338 Politične stvari. Nauk — za ministra nauka. Bismark mora res veliko veselje imeti nad svojimi mameluki, ki za Prusijo neutrudljivo v Avstriji delajo propagando. Povsod ima nastavljene svoje pionirje, ki vedo, za kaj delajo; je pa tudi druzih strežnikov dovolj, ki ne ved6, v čegar službi so. Škandali v Gradca pri poslednjem zboru nemških naravoslovcev so tema živa priča. Isto take demonstracije so se, kakor Češki časniki z lojalno nevoljo pripovedujejo, godile v Brnu, kjer ste z vrha nove e. kr. colnije vihrali dve veliki novonemski — pruski zastavi. V Črnovicah pa, ko so prve dni t. m. slovesno odpirali novo nemško vseučilišče, so isto demonstracijo nameravali vseučiliščni dijaki, podkurjeni za ono Nemčijo, katera hoče svoje perute raztegniti čez take dežele, kjer le kopica ljudi nemški jezik govori. Telegram iz Crno vic od 5. dne t. m., ki ga je prinesel „Neues Wiener Tagblatt", nameravane nemške nakane dosti razumljivo razodeva s tem, da pravi: „minister Stremajr bo danes Crnovicft zapustil in le dvorni svetnik Lehmayer bode ondi ostal pri svečanem dijaškem komersu zato, ker dijaki dežeU nemu glavarju Aiesani-u zahtevanega poroštva, da ne bode nikakoršnih demonstracij, niso hoteli dati. Deželni glavar namreč je hotel pruski propagandi, ki se bode tu še bolj kot dozdaj vdomacila, perute pristriči, al ve-likonemski orel ni tega dopustil. V očigled te Pruske kuge mora poštenega Avstri-. janca strah biti, če pomisli, kako silno se ona širi J brezverskim liberalizmom, ki se je leta 1868 zlegel, tuđ v Avstriji. ¦ Državniki Avstrijski morali bi vendar to videti, M tudi razumeti, kaj se skriva pod tem, da se tudi vi nenemških deželah v javnem življenji, v šolah in vi uradnijah sili gospodstvo nemščine, s pretvezo, da se S njo skrbi za omiko in izobraženje ljudstva, katero na« pri vsakoršnih slovesnostih še občuduje na Avstrijski! zemlji mogočne Nemško-pruske zastave. ¦ Minister Stremayr se je vstrašil Črnoviškega dijaJ škega komersa ter je pred njim zapustil Črnovice. AM kaj se mu primeri, ko medpotoma obišče v Levovul staroslavno poljsko vseučilišče in si d4 predstaviti onJ dasnje profesorje? O tem ne govorimo, da minister! nauka še vedel ni, da so v Levovu tudi šole z r u sin J s ki m jezikom; ko mu pa rektor predstavi dr. BuhlaJ ki nemško državno in pravno zgodovino razlaga z nemJ škim jezikom, in dr. Kobath, neki mameluk ministra! Zemialkovskega, omeni, da se ta nauk vsled posebn J deželne želje uči v nemškem jeziku, minister StreJ mayr poprime besedo, mnogo govori na slavo nemškđ vednosti in učenosti in radost svojo razodeva nad temj da na Levovskem Poljskem vseučilišču se vsaj en predJ met uči v nemškem jeziku; kaj tacega — pravi goj spod minister — je še posebno zarad tega veselo slišati zato, da imajo dijaki tudi priliko, vaditi se nemškegJ jezika. — Brž pa, ko minister svoj govor končd, stopji vseučiliščni rektor dr. Czerkavski pred nj in mu odfl vrne tako-le: „Ekscelenca! Dovolite mi opomnjo, da po mojih mislih nalog vseučilišča nikakor ni ta, im bi se mladež jezikov učila, ampak da vseučilišča imaj(fl vednosti gojiti in znanstva širiti.'^ — Minister na tol omolkne; izvedel je po takem še le tukaj, čemu sol vseučilišča. — Ali si bode pač ta nauk zapomnil? I Tudi večina naših deželnih in okrajnih inspektorje\B ljudskih šol še ni do spoznanja prišla, čemu bM ljudske šole? kajti cel6 v takih šolah, v katerih jel slovenski jezik materni jezik mladine, uboge otroke« pred vsem vprezajo v nemško galejo, namesti da bi sm v maternem slovenskem jeziku, kakor na Nemškem vi nemškem, na Laškem v laškem, na Francoskem v frani coskem itd. učili za življenje potrebnih vednosti! TakcI se zanemarja v glavnih stvareh nalog ljudskih šol, dal se mladini vbija jezik v glavo, katerega se ne naučijo! ker se ga naučiti ne morejo. I Pa kaj se bomo čudili, če se na suhem lesu t