223ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123)
Jo`ef Smej
Primer ~arovni{tva v `upniji sv. Benedikta v Kan~evcih
iz leta 1651
V knjigi ^arovnice1  je med literaturo tudi ime mad`arskega avtorja Ferenca Schrama. V
drugem zvezku z naslovom Magyarórszági Boszorkányperek 1529 – 1768, II. Kötet, Buda-
pest 1970 (prevajam: Postopki zoper ~arovnice na Mad`arskem), je Schram na straneh 713–
715 pod zaporedno {tevilko 455 objavil postopek zoper Doro Baller, in sicer takole: SHIVN-
YAK BALÁZS ÖZVEGYE, BALLER DÓRA ÜGYÉBEN TANÚKIHALLGATÁS, OL P. 1322
Batthiány cs. l. Úriszéki iratok 1647 – 1751. 1652. jul. 4 (ZASLIŠEVANJE PRI^ V ZADEVI
DORE BALLER, VDOVE PO BLA@U SHIVNYAKU. DR@AVNI ARHIV P. 1322, sodni spisi
zemlji{kega gospostva dru`ine Batthiány v letih od 1647-1751. 4. julija 1652).
Schram je dokument, spisan na pol v latin{~ini, na pol v stari mad`ar{~ini, objavil v
transkripciji, brez kakr{nihkoli opomb. Pri branju sem postal pozoren na nekatera doma~a
lastna imena, npr. Rahiczani, Shivnyak, Lehar, Wuhan, Nemacz, sz. Bikarcz, Agota, kernecz
(zapisano z malo za~etnico) in podvomil o pravilnosti transkripcije. Zaprosil sem izvirnik iz
budimpe{tanskega Dr`avnega arhiva. Faksimile izvirnika tu tudi objavljam. V izvirniku se
omenjena imena glasijo takole: Rakiczani, Szlivnyek, Lebar, Wukan, Nemecz, sz. Biborcz
(Sebeborci = Zebyborcz, 1499)2 , Agata, Kernecz (z veliko za~etnico).
Sodnik svobodnikov3  in zaprise`ena sodna prisednika4  so se se{li v raki~anskem in ne
v sobo{kem gradu. Raki~an je bil v tistem ~asu tur{kih vpadov in plenjenj bolj varen kot
sobo{ko mesto. Zato so si za zasli{anje pri~ zoper “~arovnico” Doro Baller izbrali Raki~an.
Raki~an se namre~ v tistem ~asu imenuje tako reko~ kot Spodnja Murska Sobota: “Datum in
inferiori castello Muraj Szombat, Aliter Rakiscán, Die 6. Aprilis Anno millesimo sexcentesi-
mo trigesimo tertio (Dano v Spodnjem murskosobo{kem gradu ali z drugo besedo v Raki~anu,
dne 6. aprila 1633). 5
Glede stanja Murske Sobote pi{e 18. septembra 1644 raki~anski oskrbnik Bla` Temlin
grofu Adamu Bathianiju (Bathiani) v Németh Ujvár (Güssing) med drugim tudi tole: “Mu-
raiszombathnak allapotia penigh mind roszabul vagion, mint Martjancznak, mert Murais-
zombati kuelsö varosnak az palankia es keretese sok hellen le egvet (…) ha az Török ide föl
jün…“ (“Stanje Murske Sobote pa je povsem slab{e od Martjanec, ker sta palanka in ograja
zunanjega murskosobo{kega mesta na mnogih krajih zgoreli… ^e pride semkaj Turek…”).
Na ovojnico pa je Temlin zapisal tole: “To pismo naj se Cito, Cito, Cito, Citissime (hitro,
1 Prim. Marjeta Tratnik Volasko-Matev‘ Ko{ir, ^arovnice, Ljubljana 1995, 266. V nadaljevanju: ^arov-
nice.
2 Prim. I. Zelko, Histori~na topografija Slovenije I. Prekmurje do leta 1500, Murska Sobota 1982, 81.
3 V izvirniku “Fo Biraia”, kar ustreza latinskemu izrazu “Judlium”, kratica za “Judex nobilium”, sodnik
svobodnikov. Prim. J. Smej, Problemi gornine, desetine in rabote v Bogojini v 17. in 18. stoletju, v: ^asopis za
zgodovino in narodopisje 67 (1996) 172, op. 3. V nadaljevanju: Problemi. – Prim. tudi J. Smej, Dve pismi iz
leta 1779 za osvetlitev vpra{anja {olnikov in {olstva v Prekmurju, v: Zgodovinski ~asopis 49 (1995) 608, op. 6.
4 V izvirniku “Eskuttyey”, kar ustreza latinskemu izrazu “Iurassores” (=Iurati assessores). Prim. Proble-
mi 172, op.6.
5 De Anno 1633 Rakicsányi Transactio, OL (Országos levéltár), P. 1313, Battyány csl. et körmendi Alm.
2, lad. 7, nr. 236/2 (Dr‘avni arhiv, P. 1313, dru‘ina Battyány in körmendska, omara 2, predal 7, {t. 236/2).
ZGODOVINSK  ̂ ASOPI  • 55 • 2001 • 2 (123) • 23–230
224 J. SMEJ: PRIMER ̂ AROVNI[TVA V @UPNIJI SV. BENEDIKTA V KAN^EVCIH IZ LETA 1651
hitro, hitro, kar najhitreje) izro~i spo{tovanemu in blagorodnemu grofu Adamu Bathianiju,
generalu, meni vedno milostnemu gospodu.”6
“^arovnica” Dora Baller je morala biti doma nekje blizu cerkve Sv. Benedikta v
Kan~evcih, od koder naj bi odnesla ~love{ko lobanjo in jo kuhala; omenjajo se namre~ kraji,
ki so spadali v “bedeni~ko” pra`upnijo ali v njeno okolico.
Izpra{evanje pri~ glede Dore Baller, ki naj bi s svojo ~arovnijo naredila “kameni de`”
(to~o), se je vr{ilo po tedaj veljavnem postopku. Pri~a je pred izpovedjo morala prise~i, zato
se nenehno ponavlja izraz: “juratus et examinatus fassus est” (“zaprise`en in izpra{an je
izpovedal”).7
Kako je bilo z nadaljnjo usodo Dore Baller, nam dokument ne pove. Prav gotovo pa je
niso obsodili na smrt, kakor npr. Martino Malc 3. junija 1699, ki naj bi imela svojega hudi~a
Gregorja in bi z njim telesno gre{ila.8
V Prekmurju, tako po ustnem izro~ilu kakor tudi po pisnih virih, ni primera, da bi kdaj
kakega ~arovnika ali ~arovnico obsodili na smrt in jo usmrtili s “cesarskim me~em” ali da bi
jo se`gali. Pisatelj Lojze Kozar, ki se za zgodovinske podatke zahvaljuje zgodovinarju prof.
dr. Ivanu Zelku, v svoji zgodovinski povesti iz leta 1664 opisuje mu~enje in usmrtitev
“~arovnice” Gere, a to postavi na Štajersko, v Ljutomer, ~eprav je vse drugo dogajanje v
Prekmurju.9  Vzrok, da v Prekmurju niso obsojali “~arovnic” na smrt, je morda iskati v
miselnosti Vzhoda, ki sta jo prinesla sveta brata Ciril in Metod. V Prekmurju se je ohranilo
nare~je stare “panonske sloven{~ine” (Novi zakon “z grcskoga na sztári szlovenszki jezik
obrnyeni”, 1771) in z njim vred duhovnost Vzhoda. Vzhodna ortodoksija ne izena~uje
~arovni{tva s krivoverstvom ali s slu`enjem hudi~u. Torej v Prekmurju niso {teli ~arovnic za
satanove neveste ali ~arovnikov za heretike. Tudi ni sledu o mu~enju, da bi izsilili priznanje,
kot to beremo v raznih knjigah.10  Tega, da je Ballerjeva odnesla iz cerkve ~love{ko lobanjo,
jo kuhala in s tem ~arala, tedanji pastor pri Sv. Benediktu v Kan~evcih, Štefan Halek, ne
povezuje s hudi~em, ampak se na splo{no prito`uje nad svojimi verniki, da nimajo ve~
tistega pravega spo{tovanja do svetih re~i kot njihovi predniki.11
6 Beseda “palanka” pomeni obrambni zid, narejen iz kolov, zabitih v zemljo in prepletenih s {ibjem,
premazanim z ilovico kot pri hi{ah blatnja~ah. Napis na ovojnici sem prevedel v sloven{~ino. Izvirnik je v
Dr`avnem arhivu (OL) v Budimpe{ti pod {tevilko DL 48800. Glede Turkov v Prekmurju prim. tudi J. Smej,
Murski ^rnci in njihov jubilej, Murska Sobota 1997, 5-6; Franc Vogrin~i~, Krog skozi stoletja, M. Sobota 1999.
Spremna beseda Jo`efa Smeja, 2-4; J. Smej, Bakovci in njihova zgodovina, Murska Sobota 2001, 22-26.
7 Prim. Problemi, 164.
8 Prim. ^arovnice, 259.
9 Lojze Kozar, Licenciat Janez, Celje 1999, 290-293.
10 Prim. Lexikon für Theologie und Kirche. Fünfter Band, Herder 1996, 79. Prim. tudi Jean-Michel
Sallmann, ^arovnice, satanove neveste, Ljubljana 1994.
11 Prim. Kanoni~na vizitacija ‘upnije Sv. Benedikta v Kan~evcih z dne 13. septembra 1756. Sombotel-
ski {kofijski arhiv. Na strani 1202-1203 je zapisano tole: »Est (Ecclesia) vero lapidea, sita in praealto monte,
et cum Sanctuario ad orientem est versa; in Sanctuario sub fornice, in reliquo corpore tabulata. Quod
tabulatum pictum est, et habet inscriptiones. Domus mea, Domus orationis est. Item. Ecclesias Domini, quas
fundavere Parentes, perdere nituntur Nati pietate carentes. Item. Verbum Domini manet in aeternum. Sub
Ministerio Reverendi Viri Dñi Stephani Halek; Item. Renovatum est Anno Domini 1676 (Cerkev je zgrajena
iz kamna, stoji na precej visokem hribu, s prezbiterijem je obrnjena proti vzhodu; prezbiterij je obokan,
ostali del podeskan. De{~eni oboj je poslikan in ima naslednje napise: Moja hi{a je hi{a molitve. In spet.
Gospodove cerkve, ki so jih pozidali star{i, sku{ajo zapraviti otroci, ki so brez bogoljubnosti. In spet. Bo‘ja
beseda ostane na veke. V ~asu, ko je duhovni{ko slu‘bo opravljal pre~astiti mo‘, gospod Štefan Halek. In
spet. Cerkev je bila obnovljena v Gospodovem letu 1676).”
Pri molitvi za rajnega (rajno) ob pogrebih je bil navadno mrli~ v cerkvi. Na spominski dan, ko mrli~a
ni bilo fizi~no v cerkvi, so postavili sredi cerkve njegov simbol, tumbo, na katero so postavili lobanjo
neznanega mrli~a, ki so jo v ta namen hranili v cerkvi.
225ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123)
^aranje Dore Baller je bilo v letu 1651, dokument pa je iz leta 1652.
Dokument (faksimile) iz kne`jega Battyányijevega arhiva, Körmend, ki pa je sedaj v
Dr`avnem arhivu v Budimpe{ti, prevajam takole:
Leta 1652, dne 4. julija
Mi, Ga{par Kondoray, vi{ji sodnik svobodnikov @elezne `upanije, Štefan Luthar in
Ga{par Keresztury, zaprise`ena prisednika iste `upanije, smo pri{li semkaj v raki~anski grad,
da bi sodno preiskali ovadbo zoper Doro Baller, vdovo po pokojnem Bla`u Slivnjeku,
podlo`nem kmetu njegove visokosti gospoda grofa Adama Battyanija
De eo Utrum (glede tega Ali)
Vpra{amo torej, ali vam je znano, da bi Dora Baller preteklo leto 1651 na dan sv. Janeza
Krstnika (24. junija, ob kresu – op. J. S.) izvr{evala neke vrste ~arovni{tvo in da bi s svojo
~arovnijo in vra`arijo s kamenim de`jem (to~o) pobila bedeni~ka in martjanska polja in
vinograde; ali veste, da bi poleg tega izvr{evala {e druge vra`arije.
1. Ambrosius Lebar Colonus… Relictae Generosi quondam Georgii Lorinczfalvai como-
rans in Dolinya, Annorum 60 juratus et examinatus fassus est (Ambro` Lebar, podlo`nik
vdove nekdanjega blagorodnega gospoda Jurija Lorinczfalvaya, prebivajo~ v Dolini, 60-
leten, je zaprise`en in izpra{an izpovedal): pred 16 leti je skupaj z drugimi sosednjimi
prijatelji sli{al, da bi prej imenovana I. `enska v svoji hi{i kuhala ~love{ko lobanjo. Skupaj
s sosedi se je odpravil v hi{o omenjene `enske in tam res na{el ~love{ko lobanjo. Vzel je
lobanjo v roke, jo poljubil, vrnil omenjeni I. `enski, ki jo je skupaj z njim odnesla k cerkvi
sv. Benedikta, od koder jo je bila vzela. @upnija sv. Benedikta jo je hotela zaradi tega
hudobnega dejanja kaznovati. Da bi si pridobila milost in naklonjenost `upnije, je priznala
tedanje svoje hudobno dejanje. Koliko naj bi pla~ala `upniji ali ~e bi sploh kaj pla~ala, tega
pri~a ne ve. Od Miklo{a Horvata, podlo`nika njene visokosti gospe Szeczijeve, pa je sli{al
tudi to, da bi bila lanska to~a tudi u~inek hudobnega dejanja omenjene `enske.
2. Nikolaus Collossa Colonus Generosi Gaspari Darabos comorans in Dolinya Annorum
62 juratus et examinatus fassus est (Nikolaj Kolo{a, podlo`nik blagorodnega Gasparja Dara-
bosa, prebivajo~ v Dolini, 62-leten, je zaprise`en in izpra{an izpovedal): v njegovi hi{i je
imenovana I. `enska njegovi `eni pripovedovala, da je pred dvema letoma v svoji hi{i
kuhala ~love{ko lobanjo, in da je imenovana I. `enska sama odnesla lobanjo nazaj k cerkvi
sv. Benedikta. Tudi od drugih je sli{al, da je bila tudi lanska to~a posledica njenega hudob-
nega po~etja.
3. Sebestianus Korczmar Colonus Illustrissimi Domini Comitis Francisci de Nadasd como-
rans in promontorio Küczecz Annorum 40 juratus et examinatus fassus est (Sebe{~an Kor~mar,
podlo`nik presvetlega gospoda grofa Franca de Nadasdija, stanujo~ v zaselku Küke~, 40-
leten, je zaprise`en in izpra{an izpovedal): Fatens (izpovedovalec) je na lastne o~i videl, kako
je omenjena `enska I. {la gor proti cerkvi sv. Benedikta, od tam pa se je po drugi poti vrnila k
svoji hi{i; isti dan je {la od svojega doma v Bodonce; ko se je iz Bodonec vra~ala, zaradi to~e
ni mogla priti do svoje hi{e; od drugih je sli{al tudi to, da naj bi pred dvema letoma kuhala
~love{ko lobanjo, ki naj bi jo tudi odnesla nazaj k cerkvi sv. Benedikta.
4. Joannes Wukan Colonus Illustrissimae Comitissae Sarae Draskovicz comorans in Bo-
kracz Annorum 35 juratus et examinatus fassus est (Janez Vukan, podlo`nik presvetle grofice
Sare Dra{kovi~, stanujo~ v Bokra~ih, 35-leten, je zaprise`en in izpra{an izpovedal): Fatens
(izpovedovalec) je tisti dan videl, da je bila omenjena `enska I. s svojo h~erko sama doma;
hi{a naj bi se bila kadila od dima, ni pa videl, kaj je kuhala. Sli{al pa je tudi to, da naj bi pred
leti kuhala ~love{ke glave (“ember feieket”).
5. Georgius Peczek Colonus Illustrissimi Domini Comitis Adami de Battyan comorans in
226 J. SMEJ: PRIMER ̂ AROVNI[TVA V @UPNIJI SV. BENEDIKTA V KAN^EVCIH IZ LETA 1651
227ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123)
228 J. SMEJ: PRIMER ̂ AROVNI[TVA V @UPNIJI SV. BENEDIKTA V KAN^EVCIH IZ LETA 1651
229ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123)
Bokracz Annorum 60 juratus et examintus fassus est, et dicit se nihil scire (Jurij Pe~ek,
podlo`nik presvetlega gospoda grofa Adama de Battyanija, stanujo~ v Bokra~ih, 60-leten,
je zaprise`en in izpra{an izpovedal, reko~, da ni~esar ne ve).
6. Joannes Soczicz Colonus Illustrissimae Comitissae Sarae Draskovicz, comorans in
Bokracz Annorum 40 juratus et examinatus, fassus est (Janez So~i~, podlo`nik presvetle
grofice Sare Dra{kovi~, stanujo~ v Bokra~ih, 40-leten, je zaprise`en in izpra{an izpovedal):
Od drugih je sli{al, da naj bi omenjena `enska I. v preteklih letih kuhala ~love{ko glavo; o
lanski to~i pa ne ve ni~esar.
7. Blasius Barbaricz Colonus Illustrissimae Dominae Comitissae Barbarae de Battyan
comorans in Kernecz Annorum 35 juratus et examinatus fassus est (Bla` Barbari~, podlo`nik
presvetle gospe grofice Barbare de Battyan, stanujo~ v Krncih, 35-leten, je zaprise`en in
izpra{an izpovedal): Sli{al je, da naj bi bila omenjena `enska I. tisti dan obhodila ozemlje
peterih ali {esterih vasi, kaj drugega pa ne ve ni~esar.
8. Georgius Korczmar Colonus Illustrissimae Comittissae Sarae Draskovicz comorans in
Kernecz Annorum 28 juratus et examinatus fassus est (Jurij Kor~mar, podlo`nik presvetle
grofice Sare Dra{kovi~, stanujo~ v Krncih, 28-leten, je zaprise`en in izpra{an izpovedal): Ve,
da je bila tisti dan trikrat v njegovi hi{i in da je na svoje o~i videl, kako se je odpravila k
cerkvi sv. Benedikta in kako je nazaj grede nekaj nosila pod pazduho; od tam je od{la v
Bodonce in kar hitro nato je padala velika to~a.
9. Sebestianus Korczmar, colonus Illustrissimae Comitissae Sarae Draskovicz, comorans
in Kernecz, Annorum 45, juratus et examinatus fassus est (Sebe{~an Kor~mar, podlo`nik
presvetle grofice Sare Dra{kovi~, stanujo~ v Krncih, 45-leten, je zaprise`en in izpra{an izpo-
vedal): Sli{al je od drugih, da je bila pri cerkvi sv. Benedikta, a kaj naj bi po~enjala, ne ve.
10. Michael Kollossa, Colonus Generosi Gaspari Darabos, comorans in Dolinya, anno-
rum 32, juratus et examinatus fassus est sicuti praecedens (Mihael Kolo{a, podlo`nik pleme-
nitega Ga{parja Darabosa, stanujo~ v Dolini, 32-leten je zaprise`en in izpra{an izpovedal
enako kot prej{nji).
11. Petrus Jakussa, Colonus generosi Joannis Nadasdi, comorans in promontorio Kücze-
cz, Annorum 24, juratus et examinatus fassus est sicuti praecedens (Peter Jaku{a, podlo`nik
plemenitega Janeza Nadasdija, stanujo~ v Kuke~u, 24-leten, je zaprise`en in izpra{an izpo-
vedal kot prej{nji).
12. Georgius Nemecz Colonus Illustrissimi Domini Comitis Nicolai à Ziriny comorans in
sz. Biborcz Annorum 65 juratus et examinatus fassus est (Jurij Nemecz, podlo`nik presvetle-
ga gospoda grofa Nikolaja Zrinyija, stanujo~ v Sebeborcih, 65-leten, je zaprise`en in izpra{an
izpovedal): Sli{al je od drugih, da bi zaradi nje nastala lanska to~a.
13. Stephanus Pecsek Colonus Illustrissimi Domini Comitis Adami de Battyan comorans
in Kernecz Annorum 35 juratus et examinatus fassus est sicuti praecedens (Štefan Pe~ek,
podlo`nik presvetlega gospoda grofa Adama Battyanija, stanujo~ v Krncih, 35-leten, je
zaprise`en in izpra{an izpovedal kot prej{nji).
14. Gregorius Korczmar Libertinus comorans in promontorio Küczecz Annorum 53 jura-
tus et examinatus fassus est (Gregor Kor~mar, svobodnik, stanujo~ v Kuke~u, 53-leten, je
zaprise`en in izpra{an izpovedal): Sli{al je od drugih, da bi zaradi nje nastala lanska to~a.
15. Agata Hassaij Colonissa Relictae Georgij Kereszturij comorans in Kernecz Annorum
38 jurata et examinata fassa est, et dicit se nihil scire (Agata Ha{aj, podlo`nica vdove po
pokojnem Juriju Keresturiju, stanujo~a v Krncih, 38-letna, je zaprise`ena in izpra{ana izpo-
vedala, da ni~esar ne ve).
Coram me Caspare Kondoray Judlium Cottus Castriferrei, manu propria (Pred menoj
Ga{parjem Kondoray, sodnikom svobodnikov @elezne `upanije, svojero~no)
230 J. SMEJ: PRIMER ̂ AROVNI[TVA V @UPNIJI SV. BENEDIKTA V KAN^EVCIH IZ LETA 1651
Coram me Caspare Kereszturi juratum assessorem Cottus Castriferrei (Pred menoj
Ga{parjem Keresturijem, zaprise`enim prisednikom @elezne `upanije)
Coram me Stephano Luthar juratum assessorem Cottus Castriferrei (Pred menoj Štefa-
nom Lutharjem, zaprise`enim prisednikom @elezne `upanije)
(Del zadnje vrstice je v izvirniku odtrgan. Prepozicija “coram”, “pred” se ve`e z ablati-
vom, zato bi bilo lahko tudi “jurato assessore”, zavoj navzgor v izvirniku pa bi kazal na
akuzativ – op. J. S.).
Z u s a m m e n f a s s u n g
Ein Hexereifall in der Pfarrei Sveti Benedikt in Kan~evci aus dem Jahre 1651
Jo`ef Smej
Ferenc Schram veröffentlichte im Buche Magyarországi Boszorkányperek 1529 – 1768, II. Kötet,
Budapest 1970 (Die Verfahren gegen die Hexen in Ungarn 1529 – 1768, II. Band) auf den Seiten 713 –
715 unter der nacheinander folgenden Nummer 455 das Verfahren oder besser ausgedrüfcdckt: Das
Verhör gegen die Angeklagte Dora Baller, und zwar ohne irgendwelche Anmerkungen. Man beschuldigte
Dora, dass sie am Tage des hl. Johannes des Täufers am 24. Juni 1651, den menschlichen Schädel kochte
und damit den Hagel verursachte. Den Schädel nahm sie aus der Pfarrkirche Sveti Benedikt in Kan~evci.
Die Transkription von Ferenc Schram ist aber nicht genau, besonders, was die slowenischen Namen
betrifft, zum Beispiel Rahiczani (richtig: Rakiczani), Shivnyak (richtig: Szlivnyek), Lehar (richtig: Lebar),
Wuhan (richting: Wukan), Nemacz: richtig Nemecz), Bikarcz (richtig: sz. Biborcz) usw. Deshalb suchte
ich das Budapester Staatsarchiv an, man möge mir das Faksimile des Originales senden und so ich
veröffentliche hiemit dieses Faksimile ins Slowenische übersetzt. Das Dokument ist teilweise in der
lateinischen, teilweise in der alten ungarischen Sprache niedergeschrieben. Gegen die “Hexe”, welche
schon mehrere Jahre sich mit der Hexentätigkeit befasste, namentlich Dora Baller, wurden 15 Zeugen
einvernommen. Es ist unbekannt, ob sie nach dem Verhör als Angeklagte im Jahre 1652 verurteilt worden
wäre oder nicht. Bestimmt folterte man sie nicht. Auch das Todesurteil wurde nicht gefällt.
In Prekmurje (Übermurgebiet) geschah es in keinem Falle, dass man irgendwelchen Zauberer oder
Hexe zum Tode verurteilte und dass man ihn oder sie durch mit dem sogenannten “Kaiserschwert” oder
durch die Hexenverbrennung am Scheiterhaufen hinrichten wurde.
Die östliche Orthodoxie nähmlich verbindet die Hexentätigkeit weder mit irgendwelcher Ketzerei
noch mit dem Teufeldienst. Diese Überzeugung die heiligen Brüder Cyrill und Method von Osten zu den
pannonischen Slowenen brachten.
Die Einvernahme der Zeugen gegen Dora Baller fand im Schloss von Raki~an und nicht im Schloss
von Murska Sobota statt, weil zu dieser Zeit wegen der sehr vielen und häufigen türkischen Einfällen und
türkischen Rauben das Schloss von Raki~an viel befestiger als die äussere Stadt von Murska Sobota
gewesen war. Raki~an wurde damals nach dem Dokument “Transactio” als Untere Murska Sobota
genannt: “Datum in inferiori Castello Muraiszombat, Aliter Rakicsan, die 6. Aprilis 1633 “(Gegeben im
Unteren Schlosse Murska Sobota, mit dem anderen Worte Raki~an, am 6. April 1633).