ff                     Sveče voščenice.
godnikov Jarncjček je bil vže večkrat pri sv. maši, samo na Svečuico 6e nikoli. Tcnm je bilo največ krivo slabo vreme: mrzJa burja, metra, zameti. ledena in polzka pot, nekaj pa tpdi prevelika daljava do cerkve st. Nikolaja v uašej župniji (fari). A rainulo lcto je bilo vreme ug6dnejše. Jarnejček se lepo napravi ter otide prav na Svečnico k st. maži. Sel je kaj rad, dobro vedoč, da dobode tudi on belo sve&ico kakor vsak drugi. Ia ni se varal; komaj stopi pred cerkvc.ua vrata pod zvonikora, takoj mu ponudi stari Uljfiar lepo, drobuo avečico. Jarnejfek se no pornislja dolgo, vzame svečico ter se staremu TJIjčarju za izkazano niu fast lepo zahvali. Tako svefico dobi namreč vsak, kdor koli pride isti dan k sv. maši, bodi-si tujec ali kdo drug. Starejši ljudje dobe po dve svečici: jedno vefjo, drugo manjšo.
Po nekaterih župninah (farah) na Notranjskera, posebno v Poslojinskem okraji, stara je navada, da napravijo o božičnih praznicih ,darov»njc" za sveče. Za nabraue uovce (denarje) kupijo se sveče za ccrkev in doinače Ijudi, ki je na Svečnico deI6 cerkveni starašine zunaj pred eerkvijo med l.judstvo. A po drugih krajih tega običaja menda ni, — vsak si kupi svečo kakerSno si zbere v prodajalniei. Ijjudjfi Heao sveie v eerkev a duhovnik je blagoslovi. Naj-pred 6ita nn ^las inolilve h debelp kujige, potlej pokropi sveže z bJagO8JoyJjeno vodo, in naposled je pokadi z dišečim kadtlom. Nekateri pobožniki taktij prižgo blagoslovljeno svečo, a drugi si hranijo celo, — cch, da bi je bilo kvara žgati, ali kakor priprosto ljudstvo govori: rda se jim smili jo nafeti." — Svečica bodi si cela ali pa ostanek otl SveSniee — spravi se za Kriatovo vstajenje ali nvoskreseD.je' k sprevodu, ki se vrži na velikc sobote veier ali pa zgndaj v jutro na veliko nedoljo ali ,Vuzem."
Jarnejček je bil bele arečice zelo veucl. Tam blizu oltarja, kder je klečal tudi Padarje? Matevšek, primaknil se je poiasi k Mihiinovemu Štefku, ki je
36
imel ravno tako svočico v rnkah, kakor on. ,Veš kaj, Jarnejček?" šepne Biu Štefck na uho, Jaz pa bodem vže danes svojo sve6ico prižgal, saj mi je po-lovica dosti za včliko soboto . . . ,Nu, pa tudi jaz svojo danes prižgem," odvme mu tiho Jarnejček. Na to se prične sv. maša in klečž oba lspo molila.
Jarnejček, vrnivši se \i ccrkve dnm6v, takoj pnkaže očetn lepo, belo sve-čico, ter vpraSa: nIz cesa pa delajo ljudje take lepe svečice?" Oče mu reko: MTake svefiee vlivajo svfifarji ali voščeničarji iz čebelnega voska; vosek pa se napravlja iz satovja, kakeršnega si ?že TeSkrat viilel pri SkarloTih, ki se pečajo 6 Šebelarstvom.
Jarnejček: Kje pa s« dobe takc vožLenc sveiice? Ote: Takft vošfene svftčice, pa tudi vsfi druge velike in deltele, kakeržne vidiS v cerkvi, doM »c v Ljnbljani. Iijubljanske sve5e so obCe znane; boljSih menda ni. Odlikujejo sc po dobroti in lepoti; gort s čistim, miruim in svetliin žarom, ne kapljajo, ae kade se, dolgo gore in tudi stcnj ub dela nobenib ntrinjkov. Ijubljanski svefarji so tedaj pravi umeteljniki v tej stroki in to je nam Slovencem v Jast. - Kdor ima mnogo iScbel, ima tudi mnogo medu in satovja, ako je količkaj ugodno leto za to. Čebelar prodaje strd slaš6i6arjem vosek pa svefaijem.
Jarnejček: Rad bi še znal, v katerej dežoli imajo največ meihi, satovja, voaka in vožčenih sve6.
Oče: Tega imajo v nekaterih deželah več v drugili menj. Slovenci iinarno še vse prema]o čebel ali rmuh božjih," nekoliko voe jih imajo v deželah ua onej strani. kder solnce zahaja. Pa pustiva čebele in govoriva raje še nekoliko o 8ve6ah voštenieah.
Slovenci imajo v velikem čisli voščenc blagoslovljene avefe.   Iilagoslovljene
vožčenic«  se  rabijo  pri  vseh eerkraiib obredih.    Kadar se približiije ,huda
nra"   prižgo  se  blagoslovljena  sveta,  Ijndje  pa  molijo.  da bi Bog milostivo
odvruil pretečo novarnost.    Kadar človek svojo dnžo oddaja v božjc roke. prižg^
se  umirajo<5emu   blagoslovljena  sveča a pričujoči  v solzah molijo in prosijo:
hoaj bi  angel  božji  spremljal dužico k izvoljenim v sveta nebesa.   Umrlemu
Rja rek6: ,Vefua lul naj mu sveti!"
Tndi dmgi slovanBki narodi imajo v fiislih vošeone blagoslovljene svefe,
med njimi najbolj Rnsi, ki so na štovilu najvežji slovauski narod.   Naj ti povom
samo  nekoliko vzgledov.   Rusi bo pobožno ljudstvo, io zato imajo obilo bla-
goslova  božjega.   Po  veckrat nese  kak  priprost ruski  elovek blagoslovljeno
6V6Ž0 vošfenico v perkev; prižgavši jo pred božjo podobo, moli lepo in ponižno
ter prosi Boga milosti v raznib potrebščinah.   Kadar Rus odhaja za ve6 žiisa
_  \t doma, prižge blagoslovljeno svefo pred sveto podobo v kotu nad javorjevo
¦Inizo ter se ponižno priklanja in prosi za sre6no potovanje — za srečno vrnitev.
BlOb nedeljah  in piaznieib vstane stara mamica a!i ,babniSka" zgodaj v jutro,
Hko Se vsa druiina sladko spi, — prižge svečo pred sveto podobo, visefo ua
P%feni,  t«r na  tihem   čita in   moli  iz molitvenika: za earja. domorino, svojo
rodbino in druge potrebSiiue, priklanjajoča se k podobi. rekoi: ,Spasi Oospodi,
ljndi tvoja!"    Ta  stara mamica, res je prara hišna dnhovniea ali sve6e-
niea.   Kadar v Rtisih kdo umrje, takoj pridejo bližoji sorodniki, prijatelji in
znanei ter vsak piiuese voš{eqo svefo, da bi gorela pokojniku,  dokler ga ne
_JMS_
zagrebo v hladno zemljo — v temni grob. A ne samo to, šc pri ninogih drugih pviložnostih pvižigajo blagoslovljene sveče, ali o tem boili danea dosti.
Jarnejček seže očetu v besedo, rekoč: .Zahvalujem se vam za toliko lepega, kar ste mi povedaJi o svetah; a še spkaj bi rad znai: proaim vas, povejte mi, zakaj pa svofe goro tam v cerkvi?1*
Ole: Sveče gorž tam v cerkvi Bogu, svetnikom in svetnicam božjim v č»8t. Prizgana sveča ima tudi svoj pomen. Ona znafi Krista, ki je kot prava }u& svela (rrinesel na zemljo vscm narodom sroj razsvetljeni nauk. Goreča sseCa pa tudi pomeni živo vero in goveeo ljubezen do Boga, ki nas je nstvari), da bi prišli kdaj k njemu tja gori v aveta uebcsa, kiier gori in se blesti brez Stevila solninib lučic,
Jarnejfek, moj dragil bodi dober in pobožen, da se po smrti rftzveseliš nebeške luči, kakor si se danes razveselil prižgane sveeice v cerkvi.
Jarnejček si je spravil svečico v raaterino skrinjo ter veael pritakoval Kristovega vstajenja, ko bode zopet prižgal in držal gorežo svefieo v rokah. _____ _____                                        J.  Volkov.