pohištva, stroje za gospodinjstvo, akustiko, TV aparate v črni in color tehniki, tekstil in konfekcijo, motorje in kolesa, betonske mešalce LIV in Lifan, samokolnice, peči centralne kurjave, male kmetijske stroje MUTE Gorenje, motorne žage in kosilnice. Letos prvič predstavljamo izdelke ISKRA in kompletno izbiro sanitarij in obložnih ploščic. Za prijetno počutje v paviljonu Mercator pa bo poskrbel bife z najrazličnejšimi alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami in priznano kavo Mercator. Pri nakupu blaga v paviljonu Mercator vam nudimo potrošniško posojilo do 5 milijonov S din, brez porokov ter dostavo na dom. Pri nakupu vam nudimo tudi strokovni nasvet in posebni sejemski popust. Na svidenje pri Mercatorju v hali C Poslovna enota Ljubljana Vižmarje, Plemljeva 86, tel 51-566, 51-881 Kranj, Savski log, tel.: 24-590 Na XVII. Mednarodnem kmetijskem in gozdarskem sejmu v Kranju od 7. do 1 6. aprila 1 978 5 odstotni sejemski popust • dostava na dom • ugodni kreditni pogoji Bogata izbira stanovanjske opreme in dekorative: dnevne sobe, spalnice, jedilnice, sedežne garniture, kuhinjsko, pred sobno in mladinsko pohištvo • talne obloge in preproge • bela tehnika, radio in TV sprejemniki • jogi vzmetnice vseh velikosti 20. stran — Glas KMETOVALCI! Na Mednarodnem kmetijskem in gozdarskem sejmu v Kranju od 7. do 16. aprila 1978 vam bomo predstavili kompletni prodajni in proizvodni program kmetijske mehanizacije — Posebej opozarjamo na priključke lastne proizvodnje, škropilnice AG 300, AG 200 in kultivatorje z drobilci. — Iz proizvodnje TOMO VINKOVIĆ pa vam nudimo celoten program traktorjev in priključkov, za katerega odobrimo ugoden kredit do 70 odstotkov DVOREDNI IZKOPALNIK KROMPIRJA Na zalogi imamo tudi sadilec krompirja in več vrst izkopalnikov za krompir Naša servisna služba skrbi za brezhibno delo z nabavljenimi stroji. Kupcem, ki so se odločili, da kupijo traktor TOMO VINKOVIĆ z več konjskimi silami, servisna služba odkupi rabljeni traktor Informacije na tel 23-485, servis 22-737 Kranj V Trgovini rezervnih delov v Kranju na Koroški cesti 2 5, tel. 24-786, pa lahko nabavite rezervne dele za zgoraj nudeni program VABI Kmetijsko živilski kombinat Kranj, TOZD AGROMEHANIKA KRANJ, Cesta JLA2/I, tel 23-485 Obiščite naš paviljon — prepričajte se — zadovoljni boste Hm madnarodnam kmatijakam in gox-daranam aajmu v Kranju od 7. do 1C. aprila baata lahko ugodno kupili motko, tonsko in otroako obutav z ortopadakimi vložki po konkurančnih canan M odno čevljarstvo Kern Stanko, Kranj, Partizanska 5 w w\w K SUKNO 9 Sukno Industrija volnenih izdelkov Zapuže - TOZD Zapuže razglaša po sklepu odbora za medsebojna razmerja v TOZD prosta dela in naloge vodje apreture Pogoji: Viš — tekstilna smer SSU — tekstilna-kemijska smer Zahtevana praksa v apretiranju volnenih tkanin (nad 3 leta) z vodstvenimi izkušnjami Pismene vloge z opisom dosedanjega dela pošljite na naslov Sukno Industrija volnenih izdelkov Zapuže. Rok prijav je v 15 dneh po objavi. XVII. kmetijski in gozdarski sejem v Kranju od 7. do 16. aprila 1978 ŠIPAD K0MERC TOZD Pohištvo Sarajevo prodajalna Kranj, Cesta JLA 6 (nebotičnik) IZKORISTITE PRILOŽNOST ZA UGODEN NAKUP — /zbran/ program kuhinjskega, sobnega in kosovnega pohištva — konkurenčne cene — kredit do 50.000 din — brezplačna dostava na dom — sejemski popust 5 odstotkov Za vas in vaš dom • za vas in vaš dom • za vas in vaš dom • KŽK Kranj TOZD Klavnica objavlja na podlagi sklepa DS licitacijo za prodajo tovornjaka TAM 5400 v voznem stanju. Licitacija bo 10. aprila 1978 ob 14. uri v TOZD Klavnica, Savska cesta 16. Ogled je mogoč pred licitacijo. Na mednarodnem kmetijskem in gozdarskem sejmu v Kranju v HALI A vam nudi bogato izbiro moških, ženskih in otroških copat ter ortopedskih copat po ugodnih cenah. Priporoča se MARKIČ KATARINA, Bečanova 1, Tržič Odbor za splošne zadeve Splošnega gradbenega podjetja Tržič objavlja prosta dela in naloge treh stavbnih ključavničarjev Pogoji: poklicna šola ključavničarske stroke in eno leto delovnih izkušenj Ponovno pa objavlja dela in naloge vodje sektorja gradbene operative Pogoji: visoka ali višja šola gradbene smeri in tri leta oziroma pet let delovnih izkušenj ter opravljen strokovni izpit Delo se združuje za nedoločen čas s poskusnim delom dveh mesecev. Osebni dohodki so določeni s Samoupravnim sporazumom o delitvi čistega dohodka in sredstev za osebne dohodke delovne organizacije. Pismene prijave s kratkim življenjepisom pošljite v 15 dneh od dneva objave na naslov: Splošno gradbeno podjetje Tržič, Blejska 8, splošni sektor. Graditelji! Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje z n. sol. o. TOZD Opekarne Kranj bo. o., Stražišče, Pševska c. 18 Vam nudi na enem mestu celoten izbor izdelkov za gradnjo, in sicer: opečne in betonske zidake, opečni montažni strop »NORMA«, dimnike TO-MO-DI in strešnike NOVOTEKS I' r t-n 11 NORMA »tropa no: — je montažen. r«s gradil)«' iiiinmuil« — je lahek in enostaven M IHOIltalOJ — je v iiiikImI.ii mli merah; — je kvaliteten m pot eni; — ili.lu.i toplotna in a'ih'iiii i/oImcijh; spodnja površina stropa |e v celoti opat na. Kupci, pravočasno si nabavite gradbeni material, da med gradnjo ne bo zastojev. Prodajno mesto in informacije: TOZD Opekarna, Kranj, Stražišče, Pševska 18, tele- fon 21-140 ali 24-857. Se priporočamo. Obiščite nas na XVII. mednarodnem kmetijskem in gozdarskem sejmu od 7. do 16. aprila 1978 _ Centralna osnovna šola PADLIH PRVOBORCEV Žiri objavlja razpis za opravila in naloge likarice — perice — varuhinje vVVZ (od 7.30 do 11.30) in pomožna dela v kuhinji (od 15. do 18. ure) za nedoločen čas z navedenim deljenim delovnim časom. Pogoji: — pravilen odnos do vzgoje in otrok, — poskusna doba 2 meseca Kandidatka naj poleg prošnje priloži še življenjepis z < navedbo prejšnjih zaposlitev. Prijave pošljite na Odbor za medsebojna delovna razmerja pri Centralni OS Padlih prvo-borcev Žiri. w PRIPOROČAMO VAM LEPILA, KI SO • preprosta za uporabo • poceni • niso vnetljiva • niso škodljiva zdravju v. MITOL Tovarna lepil 66210 Sežana Mekol Parketolit Parketolit L Tapisol Keramikol Keramit 6 Vinikol SUKNO Industrija volnenih izdelkov Zapuže Odbor za medsebojna delovna razmerja pri delovni skupnosti skupnih služb in TOZD objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. suSilke tkanin v obratu apreture Pogoji: končana osnovna šola, praksa na podobnem delu je zaželena Za opravljanje objavljenih del in nalog se sklene delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim rokom. Pismene prijave sprejema odbor za medsebojna delovna razmerja nr' delovni skupnosti skupnih služb tovarne SUKNO Ind. volnenih izdelkov Zapuže, 15 dni po objavi. Razpisna komisija DS Komunalnega podjetja Tržič razpisuje prosta dela in naloge 1. vodje knjigovodstva — bilancista 2. kleparja Poleg splošnih podojev predpisanih z zakonom morajo kandidati izpolnjevati še naslednje zahteve: pod 1.: da ima višjo ali srednjo izobrazbo ekonomske smeri, 5 let delovnih izkušenj, od tega 3 leta samostojnega računovodskega dela v gospodarski dejavnosti, da ima smisel za organizacijo in koordinacijo dela, da je moralnopolitično neoporečen in ima aktiven odnos do samoupravljanja pod 2.: KV klepar, eno leto delovnih izkušenj, 3-mesečno poskusno delo. Stanovanja delovna organizacija ne more nuditi. Vloge in dokazila o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandi dati pošljejo v 15 dneh po objavi na gornji naslov. Razpisna komisija pri Stanovanjski zadrugi ČERNETO V VRT Kranj objavlja prosta dela in naloge upravnika gradbenega obrata Kandidat za opravljanje te naloge mora poleg splošnih zakoni tih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: da ima višjo ali srednjo izobrazbo gradbene stroke s petletno prakso s tega področja, da je moralnopolitično neoporečen. Prošnje je treba vložiti z ustreznimi dokazili v 15 dneh na n»«l«« Stanovanjska zadruga ĆERNETOV VRT Kranj, Partizanska r 1, z dosta vkom za razpisno komisijo. r Vljudno vas babimo na zabavo BOHINJSKO VESELJE z ansamblom Jožeta K režeta v hotelu Zlatorog v Bohinju v soboto, 15. aprila 1978, od 20. do 4. ure. Rezervacije sprejema hotel Zlatorog na tel. 64 76-381. vam v mesecu aprilu poleg ostalega pohištva predstavlja program »VRBAS« Po sklepu Odbora za medsebojna razmerja delavcev DO ELIM Jesenice vabimo k sodelovanju 4 delavce za opravljanje del montaže ogrevalnih naprav na montaži Pogoji: PS za monterje ogrevalnih naprav in 1 — 3 leta delovnih izkušenj 2 delavca za opravljanje ključavničarskih del v urejenih prostorih Pogoji: PŠ kovinarske stroke in I —3 leta delovnih izkušenj delavca za opravljanje nezahtevnih ključavničarskih del v urejenih prostorih Pogoji: OS in 4 mesece delovnih izkušenj pri opravljanju ključavničarskih del Kandidati naj svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo na naslov: ELIM Jesenice, IIrušim 72 c, Jesenice. Rok za vložitev prijav je do zasedbe. »VRBAS0V« program poh.štva lahko kup.te v hali A n3 l na Primskovem in v/ novem salonu poh.štva na Jesenicah Se'mU' V Sa'°nU P°h,Štva Za nakup se priporoča lesniiiit Kranj s prodajnimi mesti: SALON POHIŠTVA NA PRIMSKOVEM SALON KUHINJSKE OPREME TITOV TRG 5, KRANJ GORENJSKI SEJEM HALA »A« (od 7. do 16. aprila) NOVI SALON POHIŠTVA NA JESENICAH, SKLADIŠČNA ULICA 5 KREDIT DO 50.000. - DIN DOSTAVA DO 30 km BREZPLAČNA ODPRTO od 7.-19. URE - SOBOTA OD 7. - 13. URE Gorenjska oblačila Kranj Na Mednarodnem kmetijskem in gozdarskem sejmu v Kranju razstavljamo in prodajamo svoje izdelke po zelo znižanih cenah. Ugoden nakup ženske konfekcije! MALI OGLASI prodam Prodam globok, italijanski otroški VOZIČEK, dobro ohranjen. Oblak Janez. Majstrova 12, Radovljica 2376 Prodam 6 KW termoakumula-cijsko peč in klasične RADIATORJE. Ahačič Frančiška, Bistrica 65, pri Tržiču 2377 Prodam MENJALNIK za škodo. C. na Brdo 53, Kokrica 2410 Prodam DNEVNO SOBO in električni ŠTEDILNIK. Krničar Mirni, Koroška c. 16, Kranj 2411 Prodam vratna KRILA LIP Bled, suhe hrastove PLOHE 5 in 3 mm. Petelinkar Marija, Trboje 58 2412 Prodam HARMONIKO, diato-nično, skoraj novo. Gorišek Stane, Titova 96, Jesenice 2413 Prodam rabljeno KOMBINIRANO OMARO, orehov furnir. Ogled v popoldanskih urah na naslov: M. Zakotnik, Vincarje 29, Škofja Loka 2414 Prodam poceni DNEVNO OMARO, 2 KAVČA, 2 FOTELJA in MIZO. (Stražišče), Skokova 9, Kranj 2415 Prodam PREBIRALNIK KROMPIRJA. Zabnica 1, Žabnica 2416 Prodam KONZOLNO DVIGALO in LATENE za fasadni oder. Bučan Vilko, Britof, 24, Kranj 2417 Prodam KOSILNICO. Zg. Bitnje 222, Kranj 2418 Prodam FIAT 850, letnik 1970, cena po dogovoru. Lesjak, Kokra 22, Jezersko 2419 Prodam skoraj nov betonski MEŠALEC za 4000 din. Novšak Albin. Pristava 28 2420 Prodam TOMOS avtomatik, dobro ohranjen. Tel. 26-240 2421 Prodam el. ŠTEDILNIK, 4 el. + 2 plin, malo rabljen po ugodni ceni. Muršec Rudi, Janeza Puharja 6, Kranj 2422 Prodam dobro ohranjen otroški ŠPORTNI VOZIČEK - avto sedež. Telefon 21-479. Oman Valentin, C. talcev 55 Kranj 2423 Prodam drobni krompir. Luže 46, 2424 Prodam 1 kub. m macesnovih plohov. Britof 358 2425 Prodam dobro ohranjen MOPED VN 14 (5 prestav). Smlednik 51 2426 Prodam nov šotor za 4 osebe ter fotokamero KVARC. Naslov v oglasnem oddelku. 2427 Prodam nizek ŠPORTNI VOZIČEK. Cena 500 din. Vprašajte po telefonu 25-296 2428 Prodam KRAVO, visoko brejo, in strešno OPEKO bobrovec. Tupa-liče 19, Preddvor 2429 Prodam KRAVO, ki bo v četrtič teletila. Hanžič Janez, Hraše 9, Lesce 2430 Prodam OTROŠKO POSTELJICO. Telefon 21-200 2431 Poceni prodam dobro ohranjeno SPALNICO. Pelko Vinko, Visoko 11, Šenčur 2436 Iadaja CP Glas, Kranj, Ulica Mote Ptjadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tlak: Združen« podjetje Ljudska pravica, I jubljana. Kopitarjeva 1. — Naslov uredništva in uprava Usta: Kranj, Mose Pijadeja 1. - Teko« recun pri SDK v Kranju številka 51500-403-31999 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredništvo 21-H35, novinarji 31-000, malo »flasni in naročniški oddelek 23-34 I - Naročnina: letna 200 din, polletna 100 din, cena sa 1 številko 3 dinarja. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 411-1/7«. Ugodno prodam zakonski POSTELJI z žim nicama s pravo ZIMO in kuhinjsko KREDENCO. Kranj, (Stražišče), Benedikova ul. 16 2433 Poceni prodam GITACORD, OJAČEVALEC z zvočno skrinjo, primeren za orgle in KITARO. Telefon 24-233 2434 Prodam SENO. Tenetiše 44, Golnik " 2435 Prodam ŠIVALNI STROJ Bagat. Mikič Katarina, Bistrica 158, Tržič 2437 Prodam TERVOL 2 kub m, KAVČ, KREDENCO. Visoko 83, Šenčur 2438 Prodam rabljen 801 BOJLER. Tone Jenko, Zg. Bitnje 115 2439 Prodam KRMILNO PESO in dobro ohranjeno MOTORNO KOSILNICO, primerno za hribovite kraje. Predoslje 58, Kranj 2440 Prodam HRASTOVE PLOHE. Naslov v oglasnem oddelku 2441 Prodam SEDEŽNO GARNITURO, MIZICO in TEPIH. Oglasite se na telefon 24-855 ali Ida Stojanovič, Šorlijeva 3, Kranj 2474 Prodam KRAVO, ki bo v kratkem teletila. Suha 23, Kranj 2475 Prodam SPALNICO. Naslov v oglasnem oddelku 2476 Prodam KRAVO po teletu. Zg. Besnica, Zabukovje 1 2477 Prodam SPALNICO (omaro, komodo, zakonsko posteljo z madraci, 2 nočni omarici) in kombiniran ŠTEDILNIK za elektriko in plin. Vse skupaj za 2000 din. Kosmač Slavka, Kranj, Koroška c. 49 2478 Po ugodni ceni prodam SENO, OTAVO in KROMPIR za krmo. Vopovlje 2, Cerklje 2479 Ugodno prodam 500 kom. OPEKE modularne in 200 kom. POROLITA 8cm. Kalan. Kurirska pot 33, Prim-skovo 2480 Prodam MESNATEGA PRAŠIČA za zakol. BUKOVICA 28, Vodice (Lj) 2481 Prodam večjo količino SENA in OTAVE. Krmelj Ivanka, Gorenja Dobrava 7, Gorenja vas 2482 Prodam manjšo SLAMOREZNI-CO s puhalnikom v dobrem stanju. Pokopališka 6 Kokrica 2483 Prodam TELICO, 8 mesecev brejo in TRAKTOR pasouali 18 KM. Zg. Bela 27, Preddvor 2484 Prodam samohodni OBRAČALNIK sip za sušenje sena. Pestotnik Slavko, Hruševka 2,- 61219 Laze v Tuhinju 2485 Prodam PUNTE in DESKE za betonske opaže. Voklo 47. Šenčur 2486 Prodam KONJA ponija, VOZ zapravljivček, lahek GUMI VOZ in KONJA tekača dobrega za vožnjo. Strahinj 33, Naklo. Ogled v nedeljo dopoldne 2487 Prodam SKRINJE montarba s stojali. Adergas 27, Cerklje 2488 Prodam SEMENSKI KROMPIR igor. Adergas 27, Cerklje 2489 Prodam GOZD v Stiski vasi. Poizve se v trafiki Cerklje 2490 Prodam TRAVNIŠKO BRANO in ROČNI VOZIČEK z ograjo. Grad 25, Cerklje 2491 Prodam KRAVO križanko s teletom, ki je tretjič teletila. Ambrož 6, Cerklje 2492 Prodam KRAVO friziiko tik pred drugo telitvijo. Luže 16, Šenčur 2493 Prodam SEMENSKI KROMPIR igor, večjo količino STREŠNE OPEKE bobrovec in KRAVO, 6 mesecev brejo, frizijko. Lahovče 17, Cerklje 2494 Prodam SEMENSKI KROMPIR igor. Vopovlje 12, Cerklje 2495 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Šmartno 27, Cerklje 2496 Prodam mlado KRAVO devet mesecev brejo. Praprotna polica 26, Cerklje 2497 Prodam 8 mesecev brejo TELICO simentalko, Praprotna polica 5, Cerklje 2498 JARČKE vseh starosti ekstra vzgojena pasma hiseks najboljše nesnice dobite v kurjereji v Medvodah ob glavni cesti Medvode - Kranj 2499 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK italijanski, moder žamet, dobro ohranjen. Rozman, telefon 061 71-388 . 2500 Prodam KRAVO po drugem teletu, križanko. Srednja vas 2, Bohinj 2501 Prodam črno beli TELEVIZOR Ei Niš za 1000 din. Bistrica 14, Tržič Prodam 3 voze SENA IN OTAVE. Kocjančič, Krnica 3. Z g. Gorje 2503 Prodam dobro ohranjeno SPALNICO tudi na ček. Kovač, Gospo-svetska 11, Kranj 2504 Prodam PRAŠIČKE, 6 tednov stare. Tatinec 6, Preddvor 2505 Prodam semenski KROMPIR de-zire. Breg ob Savi 33, Kranj 2506 Prodam OBRAČALNIK za seno maraton, ki se priključi na kosilnico in 4 kom OKEN z roleto. Rakovec Jože, Poljšica 7, Podnart 2507 Prodam 2000 kg SENA - mrve in BUTARE. Dvorje 44, Cerklje . 2508 Prodam rabljene PLOHE* nekaj BETONSKEGA ŽELEZA ter rabljen globok OTROŠKI VOZIČEK temnomodre barve znamke PEG. Bertoncelj, Kovor 4 Tržič 2509 Prodam 2 leti in pol starega delovnega VOLA. delno vajenega vožnje ali zamenjam za starejšega mirnega delovnega vola težkega 650 do 860 kg ali kupim. Prodam tudi 6 tednov staro TELICO simentalko za rejo. Gole, Višelnica 5 nad Zg. Gorjami 2510 Prodam BCS KOSILNICO 127 cm. Tupaliče 1, Preddvor . 2511 Prodam večjo količino SENA in KROŽNO 2AGO. Duško, Koroška 82 (Čeglše), Tržič 2512 Prodam KRAVO pred telitvijo. Frelih Milan. Brezje 55 2513 Prodam težko mlado brejo KOBILO, nov GUMI VOZ, KOZE in KOZLA ter lahko KOČIJO. Grajska 19, Bled 2514 HARMONIKO lubas v odličnem stanju prodam. Ogled v soboto in nedeljo Koča Kal Tržič 2515 Prodam P1ŠKE NESNICE hiseks stare 8 tednov. Eržen. Zabnica 67, telefon 44-613 2516 Prodam SENO. Voglje 79, Šenčur Prodam SEMENSKI KROMPIR igor in dezire. Trata 1, Velesovo, Cerklje 2518 Prodam SEMENSKI KROMPIR dezire. Voklo 43, Šenčur 2519 Prodam 8 mesecev brejo KRAVO, drugo tele. Luže 6, Šenčur 2520 Prodam KRAVO z drugim teletom. Zalog 17, Cerklje 2521 Zaradi selitve ugodno prodam ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK. Pipan, Veljka Vlahoviča 10. Planina, Kranj 2522 Prodam kvalitetno koruzno in travno SILAŽO. Sr. vas 50, Sen-čur 2523. Prodam eno leto staro TELICO simentalko, Podbrezje 6, Duplje 2524 Ugodno prodam ŽAGO venecialko na 5 listov. Mevkuš 29. Zg. Gorje 2525 Prodam KRAVO, ki bo maja četrtič teletila. Ribno 19, Bled 2526 Prodam nova macesnova GARAŽNA VRATA velikosti 240 X 208 in večjo količino hlevskega GNOJA. Poženk 36, Cerklje 2527 Prodam POMIVALNI STROJ indesit letnik 1975 za 5000 din. Informacije na telefon 23-085 po 19. uri 2528 Prodam italijansko dolgo POROČNO OBLEKO in KLOBUK št. 38. Informacije na telefon 40-517 po 18. uri 2529 Prodam SENO. Visoko 50, Šenčur 2530 Prodam dvokrilna GARAŽNA VRATA. Okornova 12, Kokrica, Kranj 2531 Poceni prodam kompletno ZAKONSKO SPALNICO in KAVČ. Naslov v oglasnem oddelku 2532 Prodam AL pločevino 0.50 mm in michelin GUME 175-14 ZX. Lombar Jože, c. JLA 35 b, Kranj 2533 Prodam TRAKTOR ferguson 35 po generalni s KOSILNICO martl. Voklo 49. telefon 064 49-141 2534 Prodam otroški ŠPORTNI VOZIČEK v dobrem stanju in LES za ostrešje: 6 kom. klešč 6,10 m dolžine, 16 X K) cm debeline. Hartman, Haf-narjevo naselje 91, Šk. Loka, telefon 61-487 2461 Prodam BARVNI TELEVIZOR gorenje. Knez. Vili, Zg. Bitnje 160, Zabnica 2463 Prodam 800 kg sena. Poljanska c. 53. Šk. Loka 2462 Prodam francosko ZAKONSKO POSTELJO z jogijem ter novo SAMSKO POSTELJO z omaro za polovično vrednost. Potokar, Sorska c. 22. Šk. Loka 2464 Prodam belo POROČNO OBLEko št. 38 dolgo. Naslov v oglasnem oddelku 2465 Prodam navadno HARMONIKO 3 vrstno hohner. Gračnar Alojz, Hraše 18, Lesce 2466 Prodam KRAVO, 9 mesecev brejo. Poljšica 26. Zg. Gorje 2467 Prodam časovno krmilni mehanizem DVOTARIFNI ŠTEVEC. Mavčiče 55 2468 Prodam dobro ohranjen globok OTROŠKI VOZIČEK tribuna. Šte-blaj Olga, St. Žagarja 26, Kranj telefon 23-036 2469 Prodam diatonično HARMONIKO c. f. b. še pod garancijo in MOTOR s. 1. 15 registriran do 16 5 1978. Gale ali Gole Alojz, Praše 30, Kranj 2470 Prodam črno beli TELEVIZOR Ei Niš za 1000 din. Bistrica 14, Tržič 2471 Prodam 640 kg BETONSKEGA ŽELEZA premera 10 mm. Gasilska 35, Šenčur 2472 Prodam 100 kg težkega PRAŠIČA. Pogačar Joža, Sp. Gorje 43 2473 Prodam 2 VOZIČKA: globokega italijanskega in športnega »dežnik« še v garanciji. Ponudbe pod Šimu-nac, Partizanska 33, pri stadionu od 16. do 18. ure v petek in soboto 26 r? Prodam enoosno TRAKTORSKO PRIKOLICO brez kiperja. Kupim rabljeno traktorsko gumo 750x20. R oblek Franc, Bašelj 20, 64'>05 Predvor 2S\Z Prodam bohinjsko ZASKO. Zalo-kar, Spodnje Gorjuše 12, Boh. Bistrica 2558 Prodam belo dolgo OBLEKO za obhajilo. Pavlin, Naklo 102 2559 kupim Kupim uporabno KOLO za otroka, starega 6 let. Zg. Duplje 20 otioc Kupim TRAKTOR od 18 do 25 KM. Naslov v oglasnem oddelku 2536 Rabljen, brezhiben BETONSKI MEŠALEC kupim. Naslov v oglasnem oddelku ali telefon 50-134 od i"? do 14. ure ttn Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO ca. 1000 kv. m v okolici Senica — Zbilje— Podreča. Ponudbe sporočite na telefon 064 61-587 od 14. ure dalje 2538 Kupin rabljene KUHINJSKF ELEMENTE. Ponudbe z opiSOrn £ ceno odd iti pod »Rabljeno« 2539 Kupim mlado KRAVO simental ko, izvrstno mlekarico, srednje t i ko, par mesecev brejo. Debeljak r ril, 64227 Selca ^ Kupim betonski mešalec rabljen ali v okvari. Naslov v oglasnem oddelku ali na tel. 21-846 Kupim desni ŠTEDILNIK nerjaveč 2 in pol plošči na trdo gorivo, lahko z bojlerjem do 50 litrov ali brez. Urh Valentin, Koprivnik 2. 64264 Boh. Bistrica 2615 Kupim rabljen enofazni BETONSKI MEŠALEC. Telefon 50-439 od 19. ure dalje 2616 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice, prababice, sestre in tete Frančiške Bohinc po domače Ponavčeve mame se najlepše zahvaljujemo vsem zdravnikom in strežnemu osebju internega in kirurgičnega oddelka bolnice Jesenice za trud, da bi jo ohranili pri življenju. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Rojčevi /.a njeno nesebično pomoč pri zdravljenju in negi na domu. Zahvaljujemo se tudi vsem sosedom in znancem /a vse. kar so dobrega storili za našo mamo. Rvala g. duhovniku za lep obred, pevcem za žalostinke in za lepe poslovilne besede tov. Angelce Vidic-Vlaste ob odprtem grobu in vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, ji poklonili cvetje m se kakorkoli poslovili od nje. Vsi njeni MERKUR Veleželeznina Kranj, Koroška cesta 1 Merkur vas vabi, da obiščete naš paviljon na Gorenjskem sejmu, kjer vam nudimo blago po sejemskih cenah in ostale ugodnosti pri potrošniških kreditih posredujemo vam tehnične in ostale informacije brezplačna dostava na dom mm r »i mmuw Merkur vas vabi in se priporoča za obisk aV«A ' aV *a. a> ?w* * •'a. J vozila Prodam RENAULT 4, (katrco) letnik 1971. Visoko 44, Šenčur 2442 Prodam rezervne dele zunanje in ostalo, razen »mašine« za ŠKODO 110 L, letnik 73-74. C. Na Klanec-53, Kranj, tel. 25-088 2443 Prodam FIAT 850, letnik 1968, po ugodni ceni. Pejašinovič, Savska 56, Kranj 2444 Prodam dobro ohranjen VW 1200, letnik 1968, z dodatno opremo. Poizve se v oglasnem oddelku ali na tel. 50-051 interna 007 vsak dan od 6. do 14. ure 2445 Prodam AVTO AMI 8, letnik 1972. Tomše Andrej, Trata 6, Škofja Loka 2446 Prodam ŠKODO 1000 MB, letnik 68, zelo dobro ohranjeno. Trojarjeva 22, tel. 25-348 2447 Prodam R-12, letnik 1970, junij kasko zavarovan, radio blaupunkt. Zevnik Vojko, Stara C. 3/a, Savski Log, Kranj 2448 Prodam avto VVARTBURG, letnik 1973. Informacije, tel. 24-728 2449 Prodam črno beli TELEVIZOR RR Niš. Zg. Duplje 20 2450 Prodam ZGRABLJALNIK SON-CE 3 in MLATILNICO na prvo čiščenje. Preddvor 10 2451 Prodam JARĆKE 10 tednov stare pasme preluks. Jože Urh, Zasip 23, Rebr 3, Bled Zelo poceni prodam 2 FOTELJA. C. 1. maja 63/11, Kranj 2452 Prodam SEMENSKI KROMPIR igor. Velesovo 8, Cerklje 2453 Prodam nove AŽ PANJE satov z u grajenimi pitalniki, Tupaliče 59, Preddvor 2454 Prodam rabljen les za garažo in ostrešje. Zevnik Vojko, Stara c. 3/a, Kranj 2455 Prodam več PARCEL za - vikende v Zmincu pri Šk. Loki. Prodam tudi nekaj obdelovalne zemlje in gozda. Perko, Podlubnik 161, Šk. Loka 2456 Prodam rabljeno OTOMANO, ŠTEDILNIK gorenje-tobi 35/50 in POMIVALNO MIZO Z DVEMA EMAJLIRANIMA KORITOMA. Jazbec, Puštal 6. Šk. Loka 2457 Prodam 2000 kg SENA in 2000 kg suhe STELJE. Podobnik, Hobovše 14, Gorenja vas nad Šk. Loko 2458 Prodam štiristezni stereo MAGNETOFON znamke sharp in električno VODNO ČRPALKO zmogljivost 300 litrov na minuto. Informacije telefon 064 60-822 2459 Prodam PUJSKE, 6 tednov stare. jn večjo količino H RUŠE VEG A ZGANJA. Dolenc Francka, Gabrovo 5,Šk.Loka 2460 Prodam MOPED na tri brzine ih električni ŠTEDILNIK ŠAMPION. Drempetič, C. na Brdo 42, Kokrica Ugodno prodam PZ 125, letnik 1974, delno tudi na kredit. Telefon 61-830 2318 Prodam ZASTAVO 750. letnik 1965, motor obnovljen, registriran do 31. 12. 1978 za 6.000 din. Čater Maks, Kropa 3/b 2325 Prodam PEUGEOT 304. Kokrica, C na Rupo 20, tel. 24-433 1926 R-4, letnik 1967, registriran do januarja 1979 poceni prodam. Bernik Stane, Na Kresu 19, Železniki 2390 Prodam ZASTAVO 1300 po delih. Velesovo 75 2621 Prodam ZASTAVO 750, registrirano do februarja. Ogled možen popoldan. Previšič, Podlubnik 153, pritličje, Šk. Loka 2622 Poceni prodam MOPED tomos avtomatik 3. Škarja, Kidričeva 11, Kranj 2623 AVTO sunbeam 1300, letnik 1975, prodam. Naslov v oglasnem oddelku 2624 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1969, 3000 km, po generalni ter vlečno kljuko za spačka. Gorjam- Bojan, Zg. Bitnje 100 2625 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1969. Roblek Jana, Bistrica 16, 64290 Tržič. Ogled popoldan. 2626 Prodam FIAT 125, prevoženih 80.000 km. Ogled od 14. do 18. ure do nedelje. Ažman A. Pivka 43, Naklo 2627 AMI-8, 1972, ugodno prodam. Za beri Ivan, Kropa 125. Ogled vsak dan 2628 Prodam ZASTAVO 750, karambo-lirano, 1969 letnik. Gašperlin, Mlaka 65, Kranj 2629 Prodam VARTBURG, letnik 1972, dobro ohranjen, ogled vsak dan popoldan. Sušnik, St. Rozmana 4, Kranj 2630 Prodam ŠKODO, letnik 1969, prevoženih 78.000 km. Pilipovič, Radovljica, Gradnikova 131, telefon 74-264 2631 Prodam KOMBI ZASTAVO 430 (lux), 33 KM, 8 sedežev, 4 vrata, 1976 letnik. Ogled petek in soboto popoldan. Bašelj 32 a, Preddvor 2632 Prodam ZASTAVO 750 lux, letnik oktober 1973. Zadnikar, Nart-nikova 9, Labore, Kranj 2633 Prodam AUDI LS, letnik 1970, v odličnem voznem stanju. Kuhar, Kranj, Pševska c. 5, telefon 21-214 2634 Ugodno prodam OSEBNI AVTOMOBIL Vauxhall-viva, odlično ohranjen. Naslov: Herak Marjan, Bistrica 142, Tržič. Ogled vsako popoldne po 14. uri 2635 Prodam OSEBNI AVTO R 4, leto izdelave 1974. Krožna 15, Kranj 2616 Prodam ZASTAVO 750, letnik 71. Podobnik, Mlaka 76, Kranj 2564 Prodani MOPED TOMOS avtomatik, ročno SLAMOREZNICO IN motorno ŽAGO in kupim neplašlji-vo, 6-8 let staro KOBILO. Breg 26, Žirovnica 2565 Prodam dobro ohranjen osebni avto ZASTAVA 750, letnik 70. Ogled je možen vsak dan dopoldan in popoldan. Polanec Alojz, Gorica 16, Radovljica 2566 Ugodno prodam DYANE 6, letnik 1976, prevoženih 10.000 km. Vinko Magister, Prešernova 21 64240 Radovljica, tel. 75 256 2567 Kupim dobro ohranjen osebni avto ZASTAVA 101. Informacije tel.: 064 61-587 od 14 ure dalje 2568 Poceni prodam ZASTAVO 750, registriran do 15. 1. 1979., Dolinar Tone, Zg. Senica 15, Medvode 2569 Prodam dobro ohranjen osebni avto MAZDA 1200 de lux, letnik 1970. Nastran, Rudno 11. Železniki 2570 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame in babice Pavle Pernuš iz Sr. Bele 20 (Ahčeve mame) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste sočustvovali z nami, nam izrazili sožalje. ji darovali vence in cvetje ter jo spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala dobrim sosedom in g. župniku za opravljeni pogrebni obred Žalujoči: vsi njeni Preddvor, 30. marca 1978 Prodam unimog MERCEDES in SEDLO za jahanje v odličnem stanju. Ogled Podljubelj 61, Tržič 2561 Prodam skoraj nov MENJALNIK za simco 1301, VRATA in zadnjo steno za volvo ter PSA ovčjaka. Ferlan, Sp. Bela 15 2562 Prodam 2 leti star, osemsedežni kombi 430 K lux. Bistrica 14, Tržič 2563 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1970. Goličil Andrej, Suha 13, Škofja Loka 2571 PRODAM dobro ohranjeno ZASTAVO 101, letnik 1974, Križnar Jure, Sv. Duh 93, Škofja Loka 2572 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1972, dobro ohranjen. Klobovsova 2, Škofja Loka 2573 Prodam FIAT 850, letnik 1969, registriran do septembra 78 za 15.000 din. čarman Janez, Sora 33, Medvode 2574 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974. Zminec 60, Škofja Loka 2575 Za 3.000 din prodam SPAČKA v voznem stanju in nove SEDEŽE za R 4. Demšar, Zg. Bitnje 132 2576 Ugodno prodam garažirano ZASTAVO 101, letnik 1974 brez ali s plin napravo. Kličite na dom, tel. 75-250 ali dopoldan v službo, tel. 22-171. Cena po dogovoru. Žula Peter, Radovljica 2577 Prodam nov PEUGEOT 504 bi. Ponudbe na tel. 26-996 Kranj 2578 Prodam kolo z motorjem TOMOS AVTOMATIC, odlično ohranjen. Ogled vsak ponedeljek in četrtek popoldne na naslov Bajda Iztok, Begunjska 14, Kranj 2579 Ugodno prodam dobro ohranjeno ZASTAVA 101, letnik 1974, 53.000 km, registrirano do januarja 79. Kranj (Orehek) Drolčevo naselje 26 2580 Prodam SIMCO 1301 Special. Ogled v soboto popoldan in nedeljo. Ferlan, Trojarjeva 18 a, Kranj 2581 Prodam FORD TAUNUS 17 M letnik 1966. Ogled v popoldanskem času. Pšenica Franc, Breg 2, Žirovnica 2582 Prodam LADO, letnik 1971, prevoženih 85.000 km. Dobnikar, Stu-denčice 3, Medvode 2583 Prodam AUDI 60, letnik 69. Informacije na tel. 064 50-378 2584 Prodam dobro ohranjen AMI 8 break. Čarman Ivan, Drolčevo naselje 41, Kranj 2585 Prodam FIAT 850 special. Zupin Vrečkova 5, Kranj 2586 Prodam PRIKOLICO za osebni avto. Dvorje 90, Cerklje 2587 Prodam odlično ohranjen R 4 TLS, rdeč, december 76, prevoženih 20.000 km. Ponudbe in informacije na tel. 74-015 popoldan. 2588 Prodam osebni avto AUSTIN, letnik 70. Justin Jože, Cesta v Vintgar 16, Bled 2489 ^ Kupim ZASTAVO 750 - 101 -ŠKODO, registrirano, vozno do letnika 1972 dalje. Cena do 25.000 din, na potrošniško posojilo ali na obroke. Ponudbe pod »Čimprej« 2590 Po ugodni ceni prodam NSU 1200 po delih. Ogled vsak dan v Goricah št. 29. 2591 Ugodno prodam ZASTAVO 101 i, letnik junij 1976. Tupaliče 24, tel. 45-039 2592 Prodam R 12, letnik 1974, prevoženih 43.000 km. registriran do marca 1979. Ogled vsak dan po 14. uri. Pohar Franc. Begunje 100 a 2593 Poceni prodam ZASTAVO 1300 lux. Ogled od 16. ure dalje. Petrovič, Ulica Gorenjskega odreda 14, Kranj 2594 Prodam FORD TAUNUS 1300 1. letnik 1971. Gregorc, Mlaka 73 2595 Prodam AUSTIN 1900, letnik november 1971. Trojarjeva 18. Kranj 2596 Prodam VARTBURG karavan, letnik 1969. Naslov v oglasnem oddelku 2604 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1969 v dobrem stanju. Mezeg Tone Cirilova 16 (Orehek), Kranj 2605 Prodam LADO, letnik 1972 Radovljica. Kranjska 15, tel 75-282 2« Ki Prodam mahi karambolirano ZASTAVO 750 in FIAT 1300 v voznem stanju, lahko na posojilo. Ziganja vas 31, Tržič 2607 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega očeta Franca Trillerja Bendačevega očeta se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, vaščanom in znancem, ki ste nam izrazili sožalje, mu darovali vence in cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala kolektivu občinske skupščine Kranja, zdravstvenega doma v Škofji Loki, g. župniku za pogrebni obred in gasilcem iz Zabnice za spremstvo. Žalujoči sin Krancelj in hčerka Olga z družinama. Dorfa rje. Škofja Loka, dne 28. marca 1978 Prodam DATSUN 1000. Pot na Jošta 25, Kranj 2608 Prodam FIAT 850 special, letnik 69, prevoženih 70.000 km, registriran do februarja 79. Jereb Ciril, Šempe-trska 49, Kranj 2609 Prodam ali zamenjam KOMBI-BUS Z 430 Iux, 7 + 1 sedežni letnik 77, potreben manjšega popravila; zamenjam za spačka ali amija. Tel. 061 264-780, popoldan 2610 Ugodno prodam ZASTAVO 750 in MOPED TOMOS 15 SL, oboje registrirano do februarja 1979. Oblak Vinko, Oprešnikova 16, Kranj, telefon 25-798 2611 Prodam FIAT 850. Možno tudi na kredit. Ševo, Strahinj 4, Naklo 2597 Kupim dobro ohranjen MOTOR za princa 1200. Ponudbe s ceno pošljite na naslov Krapše, Valjavčeva 3, Kranj 2598 Prodam ZASTAVO 750, prevoženih 60.000 km, registrirano do marca 1979. Pegrin Jože, Bistrica 129, Tržič 2599 Prodam FIAT 126, letnik 1977. Lahko tudi na potrošniški kredit. Informacije popoldan 22-070, dopoldan 22-234. Sotelšek Slava, Kebe-tova 18, Kranj 2600 Ugodno prodam AUSTIN 1300, letnik 72 registriran do marca 1979. Franko, Jelovška 20, Radovljica 2601 Menjam R 12 TL, prevoženih 24.000 km za audi 50 ali golf ali opel-kadet. Golnik 47,64-204 2602 Ugodno prodam OPEL REKORD, letnik 1965. Ogled Zlato polje 5, Kranj 2503 zaposlitve Iščem VARSTVO za 1 leto starega otroka, najraje na našem domu v Kranju. Oddati ponudbe pod Skrbna 2544 Iščemo VARSTVO na domu za enoletnega fantka od 7. do 15. ure, 5 dni na teden. Ponudbe Podlubnik 153/III,Šk Loka 2545 Iščem enkrat tedensko pomoč v gospodinjstvu ob sobotah. Zaželena je vestna, natančna in poštena ženska. Zglasite se osebno ali pismeno na naslov S. Pelko, Zg. Bitnje 7, 64209 P. Zabnica 2546 Iščemo sposobnega STEKLARSKEGA DELAVCA KV ali PKV tudi honorarno. Zaželeno znanje uokvirjanja slik. Predstavite se osebno v steklarski delavnici Sajevic Cvetka, Radovljica, Linhartov trg 16 med 14. in 16. uro razen sobote. Plača po dogovoru 2547 Delavko mlajšo sprejem takoj. Vprašajte na tel. 61-848 Šk. Loka 2617 FRIZERKO, dobro moč, sprejmem takoj. Pire Slavka, frizer, salon, Cankarjeva 8, Kranj 2618 neopremljeno v bližnji okolici Kranja. Oddati ponudbe pod Nujno — dobre zveze Brnik 2543 posesti Prodam MONTAŽNO GARAŽO. Informacije po tel. 22-162 od 16. do 18. ure 2550 Prodam HIŠO dvostanovanjsko na sončnem kraju na Jesenicah z vsem inventarjem. Naslov v oglasnem oddelku 2551 Kupim STAREJŠO HIŠO v okolici Šk. Loke ali na relaciji Šk. Loka—Kranj. Naslov v oglasnem oddelku 2552 Komfortno trisobno polmansard-no STANOVANJE 95 kv. m s teraso in telefonom, takoj vseljivo, v središču Kranja prodam. Resne ponudbe pod »45 M« ali tel. 24-448 2553 V Kranju ali na Planini vzamem v najem PROSTORE ca. 20 kv. m za mirno obrt. Ponudbe z opisom poslati v uredništvo Glasa pod Dogovor 2620 stanovanja Zakonca domačina vzameta manjše STANOVANJE v najem. Plačata dobro, tudi vnaprej za dve leti. Smledniška 35, Vladimira 2397 Oddam SOBO starejšemu moškemu ali ženski — Slovencu, brezplačno za pomoč starejšemu moškemu/ Soba ima svoj vhod. Zaplot-nik, Golnik 57 ob cesti Golnik —Se-nično 2541 Mlad par išče STANOVANJE v Kranju ali Šk. Loki. Oddati porpjdbe pod Stanovanje 2542 Miren moški, 30 let, zaposlen na letališču Brnik IŠČE SOBO, najraje prireditve Vabimo vas na PLES, ki bo v petek, 7. aprila, oo 18. uri na Kokrici. Igra ansambel Modrina 2619 obvestila Spoznati želim predvsem izobraženca ali izobraženko od 60 let dalje za izlete v naravo. Oddati ponudbe pod Moja prizadeta duša 2554 Nova KEMIČNA EKSPRESNA ČISTILNICA na C. St. Žagarja 5, Kranj, čisti kvalitetno, strokovno in hitro (1 — 2 dni). Se priporoča Ing. B. Zoreč 2237 GLOBINSKO ČIŠČENJE tapi-soma, itisona, preprog čistimo z najsodobnejšimi sredstvi »LAVENIUM - ŠAMREINIGER« v vašem stanovanju hitro in poceni, po celi Gorenjski — tudi družbeni sektor. Pokličite na tel. 22-043 2352 Okrasne iglavcein listavce za vrtove, parcele in grobove dobite v DREVESNICI TUŠEK, PODBREZJE 2353 GRADITELJI: Vse opečne izdelke za vašo hišo Vam nudijo Ljubljanske opekarne. Obiščite nas na Gorenjskem sejmu od 7. do 16. aprila. Izkoristite 10 % popust za ploščice in 2 % strešnik Novoteks. Vse informacije vam nudi naš zastopnik Andrej Smolej, Kranj, Oprešnikova št. 15, (Na Klancu), tel. 25-579 2354 Športno društvo Kokrica prireja vsako nedeljo ob 16.30 uri PLES. Igra skupina SELEKCIJA 2555 OO ZSMS Begunje prireja vsako soboto ob 19. uri PLES. Igra SELEKCIJA 2556 PLES z disko in funky glasbo vsako nedeljo ob 19.00 uri na Skaručni. Igra ansambel BLUE JEANS izgubljeno Izgubil sem K) ključev od pošte do Primskovega. Naslov v oglasnem oddelku 2548 Dne 3. aprila sem pri stopnicah pod Gaštejskim klancem pozabil zadnjo polico od Z 101. Poštenega najditelja prosim naj proti nagradi sporoči na Sušnik, Zg. Bitnje 243 najdeno Na poti Križe —Gozd sem našel žensko uro. Naslov v oglasnem oddelku 2560 VISOKA ŠOLA ZA ORGANIZACIJO DELA KRANJ objavlja prosta dela in delovne naloge za knjiženje na stroju ASCOTA (za nedoločen čas s polnim delovnim časom) POGOJI: — finančni administrator — 1 leto delovnih izkušenj — tečaj za strojno knjiženje Prijavo z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v petnajstih dneh po objavi na naslov: Visoka šola za organizacijo dela Kranj, Prešernova 11/11. ZAHVALA Ob smrti drage žene, mame, babice in prababice Ivane Klatzer se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in izrekli sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni g. župniku iz Zasipa za pogrebni obred in pevcem iz Koroške Bele za odpete žalostinke ob odprtem grobu. Vsem še eikrat iskrena hvala Žalujoči: mož Gustelj, sinova in hčerke z družinami Bled, 30. marca 1978 Beseda gorenjskih delegatov Merila za Živina tudi naprodaj Na VIII. kongresu zveze komunistov Slovenije so v petih kongresnih komisijah ustvarjalno sodelovali s svojimi predlogi in pobudami tudi delegati občinskih konferenc zveze komunistov iz vseh gorenjskih občin. O čem so govorili v posameznih komisijah in čemu so dali gorenjski delegati največ poudarka? Ivan Fabjan, delegat občinske konference ZKS Radovljica: »Sodeloval sem v komisiji za družbenoekonomske odnose in razvoj, ki je obravnavala predvsem probleme dohodkovnih odnosov v gospodarstvu, delitev dela in druge probleme, ki so ovira za plodnejši nadaljnji razvoj. Delegati pa so predvsem poudarili pomen skladnejšega razvoja kmetijstva, tako v zasebnem kot v družbenem sektorju, čeprav je danes kmetijstvo znatno bolj razvito in družbeno bolje vrednoteno. Okoli osem delegatov je govorilo tudi o zdravstvu in večina se jih ni strinjala, da bi s prispevki delovnih ljudi doplačevali stroške zdravstvenih storitev. Sam sem oddal referat o pomenu varstva okolja in kulturne krajine, menim pa, da je bilo delo VIII. kongresa zares ustvarjalno in plodno ter vsekakor napotilo za delo in naloge v prihodnje.« Zorka Brzin, delegatka občinske konference ZKS iz Tržiča: »Delala sem v komisiji za družbenoekonomske odnose in razvoj, razprave in dopolnila ter predlogi delegatov pa so se mi zdeli zelo konkretni in zanimivi, vsi po vrsti so se zavzemali za hitrejši razvoj vseh področij in za odpravljanje pomanjkljivosti. Pomembno se mi zdi to, da so se komunisti tudi v resoluciji zavzeli za usklajeno planiranje na vseh področjih, za povezavo dela in sredstev, za trdnejši samoupravni položaj delavca in uveljavljanje delegatskega sistema.« Fedja Krč, delegatka občinske konference ZKS z Jesenic: »Posebna pozornost komisije za idejna vprašanja vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture, v kateri sem delala, je bila usmerjena k nadaljnjemu izpopolnjevanju šolskega sistema in nasploh izobraževanja, delegati so veliko razpravljali o usmerjenem izobraževanju, o vzgoji mladine, o pomembnosti šolske in predšolske vzgoje ter o izobraževanju ob delu. Vzdušje tako v komisijah kot na plenarnih sejah je bilo ustvarjalno in delovno, veliko število predlogov k resoluciji pa le priča o široki predkongresni aktivnosti po vsej Sloveniji.« Esad Mehamedinovič, delegat občinske konference ZKS Radovljica: »Moje delo v komisiji za razvijanje političnega sistema socialistične samoupravne demokracije se je usmerilo v obravnavo teme o tova-riški povezavi med ljudmi nasploh in o neposrednosti medčloveških odnosov. Samoupravno se dogovarjamo in odločamo na vseh področjih, vendar pa se opaža odtujenost med ljudmi, posebno to občutim v krajevni skupnosti. Morali bi razvijati moč skupnosti tudi tako, da ne bi pojave površno ocenjevali in sklepali le na osnovi posameznih mnenj. Tudi predsednik Popit je v svojih besedah nasprotoval potrošniški miselnosti in malomeščanščini, spod-rezati pa moramo predvsem njene korenine, v sami proizvodnji, ki je potrošniško usmerjena. Ljudje ne smemo biti odtujeni od soljudi in priklenjeni le na stvari, ob našem samoupravnem dogovarjanju in odločanju naj odločajo tudi naše resnične misli in naše srce.« Alojz Kordež, delegat občinske konference ZKS iz Kranja: »Naša predkongresna aktivnost V Kranju je bila učinkovita in plodna. Sam sem delal na področju izobraževanja in vzgoje in bil na kongresu vključen v komisijo za idejna vprašanja vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture. Veliko pozornosti smo že v Kranju posvetili usmerjenemu izobraževanju, praktičnemu pouku mladih, povezani med delovnimi organizacijami in šolami ter vključevanju mladih v samoupravne organe. Menim, da je delo naše komisije bilo izredno plodno, z bogato razpravo različnih konkretnih pogledov na različne probleme, ki se nam še pojavljajo in ki jih bomo morali prav po načelih in sklepih resolucije komunisti čimprej odpravljati.« Lovro Gajgar, delegat občinske konference ZKS Škofja Loka in članCK ZKS: »Uveljavljanje dohodkovnih odnosov, usklajevanje zakona o združenem delu in ustave ter nasploh družbenoekonomski napredek so bili med drugim predlogi delegatov v komisiji za družbenoekonomske odnose in razvoj, kjer sem delal. Na kongresu sodelujem drugič, mislim pa, da je resolucija zares kvalitetna in da daje komunistom obilo konkretnih napotkov za njihovo nadaljnje delo v vseh sredinah, kjer delajo in živijo« D. S podeljevanje priznavalnin Kranj — 1. aprila so začela veljati merila za podeljevanje priznavalnin udeležencem NOV ter za starše in vdove padlih ali po vojni umrlih borcev NOV, ki jih je sprejel izvršni svet občinske skupščine na predlog komisije za zadeve udeležencev NOV in VVI. Iz sprejetega gradiva je razvidno, da najvišja stalna priznavalnina ne more biti višja od 3000 din, občasna ali enkratna priznavalnina pa lahko znaša od 1000 do 2662 dinarjev. Nadalje sprejeti dokument določa cenzus deleža dohodkov, ki odpade na družinskega člana v družini prosilca za priznavalnino za klimatsko zdravljenje. Tako je za zdravljenje ob morju in v zdraviliščih 100-odstotna priznavalnina enaka ceni 10-dnevnega bivanja v Novem gradu, za klimatsko zdravljenje pa enaka ceni 10-dnevnega bivanja na Vodiški planini. Na pravico do priznavalnine in njeno višino vplivajo redni dohodki družinskih članov upravičenca in morajo biti dokumentirani. Medtem ko se dohodki upravičenca in zakonca upoštevajo v celoti, se dohodki družinskih članov upoštevajo zmanjšani za 70 odstotkov. Za dohodek iz kmetijske dejavnosti pa se računa katastrski dohodek iz preteklega leta. I. S. Zelena luč za tovarno hrane V petek so v Kranju podpisali samoupravni sporazum o združevanju denarja za pripravo načrtov in gradnjo tovarne hrane v Kranju. Podpisalo ga je več delovnih organizacij in samoupravnih interesnih skupnosti. S tem je bilo sklenjeno večmesečno delo občinskega izvršnega sveta in občinskega sveta zveze sindikatov in prizadevanja, da bi kranjski delavci dobili boljšo prehrano ne le med delom, temveč tudi za kosilo. Delegati delovnih organizacij, ki so podpisale samoupravni sporazum, predstavljajo več kot 70 odstotkov vseh zaposlenih v občini. Zato bodo potrebna še nadaljnja prizadevanja, da bi sporazum podpisale prav vse delovne organizacije. Podpisniki samoupravnega sporazuma so se dogovorili, da bodo združili po 50.000 dinarjev za pripravo načrtov in vse druge potrebne dokumentacije, ki je potrebna za gradnjo. KMHJ ZA W A 17. mednarodni kmetijski in gozdarski sejem u Kranju bo danes odprl Roman Albreht — Živina tudi naprodaj Kranj - Danes, 7. aprila, ob desetih dopoldne bo Roman Albreht v Savski Loki odprl 17. mednarodni kmetijski in gozdarski sejem. Na njem se bo predstavilo nad 400 domačih in tujih razstavljavcev. Razstavne površine so za to priložnost povečane za okrog 3000 kvadratnih metrov. Kmetijski in gozdarski sejem bo trajal do vključno nedelje, 16. aprila. Letošnja kmetijska in gozdarska sejemska prireditev prinaša obilo novosti. Uprava Gorenjskega sejma je brezplačno odstopila okrog 400 kvadratnih metrov notranje površine vzgojni in izobraževalni dejavnosti, kamor sodi predvsem razstava o pomenu gozda in vlogi čebelarstva ter okrog 600 kvadratnih metrov zunanjih površin, kjer bo prevladovala živino- reja. Sejemskim delavcem in Zivinorej-sko-veterinarskemu zavodu iz Kranja je uspelo za to sejemsko prireditev zagotoviti stalno razstavo živine. 14 brejih telic in krav s teleti so zagotovili obrati KŽK Kranj iz Poljč in z Bleda, Kmetijska zadruga Bled in rejci-kooperantje nakelske temeljne zadružne organizacije. 6 živali bo lisaste pasme, 8 pa črno-bele. Razstavljene živali bodo naprodaj. Ocenjevanje in prodaja bosta v soboto, 15. aprila, ob 11. uri dopoldne. K temu pa kaže dodati še razstavo ovac in plemenskih ovnov, pri čemer ima velike zasluge testna postaja Biotehniške fakultete iz Ljubljane v Rodicah pri Domžalah. Pionirji na MDA Tudi letos je v tretji izmeni mladinske delovne akcije Brkini 78, ki bo od 16. julija do 6. avgusta, rezervirano mesto za pionirsko delovno brigado. Sestavljalo jo bo 50 pionirjev in pionirk gorenjskih osnovnih šol v starosti 13 do 15 let. Organizacija brigade je poverjena Društvu prijateljev mladine Kranj. Priprave so že stekle. V štabu bodo udeleženci lanske letne brigade, ki je osvojila vsa možna prizna nja s trakom akcije Brkini 77. V načrtu letošnjih priprav je tudi dvodnevni spoznavni tabor, nekaj lokal nih delovnih akcij in poskusni bilten. Pomembno vlogo v pripravah pa bodo imele brigadne konference, na katerih se bodo pionirji in pionirke seznanili z življenjem in ureditvijo na mladinskih delovnih akcijah. V. Bešter Posojilo za popravilo cest in mostov Kranj — Izvršni odbor samoupravne komunalne interesne skupnosti je na svoji zadnji seji marca DEŽURNI NOVINAR *s? 21-860 Tokio — V knjigarnah glavnega mečeta Japonske so včeraj žareli prodajati knjigo Bdvarda Kardelja Samoupravni ttocializeni in neuvrščenost. Predgovor h kunci je napisal avlor. VladivoHtok - predsednik SZ Leonid Hrežnjev je včeraj sklenil desetdnevno po t O Vanj« |m> Sibiriji. Ob komu obiska v axi|skem delu države je povedal, da se je srečal /. večino partijskih voditeljev a/.ijskih sovjetskih republik Beograd - Danes se ho v Beogradu sklenilo dvodnevnu posvetovanj« o vlogi ustavnih sodišč pri razvoju našega samo upravnega socializma. Alekainac - V bolnišnici je umrl še eden od pouesi e< 'enih iudai|ev, ki so se v ponedeljek ponesrečili v oarednjem laiku rudnika Morava /aradi eksplo/i|e metana S tem se je število žrtev dvignilo na šest Gorenjaka - Na gorenjskih