SOBOTA, 8. APRILA 1967
l^orici:
r,S&
DANES
POSEBNA IZDAJA »DE«
NA JESENICAH
VIC Z BRADO
Vodstva je treba pomladiti.../
Karikatura: ANDREJ NOVAK
SKUPNA SEJA PREDSEDSTVA RS ZSJ ZA SLOVENIJO IN SVETA ZVEZE DELAVSKIH UNIVERZ SLOVENIJE:
Št. 13, leto XXVI
Izobraževanje zaposlenih
Minuli ponedeljek sta imela predsedstvo Republiškega sveta ZSJ za Slovenijo in svet Zveze delavskih univerz Slovenije skupno sejo. Le-to je narekoval dnevni red, razprava o nekaterih aktualnih problemih in nalogah pri izobraževanju zaposlenih. Naš časopis bo poleg današnjega poročila objavil prihodnji teden v Pogovorih 67 gradivo, ki je bilo pripravljeno za to skupno sejo, med drugim tudi informacijo o stanju kadrov in o izobraževalni dejavnosti v 11 delovnih organizacijah ter stališča obeh forumov, dokončno oblikovana na tej skupni seji. Zveza delavskih univerz pa bo s tem v zvezi opredelila svoje naloge na redni letni skupščini, ki bo 18. t. m.
Uvodno besedo k razpravi je imela Tilka Blaha, predsednica ,.ez- delavskih univerz Slove-.Poudarila je, da načelnih tahsc o izbraževanju zaposlenih ne bi več ponavljali, saj bi la morala biti jasna. Informacija o prizadevanjih na področju izobraževanja v il delovnih organizacijah, ki so jih obiskali v času priprav na to sejo, pa vse-
»»■»BBSUnsr"
buje konkretne primere, kako so se posamezne delovne organizacije te naloge lotile, koliko denarja vlagajo v to in s kakšnimi problemi se srečujejo. Zato je v nekem smislu že ta informacija kažipot, kam naj bo v bodoče usmerjena akcija sindikatov in delavskih univerz.
Sindikati so v zadnjih letih večkrat razpravljali o izobraže-
ČLANARINA
Ker je dinar dinar, tudi če je od članarine, je treba z njim skrbno gospodariti. Kar zadeva sindikalno članarino, članstvo v glavnem nima pripomb na njeno vi-. šino, mnogo več pripomb pa na njeno porazdelitev in namensko uporabo.
Po predvidevanjih bomo zbrali v 1967. letu v Sloveniji 28,355.205, N-dinarjev članarine. Delitev pa naj bi bila naslednja: sindikalni podružnici naj bi ostalo 35 % članarine, občinskim in mestnim svetom 37,28 %, republiškim odborom 7,46 %, republiškemu svetu 8,1 %, skladu za financiranje sindikalnega tiska in raziskav pri RS ZSS 3,16 7c, centralnemu svetu, centralnim odborom in za sofinanciranje časopisa »RAD« pa naj bi po sklepu CS odvedli 9 % 'članarine. Letos se torej povišuje le prispevek■ za tiskovni sklad (od 2,5 na 3,16 °/c) v breme republiškega in občinskih svetov, s čimer ti sindikalni forumi zagotavljajo možnost večjega vpliva javnega komuniciranja med sindikalnim članstvom.
Predsedstvo RS je na svoji zadnji seji ugotovilo, da je potrebno glede na številne zahteve o -prerazdelitvi članarine v korist podružnic, temeljito, celovito in na vseh ravneh proučiti, za kaj vse se danes članarina koristi. De ob takem celovitem vregledu bi bilo moč storiti morda Potrebno prerazdelitev, čeprav že danes nekateri občinski sveti odstopajo v svoje breme podružnicam do 40 % članarine. Nikakor pa ne bi smeli dopustiti takega »reda«, da bi si višji odstotek članarine podružnice kar same zadržale.
Predsedstvu republiškega sveta je sklenilo, da bo dcr konca junija zbralo ob široki javni razpravi vse pripombe in sugestije v zvezi z uporabd in morebitno prerazdelitvijo članarine. Ze zdaj je nekaj takih pripomb znanih: več denarja za seminarje in posvete, ki imajo tudi izobraževalno funkcijo; hitreje in bolje bi morali seznanjati: članstvo z različnimi sindikalnimi raziskavami; republiške komisije bi morale imeti več stika z občinskimi; proučiti bi morali princip solidarnostnega financiranja nekaterih občinskih sindikalnih svetov; proučiti smiselnost sofinanciranja časopisa »RAD«, ki ima v Sloveniji komaj nekaj sto bralcev; po občinah bi članstvu morali zagotoviti brezplačno pravno pomoč; sindikati naj bi bili bolj učinkoviti pri socialni pomočidelavcem; brez posebnih predsodkov bi več denarja morali vlagati za rekreacijo zaposlenih itd.
Varčevanja s 'sindikalno članarino seveda ne bi smeli videti zgolj v tem, da bi vsako nadaljnje leto morali imeti manj profesionalnih sindikalnih delavcev, pač pa v večji politični mobilnosti organizacije, torej predvsem v dobrih in učinkovitih delovnih programih, kar edino lahko širi zavest članstva, da je bil njihov denar dobro naložen. To prav tako velja za podružnice, ki jim delovne organizacije dajo še čnkrat toliko denarja, kot jim ga ostaja od članarine (približno 20,000.900 N-din). In končno spodbudna je težnja, naj bodo osebni dohodki profesionalnih sindikalnih delavcev usklajeni z osebnimi dohodki v Bpspodarstvu, ne pa da se oblikujejo zgolj ob primer-lavi z osebnimi dohodki na različnih forumih v občini ah republiki.	SONJA GAŠPERŠIČ
vanju zaposlenih: ko je prosvet-no-kulturni zbor skupščine SRS sprejemal priporočilo o nalogah na področju izobraževanja odraslih, ko so sindikati razpravljali o osnovnem splošnem izobraževanju zaposlenih in ko je komisija za kulturo, prosveto in tisk pri RS razpravljala o izobraževanju v delovnih organizacijah. Stališč ne manjka in vsa so še vedno aktualna. Nastopili pa so novi tehtni razlogi za to, da je izobraževanje zaposlenih ponovno prišlo na dnevpi red teh dveh forumov. Kadrovsko politiko in izobraževanje zaposlenih kot temeljno vprašanje gospodarskega napredka in poglabljanja samoupravnih odnosov je postavila v ospredje zopet gospodarska in družbena reforma. Čim bolj namreč postaja dohodek neposreden rezultat proizvajalnih in ekonomskih naporov delovne organizacije in vsakega zaposlenega, tem bolj se ta vprašanja zaostrujejo. Končno pa tudi s prenosom - večine sredstev za razširjeno reprodukcijo na delovne organizacije po-postajajo le-te vse bolj pomemben činitelj politike in financiranja izobraževanja.
ZAOSTRITVE OB GOSPODARSKI REFORMI
Po gospodarski reformi so nekje manj, drugje bolj začeli ugotavljati ustreznost izobrazbe in strokovne usposobljenosti zaposlenih. Na začetku te poti so delovne organizacije največkrat ugotavljale le višek zaposlenih, zdaj pa se že lotevajo ocenjevanja zahtev delovnih mest, nove razporeditve zaposlenih glede na njihovo stvarno znanje. Ti ukrepi so že dali svoje prve
(Nadaljevanje na 8. strani)
MALA TRIBUNA
Junija lani je v Podgorici pri Ljubljani začel obratovati atomski reaktor nuklearnega instituta »Jožef Stefan«. Tako je minilo devet mesecev, odkar so strokovnjaki v tem reaktorju prvič razobesili napise »POZOR — SEVANJE!«. To pa je bil tudi neposreden povod za fotoreporterja, da si je izprosil belo haljo in si pustil razkazati, kar se pač v Podgorici da videti. In ko so ga strokovnjaki vodili mimo reaktorja, mimo glavnega komandnega mostu, mimo laboratorijev in aparatur za zbiranje končnih podatkov, so mu mimogrede povedali: približno 11,5 kg urana 235 in 238 leži v štiriinšestdesetih »palicah«.	Foto služba DS
Ko pa se je fotoreporter pogovarjal i o pomenu tega reaktorja za naše gospodarstvo, so mu povedali, da je le-ta pravzaprav trojen. Najprej, ker Podgorica daje nekatere radioaktivne izotope, zlasti za potrebe naše medicine. Nič manjši ni pomen tega reaktorja, ker lahko zdaj v njem opravijo osnovne raziskave s področja atomske fizike. Zato ne gre prezreti tudi tretjega pomena: z atomskim reaktorjem v Podgorici smo pravzaprav dobili tudi »študijsko ustanovo« za šolanje domačega kadra atomskih fizikov.
Foto služba DE
PROIZVAJALCEV O REVALORIZACIJI OSNOVNIH SREDSTEV
Edini račun: .KSmSS?""
Razpravlja Viljem Hakl, direktor tovarne oblačil, perila in pletenin »Mura« iz Murske Sobote
»Če verjamete ali ne, pri nas nikoli nismo računali, s kakšno amortizacijo bi podjetje razpolagalo in koliko bi $e zaradi tega zmanjšal dohodek, če bi naša osnovna sredstva revalorizirali po stopnjah, kot jih predpisuje zakon. Izračunali pa smo, koliko sredstev sploh potrebujemo, da bi si z amortizacijo zagotovili stalno obnavljanje in modernizacijo strojnega parka, kar nam edino zagotavlja, da bi tudi v prihodnje lahko vzdržali mednarodno konkurenco v proizvodnosti dela,« je v začetku našega razgovora poudaril tovariš Viljem HAKL, današnji gost naše MALE TRIBUNE in direktor Tovarne oblačil, perila in pletenin MURA iz Murske Sobote.
®**B8SBBBBB*iBBB
■
El
a
E8
n
\ -iSSBaiSSaBBSBHBSHNa
»Iz vaših besed nekako sledi, da dohodek podjetja kot ena izmed najvažnejših osnov za financiranje reprodukcije sploh ni več važen?«
»Nisem tako mislil! Slo nam je edino za to, da obnavljanje in modernizacijo opreme uredimo po dejanskih ekonomskih zakonitostih, ki veljajo za našo panogo in potem, da to storimo po legalni poti. Najnovejši predpisi o revalorizaciji osnovnih sredstev nam to tudi omogočajo. To naše in tudi moje osebno stališče pa bi v podrobnostih takole pojasnil:
Naši konkurenti, na primer tisti iz Zahodne Nemčije, zamenjujejo specialne šivalne stroje po štirih, navadne šivalne stroje pa po desetih letih. Vsakič jih kajpak nadomestijo z najsodobnejšimi. No, če so naši konkurenti izračunali, da morajo tako hitro nadomeščati svoj strojni park, če naj še vzdržijo konkurenco, potem mora to veljati tudi za nas. Drži, da se tuji konkurenti v svoji domovini srečujejo s hujšo konkurenco kot pa mi. Vendar pa za nas prodor na tuja tržišča tudi ni bil lahek, ker moramo biti konkurenčni ne le v kvali-
teti, temveč tudi v ceni. Na znižanje stroškov pa sodobna oprema lahko zelo zelo vpliva.
Na osnovi teh dejstev smo pri nas izračunali, da letno potrebujemo vsaj 126 milijonov starih dinarjev amortizacije, da bi bili po tehnični opremljenosti nekako enakopravni s konkurenti. Amortizacijo v tej višini tudi dejansko že obračunavamo, medtem ko smo po prejšnjih predpisih smeli obračunati največ 35 milijonov starih dinarjev amortizacije.
Se nekaj: v okviru teh sredstev imajo naše strokovne služ-
be možnost in dolžnost, da izbirajo in kupujejo trenutno najboljšo, oziroma najbolj sodobno oprenpo, ki je na voljo pri inozemskih dobaviteljih. Lahko rečem, da je prav to med našimi tehničnimi kadri vzbudilo veliko zanimanje za racionalizacijo in modernizacijo proizvodnega postopka in da po mnenju teh ljudi za nakup novih strojev še zmeraj ni dovolj denar j a. <<
»Vseeno bi prosil, če se za hip povrneva k prejšnjemu vprašanju. Kako bo poslej z ostankom dohodka, ki ostaja podjetju, če ste se zavestno odločili za malone štirikrat tolikšno amortizacijo, kot pa ste jo obračunavali doslej?«
»Pričakoval sem tako vprašanje in prav rad nanj tudi odgovorim. Zdi se mi, da je najvažnejši pomen naše odločitve o obračunavanju funkcionalne amortizacije v tem, da
(Nadaljevanje na 5. strani)
REZERVIRANI STOLPEC
mr:*-'-
Štefanija Vidrih
tkalka v bombažni tkalnici Vižmarje
• Nočno delo v tekstilni industriji pomeni nekaj vsakdanjega. Pa vendar: kako ste se mu privadili in kako to vpliva na vaše družinsko življenje?
Na vso srečo delam v podjetju, kjer nočno delo pomeni le izjemo, saj v treh izmenah obratujemo le takrat, kadar gre za izjemno velika naročila in nas pritiskajo roki. Prav zdaj pri nas imamo tako delo in vsak tretji teden tudi sama delam tudi ponoči. Zaradi tega pa se niti jaz niti kolegice prav nič ne razburjamo. Če je delo, potem ga je pač treba dokončati. Drugače bi se lahko zamerili odjemalcem in to bi nam gotovo zelo narobe hodilo ...
Ker zelo poredko delam ponoči, zame to ne pomeni izrednega napora. Zjutraj, takoj po delu ali pa najkasneje po kosilu zmeraj najdem čas za počitek. Sin je tudi že šestnajst let star, tako da lahko sam poskrbi zase in mi zanj tudi ni treba biti v prevelikih skrbeh. Za nekatere kolegice, ki imajo mlajše otroke, je to teže, vendar so na neki način tudi poskrbele za varstvo svojih otrok v času, ko so na delu ali pa takrat, ko po delu počivajo. Kako poskrbeti za otroke v času, ko si v službi, zlasti pa tedaj, če je izmensko delo, po mojem na splošno za vse delavke-matere pomeni najhujši problem. Vse drugo pa že nekako prenesemo, potrpimo ...
Nada Klančišar
delavka v bakelitnici Mehanike v Trbovljah
• Koliko časa že delate v nočni izmeni? Ali vam podjetje zaradi nočnega dela nudi kakšne ugodnosti?
■se
mm
V naši tovarni delajo ženske ponoči v dveh obratih, v livarni in bakelitnici, kjer delam tudi sama. Proizvodni proces v teh dveh obratih zahteva, da stroji nepretrgoma obratujejo. Moje delovno mesto je pri stiskalnici, kjer delam že eno leto in kjer je delo organizirano v treh izmenah, torej tudi ponoči. Sprva sem se težko navadila na nočno delo, kasneje pa sem tudi to premagala in sedaj .mi delo ponoči ne povzroča nobenih težav.
Čeprav moje delo pri stiskalnici ni preveč težko, pa zaradi tega, ker delam tudi ponoči, dobim dva dni dopusta več, kot bi ga dobila, če bi delala samo v dopoldanski in popoldanski izmeni. Ravno tako dobimo brezplačno toplo mleko vsi, ki delamo ponoči. Zaradi nočnega dela .dobim nekaj tisočakov več, vendar si včasih želim, da bi dobila nekaj manj denarja in da bi se namesto tega v miru naspala. Sicer pa, za več denarja je pač treba več napora in osebnega žrtvovanja.
■v
Anton Šenk
pomožni delavec v tiskarni Mladinske knjige, Ljubljana
• Povejte, prosim, kako nočno delo vpliva na vaše osebno življenje...?
Pri Mladinski knjigi sem že tri leta, z nočnim delom pa smo pričeli šele pred dvema mesecema. Stroji tečejo od zgodnjega jutra in do poznega večera. Ponoči, ko mirujejo, pa je treba zanje malce poskrbeti. In to je moje delo...
Zakaj sem se odločil za to. da grem v službo, ko se drugi spravljajo v toplo posteljo in da prihajam domov, ko se prijatelji odpravljajo na (Jelo...? Zena je v bolnišnici, imam pa dva otroka, ki sta sedaj pač odvisna od mene! Seveda pri vsem tem delu zato ni veliko časa za počitek. Zjutraj, ko pridem domov, grem spat in poskušam nadomestiti zamujene ure spanja. Prav kmalu pa začneta plezati po meni otroka in spet je treba na noge, skuhati zajtrk in poskrbeti zg otroka. Saj veste, kako je z otroki. Seveda pri vsem samo upam, da žena ne bo dolgo v bolnišnici.
Sicer me delo ponoči ne utruja. Ker pa. si v tem času ne morem kupiti ničesar pametnega za malico, si jo moram pripraviti že prejšnji dan. Seveda pa o kakem toplem obroku ni govora.
Če sem zadovoljen z dohodki? Ne preveč. Kot vem, bi moral dobiti za nočno delo najmanj 40 % več kot za delo podnevi, moji izračuni pa kažejo, da so dodatki za nočno delo nekoliko manjši. Moj osnovni osebni dohodek znaša 60 tisočakov na mesec, čc pa želim zaslužiti več, se moram spoprijeti z nadurami ali pa delati ponoči. Minuli mesec sem na primer tako zaslužil 67 tisočakov.
Marina Miklič
uslužbenka PTT, Novo mesto
• Nočno delo je naporno, tudi v telefonski centrali. Povedali so mi, da dežurate sedem noči zapored mesečno. Kako vpliva »nočni teden« na vaše življenje?
Službo nastopim ob osmih zvečer. Domov se pripeljem z avtobusom prav tako ob osmih, seveda zjutraj. Sprva je bilo hudo bedeti celo noč. Sedaj sem se takšnemu načinu dela že privadila in mi je skorajda vseeno, kdaj delam, podnevi ali ponoči. Čas pa podnevi le hitreje mine, ker je več dela. Prav zato tudi ne verjamem, da bi bila sposobna ponoči delati dlje kot en teden.
Dopoldne spim. Ko sem dejala, da bi težko vzdržala več kot en teden, sem predvsem mislila povedati, da dopoldansko spanje le ne zaleže toliko kot ponoči.
Ker nisem poročena, tudi nimam posebnih družinskih skrbi. Oče in mati sta se na moje »ponočevanje« tudi privadila ter jima ne povzroča nepotrebnih skrbi.	•
Za nekaj pa sem ob sobotah le prikrajšana, tako kot druga dekleta, ki imajo nočne službe. Ob koncu tedna se rada zavrtim ali pa grem s prijateljicami v kino. Seveda kadar imam nočno službo, te sobotne zabave ne poznam.
*
!
I
I
!
!
I
I
NA ROB OBČNEMU ZBORU OBČINSKEGA ODBORA SINDIKATA DELAVCEV DRUŽBENIH DEJAVNOSTI BREŽICE___
Le razgledani delavci bodo kos reformi
Minuli teden je bil občni zbor občinskega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti Brežice. Ne glede na to, da sta pomenili minuli dve leti komaj drugo mandatno dobo tega odbora, pa je bila ocena enotna: sindikat delavcev družbenih dejavnosti je deloval v minulem obdobju tako, kot je treba. Temu primerni so bili seveda tudi rezultati prizadevanj in temu primerno raste danes v Brežicah zaupanje do sindikatov nasploh.
Občni zbor Občinskega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti Brežice je posvetil največ časa razpravi o problemih v zdrastvu ter v šolstvu. Minulo obdobje je namreč razkrilo, da je prav na teh dveh področjih družbenega življenja še največ nerešenih vprašanj, ki terjajo temeljite analize, predvsem pa ustrezne ukrepe.
BREZ TEMELJITIH IZRAČUNOV
Delegati so v svoji diskusiji večkrat poudarili, da še vedno veliko premalo skrbimo za preventivo, kar seveda močno zvišuje stroške kurative in da na račun zastarelih in kompliciranih metod administracije krepko zapravljamo že tako pičlo odmerjena sredstva v zdravstvenem zavarovanju.
»Razumljivo je, da je posegla družbena reforma tudi na področje zdravstva in zdravstvenega zavarovanja,« je bilo slišati v Brežicah. »Dejstva pa kažejo, da smo napravili ta odločilni korak brez temeljitih izračunov. Sodobno in komfortno zdravilišče Čateške toplice je imelo na primer v minulem decembru enega samega pacieta. In čemu se ljudje tako neradi poslužujejo uslug zobnih ambulant..-? Predvsem zaradi izredno slabe organizacije dela, ki jemlje pacientom vse preveč dragocenega časa. Zato marsikdo raje poišče zasebnega zdravnika, čeprav mora v tem primeru zdravljenje krepko plačati. Vendar na je za številne to še vedno bolj poceni kot pa skorajda brezkončno čakanje pred vrati ordinacije...«
Na občnem zboru v Brežicah je padla tudi marsikatera pikra na račun zamotane, predvsem pa zamudne administracije v zdravstvu. Delegati so si bili
edini v tem, da je statistika sicer koristna, da je izpolnjevanje obrazcev potrebno, da pa v tem nikakor ne bi smeli pretiravati, še posebno, če potlej vseh neštetih zbranih podatkov sploh ne zmocemo obdelati.
Pravijo, da danes kroži v zdravstvu blizu 460 obrazcev, vse te formularje pa mora seveda nekdo izpolnjevati. To delajo po navadi medicinske sestre, ki se morajo' brav na račun obširne administracije odpovedati svojemu strokovnemu delu. Vse to pa seveda krepko povečuje stroške zdravljenja.
Člani sindikata delavcev družbenih dejavnosti v Brežicah so poudarili, da v današnjih, razmerah v zdravstvu ni mogoče zategniti pasu na račun nege m oskrbe bolnika, če želimo namreč obdržati enako kvaliteto zdravljenja, da pa je nujno potrebno poenostaviti in modernizirati administrativne postopke in se vsaj na ta način vključiti v reformna prizadevanja. Se bolj kot to pa je pomembno, da posvetimo nekoliko več pozornosti preventivi in da si na ta način zagotovimo kar najmanjše stroška za kurativo.
Naj ob tem mimogrede povemo, da skrbita danes za preventivo v brežiški občini, ki šteje 25.000 ljudi, le dva zaposlena: honorarni sanitarni tehnik in medicinska sestra.
PREJEMKI SE VEDNO NAJBOLJ BOLEČA TOČKA
Občni zbor Občinskega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti Brežice je opozoril, da so tudi problemi v šolstvu še vedno zelo pereči.
»Nepravilno vrednotenje dela na vzgojno izobraževalnih ustanovah je privedlo do tega, da postajajo prosvetni delavci
vse bolj malodušni..je dejal v Brežicah Ivan Starman, predsednik občinskega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti. »Naša družbena skupnost še ni spoznala, da bo kos reformi le izobražen in strokovno podkovan proizvajalec in da bomo zmogli gospodarske težave le s pomočjo sposobnih ljudi, ne pa na račun novih investicij in novih kreditov ...«
Na občnem zboru smo slišali, da je v Brežicah razmeroma precej razumevanja za reševanje problemov v šolstvu, saj so realizirali v povprečju na učenca več sredstev, kot pa znaša republiški povpreček, da pa so prosvetni delavci, upoštevaje pogoje dela, predvsem pa osebne dohodke, še vedn'o v marsičem prizadeti. Tako na primer brežiška gimnazija ne more uporabljati svojih sodobnih učnih pripomočkov, ker nima sredstev za potrebne materialne izdatke..
Seveda pomeni za prosvetne delavce v Brežicah še vedno najbolj bolečo točko vprašanje osebnih dohodkov, saj le-ti še vedno močno zaostajajo za osebnimi dohodki zaposlenih v gospodarstvu, ki imajo enako stopnjo izobrazbe.
IN KAJ SO STORILE PODRUŽNICE?
Seveda so si v Brežicah zastavili na občnem zboru tudi vprašanje, kako so sindikalne podružnice posegle v omenjeno problematiko in kaj so storile za razrešitev posameznih problemov.
Delegati so si bili edini, da so bile sindikalne podružnice vse premalo odločne, neprizadete, predvsem pa niso znale v minulem mandatnem obdobju uspešno zagovarjati zdravih pobud posameznikov in interesov svojih delovnih organizacij. To velja predvsem za sindikalne podružnice na vzgojno izobraževalnih ustanovah, ki so v odločilnih trenutkih povsem odpovedale. Nekaj podobnega bi lahko dejali tudi za sindikate v zdravstvenih ustanovah, z izjemo kolektiva Cateških toplic, kjer je sindikalna podružnica v minulih mesecih pokazala, česa je zmožen sindikat, če zaide ustanova v težave.
A. ULAGA
PRAVNA POMOČ OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA TRBOVLJE
Pomanjkljiva strokovnost pravnik služb
Pri občinskem sindikalnem svetu v Trbovljah deluje tudi služba pravne pomoči, ki jo vodi pravnik Franc Šergan. Takole je opredelil njene naloge:
»Služba pravne pomoči pri trboveljskem občinskem sindikalnem svetu skuša brezplačno svetovati posameznikom in delovnim organizacijam, kadar nalete na probleme pravnega značaja. Svetujemo tako delavcem, ki zaidejo v spore z delovnimi organizacijami o pravicah iz delovnega razmerja, pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja kot tudi delovnim organizacijam pri usklajevanju njihovih internih aktov s splošno zakonodajo.«
»Koliko sporov oziroma pritožb ste zabeležili v minulem letu?«
»Občinski sindikalni svet in naša pravna služba sta v minulem letu prejela 166 pismenih in ustnih pritožb. V sodelovanju s prizadetimi strankami smo rešili 94 primerov v korist tistih, ki so se pritožili. Nekaj primerov nismo uspeli rešiti samo z našim posredovanjem in smo zato delavce napotili na sodišče. Po področjih je število pritožb razdeljeno takole:	največ je
bilo pritožb iz delovnega razmerja, in sicer 59, slede jim pritožbe s področja osebnega dohpdka, stanovanjska vprašanja, nato razporeditve delavcev na delovna mesta in druge zadeve.«
»Zanima nas, zakaj tako veliko število pritožb?«
»Mislim, da je temu krivo več vzrokov. V posameznih primerih ugotavljamo, da tako de-
lavci kot delovne organizacije ne poznajo predpisov, niso redki tudi primeri, ko se srečujemo s samovoljo posameznikov, pogosto pa se skrivajo za spori bolj ali manj osebni nesporazumi ali nasprotja. Vendar se mi zdi, da nosijo precejšnjo krivdo za tako visoko število pritožb prav delovne organizacije, saj je v večini trboveljskih podjetij pravna služba na izredno nizki strokovni ravni. Tako imata v Trbovljah, vzorno urejeno pravno službo le Strojna tovarna in rudarska skupnost Rudis. V vseh drugih delovnih organizacijah pa tako rekoč o pravni službi ne moremo govoriti.«
»Kakšen je odziv v trboveljskih delovnih organizacijah na prizadevanja pravne službe pri občinskem svetu?«
»Lahko bi reko' da se i° naša služba pravne pomoči bolj
ali manj uveljavila pri trboveljskih delovnih organizacijah. Vzroke za to bi lahko iskali v tem, da imajo delovne organizacije od naše službe pravne pomoči tudi konkretne koristi, saj jim pogosto pomagamo pri oblikovanju njihovih samoupravnih aktov, kot so statuti in druga interna zakonodaja.«
»Ali bi lahko govorili Midi o x primerih, ko so delovne organizacije same rešile sporna vprašanja, se pravi, preden so jih poslali vam ali na sodišče?«
»K nam prihajajo le pritožbe, ki jih niso mogli rešiti že v okviru delovnih organizacij. Vendar pa je veliko primerov, da so rešiil sporna vprašanja že v delovnih organizacijah. Tako so lani delovne organizacije prejele 182 pritožb in samostojno razrešile tudi 119 primerov. Največ sporov in pritožb pa je bilo lani v industriji, v rudarstvu in storitvenih dejavnostih Vendar pa opažamo v nekaterih delovnih organizacijah pravcato pravdarsko strast, tako da prenašajo spore s sodišča na sedišče, čeprav je že v začetku očitno, da bodo tožbo izgubili Ob tem je dbčinski sindikalni svet opozoril sindikalne podružnice. naj posvete več pozornosti pojavom. ko nekateri brezvestno trošijo sredstva delovne organizacije, in jim ie tudi oredlagal da naj v takšnih primerih sodne stroške poravnalo nravni referenti, ne na kolektiv. Le tako bomo uspeli narediti konec pravdanju zaradi prestiža ali pa zavoljo osebnih motivov, kot ie pogosto primer.«
VILI GUČEK
>	"j"'* red tednom se je sestal o m 9 plenum Mestnega sindi-
f kalnega sveta Ljubljana, 2	da bi pregledal doseda-
Q nji potek reorganizacije sindi-5 katov v Ljubljani, ocenil do-M sedanje delo in sklepal o ka-^ drovskih spremembah v mest-<2 nem sindikalnem svetu. To je ^ bila namreč poslednja seja h mestnega sindikalnega sveta pod vodstvom predsednika Jo-S žeta Marolta. Tovariš Marolt
<	je pred nedavnim prevzel dolž-2 nost tajnika RS ZSS in ga je ^ plenum zato razrešil dolžnosti g predsednika MSS. Na njegovo 0 mesto so na seji izvolili tovariša, Rudija Bregarja.
0	Odkar je bil ustanovljen tj Mestni sindikalni svet Ljub-H Ijana, je sicer poteklo le nekaj H mesecev — prekratko obdobje g za temeljito oceno in ovredno-m tenje njegovega dela, vendar ^ so na plenumu ugotovili, da <2 je MSS veliko večino nalog, ki »j si jih je zastavil, tudi opravil. h Med najpomembnejše sodijo
nedvomno priprave za ustanovi vitev mestnih odborov sindi-
<	kata in izvedba občnih zborov 2 strokovnih odborov, izvedba w občnih zborov sindikalnih po-2
1	Opravičiti 1 reor-
CZ)
1	ganizacijo
m
družnic, izdelali so injormaci-« jo o gospodarjenju v Ijubljan-
<	skih delovnih organizacijah,
2	razpravljali so o oddihu in re-| kreaciji, o zakonu o izobraže-g vanju in vzgoji in dali ob tej 0 priložnosti pobudo, da se uredi za Ljubljano enotni sistem
q izobraževanja in vzgoje; v te-H ku pa so tudi razprave o ko-^ munalni ureditvi Ljubljane.
D Reorganizacija ljubljanskih g sindikatov dobiva prav v teh m dneh svojo dokončno podobo z ukinitvijo občinskih sindi-<2 kalnih svetov na ljubljanskem J območju, ki pa bodo zavoljo h pomembnih nalog pri izvedbi m volitev, delovali še do konca g aprila. Tako smo dobili enot-no organizacijo zveze sindika-g tov za območje Ljubljane, y mestne strokovne odbore; sin-| dikalne občinske meje so po-0 rušene in ustvarjeni so vsi pogoji za enotno sindikalno delo
>	na mestnem področju. Z vsa-° ko reorganizacijo pa si obeta-^ mo predvsem vsebinske spre-« spremembe, ustreznejše meto-2 de dela s sindikalnimi podružni-m cami in članstvom. Ko so cla-
<	ni plenuma razpravljali o tem, so menili, da je potrebno po-
^ vezavi s sindikalnimi podruž-
<	nicami posvetiti vso pozornost, m da bi pri članstvu mogli opra-^ vičiti smotrnost enotne Ijub-1-1 Ijanske sindikalne organizaciji je. Ko so sindikalne podružni-2 ce razpravljale o organizaciji 2 ljubljanskih sindikatov, so se S odločile za enotno mestno sin-0 dikalno organizacijo, vendar
so velikokje izrazili bojazen,
>	da ne bi mestni sindikalni svet H spričo obsežnega področja za-^ nemaril neposredno pomoč in g sodelovanje s sindikalnimi po-2 družnicami. Zato so na zadnji S seji plenuma posebej pouda-
rili, da sloni takšno povezovanj nje in pomoč sindikalnim po-g družnicam na strokovnih od-
<	borih. Prav nobene ovire ni. so m dejali, da ne bi mogli stro-2 kovni odbori opraviti te naj-" pomembnejše naloge, saj bodo
<	sindikalne podružnice poslej 2 številčno bolj enakomerno po-2 razdeljene po strokovnih odbo-g rih. kot so bile prej po občin-0 skih sindikalnih svetih.
-ka-
Glasilo Republiškega sveta ZSJ ta Slovenijo izdaja CZP Delavska enotnost v Ljubljani List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. Urejuje uredniški odbor Glavni in odgovorni irednik
MILAN POGAČNIK Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ul. 4. poštni predal 313 VI, telefon uredništva 316-672,	316-695.
112-402 in 310-033, uprave 310-033. Račun pri Narodni banki v Ljubljani, št. NB 501-1-991, devizni račun pri Kreditni banki in hranilnici Ljubljana, št. 101-620-7-32000-10-3204-486. - Posamezna številka stane 50 N-par
-	50 S-dln. — Naročnina je četrtletna 6,50 N-din — 650 S-din
-	polletna 13 N-din — 1300 S-din in letna 26 N-din — 2600 S-din.
-	Rokopisov ne vračamo. — Poštnina plačana v gotovini.
-	Tisk in klišeii CZP »Ljudska
pravica«. T.inhliana
lllll!ll!ll!llli@l
SLOVENSKI SINDIKATI ODPOVEDALI OBISK V BOLOGNI
Na vabilo regionalnega vodil stva Generalne konfederacije g	italijanskih delavcev (CGTL) po-
g krajine Romagna Emilia bi mo-g rala 3. IV. letos odpotovati v g	Bologno štiričlanska delegacija
g	slovenskih sindikatov. Vanjo
g	je republiški sindikalni svet
E	imenoval naslednje tovariše:
|	kot vodjo delegacije Andreja
g;	Verbiča, podpredsednika RS
g	ZSS in zveznega poslanca
g	Branka Babiča, člana pred-
J	sedstva ■ RS ZSS in predsedni-
jg	ka komisije za mednarodne
g	stike ter republiškega poslan-
g§	ca, Staneta Božiča, člana
E	predsedstva RS ZSS in Pavla
1	Pečarja, predsednika ObSS
1	Koper. Delegacija naj bi bila
g	teden dni gost pokrajinskega
E	vodstva CGIL v Bologni, s
g	predstavniki italijanskih sinji	dikatov pa naj bi izmenjala
g	delovne izkušnje, se seznanila
z razmerami v italijanskem sindikalnem gibanju in še poglobila že tako razvite in prijateljske stike s to organizacijo. Vendar pa je morala uradna delegacija slovenskih sindikatov odpovedati ta svoj obisk v Bologni spričo nerazumljivega in diskriminacijskega ravnanja italijanskih oblasti. Italijanski konzulat v Zagrebu je namreč neposredno pred odhodom delegacije RS ZSS v Bologno sporočil, da italijanske oblasti ne dovolijo vstopa v Italijo članu predsedstva republiškega sindikalnega svbta Branku Babiču.
Republiški sindikalni svet je presenečen spričo ukrepa italijanskih oblasti, ki niso hotele izdati članu predsedstva Branku Babiču vstopne vize, čeprav je v prejšnjih letih kot član nekaterih delega-
cij že obiskal Italijo. Se posebej pa preseneča ta sklep italijanskih oblasti v času, ko se stiki med Italijo in Jugoslavijo čedalje bolj poglabljajo in ko postajajo čedalje bolj prijateljski. Povsem nerazumljiv pa je ta ukrep, ker je prav tovariš Branko Babič tudi predsednik komisije za mednarodne stike pri republiškem sindikalnem svetu in ker so tako italijanske oblasti s svojim diskriminacijskim ukrepom zoper njega pravzaprav zavrle vse možnosti za intenzivnejši razvoj stikov in sodelovanja med slovenskimi in italijanskimi sindikati. Zavoljo tega je republiški snidikalnl svet razumel ta diskriminacijski ukrep zoper predsednika komisije za mednarodne stike tudi kot diskriminacijo celotne uradne
delegacije RS ZSS in sklenil odpovedati obisk. Hkrati pa je republiški sindikalni svet obvestil o ravnanju italijanskih oblasti tako regionalno vodstvo Generalne konfederacije italijanskih delavcev pokrajine Romagna Emilija v Bologni kot tudi državni sekretariat za zunanje zadeve SFRJ.
Pokrajinsko vodstvo CGIL v Bologni je ob sporočilu RS ZSS o odpovedi obiska delegacije slovenskih sindikatov prav tako izrazilo svoje presenečenje in nezadovoljstvo spričo takega diskriminacijskega ravnanja oblasti zoper člana predsedstva RS ZSS Branka Babiča in s tem zoper celotno delegacijo slovenskih sindikatov.	S. B.
POROČILO Z RAZŠIRJENE PLENARNE SEJE OBSS NOVO MESTO
NIC SE NE RAZREŠI
SAMO PO SEBI!
Težnja, da bi kar najhitreje odpravili gospodarsko zaostalost v novomeški občini, je sprožila preseljevanje delovne sile v proizvodna središča. Ker pa so doslej v delovnih organizacijah obravnavali produktivnost dela bolj kot politični in manj kot ekonomski dejavnik, je bilo povečanje obsega proizvodnje seveda odvisno v prvi vrsti od števila zaposlenih. Reforma pa je prav to postavila na glavo, pravzaprav bi morali reči — na noge! Toda s tem trenutkom se je zaostrilo tudi vprašanje zaposlovanja in kadrovske strukture delovnih organizacij.
Ob zaključku redakcije
e MARIBOR
Minuli torek je bil v Mariboru občni zbor občinskega odbora . sindikata delavcev storitvenih dejavnosti. Izredno dobro pripravljen občni zbor, skrbno sestavljen referat predsednika Franca Fišerja in bogata razprava so dokazali, da mariborski delavci storitvenih dejavnosti živijo s sindikalno organizacijo in da si prizadevajo z delavnostjo še bolj utrditi njeno družbeno vlogo.
Storitvene dejavnosti so na mariborskem območju slabo zastopane. Nepopolni podatki kažejo, da je le kakih 16 ali 17'“/o delavcev zaposlenih v storitvenih dejavnosti, med-tern ko znaša republiško pov-precje dobrih 24%. Primer j a-ve z razvitejšimi deželami so seveda še veliko bolj neugodne. Prav ti podatki, subjektivni pa tudi objektivni vzroki za neugodno gospodarsko gibanje v mnogih delovnih kolektivih, neustrezna kvalifikacijska struktura posebno v gostinstvu in pbrti so se vlekli kot rdeča nit v razpravi na občnem zboru. Osrednja tri vprašanja pa so hkrati vzpodbudila med udeleženci občnega zbora zapravo o vzrokih za hižje osebne dohodke in nižji Osebni standard zaposlenih v storitvenih dejavnostih. Zaradi zanimivih vprašanj, ki jih je hBčel občni zbor in ki živo zadevajo vse delavce, zaposlene v storitveni dejavnosti, bomo 0 občnem zboru obširneje poročali v naslednji številki našega lista.	I. V.
Prav zato so pred dnevi na razširjeni plenarni seji ObSS v .Novem mestu vprašanju zaposlovanja in kvalifikacijske strukture zaposlenih posvetili tolikšno pozornost. V uvodnem referatu je direktor službe za zaposlovanje Avgust Avbar med drugim dejal:
»Pojem zaposlovanje se v vsakdanjem življenju še prevečkrat zožuje na samo posredovanje, ali celo dodelitev zaposlitve. Tako gospodarski razvoj kot tudi obseg gospodarske aktivnosti pa sta v neposredni soodvisnosti z dinamiko poslovanja, izobrazbeno in socialno strukturo ter končno tudi številom zaposlenih. V pogojih poostrenega izvajanja gospodarske reforme dobiva služba za zaposlovanje delavcev vse bolj značaj^ specializirane kadrovske službe, ki naj le koordinira'delo preostalih družbenih institucij, tudi sindikatov.
Splošno pomanjkanje strokovnih kadrov je v minulih letih povzročilo povečan pritisk
za izobraževanje delavcev na šolah vseh stopenj. Ker so družba in same delovne organizacije v ta namen porabile precej sredstev, uspeh ni izostal. Pojav zmanjševanja obsega zaposlenosti pa je številne novomeške kolektive noistavil v nov in nič kaj ugoden položaj.«
Danes je zaposlenih v gospodarstvu novomeške občine 9.910 delavcev, od tega . 38 odstotkov žensk. Toda medtem ko moški še dobe zaposlitev, čeprav so se tudi zanje po reformi močno zaprla vrata delovnih organizacij, pa je to. veliko teže za ženske. Pri tem pa seveda število nezaposlenih in tistih, ki iščejo prvo zaposlitev, počasi, a nezadržno raste. Zavoljo tega so se tudi novomeški sindikati uprli težnjam delovnih kolektivov, ki poskušajo zapreti vrata delovnih organizacij in zdržati v reformi ob enakem številu zaposlenih in seveda tudi ob enakem obsegu proizvodnje. Take težnje delovnih organizacij pa kajpak ne ‘bodo zagotovile gospodarskega
razvoja niti njim. samim niti ne bodo razrešile problemov zaposlovanja.
Podrobna analiza je tudi razkrila, da hkrati s tem, ko sicer narašča število nezaposlenih, kadra še vedno primanjkuje. Seveda primanjkuje, kadar govorimo o strokovnosti kadra. Tako bi novomeško gospodarstvo takoj potrebovalo 526 Strokovnjakov s srednjo, višjo in visoko izobrazbo. In spet novi problemi: več kot polovica zaposlenih nima dokončane osemletke, generacija z osemletk pa zaman trka na vrata delovnih organizacij! Po drugih podatkih bi spet novomeško gospodarstvo potrebovalo 3.925 delavcev s poklicno šolo, toda to zahtevo izpolnjuje le 2.914 zaposlenih.
Skratka, cela vr&ta problemov ria relaciji zaposlovanje — izobraževanje — produktivnost. Problemov, ki jih bo možno po mneju novomeških sindikatov uspešno razrešiti le v delovnih organizacijah. Od tod tudi zahteva plenuma občinskega sindikalnega sveta, da prav sindikati v delovnih organizacijah nenehno terjajo od posameznih organov in strokovnih vodstev, da tudi kadrovska politika postane element poslovne politike. Problemi zaposlovanja, kadrovske strukture in seveda tudi problemi v produktivnosti in rentabilnosti se ne bodo razrešili sami po sebi. Sodeč po ravnanju nekaterih delovnih organizacij pa marsikje še vedno tako mislijo. M. V.
X>XXX\XXXXXXXXXX\\\X XXXXXXXXXXXXXXXXN'
Pravna posvetovalnica DE
XXXXXX<>XVKX>>XSX\\N<>XNXX>WNXSXNNN>XXN
© VPRAŠANJE:
Sem zaposlena na delovnem mestu obratnega knjigovodje. ® Prvim julijem 1966 je bilo ustanovljeno v naši delovni enoti *iovo in zahtevnejše delovno mesto analitika. Tedaj mi je obra-tovodja pojasnil, da bodo moje delovno mesto ukinili. Obratni delavski svet je predlog o ukinitvi mojega delovnega mesta za-J^nil ter sklenil, da to delovno mesto ostane dotlej, dokler mi kadrovsko socialna služba ne najde druge zaposlitve in nato šele Pkhie moje delovno mesto. Kadrovsko socialna služba pa mi še “o danes ni našla zaposlitve, vem pa, da so bile medtem sprede v podjetju tri nove moči na taka delovna mesta ter s tako lz«)brazbo, ki ustreza moji izobrazbi.
Dve delovni mesti sta bili zasedeni brez razpisa, tretje pa le bilo sicer javno razpisano. Na to delovno mesto sem se tudi sama prijavila, vendar nisem bila sprejeta, češ da imam predalo prakse (razpis je zahteval 6 let, jaz pa imam le 3 leta
ln Pol).
Po najnovejši sistematizaciji delovnih mest organizacijskega °ddelka podjetja je bilo moje delovno mesto avtomatično ukinjeno, čeprav je poslala delovna enota, kjer delam, na kolegij ( °Pis z zahtew, da bi moje delovno mesto še ostalo. Kolegij je zahtevo zavrnil, zvedela sem, da so razpravljali tudi o tem, da 'V1 j me enota sama plačuje ali pa me naj odpusti. Za sedaj so !>klenili, da me ne bodo odpustili.
Zanima me če je taka ukinitev delovnega mesta upravičena ^*et*e na to, da o zadevi sploh nisem bila seznanjena. Nadalje ^enim, da bi me druga delovna enota, ki je imela prosto de-0Vn° mesto, morala sprejeti.
ANICA PLETERŠEK — MARIBOR
• ODGOVOR:
Ukinitev delovnega mesta sme biti razlog za prenehanje ?ela le, če je odpravo povzročila izpopolnitev organizacije dela, *zPopolnitev delovnega procesa in delovnih postopkov v okviru elovne organizacije ali pa če je delovpo mesto odpravljeno za-Sui poslovnega sodelovanja oziroma spojitve dveh ali več dele^*1 organizacij. Tak sklep pa-lahko delovna skupnost sprejme 6’ ce v delovni organizaciji ni možnosti, da bi delavca razpo-
redili na drugo ustrezno delovno mesto, ali če je delavec odklonil, da bi se usposobil za delo na drugem delovnem mestu, ki mu ga je ponudila delovna organizacija v skladu z določili njenih splošnih aktov o strokovnem usposabljanju delavcev.
Na prosto delovno mesto, čeprav v drugi delovni enoti, ki ustreza vašim delovnim sposobnostim, bi vas delovna organizacija zato morala premestiti. Zato bi bil v vašem primeru sprejeti sklep o prenehanju dela nezakonit.
Iz vprašanja sicer ni razvidno, ali je bil izveden pravilno sam postopek ukinitve,delovnega mesta in spremembe sistematizacije delovnih mest ter postopek sprejetja sklepa o prenehanju dela; toda vsekakor bi morali biti obveščeni o seji organa upravljanja, ki je odločal o vašem prenehanju dela, da bi na tej seji lahko izrekli svoje ugovore in pripombe. Prav tako bi morala biti sprememba sistematizacije delovnih mest sprejeta po postopku, ki je predviden za spremembo vseh splošnih aktov delovne organizacije, to je, da mora biti predlog najprej dan v obravnavanje delovni skupnosti, katere člani lahko nato podajo svoje pripombe, na podlagi teh pripomb pa bi lahko le najvišji organi upravljanja (po navadi delavski svet) delovne organizacije dokončno sprejeli akt o sistematizaciji delovnih mest.
Ker so v zadnjem času sprejeli na delo v vašo delovno organizacijo druge delavce, in to na delovna mesta, ki ustrezajo vašim strokovnim in delovnim sposobnostim, bi upravičeno lahko zatrjevali, da se vaše pravice iz dela izigravajo in da boste zoper dokončno odločbo sprožili delovni spor. ^ POLJANŠEK
PO DVEH LETIH...
© SLOVENSKE KONJICE:
V večini sindikalnih podružnic na območju občinskega sindikalnega sveta Slovenske Konjice so že imeli občne zbore. V zaostanku so le v nekaterih manjših podružnicah v gradbeništvu in nekaterih drugih panogah. Predvidevajo tudi, da bodo letno skupščino občinskega sindikalnega sveta imeli letos v jeseni.
Predsednik občinskega sindikalnega sveta yiado Pratnemer takole ocenjuje občne zbore sindikalnih podružnic:
»Reči moram, da so bili to delovni sestanki članstva, saj so skoraj povsod zelo konkretno in tudi kritično načenjali najrazličnejše probleme, s katerimi se srečujejo sindikalne organizacije pri svojem delu. Se za prejšnja leta značilna posplošenost se je na letošnjih* občnih zborih morala umakniti konkretnim problemom, vprašanjem in odgovorom: Težko je reči, v katerih podružnicah so bili občni zbori najboljši. Vsekakor pa moram povedati,' da so za njihovo dobro vsebino zlasti poskrbeli v usnjarskem kombinatu Konus, dalje v Kovaški industriji v Zrečah, v obeh kovinskih podjetjih v Vitanju in pri gostinskih delavcih v Slovenskih Konjicah. V nove odbore so izvolili precej mladih delavcev in takih, ki prvič sprejemajo funkcije.«
V. L
© TGA, KIDRIČEVO
Občnega zbora sindikata tovarne glinice in aluminija »BORIS KIDRIČ« v Kidričevem so se razen delegatov udeležili še predstavniki tovarne Impol iz Slovenske Bistricetovarne dušika Ruše, predsednik ObSS Ptuj ter predsednik RO ZSS za industrijo in rudarstvo tov. Globačnik.
Tovarniški odbor sindikata je v svojem mandatnem obdobju največ razpravljal o sistemu nagrajevanja po delu, o gospodarski reformi in o njenih vplivih na gospodarjenje v kolektivu, nato o rekreaciji članov kolektiva, o volitvah v samoupravne organe, o medsebojnih odnosih v kolektivu, o koordinaciji dela med šestimi sindikalnimi podružnicami in sindikalnimi pododbori ter predvsem o samoupravljanju v delovnih enotah itd. Posebno pozornost v poročilu tovarniškega odbora sindikata pa je pri-, tegnil tisti del, ki je govoril o kršenju samoupravnih predpisov v pravilnikih podjetja in ki je zadeval predvsem nedavni odstop dveh komisij pri delavskem svetu, ko je delavski svet razveljavil sklep komisije za družbeni standard in skupno potrošnjo o dodelitvi stanovanja nekemu delavcu. Komisija za prošnje in pritožbe je ugotovila-, da je komisija za skupno potrošnjo in družbeni standard pri dodelitvi stanovanja postopala popolnoma v skladu s predpisi v pravilniku o dodeljevanju stanovanj, ki ga je potrdil in sprejel delavski svet. Ker pa je, kot rečeno, delavski svet razveljavil sklep komisije za skupno potrošnjo in družbeni standard in dodelil stanovanje drugemu delavcu, sta obe komisiji odstopili.	M. F.
@ PEKARNA »VINKO REŠ«, PTUJ
Občni zbor sindikalne podružnice Pekarne »Vinko Reš« Ptuj je ob temeljiti analizi ugotovil, da je izvršni odbor v zadnjih dveh letih pretresal ■ vse probleme v delovni organizaciji, stališča sindikata pa sprejemal na osnovi razgovorov s člani sindikata po delovnih enotah. Ob pomembnejših vprašanjih v podjetju so se člani sindikata sestajali na skupnih sestankih, stalna praksa njihovega sindikalnega dela pa je, da sp s člani sestajajo po delovnih enotah, kjer ima vsak član možnost povedati svoje mnenje in predloge. Pomembno za tudi to, da so samoupravni organi sprejeli vse predloge, stališča in mnenja, ki jih je predložila sindikalna podružnica, kar je še močneje utrdilo njeno politično vlogo in pomembnost, ki jo ima v podjetju. Delo izvršnega odbora je. zato članstvo zelo ugodno ocenilo. Tokrat je prvič celotno članstvo s tajnim glasovanjem volilo svojega predsednika. Med tremi enakovrednimi kandidati je bil z večino glasov ponovno izvoljen tovariš JAKEC ŠERUGA, dosedanji predsednik. Prvi komentarji po objavi volilnih rezultatov pa so bili, da doslej še niso imeli tako močnega izvršnega odbora, kot so ga izvolili tokrat, to pa pomeni, kako veliko zaupanje imajo delavci v svojo organizacijo, na čelu katere želijb imeti močno vodstvo.	F. B.
© KOPER
Na precej živahni zadnji seji plenuma občinskega sindikalnega sveta v Kopru so člani razpravljali o osnutku pro_ grama razvoja koprske občine do 1970. leta. Čeprav so člani plenuma dobili osnutek šele dan pred sejo, so o njem kljub temu zelo kritično razpravljali.
Če razpravo s te seje na kratko povzamemo, so bile osnovne misli članov plenuma v tem, da je gradivo o razvoju koprske občine do 1970. leta preveč obširno in da njegova vsebina ne odraža pravega napredka gospodarskega razvoja koprske občine v naslednjem obdobju. Predvsem so člani plenuma menili, da bi morali nekatera vprašanja kot na pri_ mer nadaljnji razvoj energetike na ^Koprskem in razvoj :n-dustrije, zlasti pa še razvoj turizma in terciarnih dejavnosti obdelati bolj študijsko, ne pa da plan predstavlja seštevek posameznih načrtov delovnih organizacij. Gradivo o razvoju koprske občine bi tudi lahko bilo bolj studiozno, že zavoljo tega, ker je v upravi občinske skupščine v Kopru dovolj strokovnjakov in ki bi se lahko lotili bolj poglobljeno programa razvoja koprske občine. Tako pa sestavljavci osnutka srednjeročnega programa razvoja, niso upoštevali niti že izdelane študije o razvoju trgovine, ki jo je v ta namen pripravilo koprsko poslovno združenje za trgovino.
Tudi kar zadeva poslovanje osnutek programa razvoja koprske občine ne prinaša nič drugega kot samo to, da se bo število zaposlenih v koprski občini do leta 1970. povečalo za 29 odstotkov. Člani plenuma občinskega sindikalnega sveta v Kopru so ob tem poudarili, da bi morali v osnutku mimo predvidevanj o povečanju števila zaposlenih bolj do-
sledno obdelati tudi vprašanje, koliko se bo do 1970. leta spremenila tudi kadrovska struktura zaposlenih, kar naj bi bilo tudi osnova za še hitrejši razvoj koprskega gospodarstva.
Ob teh in drugih pomanjkljivostih osnutka programa razvoja koprske občine do leta 1970 so se člani plenuma zavzeli in priporočili predstavnikom občinske skupščine, ki so se tudi udeležili plenarnega zasedanja, naj pripombe sindikata upoštevajo, ko bodo pripravili dokončno gradivo o razvoju koprske občine v naslednjem obdobju. M. Ž.
© TRBOVLJE
Predsedstvo Občinskega sindikalnega sveta Trbovlje je na zadnji seji med drugim razpravljalo tudi o sklicu plenar_ ne seje, na kateri naj bi proučili položaj gospodarstva ter obravnavali najbolj pereča vprašanja zaposlovanja. Osno-= va za razpravo o gospodarjenju naj bi bila analiza zaključnih računov delovnih organi-zacij s področja trboveljske občine za leto 1966, ki jo nri-pravlja podružnica službe družbenega knjigovodstva in o kateri naj bi razpravljali še pred plenarno sejo na odboru sindikata za industrijo in rudarstvo ter za storitveno dejavnost. Analizo o problemih zaposlovanja, posebej pa še o možnostih za nadaljnje zaposlovanje bo pripravil zavod za zaposlovanje delavcev v sodelovanju z ustreznimi službami uprave Občinske skupščine Trbovlje.	„vg_
KAZEN ZA GOSPODARNOST
Brivsko frizerskemu podjetju je zavod za poslovne M	prostore dodelil prostor	za frizerski salon v Turnerjevi
§§	ulici. Frizerjem je tedaj	od sreče poskočilo srce.
Toda ko so prvič stopili skozi vrata novega salona, so M	se frizerjem obrazi kislo	razpotegnili od pogledu na opu-
g	stošeno sobo. Strohnjen	ladijski pod se je pod nogami
B	nevarno zamajal, v okenskih okvirih so strašile razbite
1 šipe.
Frizerji so prosili zavod, naj jim vendar primakne kakšen dinar za ureditev prostora. Vendar se ni zgodilo nič podobnega.
Prostor je sameval eno leto, medtem so pa frizerji s pridnim delom prigospodarili sredstva in vtaknili v novi salon 4 milijone starih dinarjev. Za pridno gospodarjenje pa jih je doletela huda kazen. Na novi salon je položilo roko novo stanovanjsko podjetje, ki je »nagradilo« prizadevnost frizerjev za lepo urejen prostor z velikim številom točk in z velikim številom tisočakov za najemnino!
1. V.
TELESNO KULTURO LJUDSTVU!
»Preveč je skrivljenih hrbtčnic, slabih drž, ploskih stopal...« zaskrbljeno ugotavljajo. »Baje že vsak peti nabornik telesno ni sposoben za vojsko!«
Tako se je začelo. Ugotovili so, da je treba — preprosto povedano — za telesno kulturo več sredstev. In ugotovitve so rodile uspehe.
Za začetek je v mestu zrastla krasna športna dvorana. Seveda je bil to samo uvod v razsežno humano akcijo »telesno kulturo ljudstvu!«. V mestu so se namreč pričela
vrstiti športna srečanja na visokih in najvišjih ravneh.
»Samo enkrat si bo človek ogledal našo prireditev, pa bo nad tem, kar je videl, tako navdušen, da bo tudi sam postal športnik ...«, so vsak dan zagotavljali prek tiska, radia, televizije — pa tudi neposredni organizatorji.
Toda tistih pravih rezultatov akcija vseeno ni rodila. Šolskim otrokom še vedno ni zagotovljena načrtna telesna vzgoja, rezultati zdravniških merjenj so ostali kljub vsemu še vedno — klavrni.
Nekateri so. zato začeli celo protestirati; Študentje na primer takole:
»Sedaj, ko že imamo veliko športno dvorano, ko imamo nogometno moštvo v prvi zvezni ligi, ko smo plačali nekaj svetovnih in evropskih prvenstev, bi veljalo razmisliti o skromni telovadnici za 12.000 študentov in kasneje morda še o kakšnem objektu, ki sicer ne bi padel v sklop fenomena »circenses«, vendar pa bi služil svojemu namenu ...«
-au
DOTA PA TAKA!
Predstavniki sindikata so zvrnili zvrhan koš očitkov na sestavljavca osnutka občinskega proračuna. Skratka, precej vroča, debata, še posebej, ker je tlela na žerjavici skopo odmerjenih sredstev. Potem pa je na vsem ,lepem lonček prekipel.
— Tovariši, pa saj to je nekaj čisto drugega, kot pa sem sam razlagal na zborih volivcev, se je oglasil nekdo v dvorani.
Pa se je z dna dvorane oglasil še nekdo:
— Tovariši, v mojem osnutku so čisto druge številke g E	kot v sosedovem.	g
Tako je beseda dala besedo in udeleženci razprave so S g	ugotovili, da pravzaprav razpravljajo o treh različnih	jj
1	osnutkih proračuna za letošnje leto in zato tudi o treh	jj
jj inačicah proračunskih postavk.	t
Nejevoljo je slednjič moral gasiti tudi predstavnik	1
jj	občinske skupščine:	jj
— Tovariši, razumite, občinski proračun vendar mo- 1 1	ramo sprejeti do devetega aprila. In ni vzroka za posebno	M
jj	razburjenje nad številkami, saj v osnutku vendar piše,	m
E	da bo morala nova občinska skupščina že v maju spre-	E
jj jeti rebalans tega proračuna...	S. S.
NA ČRNI RULETI SO IGRALI:
1. Mariborsko stanovanjsko podjetje, ki določa na-	M
jj jemnine za lokale storitvenim delovnim organizacijam.
2.	Vsi pristojni mesta Ljubljane, ki materialno skrbe I
g	za telesno kulturo občanov.	jj
3.	Sestavljavci proračuna občine Maribor.	jj
IiiniuiiiiiMiiiiiiiniiHiniiHniiiniiumiiiiDiiiiiniiimiiiiiiHuiBHiRiiiiiiiiiniHiiHiiiiiniinifliiiniiiiHiiinuiiiminniipiiitHiiHiiiHiiiuniniiHnnpiinmniiiniBniiinmiininiiSii
OB ZADNJIH NEPRIJE 'IVIH DOGODKIH V TOPOLU V ILIRSKI BISTRICI
Elektromehaniki iz lesnoindustrijskega*podjeija Topol v Ilirski Bistrici so za poldrugi dan prekinili delo zaradi nestimulativnega delitvenega sistema. Podrobnejše analize vzrokov pa so pokazale, da delitev osebnih dohodkov v tem podjetju na splošno ni urejena, druga, hujša ugotovitev sindikalnega vodstva, ki je raziskovale prekinitev deia, pa je: nepoznavanje in nespoštovanje samoupravnih pravic.
ZAPLETENA ŠTRENA
Elektromehaniki so prekinili delo, ker delavski svet ni dovolil, da bi obdržali točke, s katerimi je bilo ovrednoteno delovno mesto ravnokar upokojenega sodelavca. Ker so po njegovem odhodu opravili sami vse elektromehanične posle, so pričakovali, da bodo zaradi povečane produktivnosti več zaslužili.
Takoj po prekinitvi dela so direktorju zagrozili, da ne pojdejo poprej delat, dokler ne prekliče sklepov delavskega sveta. Sele po prespani noči so »ačeli verjeti, da direktor nima te pristojnosti in se zadovoljili z obljubo, da bo delitveni sistem za njihovo delovno enoto izboljšan'najkasneje do 1. maja.
BREZ MOČI IN UGLEDA?
Upravni odbor sindikalne podružnice v Topolu ie obsodil takšno obliko boja za delavske pravice in zahteval strogo kazen za glavne' krivce prekinitve de-' la. Verjetno je pri tem mislil na elektromehanike.
Ali so res glavni krivci elektromehaniki ?
Res je: če z odločitvijo delavskega sveta ni so bili zadovoljni, b:j elektromehaniki lahko zaprosili sindikalno vodstvo za intervencijo, kakor jim je očital Ado Milostnjk, član upravnega odbora sindikalne podružnice. Ali pa bi ta intervencija kaj zalegla? Franc Logar, elek-tromehanik, ki je prav tako v sindikalnem vodstvu, je na Mi-lostnikov očitek odgovoril:
»Marsikateri predlog sindikalne podružnice je doslej ostal na papirju, ker ga pristojni niso upoštevali.«
Taisto sindikalno vodstvo je šele po prekinitvi dela zvedelo, da tiste nesrečne točke, zaradi katerih je nastal konflikt med delavskim svetom in elektromehaniki, sploh niso več odločilne pri delitvi osebnih dohodkov.
PRAVDANJE NA STRANSKEM TIRU
Obratovni inženir Bojan Brozina, ki je ob zadnjih volitvah postal predsednik upravne.
ga odbora sindikalne podružnice v Topolu, mi je odkrito priznal:
»Šele ko smo ugotovili, da elektromehaniki niso bili nagrajevani po veljavnem pravilniku o delitvi osebnih dohodkov, smo zvedeli, da je delitveni sistem za režijske ure spremenjen. Sindikalni odbor ni -az-pravljal o spreminjevalnem predlogu niti ni organiziral o tem razprave z delavci.«
Samo dejstvo, da je delavski svet izgubljal čas in »živce« z razpravljanjem o omenjenih točkah, pa dokazuje, da tudi ta ni vedel za spremembo delitvenega sistema, čeprav bi moral po notranji zakonodaji o tem odločati!
Nekdo si je torej prilastil samoupravne pravice in s tem grobo kršil notranjo zakonodajo. Toda kdo?
Direktor podjetja je prisostvoval seji delavskega sveta, ko je ta obravnaval prošnjo elek-tromehanikov. Ali zavestno ni tedaj pojasnil, da je delitveni sistem za režijske ure spremenjen, ali je molčal zato, ker so si strokovne služ.be »sposodile« samoupravne pravice brez privoljenja kogarkoli? Ali pa za te spremembe tudi sam ni vedel.
Odgovora nisem dobila, ker ob mojem prihodu direktorja ni bilo v podjetju.
•
SAMOUPRAVNA
POSLUŠNOST
Poglejmo, kaj ve o delitvenih spremembah Andrej Samsa, član upravnega odbora in predsednik delovne enote pomožne dejavnosti, v kateri so poleg mehanikov še mizarji in zidarji.
»Šele zdaj sem zvedel, da za našo enoto ni več važna masa točk. Lani in predlanskim smo vsi iz naše enote pritiskali na računovodstvo, naj nam osebne dohodke drugače obračunava. Kadar so mehaniki naredili veliko nadur, smo 3ru_ gi malo zaslužili. O spremembah nas ni nihče obvestil. Tudi upravni odbor ni vedel zanje. Vedno sem bil na sejah, pa o tem nismo govorili.«
Torej: samoupravno vodstvo je nekdo v celoti blokiral pri ►spreminjanju tako občutljive zadeve, kot je delitveni sistem. Če sodim po izjavi tovariša Samse, pa delavci tega sistema niti ne ražumejo niti se ne zavedajo, da računovodstvo ne bi smelo na lastno pest spreminjati obračunavanja.
Da moje ugotovitve držijo, potrjujejo zaključki upravnega odbora sindikalne podružnice po pretresanju prekinitve dela, ki se glasijo:
Notranji odnosi so se zaostrili predvsem zaradi pomanjkljive obrazložitve oziroma neinformiranosti delavskega sveta (!) in kolektiva o spremenjenem delitvenem sistemu v režijskih službah.
Vse delavce v elektromeha-nični delavnici je treba temeljito Seznaniti, kako se oblikujejo osebni dohodki v podjetju in v njihovi delovni enoti. Celoten kolektiv je treba teme. ljito seznaniti s pravicami in dolžnostmi članstva ter z vlogo in pooblastili sindikalnega , vodstva.
Skratka: začeti bo treba pri abecedi samoupravljanja, da se s takšnim pojasnilom, kot mi ga je dala računovodkinja v Topolu, Dragica Penko, ne bo več nihče zadovoljil:
»Stalno trdim, da je treba delitev poenostaviti. Delavci je ne razumejo. V režijskih službah smo tiste njihove točke, ki so jih elektromehaniki imeli tako preveč, pustili ob strani. Veste, za nas samostojen delitveni sistem ni primeren. Kaj lahko prihranimo? Vijak več ali manj, to se v stroških ne pozna' ..«
Človek več ali manj, to pa se nemara pozna. Toda o tem bi morali razpravljati samoupravni organi, ne računovodkinja in jaz. Za podjetje, ki je zadnje, čase gospodarsko zelo oslabelo, so urejeni notranji odnosi nadvse potrebni.
Ponovno, toda temeljitejše ocenjevanje delovnih mest, s tem so že začeli, je prvi ukrep za pravičnejše vrednotenje dela in za odpravo morebitnih prevelikih razlik med osebnimi dohodki v proizvodnji in v režijskih službah. Nemara še pomembnejše kot to pa je za Topol stimuliranje varčnosti in gospodarnosti, h kateri nedvomno lahko prištevamo tudi povečano delo ob skrčenju zaposlenih — četudi v pomožnih dejavnostih, MARIOLA KOBAL
S posojilom od 80—500 % na privarčevano vsoto
do stanovanja
Vezane hranilne vloge
vam prinašajo višje obresti in lepe nagrade
Za napredek kmetijstva vam nudimo na privarčevano vsoto »d 50—200 % posojila
OD 1. JANUARJA 1967 DALJE LAHKO VLAGATE IN VEŽETE SVOJE PRIHRANKE PRI VSEH POŠTAH HA PODROČJU KREDITNE BANKE IN HRANILNICE LJUBLJANA
KREDITNA BANKA IN HRANILNICA LJUBLJANA
Nagradim žrebanje
ZA VLAGATELJE VEZANIH HRANILNIH VLOG -VLOG STANOVANJSKIH IN KMETIJSKIH VARČEVALCEV
NAD 50 NAGRAD
1 OSEBNI AVTOMOBIL »NSU PRETIŠ 110«
1 ROČNA MOTORNA KOSILNICA BCS
3 MOTORNA KOLESA »NSU PRETIŠ — PRIMA 3« 1 MONTAŽNA GARAŽA 1 OBRAČALNIK ZA SENO — ZGRABLJALNIK I KOČNA MOTORNA ŠKROPILNICA 5 MAGNETOFONOV 10 SEDEŽNIH GARNITUR ZA TABORJENJE 10 DALJNOGLEDOV 10 KINOPROJEKTORJEV 10 GARNITUR
PRIROČNEGA ORODJA
NAVADNO HRANILNO VLOGO LAHKO SPREMENITE V VEZANO
UGODNA OCENA
Tajništvo Splošne zveze dela (CGIL) iz Pordenona je pred nedavnim razpravljalo o stikih z občinskim sindikalnim svetom iz Nove Gorice in o tem poročalo uradu za mednarodne stike Splošne zveze dela v Rim. V poročilu omenjajo obisk naše delegacije v Pordenonu, obisk delegacije iz Pordenona v No_ vi Gorici v začetku februarja letos ter vrsto medsebojnih stikov in pogovorov, ki so se vrstili v minulem obdobju. Pri tem ugotavlja tajništvo GGIL iz Pordenona, da je ob teh srečanjih prišlo do izraza globoko prijateljstvo med italijanskimi ■ in -jugoslovanskimi delavci ter da je prišlo do izmenjave izkušenj o delovanju sindikatov v različnih družbenih ureditvah.
Izhajajoč iz rezultatov, doseženih v sodelovanju z občinskim sindikalnim svetom iz Nove Gorice v minulem obdobju, tajništvo CGIL iz Pordenona poudarja vsestransko koristnost vzpostavljenih stikov in medseboznega sodelovanja in se zavzema za njihovo razširitev zlasti na ravni strokovnih sindikatov. Do prvih stikov na ravni strokovnih sindikatov bo predvidoma prišlo z obiskom delavcev »Ideala« iz Nove Gorice tovgrni ženske konfekcije »Vitadello« v Mestrah in z vzpostavitvijo stikov med delavci »Mebla« iz Nove Gorice in delavci lesne industrije s področja Sacile.
T. B.
ZA TESNEJŠE
SODELOVANJE
V drugi polovici marca se jv štiričlanska delegacija republiškega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva, v kateri so bili Bruno Ravnikar, član predsedstva, inž. Frane Barborič iz Železarne Štore, inž. Jaka Šranc in Vida Lotrič, člana predsedstva RO, mudila v Franciji kot gost pokrajinske zveze demokratičnih sindikatov CFDT Rhone — Al-pes.
Delegacija je imela razgovoT re z 'vodstvom pokrajinskih - sindikatov, obiskala pa je tudi nekatera druga mesta v pokrajini Rhone Alp'es. Tako si je delegacija Republiškega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije ogledala v Saint Etiennu tekstilno tovarno in imela s predstavniki sindikata in vodstvom omenjene tovarne razgovore o vlogi in metodah dela sindikalne organizacije v tovarni. V Annecyju pa si je delegacija ogledala tovarno krogličnih ležajev, v Grenoblu pa tovarno traktorjev, kjer so se člani dele. e pogovarjali s'predstavniki sindikata te tovarne o higiensko tehničnem varstvu pri delu. O vtisih s tega potovanja je Vida Lotrič, članica delegacije, povedala naslednje:
»Predstavniki pokrajinske zveze francoskih demokratičnih sindikatov, katerih gostje smo bili, so bili zelo veseli, da smo se odzvali njihovemu vabilu. Zelo prisrčno so nas sprejeli. V razgovorih z nami so se zanimali predvsem za razmere pri nas in menili, da so neposredni stiki predstavnikov francoskih in slovenskih sindikatov najbolj koristni. Zavoljo tega smo tudi mi povabili predstavnike omenjenih francoskih sindikatov, naj pridejo na občni zbor našega republiškega odbora, kjer bomo naše sodelovanje še utrdili.«
M. Z.
■Kako gospodarimo
Z OBISKA V ELEKTRO ŽAGI NA BLOKAH
SODELOVANJE
SE BOGATO OBRESTUJE
»Konkurenca na domačih tleh je ostra,« pravi direktor delovne organizacije Franc Telič, »zato si prizadevamo s pomočjo Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij iz Ljubljane ter Zavoda za ekonomiko iz Zagreba, da bi bili naši izdelki kar najbolj sodobni, kar najbolj kvalitetni...«
V začetku tega tedna je bil * prostorih gospodarske zbornice v Ljubljani dvodnevni sestanek predstavnikov avstrijske zvezne gospodarske zbornice ter jugoslovanske zvezne gospodarske zbornice.
Delegati obeh gospodarskih zbornic so na tiskovni konferenci poudarili, da so se možnosti za plodne gospodarske stike obeh držav precej povečale, odkar je postala naša država polnopravna članica organizacije GATT. Nadvse spodbudni so tudi ukrepi v našem deviznem in zunanjetrgo^ vinskem režimu, so poudarili na tiskovni konferenci predstavniki tako avstrijske kot jugoslovanske gospodarske zbornice, za intenzivnejše gospodarsko sodelovanje.
In v čem je pravzaprav bistvo tega sodelovanja?
Vse bolj
plodno
sodelo-
vanje
Na rob sestanku predstavnikov gospodarskih zbornic Avstrije in SFRJ
Gre v prvi vrsti za medsebojno blagovno izmenjavo ter industrijsko kooperacijo, po drugi strani pa za skupen nastop obeh držav na tretjem tržišču. Dejstvo je namreč, da so možnosti sklepanja pogodb, demino, v zahodnih državah precej večje za avstrijska, v vzhodnih pa za naša zunanjetrgovinska podjetja. N
Medtem ko je znašala v minulem letu vrednost izvoza v Avstrijo skoraj 45 milijonov dolarjev, predvideva plan izmenjave blaga za letošnje leto porast na 80 milijonov dolarjev. Vrednost izvoza naj bi po Predvidevanjih ustrezala vrednosti uvoza za obe državi.
Skratka, sestanek na gospodarski zbornici v Ljubljani je Pokazal, da vlada na obeh straneh velik interes za razširitev ekonomskega sodelovanja. To pot je bilo največ govora o problemih pohištvene in tekstilne industrije, že v začetku maja pa bo posebna ko-niisija temeljito proučila nekatera vprašanja v cestnem Prometu.	-a.
Še pred nekaj leti se je Elek-
•	tro žaga na Blokah ukvarjala le z uslužnostnim razrezom lesa. Živela je od drobnih in večji jih uslug, les je rezala indivi-
■	dualnim naročnikom in podjet-
■	jem.
E Danes je dejavnost Elektro 5 žage bistveno drugačna.
»Še se sicer ukvarjamo z rezanjem lesa, v ta namen smo tudi postavili manjši žagarski S obrat, vendar je postala ta dejavnost spričo preusmeritve za
■	nas precej nepomembna,« raz-; laga direktor Franc Telič.
»Upravičencem razrežemo letno le še nekaj sto kubi kov lesa. Naša glavna dejavnost pa je po-5 stala proizvodnja gradbenih ele-» mentov...«
i V Elektro žagi pravijo, da je
■	bila preusmeritev potrebna in j edini pogoj za nadaljnji razvoj
■	delavne organizacije. Tako iz-1 delujejo danes v Novi vasi na J Blokah izolacijske gradbene 5 plošče najrazličnejših kvalitet E in^ dimenzij, po katerih je na E tržišču razmeroma precejšnje
■	povpraševanje.
Ob vsem tem ne moremo mi-5 mo dejstva, da| so proizvajalci E Elektro žage navezali poslovne 5 odnose z Zavodom za raziska-E vo materiala in konstrukcij iz Ljubljane ter Zavodom za eko-:	nomiko iz Zagreba, da bi si ta-
; ko zagotovili čimbolj učinkovit 5 prodor na tržišče. V Novi vasi ; pa pravijo, da je povezava z
•	omenjenima strokovnima delovnima organizacijama tudi že dala lepe uspehe in da pomeni nadaljnje sodelovanje enega izmed
E temeljnih pogojev za uspešno rast podjetja.
j »Konkurenca na domačih tleh i je ostra,« meni direktor Franc ; Telič, »zato si prizadevamo prav ; s pomočjo zavoda za raziskavo 5 materiala in konstrukcij iz 5 Ljubljane ter Zavoda za elso-
■	nomiko iz Zagreba, da bi bili E naši izdelki kar najbolj sodobni,
■	kar najbolj kvalitetni. In mis-
:	lim da smo tudi že uspeli. Naši
E novi izdelki — »izopra« plošče ! in »novolit« plošče —. so postali J zelo cenjeni gradbeni elementi,
E tako da z njihovo prodajo nimamo problemov. Vsaj zaenkrat
:	ne ...«
Zato so v Elektro žagi v Noji vi vasi po navadi tudi brez vsa-I kih zalog. Vse gre sproti...
Pogodbeni odnos z omenjenima Zavodoma se torej več kot E dobro obrestuje. Strokovne služ-E be v Elektro žagi namreč še ni-» so kos vsemu potrebnemu stro-! kovno-znanstvenemu delu, zato ; so raziskave novih izdelkov,
; njihovo projektiranje in ople-
•	menitenje raje prepustile zuna-
:	njim sodelavcem. Na ta način
so si v Elektro žagi na Blokah zagotovili na najbolj preprost in obenem najbolj učinkovit način nujno potrebno strokovno službo, brez katere bi po vsej verjetnosti spričo konkurence na tržišču ne mogli računati na kakršenkoli uspeh.
Na račun preusmeritve in proizvodnje novih gradbenih izolacijskih elementov so v minulem letu v Elektro žagi sicer nekoliko zmanjšali obseg proizvodnje, tako da je bil lani indeks fizičnega obsega proizvodnje v primerjavi z letom 1965 le 91, toda plan za letošnje leto predvideva v obsegu proizvodnje ponoven porast na indeks
(Nadaljevanje s 1. strani) smo se zavarovali pred neljubimi presenečenji, ki. bi nas morda lahko doletela kdaj v prihodnosti.
Verjetno se še spominjate hudih kritik na račun našega podjetja, ko smo leta in leta vsa razpoložljiva sredstva vlagali samo v stroje, delavcem pa dajali zelo nizke osebne dohodke. Toda tako smo dvignili Muro na njeno sedanjo raven, ko dosegamo najmanj enako produktivnost kot naši konkurenti v Zahodni Nemčiji ali v ZDA. Kar pa je pri vsem najbolj važno, je to, da smo že odplačali vse anuitete v zvezi z našo takratno rekonstrukcijo, za katero smo leta in leta pošteno zategovali pasove.
Zdaj vidimo, da je bila naša pot pravilna. Če takrat ne bi mislili na opremljanje podjetja, če bi bili bolj radodarni pri delitvi dohodkov, bi zdaj verjetno preživljali izredno hude čase. Vemo sicer, da tolikšne žrtve takrat ne bi bile potrebne, če bi tedaj velja! drugačen amortizacijski režim, vendar o tem zdaj nima več smisla razpravljati. Važno je samo to, da smo se sami postavili na trdne noge in da ne bi želeli, da bi kdajkoli morali ponoviti nekaj podobnega. Zaradi tega se ,je naš kolektiv strinjal s predlogom samoupravnih organov, da
108. Razmere v minulem letu so neugodno posegle tudi v sklade, saj so morali v Elektro žagi krepko spremeniti planirano razmefje med skladi in osebnimi dohodki — seveda na račun skladov — saj so bili prejemki delavcev že tako skromni.	«
Vendar ..., vse to je zahtevala preusmeritev proizvodnje in že prvi rezultati kažejo, da se je izplačalo zategniti pas. Dela je danes dovolj, izdelki gredo dobro v promet, osebni dohodki pa so se že v letošnjem januarju zvišali v primerjavi z povprečjem v minulem letu za dobrih 8.000 S-din na zaposlenega.
In perspektive...?
»Vse svoje sile bomo vložili v izpopolnitev naših izdelkov,« pravijo v Elektro žagi. »Sproti se bomo prilagajali potrebam gradbincev in prepričani smo, da bo šlo ...«
A. ULAGA
moramo na tak ali drugačen način poskrbeti za stalno obnavljanje in modernizacijo strojnega parka. Ker amortizacija pomeni ,najbolj čista’ sredstva podjetja, to zdaj pri nas urejamo na način, kot sem ga opisal in kar je tudi pravno vendarle že legalizirano. Sicer pa bi tudi pri nas nedvomno našli neko drugo obliko financiranja modernizacije, ki bi nas potem po ovinkih pripeljala do istega cilja.
Seveda pa je še vedno vprašanje, kako nadomestiti skoraj štirikrat višjo amortizacijo, kot pa smo jo obračunavali prej. Prepričan sem, da bomo razliko lahko pokrili delno na račun povečane produktivnosti dela, delno pa na račun povečanega dohodka podjetja. Zelo dolga zgodba bi bila, če bi o tem govoril v podrobnostih. Prepričan pa sem, da nas povišana amortizacija ne bo bistveno udarila pri dohodku podjetja.
Končno pa je takole) slabi gospodarstveniki so tisti, ki jim je pred očmi samo dohodek podjetij, nočejo pa videti strukture vseh sredstev, s katerimi delovne organizacije gospodarijo. Za nas pa je najvažnejše — če še enkrat ponovim — da smo poskrbeli za stalno presnavljanje podjetja, kar edino zagotavlja, da bo MURA tudi v prihodnje pomenila močnega izvoznika in tako tudi sebi preskrbela dovolj debel kos kruha. Že zdaj v povprečju izvažamo 70 % vseh naših izdelkov ...«
EDINI RAČUN:
kaj potrebuje podjetje?
V MALI TRIBUNI razpravlja direktor tovarne »Mura« Viljem Kaki
ZVEZNA ZBORNICA
ALI ZVEZA ZBORNIC?
V zadnjem času, odkar se morajo podjetja pod pritiskom reforme vključevati v mednarodno delitev dela, ker posta_ ja domači trg preozek za prodajo vseh njihovih izdelkov, je vse bolj pogosto slišati pritožbe nad delom predstavnikov zvezne gospodarske zbornice v tujini. Eden najpogostejših očitkov, ki leti nanje, je, da pogosto še tik pred odhodom v tujino ne vedo, kakšno bo njihovo konkretno delo. Zato je njihovo delo v tuji-ni tudi neučinkovito, brez vpliva na poslovne odnose naših podjetij s tujino.
Po mneju gospodarskih organizacij naj bi predstavniki zvezne gospodarske zbornice v tujimi s povsem konkretnimi nasveti pomagali predstavni-, kom naših gospodarskih orga-nizacij, ko iščejo nove možnosti za izvoz in poslovno sodelovanje. Te pomoči pa naši Predstavniki podjetij od pred-
stavnikov zbornic na tujem niso deležni, čeprav plačujejo njihovo tamkajšnje bivanje prav gospodarske organizacije, članice republiških gospodarskih zbornic. Razen tega zvezna gospodarska zbornica republiških niti ne obvešča, kam vse pošilja svoje predstavnike in kakšne naloge jim. določa. Po mnenju gospodarskih organizacij bi smeli iti na tuje ti predstavniki šele potem, ko bi dobili privoljenje voljenih zborničnih organov, ne pa na osnovi administrativne odločitve kakšnega drugega organa. Še pred odhodom pa bi morali tudi obvezno obiskati vse republiške gospodarske zbornice in z njihovo pomočjo sestaviti okvirni delovni program, kakor tudi republiške zbornice obveščati, kako ta program uresničujejo v stikih z inozemskimi poslovnimi partnerji.
Kaže torej, da bo treba delo zvezne gospodarske zbor-
nice prevetriti tako, da bo ta zbornica bolj kot doslej odgovorna za svoje delo republiškim zbornicam in gospodarstvu, saj lahko le takšna, čimbolj neposredna odgovornost koristi našim gospodarskim stikom s tujino.
Zato bi morda kazalo pritrditi predlogu, ki ga je zadnje čase slišati — naj bi zvezno gospodarsko zbornico organizirali kot zvezo republiških gospodarskih zbornic, ki bi jo sestavljali predstavniki republiških gospodarskih zbornic ali posameznih gospodarskih področij. Takšna sprememba sedanje organizacijske povezanosti med gospodarskimi zbornicami bi bila koristna predvsem zato, ker bi bil najvišji gospodarski organ v državi tako bolj neposredno odgovoren gospodarstvu za svoje delo, kot pa je bil doslej, v obdobju administrativno-plan-skega vodenja gospodarstva.
V. B.
MILAN GOVEKAR
... da pokrivajo devizni dohodki inozemskega turizma kljub razmeroma skromnim vloženim sredstvom v to gospodarsko panogo, več kot tretjino deficita jugoslovanske plačilne bilance;
... da struktura deviznega priliva od inozemskega turizma v celoti ustreza potrebam našega gospodarstva, saj več kot SO °U tega dohodka realiziramo v konvertibilnih valutah;
... da se je devizni dohodek inozemskega turizma povečal v Sloveniji v času od 1963 do 1966 kar za 181 odstotkov in da je narasel od 14 na 40 milijonov dolarjev:
... da kljub vsemu znaša udeležba Jugoslavije v evropskem merilu glede števila prenočitev še vedno samo 3 °/i>, kar zadeva devizni priliv pa samo 2*/o.
... da je pridobila Slovenija v letu 1966 v primerjavi z letom 1965 v hotelih le 400 novih postelj;
S
y
at
m
m
H
Si
te
S
m
m
n
8
Si
P
B
■
IS
B
m
E
B
M
H
S>
ts
m
R
U
B
K
B
K
B
Bi
B
gg
m
EB
m
p
m
m
B
e
B
B
*t
B
S.
B
¥ AKCIJI »NAJEMNINE«
ZAKLJUČEK
Akcija »Najemnine« je nedvomno osvetlila eno izmed številnih protislovij našega gospodarstva. Dovolili smo, da so stanovanjska podjetja v okviru najemnin za poslovne prostore zajela tudi sredstva delovnih organizacij za razširjeno reprodukcijo. Tako stanovanjska podjetja zdaj upravljajo in gospodarijo z denarjem, ki so ga prigospodarili proizvajalci v storitvenih delovnih organizacijah. To pa je v nasprotju s tem, kar smo zlasti po reformi že pič kolikokrat izrekli, zapisali pa smo tudi v ustavi, da naj neposredni proizvajalci sami skrbijo za razvoj delovnih organizacij. Tako jemanje pravic proizvajalcem, da praktično ne morejo neposredno upravljati s prigospodar-
il
P
i
a
B
B
m
»3
'J
a
BI
e
e*
m
Eli
BS
m
■
B
a
IBS
m
M
m
m
M
ti
a
a
«0
El
H
e
■
n
H
B
■
m
s
ti
a
H
0
H
BS
te
e
B
BI
U
H
B
B
B
H
n
B
B
jenimi sredstvi, pa je prizadetim delovnim organizacijam po-vzročilo še celo vrsto novih težav.
NA LAHEK NAČIN DO DENARJA
Na stanovanjskih podjetjih v Ljubljani, v Mariboru in Celju — manj pa v Kopru — vztrajno zatrjujejo, da so najemnine za poslovne prostore le uskladili z ekonomskimi stanarinami, ali pa jih vkorigirali« na takšno višino, da zdaj najemnine »ustrezajo« prometnim vrednostim posameznih poslovnih prostorov.
A če si samo na kratko osvežimo spomin in omenimo primere, ko gre tudi za več kot 312-odstotno povečanje najemnin v Modnem salonu ženske in moške mode v Ljubljani, ali 2j0 in 500-odstotno povečanje najemnin za trgovine z živili v Mariboru, ali za 145-odstotno povečanje najemnine v ljubljanski trgovini z živili, potem ne držijo trditve predstavnikov stanovanjskih podjetij, da so najemnine le uskladili in korigirali.
Očitno je torej, da ne gre za »usklajevanje« in »korigi- P ranje« najemnin za poslovne prostore, marveč pričajo vsi ti g podatki, da hočejo stanovanjska podjetja priti na precej g lahek način do denarja. In kot so zatrjevali na občinskem P odboru sindikata delavcev storitvenih dejavnosti v Mari- g boru, je pri tem najbolj »prizadevno« mariborsko stanovanj- b sko podjetje. Po pripovedovanju predstavnikov nekaterih «j mariborskih obrtnih, trgovskih in gostinskih podjetij na- B merava stanovanjsko podjetje celo z denarjem, zbranim od j najemnin, zgraditi novo modno hišo v Mariboru in jo nato ■ na licitaciji oddati najboljšemu ponudniku, pa tudi če pride g iz Zagreba ali Beograda. Nihče od proizvajalcev mariborskih * storitvenih delovnih organizacij ne nasprotuje, da bi tudi ■ zagrebški ali beograjski trgovci prišli v Maribor, toda na- g sprotujejo temu, da bi se, denimo, zagrebški ali beograjski H trgovci vselili v novo modno hišo, zgrajeno za denar, ustvar- J jen v mariborskih trgovskih podjetjih.	■
POT V SLEPO ULICO
Pretirane najemnine predstavljajo za storitvene delovne organizacije tolikšno breme, da ta podjetja resno razmišljajo o ukinjanju ali začasnem zapiranju posameznih obratov.
Visoke, večmilijonske najemnine so v mnogih primerih precej večje, kot posamezna podjetja ustvarijo skladov. In če hočejo poravnati tako visoke najemnine, kot jih je ponekod čez noč predpisalo stanovanjsko podjetje, denimo v Ljubljani ali v Mariboru, bodo morale prizadete delovne organizacije »zarezati« tudi v osebne dohodke zaposlenih. Tako so na primer že mo-radi storiti v brivsko frizerskih podjetjih v Mariboru in v Ljubljani pa tudi v ljubljanskem obrtnem krojaškem podjetju Kroj.
Druga, za prizadeta podjetja »boljša rešitev« pa je seveda zato enostavno ukinjanje ali začasno zapiranje posameznih obratov. V celjskem obrtnem podjetju Elegant že razmišljajo o tem, da bi zaradi pretirano visoke najemnine ukinili krojaško delavnico na Šlandrovem trgu. kjer opravljajo izključno krojaške usluge in ob tako visokih najemninah ne morejo ustvarjati nobenih sredstev za sklade.
B
H
13
■
B
K
H
B
n
■
m
H
K
H
■
n
H
B
H
M
H
H
81
■
r
H
■
a
m
m
m
ei
H
n
b
H
B
a
H
■
Zato se samo po sebi vsiljuje' vprašanje, ali ne bo takšna politika stanovanjskih podjetij v Mariboru, v Celju ali v Ljubljani pripeljala storitvene dejavnosti v slepo ulico, ko lepega dne ne bomo imeli ne čevljarjev, ne frizerjev, ne krojačev...
VELIKE OBVEZNOSTI — MAJHNE KORISTI
Stanovanjska podjetja se sicer izgovarjajo, da bodo sredstva, zbrana od najemnin, namenila za adaptacijo sedanjih poslovnih prostorov in za gradnjo novih lokalov pa celo da bodo poravnala vse stroške pri odvozu smeti, fekalij in podobno.
Vse to pa je samo delček resnice, vsaj po podatkih, ki jih imamo na voljo. Stanovanjska podjetja zdaj vlagajo denar, zbran od najemnin, predvsem v gradnjo novih lokalov, le minimalno pa v obnovo že obstoječih poslovnih prostorov. Mariborsko in tudi koprsko stanovanjsko podjetje pa doslej nista vložila v adaptacije poslovnih prostorov skoraj niti dinarja ali pa tako minimalna sredstva, da jih sploh ni vredno omenjati. Skratka, podjetja storitvenih in uslužnostnih dejavnosti imajo od sredstev, ki jih odvajajo kot najemnine stanovanjskim podjetjem, kaj malo koristi. Nekatera podjetja celo ves čas živijo v strahu, da jim posamezna stanovanjska podjetja lepega dne ne bodo enostavno odpovedala poslovnih prostorov, kot se je to že zgodilo celjskemu trgovskemu podjetju Tehno-mercator.
VSO PODPORO STALIŠČEM SINDIKATA
Če sklenemo našo akcijo »NAJEMNINE«, potem tole: res se ni mogoče sprijazniti s 'tem. da z denarjem, ki ga prigospodarijo v storitvenih delovnih organizacijah, upravljajo stanovanjska podjetja. Predvsem pa ni mogoče opravičiti tega, da stanovanjska podjetja vračunavajo v najemnine tudi sredstva delovnih organizacij, ki so jih le-te namenile za razširjeno reprodukcijo.
Zato gre vsa podpora stališčem občinskih odborov sindi- ■ kata delavcev storitvenih dejavnosti tako v Ljubljani kot ■ v Mariboru, Celju in Kopru, ko vztrajajo, da bi v najkrajšem i času prenesli poslovne prostore v upravljanje prizadetim * podjetjem kot osnovnim nosilcem razširjene reprodukcije 9 kar jim navsezadnje gre tudi po naši ustavi.
MILAN ŽIVKOVIČ
Iz nase družim
a
Na vprašanje, kateri so glavni Vzroki, da odnos zdravstvene službe do pacientov ni boljši, kot je — možnih je bilo več odgovorov — samo 0,3 % vseh vprašanih hi navedlo nobenega vzroka, se pravi, da menijo, da je odnos do pacientov dovolj dober ali pa o tem sploh ne razmišljajo.
Na prvem mestu vzrokov, ki po mnenju zdravstvenih delavcev zavirajo boljši odnos do bolnika, so z malenkostnimi razlikami v odstotkih preobremenjenost zdravstvenih delavcev in mreže (55 %>), prenizko odmerjena sredstva zdravstvenim ustanovam (57 %>) in sistem financiranja zdravstva (52 */«).
Za komentar o teh vzrokih smo zaprosili dr. Dušana Miša, direktorja medobčinskega zdravstvenega centra v Ljubljani in kandidata za poslanca za republiški socialno zdravstveni zbor.
»Odnos do bolnika« je le del tistih komunikacij, ki nastopajo v sociološkem ih psihološkem smislu med občani, zdravstveno službo in družbeno skupnostjo. Zdravje ima v sistemu vrednot, ki si ga izoblikuje posameznik, posebno mesto: svojo vrednost dobi tedaj, ko ga ni več. Drugače povedano: ko človek zboli, se zave, kaj mu pomeni zdravje, Sicer je, zanj, po pravilu, premalo motiviran.
V	takih zapletenih dogajanjih se, Seveda, »odnos do bolnika« oblikuje v času njegove bolezni, ko je že sicer prizadet in bolj občutljiv.
Vzroki, ki jih navajajo »povprečni« zdravstveni delavci iz anketiranega vzorca, prav gotovo kažejo na nekatera neskladja v našem dosedanjem razvoju zadnjih 20 let.
Kapacitete mreže zdravstvenih zavodov in število zdravstvenih delavcev vseh vrst so se le počasi približevali zahtevam in potrebam programov zdravstvenega varstva za posamezne skupine prebivalstva (otroci, šolarji, žene, aktivno prebivalstvo, starostniki, nalezljivo bolni itd.) in praktično neomejenim pravicam in zahtevam dobrega deta prebivalstva do varstva vseh vrst. Sedemletni načrt razvoja SRS je določal, da bomo ob zaključku faze izgradnje osnovne zdravstvene službe bolj intenzivno zastavili gradnjo bolnišničnih kapacitet; vzporedno naj bi šolali zdravnike, medicinske sestre in druge strokovnjake, da bi dosegli ugodnejša razmerja na število prebivalstva. Znano je, da imamo V Sloveniji tudi nrt premajhno število zdravnikov relativno došti premalo sodelavcev z višjo in srednjo strokovno izobrazbo.
Za velike potrebe in naloge je torej premalo delavcev, zato se ni treba čuditi, da je prostorska in časovna stiska razrahljata tudi osebne in zaupne stike med bolnikom in zdravstvenim delavcem.
Leta nazaj smo doživljali paradoksalno situacijo, da Z nezadostnim številom zdravstvenih" delavcev nismo bili koš nalogam; nismo pa tudi mogli porabiti vseh sredstev, ki so bila na razpolago kot popularizirana in obilna »splošna poraba«. O sistemih financiranja in oblikovanju dohodka je razmišljal komentator v prejšnji številki.
bobro zdravstveno vkrštvo je po vsem svetu iz leta v leto dražje. Naši letni Skoki za 30 do 4(1 % v prejšnjih letih pa so ob reformi povzročili nasprotno reakcijo, skokovito zmanjševanje razpoložljivih sredstev za »pti obsegu in kvaliteti enkko« zdravstveno vdrštvh, ki naj bi ob tem postajalo še bolj sodobno. Ze pred tem pa smo, 1. 1963, z odpravo preventivnega sklada, izgubili edina kvalitetna republiška Sredstva, S katerimi bi mogli in morali financirati tudi napžčtiek in rAžVtij medicine Ih zdravstva.
Zdi se mi. da so bili v prejšnjih letih številni zdravstveni delavci vse preveč zaposlenih s skrbjo, kako bi v borbi z neradodarnimi a vendar izdatnimi skladi pridobili čimvčč za svoj kolektiv in zase. V tem času so poskušali prenašati načela »produktivnosti« iz proizvodnje v zdravstvo in ha novo Urejevdti botrah je odnose V trse preštevilnih in preveč razdrobljenih ter nepovezanih zdravstvenih zavodih.
Ta dogajanja so pritegovala toliko pozornosti posameznikov, da je je enostavno zmanjkovalo Za bolnika.
Zlasti administrativni elementi v sistemih financiranja so povzročali hudo kri in centrifugalne težnje, ki so irriele pogosto značaj individualnega ali kolektivnega egoizma.
V	z.adnjih dveh letih pa se vse bolj pojavlja skrb, zlasti letos in pri bolj razgledanih, ki npr. vedo, da je komunalna skupnost Ljubljana namenila v sprejetem finančnem načrtu kar za prek 20 % manj denarja kot lani za zdravstveno varstvo svojih zavarovancev.
Zase zaskrbljeni zdravstveni delavci pa se ob vsej res visoki etiki težko povsem vživijo v prav vse bolnikove težave. Odnosi do bolnika spet niso taki, kot naj bi bili.
Kadar bodo v jasnih programih kompleksnega zdravstvenega varstva za prebivalstvo določenega območja kot družbeni dogovor jasno določene in jasno ovrednotene naloge Vsakega posameznega zdravstvenega delavca, sodelavca in kolektiva in kadar se bo vsak občan kot samoupravljavec zavedal, kakšne vrednote mu samoupravna zdravstvena služba zagotavlja za njegov neposredni ali posredni prispevek, smemo pričakovati, da finančna vprašanja ne bodo več kalila odnosov med zdravim ali obolelim občanom in zdravstvenim delavcem.
S PRIHODNJIČ: Dvaindvajset odstotkov vprašanih zdravstvenih delavcev meni, da odnos do pacientov zavira njihova prevelika zahtevnost
s
PLENUM REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA DELAVCEV DRUŽBENIH DEJAVNOSTI
MANJ IMPROVIZACIJ -VEČ STROKOVNIH REŠITEV
Torkovega plenuma RO sindikata delavcev družbenih dejavnosti, ki ga je vodil njegov predsednik MARJAN JENKO, se je udeležil tudi predsednik Centralnega odbora tega sindikata ILIJA TOPALOSKI. Razprava o vlogi in nalogah sindikata v samoupravljanju naj bi bila del priprav na občni zbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije, ki bo 23. maja v ljubljanski Festivalni dvorani.
Ker je bil tp zadnji plenum v tej mandatni dobi in obenem tudi priprava ha občni zbor, na katerem naj bi začrtali nadaljnje haloge sindikata delavcev družbenih dejavnosti, je razumljivo, da so prisolni v razpravi načenjali vse tiste probleme, s katerimi se Srečujejo predvsem v občini, v svojih delovnih organizacijah in sindikalnih podružnicah. Razprava na plenumu naj bi bila predvsem praktična idejna usmeritev sindikalnih vodstev in podružnic na temeljne probleirie članstva, ki se po reformi porajajo z večjo ostrino kot prej. Za neposredno politično aktivnost sindikata v konkretnem razreševanju vprašanj pa je v sedanjem obdobju nujno treba razčistiti pojme o vlogi, mestu in nalogah sindikata v samoupravnem sistemu, o njegovi samostojni aktivnosti in o sodelovanju z drugimi.
SINDIKAT JR SLABORtCVfcN.
ZAKAJ?
Neposredno samoupravljanje v delovnih organizacijah, ustvarjanje dohodka in delitev po delu so temeljne značilnosti družbeno ekonomskega položaja delovnih ljudi tudi v družbenih dejčivtlosHil, značilnosti, ki določajo značaj, vlogo in naloge Sindikata. Položaj delovnih ljudi v družbenih dejavnostih ni najbolj rožnat. Družbeni piani so več ali rbnnj deklaracija, ker ni kvantifikacij, ker odnosi med družbeno, skupnostjo in delovnimi organizacijami družbenih dejavnosti niso razčiščeni, ker ni ovrednoteno;, del A, na osriovi realne družbene presoje o pomenu in delovanju posameznih dejavnosti ter njihovih delovnih organizacij, ki zadovoljujejo družbene potrebe,
Z zmanjševanjem proračunov so se znižala tudi sredstva družbenim službam he glede na konkretne pottebe. Spričo nadaljnjih zaostritev v prbračuriih so mnoge družbene službe zašle v velike in resne težave. Finančnim restrikcijam so sledili organizacijski ukrepi, vseskozi pa posegamo v delovanje družbenih dejavnosti brez sistemskih rešitev. Vsi poskusi, ki se ne osla-ujajo na strokovno dognane rešitve, v razpravi so jih imenovali improvizacije, pa ne škodujejo samo družbenim službam, temveč tudi gospodarstvu, kajii delovanje družbenih dejavnosti neposredno pomaga dvigati produktivnost dela v gospodarstvu.
Osnovni vzroki, da se v družbenih službah samoupravljanje in z h j im tudi delitev po delu ne razvija hitreje, niso v tem, da tamkaj zaposleni delavci ne bi hoteli krepkeje stopati po tej poti, temveč jih moramo iskati med nerazčiščenimi odnosi med družbo ih temi dejavnostmi. Prav zato, ker delo v teh dejavnostih rti družbeno ovrednoteno, so se doslej vsi posktisl delitve po delu ustavili pri proračunsko odmerjenih sredstvih. Ta pa nihajo tako, kot jih Zmorejo proračuni, ne glede na obseg in potrebnost dela družbenih dejavnosti oziroma služb.
Kaj naj bi spričo takega položaja delal sindikat? Saj še predsednika podružnice ne moremo dobiti, kaj šele, da bi za delo zainteresirali člane, je bilo slišati v razpravi. Sindikalni forumi so prevečkrat ostajali na ravhi načelnih razprav, medtem ko so na konkretne rešitve pozabljali. In vse to je pogojevalo mišljenje, da je sindikat slabokrven, da izgublja tla pod nogami, celo da je nepotreben.
PREVEČKRAT SMO BREZ STALIŠČ
Občutek nemoči sindikata ali njegove nepotrebnosti je treba iskati v nerazčiščenih pojmovanjih o vlogi sindikata v naši družbi. Tam, kjer je postal sindikat le transmisija forumov in organov, je med člani najmočneje prisotno mnenje, da ga pravzaprav ni treba. C e pa tehtamo njegovo moč ali nemoč, potlej moralno kritično priznali, da za vrsto vprašanj, ki so se konkretno pbrajaia, sindikat ni imel svojih stališč, s katerimi bi se vključil v razprave in tako prispeval k najboljšim rešitvam. In vendar je torišče dela sindikata široko in moralo bi biti šathostojho Zalo je malodušje beg pred dolžnost-
mi, beg pred problemi, s katerimi bi se sindikalne podružnice lahko spoprijele, četudi niso rešena mnoga sistemska vprašanja za družbene dejavnosti. V razpravi so načeli mnogo nalog sindikata, naj povzamemo le nekatere.
e Spričo tega, da delovanje družbenih dejavnosti neposredna poniaga dvigati produktivnost dela in da je sestavni del prizadevanj skupnosti, da bi nenehno večala narodni dohodek ter rhoijševal.i življenjski in družbeni standard delovnih ljudi, bi se moral sindikat zavzemati za tesnejše sodelovanje negospodarskih in gospodarskih dejavnosti, za sodobno organizacijo, clronofmčno poslovanje in uporabo znanstvenih dosežkov
v delu družbenih služb. Tega pa ni mogoče doseči brez razvijanja vseh oblik medsebojnega — medobčinskega in medrepubliškega sodelovanja, brez integracijskih procesov in drugih oblik združevanja, ki pomagajo učinkoviteje in racionalneje zadovoljevati potrebe, kar zagotavljajo delovnim ljudem in občanom družbene službe.
•	Razvoj samoupravljanja, sodobni znanstveni dosežki in njihova uporaba pri delu terjajo od sindikata, da v delovnih organizacijah skrbi za nenehno strokovno, splošno, ekonomsko in idejno politično izobraževanje delavcev, da bi se delavci usposabljali za strokovno delo in da bi aktivno sodelovali v bolj in bolj različnih oplikah samoupravljanja.
•	Zaščitna vloga sindikata
je ena od njegovih bistvenlih funkcij. Vehdar pa ta ne obstoji le v tem, da usklajuje posamične in splošne interese, temveč tudi v različnih oblikah varstva samoupravnih pravic delovnih skupnosti in posameznih delavcev. Posebna oblika aktivnosti sindikata je varstvo pravic delovnih ljudi, ki izvirajo iz delovnih razmerij. V uresničevanju zaščitne funkcije daje sindikat pobudo za ureditev razmerij v zakonih in drugih predpisih s področja dela na samoupravnih načelih, zavzema se za to, da so v splošnih aktih delovnih organizacij natančno določerie delovne obveznosti delavcev in da bedi nad tem, kako se upoštevajo in izvajajo.	N. L.
V NEDELJO PRVE VOLITVE REPUBLIŠKIH IN ZVEZNIH POSLANCEV
Kandidacijski zbori
volivcev končani
Kandidacijski zbori volivcev, na katerih šo bili predlagani in določeni kandidati za republiške in zvezne poslance, so opravljeni. V nekaterih občinah so še v teku kandidacijski zbori, na katerih predlagajo kandidate za odbornike občinskih skupščin. V nedeljo bodo odborniki občinskih skupščin volili poslance /a vse zbore delovnih skupnosti republiške in zvezne skupščine. Devetnajstega Aprila bodo v delovnih organizacijah volili odbornike za občinske zbore delovnih skupnosti, 23. aprila pa bodo občani na neposrednih volitvah volili odbornike občinskih zborov in poslance republiškega ter zveznega zbora.
Kandidacijski zbori so bili normalno nadaljevanje vse predvolilne in Volilne aktivnosti. To nam potrjuje dejstvo, da so v veliki večini volilnih enot bili sprejeti že prej usklajeni predlogi za republiške in zvezne poslance ter odbornike občinskih skupščin. Čeprav podatki o zbranih kandidatih za zvezne in republiške poslance, ki so bili potrjeni na kandidacijskih' zborih, še niso obdelani, pa kaže, da je možnih kandidatov za poslance republiške in tudi zvezne skupščine, več kakor pred dvema letoma. Malo je vo-lilpih enot, ki so se odločile
za enega kandidata, še posebej se je povečalo število kandidatov za odbornike občinskih skupščin, saj so jih kandidacijski zbori v veliki večini predlagali po več za vsak mandat.
Po vsebini so bili kandidacijski zbori zelo različni. V glavnem so na njih razpravljali o aktualnih problemih krajev in tudi o širši občinski problematiki. Razpravljali so še o proračunih občinskih skupščin, v delovnih organizacijah pa predvsem o aktualnih problemih svojih delovnih skupnostih. Ko so na volilni komisiji Glavnega odbora
SZDL Slovenije razpravljali o vsebinski oefeni predvolilnih zborov, so poudarili, da bo tteba 7. razpravami o odprtih vprašanjih nadaljevati vse do volitev, da bi tako dosegli pred samimi volitvami kar najbolj delovno vzdušje.
Udeležba na kandidacijskih zborih je bila na področju mest slabša, kar ugotavljamo že več let nazaj, IzVen mest m v delovni h organizacijah pa je bila udeležba zadovoljiva. Ob teh ugotovitvah ne kaže ostati, temveč bo treba ob dokončni oceni udeležbe na kandidacijskih zborih podrobneje analizirati in ugotoviti vzroke, zakaj so nekateri zbori volivcev tako slabo obiskani.
V nadaljnji predvolilni aktivnosti naj bi se vodstva organizacij SZDL in sindikalnih podružnic usmerila v razreševanje najbolj aktualnih vprašanj, ki so se pojavljala v minulem obdobju. Prav je, da se kandidati za odbornike in poslance predstavijo svojim volivcem in jim povedo program svoje dejavnosti, jim razložijo, kako gledajo na vprašanja, ki volivce najbolj zanimajo in jih tudi neposredno zadevajo.
NAAAAAAAAAAAA/'»AAAAAAAAAAAA/\AAAAAA/W)AAAAA/vAAA/WVWV\AA
»»eeeeeeeeeascseeeeeeeeeeeeoeeeeeeeceeeseeeoTeeeeseoeaeeaeee-geoe-««
m
nama 1,1111111,1
V	BLAGOVNICI S STANOVANJSKO OPREMC NAMA. VVOLFOVA 1
NA IZBIRO
V	I. NADSTROPJU:
e
posteljno perilo, prešite In volnene odeje dekorativno blago serviete, prti, brisače preproge, tekači, obloge tal, zavese gospodinjski aparati, hladilniki, štedilniki, sesalci, lo-ščilct mešalci, bojlerjl
•	radio aparati, televizorji, gramofoni, magnetofoni, tran-sistorjij radijske In TV antene
•	svetilke- stropne, stenske, namizne, stoječe
Nakup pohištva In gospodinjskih aparatov tudi na potrošniški kredit — 10-Odstotnl popust pri plačilu z devizami.
Vse za dom,-službo m izlete
modna hiša
LJUBLJANA - MARIBOR
l 711 BI 7 * NA
nama
IB



Iz naše družbe
NA ZDRAVJU ŠKODLJIVIH DELOVNIH MESTIH SE V ROGU DELAVCI MENJAJO VSAKIH ŠEST MESECEV^
Prednost dajejo preventivi
Pred leti, ko so še Rogovi delavci med rednim delovnim časom iskali zdravniško pomoč v zdravstvenih domovih, so že samo pregledi pomenili znaten padec produktivnosti. Zato je pred petimi leti zdravstveni dom Center na željo uprave tovarne organiziral obratno ambulanto. Delo te ambulante naj bi zajemalo celotno zdravstveno varstvo zaposlenih, s posebnim poudarkom na preventivi.
Tovarna Rog, ki izdeluje kolesa, transportne naprave in ciklografe, sodi v kovinsko industrijo. Tako tehnološki postopki kot tudi sama razmestiev posameznih oddelkov v neustreznih in še neurejenih prostorih pogojujejo veliko število zdravju škodljivih delovnih mest.
»Ker je bilo zaradi obsežnega kurativnega dela premalo časa za periodične in sistematične ' preglede, je v oktobru 1963 tovarna Rog redno zaposlila zdravnika in višjo medicinsko sestro,« nam je v razgovoru dejal tovarniški zdravnik dr. Maček. »Iz statističnih poročil naše ambulante je razvidno, da je prej bila frekvenca bolnikov precej nad povprečjem ostalih splošnih ordinacij. Temu primeren je bil tudi bol-
niški stalež. Vse je v začetku kazalo na slabo zdravstveno stanje zaposlenih ter odpiralo vrsto socialno-medicinskih vprašanj.
Število zaposlenih v tovarni se giblje od 920 do 940. Zanimiv je podatek, ki kaže na visoko letno fluktuacijo, tudi do 230 delavcev.
Leta 1965 je bil zato s kadrovsko službo dosežen sporazum, da pošljejo na zdravniški pregled vsakega delavca, ki se
Zdrav delavec — osnovni pogoj za dobro proizvodnjo
namerava zaposliti v tovarni, s pogojem,’* da tudi upoštevajo zdravnikovo mnenje o dela-zmožnosti. To namreč preprečuje kasnejše zapleti j a je glede ureditve delovnih mest ter ugodno vpliva na zmanjšanje bolniškega staleža. Trditev, da se zdravstveno stanje v tovarni Rog slabša, bi bila preuranjena. Podatki kažejo padec vseh ambulantnih pregledov, in sicer od 10.965 v letu 1964 na 10.530 v letu 1965. Znižanje gre predvsem na račun ponovnih pregledov, medtem ko je število prvih pregledov celo v porastu. Pri pravilnem vrednotenju podatkov vidimo, da pomenijo ponovni pregledi predvsem oskrbovanje poškodb.
Bolniški stalež kljub absolutnemu porastu števila obolenj v odstotkih pada. To dopušča mnenje, da število posameznih obolenj, predvsem zaradi kontrolnih pregledov, upada. Na prvem mestu so še vedno bolezni dihal, slede pa jim bolezni prebavil in kožne bolezni.
Že leta 1963 je ambulanta za poklicne bolezni v Ljubljani določila zdravju nevarna delovna mesta. Nekatere "pomanjkljivosti so sicer že odpravljene, še vedno pa zdravju škoduje delo v kalilnici (delo pri žaril-nih pečeh in hlapih cianovodi-kove kisline), lakirnici (hlapi organskih topil) in lužil.nici. Ker je lužilnica polna hlapov vročih bazičnih in kislih tekočin, je določeno, da se delavci menjavajo vsakih šest mesecev. V tovarni pa, žal, še nista urejena jedilnica (delavci običajno jedo kar na svojih delovnih mestih), ter Jjigienski kotiček za žene. ki je pri tolikšnem številu ženske delovne sile z zakonom obvezen.
Precejšnjo pozornost smo v
Tokrat smo zaprosili za razgovor na temo o preventivnem letovanju delavcev Stjepana Šauberta, taj- Rogu še posvetih obratnim po-
nika Republiškega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije
»Začetek organiziranega preventivnega letovanja delavcev je za sindikate pomenila ustanovitev začasne komisije za oddih in rekreacijo pri Republiškem svetu sindikatov,« pravi Stjepan Baubert. »Tia komisija je vseskozi usmerjala posamezne sindikalne podružnice, da je treba zlasti preventivno letovanje delavcev izvajati bolj organizirano in skozi vse leto. Rezultati prizadevanj omenjene komisije za oddih in rekreacijo
bili v tem, da so postali potniški domovi bolj izkoriščeni tUdi v obdobju, ko ni bilo “Uradne« počitniške sezone ..,«
Potem je tovariš Saubert nadaljeval:
»Toda to letovanje, ko so sindikalne podružnice na lastno Pobudo, ali pa na osnovi pri- ^ Poročil komisije za oddih in re- g kreacijo [ pri republiških sindi- J katih pošiljale delavce v počit- F niške domove tudi izven sezone,
zaposlenih na delovnih mestih, nevarnih 'za razna obolenja, na preventivno letovanje. Kajti predvsem zdrav delavec je osnovni pogoj za normalno proizvodnjo in ne kot nekateri mislijo, da so za nemoteno proizvodnjo potrebna samo obratna sredstva, stroji ali reprodukcijski material...
In prav zavoljo tega se mi zdi pobuda počitniške skupnosti Alpe-Adria pri mestnem sindikalnem svetu v Ljubljani, ki je začela s sistematično organizacijo preventivnih letovanj za delavce, nadvse koristna.«
»Toda zakaj v delovnih organizacijah še zmeraj gledajo na preventivno letovanje delavcev
le kot na neposredne stroške, bi podjetja lahko poiskala prav namesto da bi na takšno leto- v sodelovanju s pristojnimi vanje delavcev gledali tudi skozi - zdravstvenimi službami. V ve-
elconomiko svoje delovne organizacije?«
»Menim, da se v delovnih organizacijah ne opirajo popolnoma le na stališče, da je preventivno letovanje delavcev povezano z nepotrebnimi stroški. Zdi se mi, da so v posameznih podjetjih le v dilemi, koliko naj ' bi namenili denarja za takšno letovanje delavcev, predvsem zavoljo tega, ker se potreb po takšnem letovanju delavcev še ne da kar tako izmeriti. Osnovo za to, koliko naj bi podjetja namenila denarja za preventivna letovanja delavcev,
liko pomoč pri tem bi bil lahko tudi zavod za. zdravstveno in tehnično varstvo v Ljubljani, ki že opravlja meritve in ugotavlja slabe pogoje -dela v posameznih delovnih organizacijah, ki nedvomno vplivajo na različna obolenja delavcev. Menim, da bi na osnovi teh raziskav lahko t precej, točno ugotovili, koliko denarja naj bi delovne organizacije že vnaprej »rezev-virale« za preprečevanje raznih obolenj, v kar je seveda vključeno tudi pravočasno preventivno letovanje.«
X	M. Z.
škodbam, ki jih je bilo leta 1965 kar 1076. Ob vsaki nesreči pri delu smo raziskali okoliščine, v katerih je do poškodbe prišlo. Ugotovili smo, da nesrečam največkrat botrujeta neprevidnost in nedisciplina. Iz. analize je razvidno, da je največ nesreč ob sredah in petkih, ter med prvo in četrto uro delovnega dne. Najpogostejše so še vedno poškodbe prstov na rokah, poškodbe nog in tujki v očeh. Sele vsakoletne obdelave poškodb po istih kriterijih bodo pokazale, če so zgornja dejstva tudi pravilo.	i
Zdravstveno varstvo delavcev v tovarni bo toliko uspešnejše. kolikor dlje bomo isti zdravstveni delavci zdravili iste paciente v enakem delovnem okolju.1« je zaključil dr. Maček.
PRAVILNIK O NADOMESTILU ZA BOLEZEN
Kako so v Rogu sestavili pravilnik o nadomestilu osebnega dohodka za prvih i30 dni? Na to vprašanje nam je odgovoril predsednik delavskega sveta Vlado Čretnik:
»Nadomestilo osebnega dohodka se delavcem obračunava po stopnjah od osnov, določenih s temeljnim zakonom o osebnih dohodkih, in sicer: za odsotnost z dela zaradi bolezni, določenega zdravljenja ali medicinskih preiskav izplačujemo 80 % nadomestilo osebnega dohodka lanskega povprečja, za odsotnost z dela zaradi nesreče pri delu, ki se je pripetila po lastni krivdi zavarovanca, 75 %, za odsotnost zaradi nesreče pri delu, ki se je pripetila brez delavčeve krivde, in poklicne bolezni 100%, za odsotnost zaradi nege družinskega člana, za odsotnost zaradi nesreče, ki se je pripetila pri prihodu ali odhodu z dela in za odsotnost zaradi poškodbe po tretji osebi pa izplačujemo 50 % nadomestilo.	\
Poudarim naj, da nosilcem partizanskega spominskega znaka 1941 in odlikovancem z redom narodnega heroja ter vojaškim vojnim invalidom in delovnim invalidom z nad 20 % invalidnostjo obračunavamo od prvega dne odsotnosti z dela 100 % nadomestilo.
Od 1. januarja 1967 ima delavka za nosečnost in porod pravico do porodniškega dopusta, ki traja brez presledka 105 dni. Delavka sme z zdravniškim izvidom nastopili dopust 45 dni pred porodom, mora pa ga nastopiti 28 dni pred porodom.«
Vlado Smrekar, predsednik sindikalne podružnice, ki je pri sestavljanju pravilnika tudi sodeloval, nam je izrazil bojazen, da utegne biti lanskoletno povprečje osebnega dohodka nižje od letošnjega. Ravno tako se mu ne zdi prav, d% je delavec, ki manjka samo dva dni. vendar pa na meji med dvema mesecema, prikrajšan kar za dve premiji. V Rogu namreč izplačujejo delavcem, ki ne izostanejo z dela. namensko premijo štiri tisoč starih dinarjev mesečno. Povedal nam je še, da že pripravljajo predlog, s katerim bodo tudi to nepravilnost odprarili.
Ključavničar Anton Pelicon pa mi 1 je potožil, da se mu le ne zdi prav. ker ni dobil izplačane premije zato. ker se je med delovnim časom moral nujno zglasiti na Zavodu za transfuzijo krvi.
Takšno drobno krivico pa bodo v Rogu verjetno tudi sami popravili.
MATJAŽ VIZJAK
|||||tl|llllllllllll||||!!!llll Pogovori * upravljavci • Pogovori i upravljavci
lllillil!

let
zmeraj ni bilo preventivno
°vanje delavcev v pravem polenu. V resnici je bilo takšno ®tovanje le pošiljanje na dolbst' zdravstveno šibkih delnv-z nizkimi osebnimi dohodki, g.1. si sami tega dopusta niso mo-S Privoščiti, pa čeprav so ga di zelo potrebni.«
»Torej, kako bi po vašem Jrnenju morali usmeriti preven-lvho letovanje delavcev in kdo v delovni organizaciij pre-zarne skrb za takšno letošnje?«
»Predvsem naj bi sindikalne Pndružnice v delovnih organizacijah in tudi • občinski sindi-s,a ni sveti ter republiški odbori ,iar °Vnih sindikatov spodbu-i delovne organizacije, da bi-v sijale na preventivno leto-Še predvsem tiste delavce, ki .Zaposleni na delovnih mestih, j;,er obstaja nevarnost za raz-‘ na obolenja. Na primer za naeiiri0-80Vnike natančno vemo,
»Splošni mehanik nam ne ustreza«
s, .Štorih delovnih mestih ob-,la nevarnost obolevanja ru-ev
nevarnost obolevanja bj ltev za silikozo. In zakaj ne in 26 obrane podatke izkoristili VSatPrizadete rudarje poslali
V *° leto na preventivno leto- =	- .	,	:	, .	■
! še. ki bi verjetno precej pre- g	Zl
Pirnar Tatjana, kadrovik ljubljanske Avtoobnove, je v razgovoru presenetila s številom vajencev, ki so jih imeli v podjetju vse do letošnjega leta. Petsto se jih je v zadnjih letih zvrstilo pri njih, veliko za podjetje s tristo zaposlenimi, kolikor jih ima Avto-obnova. Se pred dvema letoma so imeli 170 vajencev, letos jih imajo vsega skupaj 105, vključno s tistimi, ki jih priučujejo sami.
»Torej jih mnogo uhaja?«
»Da. razlog je predvsem v tem, ker druga podjetja aiso vzgajala kadrov, kakršne bi potrebovali, mi pa smo jih, pa so jim pri nas vzgojeni prišli ravno prav. Povrhu so naši vajenci množično uhajali med komercialiste (za prodajo avtomobilov) in še posebno ‘med šoferje.«
»Zakaj pa jih vzgajate sami, brez vajenskih šol?«
»Zato, ker kovinska šola nima pravega posluha za našo stroko. Vodilni v našem podjetju so že poskušali doseči, da
tak^° obolenja za silikozo in •padlab/ 7. Precejšnji meri od-hiu d tudi Potreba po zdravlje-hof °m€niene bolezni. Skratka,. oVg~,„. Povedati, da bi delovne sPo7n’!fciie enkrat že morale v fjQ da Je treba vlagati tudi lperu1 ' ta> konkretno v tem pri-s Pošiljanjem delavcev,
lagodila naši stroki, toda brez uspeha. In 'ne samo, da šola' ni prilagojena potrebam, zahteva tudi preveč časa. Vajenci so le preveč odsotni, povprečno štiri do pet mesecev, saj so v prvem letniku odsotni celih
iiiiiiuiii
!lllllllll!!l!l!l!!lll
šest mesecev, v drugem pet, v tretjem tri mesece. Naši vo-navljavci, ki še obiskujejo vajensko šolo, so na primer od marca do junija na teoretičnem pouku, potem pa do Septembra na počitnicah. In, če računamo en mesec dopusta, predvojaške in bolniške, so komaj pet mesecev na delu. Vendar ne gre toliko za nenavzočnost, kakor za to, da vajenec takrat ne živi od svojega dela. Kajti moram dodati: vajenci pri nas delajo na stalnem delovnem mestu in so nagrajevani po učinku, prav tako kakor ostali delavci, pri čemer se točno vidi njihova izurjenost in sposobnost uporabiti že pridobljeno znanje. Seveda pa ima priučevanec zagotovljeno minimalno nagrado, če pa jo preseže, je plačan po učinku.«
»Omenili ste priučevance. To so vajenci, ki ne hodijo v vajenske šole, temveč se izobražujejo v našem izobraževalnem centru. Zakaj pa ste izrekli takšno nezaupnico vajenskim, šolam? Omenili ste prej neprilagojenost programa. Bi hoteli biti natančnejši?«
»Vajenska šola daje splošne_ ga mehanika, ki ni dovolj specializiran. Našim ljudem se zunaj smejejo, ko povedo svoj poklic — avtomehanik. V dru-
lilil
gih dežrelah se avtomehanika že od druge svetovne vojne naprej deli na več poklicev. In ker se motorizacija pri nas hitro širi, ji bomo kos le s specializiranimi poklici, pri
' v. ,	’ /	/	'
čemer bi tudi šola morala čutiti te moderne tokove. V šoli pa začnejo s~ponavljanjem osnovnošolske snovi, namesto, da bi se učili tehnologije materiala. Če bi se učni programi spremenili, bi naše vajence, ki jih zdaj sami priučuje-mo, seveda zopet vključili v vajenske šole, kajti šolanje v. . našem centru precej stane: na leto imamo z enim vajencem
70.000 S-din stroškov... V prid priučevanju v našem podjetju govori tudi dejstvo, da so tisti, ki hodijo v vajensko šolo precej manj prizadevni pri delu, kakor tisti, ki jih priučujemo mi sami.«
»Kako ste organizirali priu-čevanje?«
»Že pred sprejemom pazimo, da ima fant dobro spričevalo ter da je iz urejene družine, kajti v takih primerih je resnost pri delu večja. Poučimo ga tudi, da bo moral obiskovati pouk v interni šoli, dvanajst do štirinajst mesecev, odvisno od tega, kako hitro bo učno snov osvojil. Potem, ko se formirajo razredi, se najprej predava skupni program — tehnologija, čemur sledijo specializirani programi, na primer spodnji ustroj avtomobila.
Tehnologijo poslušajo naši vajenci redilo štiri ure dnevno, ko jo končajo, pa imajo v osmih specializiranih skupinah dve uri dnevno ustrezen pouk.
Vzporedno pa tečejo praktična dela: poznavanje orodja, naprav, podjetja, samoupravnih aktov, statuta, pravilnika o varstvu pri delu in podobfio.
Znanje vajencev ocenjujemo mesečno, pregledujemo, kako učenci uspevajo s praktičnim. „ .	,	,
delom, pazimo na njihovo 7moc Potrebna.« osebno urejenost...«	JANEZ MLAKAR
»Kakšno izobrazbo pa imajo mladi delavci, ki jih sprejmete, od kod so in kakšna je skrb zanje?«
»Le trije so s šestimi razredi osnovne šole, nekaj jih je s sedmimi, drugi pa imajo končano osemletko. V glavnem so s podeželja, samo nekaj jih je iz Ljubljane Opazili smo, da mestni fantje, za razliko od tistih s podeželja, komaj čakajo na tri četrt na dve, da so manj zainteresirani za učenje, da zvečer večkrat pohajkujejo in da hodijo na delo zaspani.
Naši priučevanci — vozači dobijo povrnjene stroške prevoza od štirideset dc šestdeset odstotkov. Za tiste pa, ki so iz oddaljenih krajev, gradimo samski dom. s 160 posteljami,, ki bo vseljiv do olctob-ra.«
»Kako poteka vaše sodelovanje s temi mladimi ljudmi?«
»Redno imam sestanke z njimi, obveščam jih o novostih, o možnostih napredovanja in skušam odpraviti njihove težave. Preden sem prišla v Avtoobnovo, sem namreč bila socialna delavka. Skušam kratkomalo razum,eti vsakogar in mu pomagati, če mu je po-
llllllllllllll
iiiiiiminiEni
namili
...................................................Iiiilllllir
Izobraževanje in hultura
Z
(
Ta teden v skupščini SRS
Pristojna skupščinska odbora sta zakon o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v načelu sprejela © Amandmaji k posameznim določilom © O zakonu v celoti še niso glasovali
Minuli četrtek sta stalna odbora Prosvet-no-kulturnega zbora in Republiškega zbora Skupščine SRS že drugič skupaj obravnavala predlog zakona o izobraževalnih skupnostih in financiranju vzgoje in izobraževanja. Omenjena pristojna zbora bosta namreč zakon sprejemala.
Po daljši razpravi, v kateri so poslanci opozorili na bistvene pripombe, ki so bile izrečene v tej zvezi na področnih posvetih, so člani obeh ddborov predlog zakona v načelu izglasovali. To pa pomeni, da so lahko nadaljevali z razpravo o posameznih določilih, o posameznih amandmajih. Soglasje obeh odborov glede posameznih amandmajev je prvi pogoj, da bosta odbora lahko glasovala tudi o zakonu kot celoti.
Če bi strnili glavne misli, izrečene na področnih posvetih, zaradi katerih je bilo tudi precej razširjeno razpoloženje, naj bi tudi ta predlog zakona odložili, bi morali našteti vsaj tele: v zakonu niso jasno opredeljene intervencijske naloge republiške izobraževalne skupnosti; ni zagotovljeno perspektivno izenačevanje pogojev dela osnovnih šol; zakon tudi ne ureja težkega položaja srednjih šol; sploh se je ob razpravah razgrnila celotna žgoča problematika našega šolstva; značilno je tudi, da so bile pripombe na zakon domala izključno materialnega značaja; v razpravah je bilo tudi prisotnih mnogo iluzij, kot da zakon sam po sebi lahko šolstvu »ustvari« več denarja; razprava v ekonomsko šibkejših sredinah se je ogrevala za eno izobraževalno skupnost, kar pa splošni zakon ne omogoča; vsi pa so odločno nastopili zoper vsakršno prosjačenje po gospodarskih delovnih organizacijah.
Tomo Martelanc in Rudi Čačinovič sta med drugim opozorila na resne težave, ki da jih lahko imamo zaradi poostrenih pogojev gospodarjenja pri zbiranju fakultativnih sredstev gospodarstva za šolstvo. Iz tega vira pa računamo na 6 milijard S din. Govorila sta o možni akciji, da bi IS in skupščina SRS s posebno resolucijo predlagala zveznim organom, da dobi Slovenija opolnomočje, s katerim bi lahko po zakoniti poti zbirala dodaten 1 % od bruto osebnih dohodkov v delovnih organizacijah. Seveda bi bilo to možno le, če bi se več. kot polovica delovnih organizacij izrekla za takšno dopolnilno obremenitev. Druge republike očitno namreč za to niso zainteresirane. Seveda pa je res, kot je opozoril eden izmed poslancev, da bi to pomenilo neenake pogoje gospodarjenja za slovenske delocme organizacije v jugoslovanskem prostoru. Sprejet pa je bil predlog, naj tif za letos v prehodnih določbah zakona navedli fakultativna sredstva gospodarstva (1 %) in jim vsaj na tak način dali neko zakonito vlogo.
V	razpravi o posameznih določilih naj omenim le del razprave o nekaterih zelo .pomembnih členih. K 6. členu so poslanci obeh odborov predlagali, da naj IS formulira amandma, ki bi točneje povedal, kdaj začne republiška izobraževalna skupnost intervenirati, skratka, postavil naj bi kriterije, tako kot jih npr. vsebuje zakon o dopolnilnih sredstvih nerazvitim občinam: kakšne možnosti morajo najprej občine izčrpati na svojem območju. Merila za ta kriterij pa morala upoštevati vse stroške izobraževalnih dejavnosti, ki jih temeljne izobraževalne skupnosti morajo po 40. členu zakona zagotavljati. Predlog teh meril naj bi bil že v zakonu o stopnjah prispevkov, ki bo decembra moral biti pripravljen. Predstavniki IS so se s tako zahtevo strinjali.
V	razpravi o 12. členu je bil sprejet solasno naslednji amandma: »Republiška izobraževalna skupnost vodi pri dodeljevanju posebnih dopolnilnih sredstev temeljnim izobraževalnim skupnostim tako politiko, da z njimi zagotovi dogovorjeni minimalni standard izobraževalnih dejavnosti, ki so jih po tem zakonu dolžne financirati temeljne izobraževalne skupnosti.« Vsebina tega amandmaja seveda ne govori o neki aritmetični sredini sredstev za vse šole, pač pa o jem, da je republiška izobraževalna skupnost dolžna formulirati, kaj je minimalni standard, prevzeti zanj vso odgovornost in s svojo intervencijsko politiko odpreti proces zapiranja Škarij, ki so se vse doslej le odpirale in povečevale razkorak v pogojih šolanja.
Morda bi se ustavili še ob razpravi ob 40. in 41. členu. Bil je podan predlog, naj bi med naloge, za katere je temeljna izobraževalna skupnost dolžna zagotoviti sredstva, uvrstili tudi štipendiranje izredno nadarjenih otrok, katerih starši ne zmorejo stroškov šolanja, zlasti na II. stopnji. V tej zvezi so poslanci ugotavljali, da za študij na višjih in visokih šolah obstaja mnogo več možnosti štipendiranja:	republiški štipendijski sklad in
Kraigherjev sklad. Skrb za štipendije najbolj talentirane mladine na II. stopnji pa so delno razvili Republiški zavod za zaposlovanje in podobni področni zavodi, pa tudi Republiški sekretariat za prosveto in kulturo je letos razpisal 40 štipendij za študij na II. stopnji, pri čemer pa imajo prednost tisti, ki so usmerjeni v pedagoški poklic. Ne glede na izrečeno skrb nad tem. ali bomo kot narod omogočili študij res najbolj talentiranim, ta amandma v odboru prosvetno-kulturnega zbora ni bil sprejet, medtem ko ga je odbor republiškega zbora soglasno izglasoval. Obratno pa je bilo z amandmajem, naj bi glasbene šole uvrstili med naloge, ki jim je treba obvezno zagotavljati sredstva. Bil je sprejet v odboru prosvetno-kulturnega zbora, odbor republiškega zbora pa ga je v celoti zavrnil.
Med številnimi amandmaji, ki so bili soglasno sprejeti, odklonjeni v enem odboru ali soglasno odklonjeni, bi za konec omenila še amandma k 65. členu, ki govori ^ o tem. koliko naj bi leta 1967 zagotovili sredstev republiški izobraževalni skupnosti za nieno intervencijsko vlogo. Namesto predlaennih 3.096.900 N-din v predlogu zakona so soglasno predlagali povišanje na 4.000.000 N-din.
S. G.
lll!lll!i:i!ll!l!IHI!!lllllllilll!lll!!!!llllliill!l!ll!llllliillilli
lllllllllill!]l!!lll!ll|!lliiillll!ll!!ll!lllilliHilllllllllll!llll!1!lllllllllli!!!l|:illl!llllllll!l!llllillllllllillllll!llllll!!!|l||l!l!llllllllllll
IZOBRAŽEVANJE ZAPOSLENIH
V reformi vsakega človeka na pravo mesto
(Nadaljevanje s 1. strani) pozitivne rezultate, tako npr. višjo produktivnost ob zmanjšanem številu zaposlenih. Negativne učinke pa lahko beležimo v zapiranju vrat pred novimi, zlasti mlajšimi strokovnjaki, v odpovedovanju štipendij, odklanjanju lastnih štipendistov ob sočasni nestrokovni zasedenosti nekaterih delovnih mest. Taki »politiki« pa ne botrujejo le kratkovidnost in subjektivna hotenja, temveč cel splet ekonomskih. političnih, socialnih, materialnih. moralnih in drugih problemov, ki se v delovnih organizacijah vedno bolj zaostrujejo, pa počasi razrešujejo.
POTREBNA JE ODLOČNA
IN BOLJ UČINKOVITA
AKCIJA SINDIKATOV
Zaradi vseh teh slabosti — da jih ne ponavljamo — se postavlja vprašanje nad načeli našega proklamiranega vzgojno-izobraževalnega sistema, pa naj gre za enotnost izobraževanja mladine in odraslih, za kompleksno stalno dopolnilno izobraževanje zaposlenih ali za večjo vlogo delovnih organizacij pri usposabljanju strokovnih kadrov. A tu odstopati ni mogoče. Čim bolj se namreč sproščajo blagovno-tržne zakonitosti, tem očitnejša postajajo nesklad-ja med zahtevami in dejanskim stanjem v strukturi zaposlenih. Prav to sindikatom narekuje mnogo bolj odločno, premišljeno, dolgoročno in organizirano akcijo za realizacijo že sprejetih stališč. Sindikati bi se zlasti morali zavzemati za politiko ostrejših kriterijev znanja za posamezna vodilna mesta, za resnično uveljavitev znanja in sposobnih kadrov, pa naj 1 gre za ljudi starejše ali mlajše generacije. Zavzemati bi se morali odločneje za permanentno izobraževanje zaposlenih. Seveda pa vsega tega ni mogoče razreševati mimo delovnih organizacij. Razrešiti jih morajo samoupravljavci v sklopu vseh prizadevanj za uresničitev reforme. Družbene, politične in normativne intervencije., predvsem pa večja strokovna pomoč od zunaj naj jim le pomagajo te naloge zadovoljivo opravljati.
VSO PODPORO JASNIM STALIŠČEM SINDIKALNIH ORGANIZACIJ
Sindikalne organizacije bi v zvezi s tem morale preko organov samoupravljanja in delovnih skupnosti uveljavljati stališča. ki bodo stimulirala znanje, ki bodo pripeljala do izpopolnitve kadrovskih in izobraževalnih služb, kratkoročnih in dolgoročnih planov in programov za izobraževanje zaposlenih, štipendijsko politiko, politiko zaposlovanja. V interni zakonodaji pa bi morala ta stališča pripeljati do ureditve statusa, sistema, načina, rokov in sredstev za izobraževanje zaposlenih jn ne nazadnje do uzakonitve enakih materialnih in ostalih pogojev za izobraževanje vseh zaposlenih. In ob sindikalnih stališčih naj bi razvili še posebno skrb za splošno in družbeno izobraževanje zaposlenih, zlasti članov samoupravnih organov in sindikalnih vodstev.
Občinski sindikalni forumi bi vsa taka prizadevanja sindikalnih organizacij morali močno podpreti, prav tako pa prizadevanja vsaj v vseh večjih" središčih, da bi delavske univerze postale strokovno kadrovsko in materialno močne ustanove in katerih izobraževalni rezultati med sindikalnim članstvom naj bi pomagali k uspešnejšemu političnemu delovanju sindikalne organizacije.
Ob koncu je Tilka Blaha opozorila še na nekaj odprtih vsebinskih in sistemskih vprašanj s tega področja. Sindikati, gospodarska zbornica, zavod za šolstvo SRS, zavod za zaposlovanje SRS in Zveza delavskih univerz bi se morali, skupaj organizirano lotiti nekaterih nalog, kot izdelave profilov, programov in sistema izobraževanja ob delu. Republiški odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti pa naj bi s svojim članstvom razpravljal o nekaterih otipljivih vprašanjih izobraževanja odraslih ob rednih šolah.
ŽIVA IN PRIZADETA RAZPRAVA
Zanimive so bile misli, ki jih je razvijil Mitja Švab. Odklanjal je dilemo, ali je normiranje zahtev za minimalno znanje omejevanje samoupravnih pravic. Ugotavljal je, da se pravica do konkretnega delovnega mesta vse bolj povezuje z zahteva-
mi po ustreznem znanju. Zakaj bi sicer to načelo zapisale delovne organizacije v 55 "/o statutov. Dalje se je vprašal, kdo so nosilci dileme, ali ni odločanje v zvezi z izobraževanjem izključna pravica in dolžnost samoupravljavcev in da se torej nihče v to ne sme vtikati. Odklonil je to dilemo z ugotovitvijo, da nikjer ne piše, da izključno samoupravljavci določajo profile in obseg znanja. Sindikati imajo vso pravico terjati od ustreznih institucij, da te normative postavijo. Ugotavljal je,-da raziskava javnega mnenja o zaviralnih razlogih proizvajanju reforme kaže. da se delavci dobro zavedajo pomena strokovnega znanja. Absolutno svobodo glede potrebnega znanja pa zagovarjajo tisti, ki v imenu, samoupravljanja brez lastnega ustreznega znanja branijo svoje položaje. Obsodil je tudi določeno kratkovidno taktiziranje v nekaterih podjetjih in izigravanje razpoloženja nekaterih kolektivov na račun neznanja. Izrazil je tudi zaskrbljenost nad pomanjkljivo splošno izobrazbo zlasti povojnih generacij, saj odločajo danes kolektivi o 64 % sredstev ustvarjenega bruto osebnega dohodka. Bil je mnenja, naj bi sindikat še posebej razpravljal o kriterijih in sistemu reelekcije, saj bo v novem letu 7.800 razpisov direktorskih delovnih mest.
V	razpravi so nekateri opozorili. da se zlasti v, zadnjem času javlja nekaj izredno nenaklonjenih stališč izrednemu visokošolskemu študiju zaposlenih. Sem sodi zahteva komisije za visokošolski študij, naj bi v centrih za izredne študente predavali le profesorji matičnih šol oziroma zahteva v poročilu Sklada za financiranje visokošolskega študija, naj bi materialna podpora temu študiju iz sklada povsem odpadla. Obe stališči pomenita odločno zaviranje izrednega študija zaposlenih in bi nanju morali opozoriti poslance.
V	razpravi so nekateri z ilustracijami potrdili, nekateri pa tudi zanikali trditev, da delovne organizacije ne dajeio sredstev za izobraževanje. Posploši-tve verjetno res niso možne. Pritrjevali pa so trditvi, da se
Zanimivo je. da je ta posvet 1. aprila bil sklican na pobudo občinskega sindikalnega sveta Domžale. Na občnem zboru sindikalne podružnice Zavoda za glasbeno vzgojo in izobraževanje v Domžalah so namreč ugotavljali, da to šolstvo še nima urejenega zakonskega statusa in da je v preteklosti prejemalo zelo različno družbeno podporo v občinah. Znano je tudi, da je bil prvi amandma Skupnosti glasbenih šol Slovenije z .zahtevo. da se glasbenemu šolstvu obvezno, zagotavljajo sredstva, v Odboru za proučevanje zakonskih in drugih predlogov pro-svetno-kulturnega zbora izglasovan, medtem ko je bil v odboru za prosveto in kulturo republiškega zbora odklonjen. Zato je občinski sindikalni svet Domžale, ki tako kot vsa domžalska sredina zelo visoko ceni prizadevanje domžalskega Zavoda za glasbeno vzgojo in izobraževanje, dal ponovno pobudo za posvet 1. aprila, na katerem naj bi precizneje formulirali argumentacijo za ponovni amandma in tudi samo besedilo amandmaja. ‘Ker je rok za pripombe k temu zakonskemu predlogu 10. april, pričakujejo udeleženci domžalskega posveta, da bodo glasbene šole seznanile poslance prosvetno-kulturnega in republiškega zbora s stališči tega posveta, da bodo našli vso podporo v občinskih sindikalnih vodstvih, kakor tudi pri RO sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije in pri GO SZDL.
mnoge delovne organizacije, ki sicer dajejo sredstva za izobraževanje, v svojih normativnih aktih boje obvezovati. Nekateri so tudi ugotavljali, da danes še ni pravih stimulansov za to, da bi odrasli dokončali osemletko oziroma da ni interesa za družbeno izobraževanje. Tudi programi, so dejali, so premalo prilagojeni odraslim.
Tov. Lojze Capuder je med drugim opozoril tudi na to, da delavci, ki se zaposlujejo pri inozemskih firmah, imajo težave, ker nimajo spričeval o svojih kvalifikacijah. Nekdo je opozoril, da bi med delovno organizacijo. delavko univerzo in redno šolo moralo priti do smotrne delitve dela v zvezi z izobraževanjem zaposlenih. Zanimiva je bila tudi razprava Jožeta Valentinčiča, v kateri je opozoril, da se letno vpiše v oddelke za obrasle — osemletke 1,2% zaposlenih. Toda zadnji dve leti se manjša število zaposlenih na račun mladine, ki hoče osemletko dokončati, da bi dobila zaposlitev. Organiziran pritisk za dokončanje osemletke je opaziti le v gradbeništvu, na železnici in v bolnicah. Ti primeri zaslužijo več posnemalcev.
Tovariš Uršič iz Maribora je opozoril na stališče, da delovne organizacije pričakujejo več po-
V sklepih domžalskega posveta je vsekakor popolnejša argumentacija k predloženemu amandmaju. Pri vzgojno izobraževalni dejavnosti med mladino pomeni 51 glasbenih šol zagotovo enega izmed učinkovitih in potrebnih dejavnikov'. Ta mreža strokovno urejenega šolstva pa nima z zakonskimi določili urejenega statusa. Tak zakon pa bi -moral postaviti normative o delovanju in vlogi glasbenih šol po potrebah. Specifičnost glasbenega izobraževanja je v tem, da mora teči vzporedno z osnovno šolo, pogoj za vpis v kadrovske glasbene šole pa sta končani obe imenovani šoli. Iz glasbenih šol izhajajo kadri za pedagoško delo, za kulturno-pro-svetno dejavnost, za umetniške poklice, za orkestre, zbore in drugi poklici, ki zahtevajo strokovno glasbeno izobrazbo. Za vse te poklice pa je potrebna pravočasna vključitev otroka v glasbene šole v vsej Slovenji. Glasbene šole so tudi doslej prejemale sredstva iz skladov' za vzgojo in izobraževanje, ob tem pa so z lastnimi sredstvi iz osebne potrošnje že pokrivale eno desetino svojih izdatkov. Če hočejo torej glasbene šole ohraniti svojo stalnost, bi se morale uvrstiti med tiste izobraževalne naloge, ki jih po predlogu zakona obvezno financirajo temeljne izobraževalne skupnosti.
To bi bila vsebina stališč domžalskega nosveta kot argumentacija ob predloženem amandmaju. Ob tem bi opazo-
moči pri došolanju zaposlenih v osnovni šoli s strani družbenopolitičnih skupnosti. Tov. Polak je dejal, da naj bi sindikati mnogo več skrbi posvetili zlasti utrjevanju in izpopolnjevanju kadrovsko izobraževalnih služb. Igor Ponikvar je med drugim opozoril na možnost organiziranja skupne kadrovske izobraževalne službe za manjše delovne organizacije pri poslovnih združenjih. Predlagal je tudi, naj bi vsi občinski sindikalni sveti formirali komisije za izobraževanje in kulturo sindikalnega članstva. Ivan Beroncelj je med drugim ugotavljal, da smo še vedno družba brez nomenklature kadrov in analize poklicev in s šibko teorijo izobraževanja odraslih. Podprl pa je težnje, da vse ustrezne institucije strnejo napore in se bolj organizirajo pri reševanju problemov tega področja.
/Ob koncu je' predsednik RS Iv6 Janžekovič dejal, da bi.mo* rali sindikati predvsem ustvarjati ugodnejšo klimo za izobraževanje zaposlenih. Ti napori so lahko le uspešno dopolnilo generacijam, ki prihajajo v delovne organizacije iz rednih šol. In še to je dejal, da bi si sindikati s svojimi stališči morali prizadevati. da v času reforme vsak človek pride na pravo mesto.
valeč lahko zapisal s tega po' sveta še nekaj ugotovitev
Razprava je pokazala, da so pristojni zelo zrelo in celovito obravnavali zakonsko urejanje financiranja izobraževanja m vzgoje in niso videli le lastnih težav. Drugo, pri razpravi 0 usodi glasbenih šol ni bilo slišati posplošenih alternativnih zahtev, pač pa so zelo precizno govorili o različnih funkcijah glasbenih šol. Ob tem so utemeljevali stališče, naj bi jim temeljne izobraževalne skupnosti zagotavljale predvsem tisti del dohodka, ki je izključno namenjen glasbeni vzgoji in izobraževanju. Večkrat so posamezni' kj opozarjali na to. da morajo biti realisti. Zato so tudi govorili o tem. da bi za izvajanje svojih glasbeno-kulturnih prO' j gramov morali bolj kot doslej iskati sofinancerja med delov'' nimi kolektivi in skladi za P0.' speševanje kulturnih dejavnosti-Večje povezovanje glasbenih šol z delovnimi kolektivi je tudi v_ svetu uveljavljeno.. Nekateb so omenjali spodbudne primei'6 povezovanja s sindikatom i(1 delovnimi organizacijami, ki s° ob tem, ko so glasbene šole 5 svojo delavnostjo prestopi*6 prag svojih učilnic, rodile leP6 uspehe, tako v Mariboru. Dom' Žalah. Kranju in še kje. Škrat' ka, govorili so o prednostih. **! jih imajo, če se odtrgajo 0(1 proračuna. Govorili so tudi 0 tem, da bi bila za izobraževalna funkcijo glasbenih šol potrebo3 verifikacija, da je delež šolnin6 nujen, ne pa povsod že povseh] izkoriščen, da bi morali imet minimalne in maksimalne Pr<r grame svoje izobraževalne •df' javnosti, da je šestletno šolani morda predolgo in bi ga lab" skrajšali in podobno. Škrati*
— glasbene šole so sami ooste-no izpostavili prepihu. *-*•
Realist na dopustu
POBUDA OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA DOMŽALE
PONOVNI AMANDMA
Temeljna izobraževalna skupnost naj zagotavlja sredstva za vzgojno izobraževalno delo glasbenih šol, ki ustrezajo predpisanim normativom in ob upoštevanju določenega deleža lastnih dohodkov
Taiko so na domžalskem posvetu, ki so se ga udeležili predstavniki Sekretariata, za prosveto in kulturo SRS, Zveze kulturno-prosvetnih organizacij Slovenije, Društva glasbenih pedagogov Slovenije in glasbenih šol, predstavniki družbeno-- političnih organizacij in poslanci prosvetno-kulturnega zbora skupščine SRS, formulirali ponovni amandma na 40. in 41. člen predloga zakona o izobraževalnih skupnostih in financiranju vzgoje in izobraževanja v SRS.
Dve strani priloge »Delavske enotnosti« je seveda premalo, da bi lahko dali oris dela sindikata v jeseniški občini. To delo zajema na eri ali drug način skoraj 12.000 ljudi, organiziranih v 35 sindikalnih odborih Železarne Jesenice in 58 sindikalnih podružnicah delavcev storitvenih dejavnosti, družbenih služb in gradbeništva. Zato si »Delavska enotnost« prizadeva stalno spremljati delo jeseniških sindikatov, to posebno prilogo pa objavljamo kot naš skromen prispevek k zaključku občnih zborov jeseniških sindikalnih podružnic, ki so ponovno potrdili in še močneje poudarili pomen in vlogo sindikalne organizacije pri urejanju najvažnejših problemov cblovnih ljudi.
I'lllll!llllllllllllllllllllllllll!llllllllll!ll]|lllllllllllllllllll|||]|||l|lil|||ll|l||llllllllll|]|||l!ll!lllllll!lllllllllllllllllllllllilllllllllillll|ll|l||l|l||
llllllllllllllllllilll!ll!llllllllilllllllllllil!llllllllimilllilll!llil!lir llllllllllllllllll
milili:''ii
POSEBNA IZDAJA NA JESENICAH
v
Šest-
deset-
letna
sindi-
kalna
tradicija
Lani, 2. septembra je to bilo, so jeseniški kovinarji praznovali šestdesetletnico ustanovitve svoje delavske strokovne organizacije.
Ob ustanovitvi je štela sa-bio 36 članov, zato pa so ti bili zares zavedni možje. Ta zavest pa jim je tudi bila še kako potrebna, če so hoteli zdržati združeni pritisk tovar_ ne in župnišča: tovarna jih je šikanirala na svoj način, župnišče pa na svoj — tudi prek bogaboječih gospodinj, ki jih je sililo, naj »rdečkarjem« odpovedo hrano in stanovanje. Prvi organizirani kovinarji so se morali shajati skrivaj, v gozdovih, pa jim tudi to ni preprečilo utrjevanja njihove organizacije: že po dveh letih so delavci za prvi maj obšli vse Jesenice v slavnostnem sprevodu, na čelu z godbo, ki so jo za to priložnost tovariško Sposodili« Korošci.
Kmalu nato so kovinarji dobili svojo konzumno zadrugo, Potem pa še kulturno društvo Svoboda. Organizacija je rasla in tudi prva svetovna vojna te rasti ni mogla zaustaviti: leto 1916 je kovinarska orga-hizacija štela že 800 članov! Konec te vojne je pomenil konec deset in dvanajst-~*hegd delavnika; osemurni delovni dan je bil velik uspeh °r9aniziranega proletariata. ato ni čudno, da so prvi maj e!a 1919 praznovali tako slo-Vesno in množično kot menda 1ried dvema vojnama nikoli Tega leta je začel izhaja-1 tudi »Delavec«, glasilo so-C*atistično usmerjenih strokov-aik organizacij, in tega leta so
0	vinarji dobili pri Jelenu SL’°jo pisarno. Od tedaj naprej
'jih njihovi nasprotniki ime-^0yali jelenovciTakrat je
1	°koi>na organizacija kovi, yarjev imela že 1400 članov,
Selt zaposlenih pa ni bilo . n°go več — samo 1676. In ko j 6- aprila leta 1920 bila na esenicab in na Javorniku
0710 vljena	Komunistična
r tlia, sta vanjo vstopili sko-n 3 dve tretjini članov kovi-arsfcg organizacije: devetsto Hh ie bilo!
n^eseničani poznajo zgodovi-je delavskega gibanja v svo-huš ^ra^u’ če ne iz lastnih iz-st ®nj’ Pa iz pripovedovanja pri-Sev’ sorodnikov, ali pa k0^a"e^ev- Vedo, da je stroka n° or9anizacija kovinarjev Za a vedno v prvi vrsti borbe ij lnterese delovnega človeka Jese^ ■ Mežaklje in iz okolice zac,nic — in da je ta organi-Vse^ vedno dajala tudi ton njern or9aniziranim prizadeva-kraja Za tepše življenje tega
šesta tak° je še danes, saj je SataeSetletna tradicija prebo-tudi Za,cvlodnica izkušenj pa 1°str^eiZ^rpen vir zaupanja v harjev sile in zmožnosti kovi-
P° članku Franca boja o,h . ra't®k opis dela in eartizaeHS€St5eseti obletnici or-cah«) SMRJ na Jesfeni-

INTERVJU S		TAJNIKOM OBSS JESENICE:				jši kot kdaj	koši!
Sin	di!	kat j	ej	mire	bnej		
Značilnost občnih zborov sindikalnih podružnic z območja ObSS Jesenice							
Občni zbori sindikalnih podružnic z območja ObSS Jesenice so bili zaključeni po planu: z izjemo občnega zbora (oziroma redne konference) v Železarni Jesenice in občnega zbora v GP Sava, ki sta bila planirana za marec, so bili vsi drugi občni zbori zaključeni že v februarju.
Zanimalo nas je, kako so potekali ti občni zbori in kakšne so bile njihove značilnosti. Tajnik ObSS Jesenice, tov. Sandi Kotnik, ki je prisostvoval večini zborov, ni okleval z odgovori na naša vprašanja:
— Ali ste morda opazili kakšne razlike med letošnjimi občnimi zbori sindikalnih podružnic v primerjavi s predlanskimi?
— Razlik je precej, tako v organizacijskem kakor tudi v vsebinskem pogledu. Menim, da lahko mirno rečem, da so to »razlike na bolje«. Zbori so bili bolje organizirani:	vabila z
dnevnim redom zbora so bila poslana vsakemu članu posebej, prostori, v katerih so bili zbori, so bili lepše urejeni in — kar morda ni tako nevažno — to so bili delovni zbori, ne pa sindikalne zabave. Ce je že v nekaterih primerih z občnim zborom bila združena tudi zabava, je le-ta bila prostorno in časovno ločena od občnega zbora. Udeležba na občnih zborih se zaradi tega ni zmanjšala. Prav nasprotno, celo povečala se je: medtem ko se je pred dvema letoma sukala okoli 55 % članstva, je letos dosegla približno 70 9c vsega članstva.
— Pravite, da so zbori tudi v vsebinskem pogledu bili boljši?
— Menim, da to lahko mirno rečem brez vsakega pretiravanja. Poročila so zajela najbolj perečo problematiko, bila so kritična, vendar realna in to je potem omogočilo tudi žive razprave. Ljudje marsikaj vedo, razmišljajo o razmerah v svojih delovnih organizacijah in se ne bojijo povedati svojih zaključkov.
— Ali je bilo na zborih slišati ugotovitve, ki so se pogosto pojavljale?
— Da; na primer ugotovitev, da je članstvo sindikatov slabo lovni organizaciji in da sodelo-obveščeno o dogajanjih v de-vanje med samoupravnimi organi in sindikatom precej škriplje. Le prepogosto se dogaja, da delavski svet najprej nekaj sklene, šele nato pa o tem obvesti sindikat, čeprav je to tudi v nasprotju z interno zakonodajo podjetij. Precej splošen pojav je tudi, da pri sprejemanju interne zakonodaje niso konzultirali sindikata; sicer pa marsikje to zakonodajo tudi smatrajo bolj kot formalno zadevo kot pa splošno obveznost.
— Je bilo kaj očitkov na delo sindikata?
— Tudi takih očitkov ni manjkalo. Leteli so predvsem na nezadostne stike med izvršnimi odbori sindikalnih podružnic in
občinskim sindikalnim svetom. V tem okviru je bilo najpogosteje slišati zahtevo, da se ObSS obvezno angažira in pomaga posameznim sindikalnim podružnicam vselej, kadar le-te ne morejo same urediti posameznih vprašanj. Glede kritikž dela vodstev sindikalnih podružnic pa je bilo največkrat slišati mnenje, da se sindikat ni zadosti uveljavil v podjetju predvsem zaradi tega, ker je njegovo vodstvo govorilo v svojem imenu, ne pa v imenu celotnega članstva.
— In kakšen splošni zaključek bi potegnili po zaključku občnih zborov sindikalnih podružnic?
— Predvsem ta, da ljudje menijo, da jim je sindikat danes, potrebne j ši kot kdajkoli. To bi med drugim zaključil tudi na osnovi izboljšane sestave novih vodstev sindikalnih podružnic. Precej pogosto so za predsednike sindikalnih podružnic iz-
P|*
1 __________J
brali nekdanje predsednike delavskih svetov ali pa upravnih odborov — torej ljudi, ki poznajo razmere v svoji delovni organizaciji in znajo organizirati delo; ponekod pa so za nred-sednika ponovno izbrali dosedanjega predsednika, ki se je s svojim delom že izkazal. Povsod je bilo več kandidatov, kot pa je bilo mest v izvršnih odborih — in na volitvah so povsod propadli tisti, za katere članstvo ni bilo prepričano, da bodo zares delali. Premik na bolje je torej očiten; ljudje menijo, da jim je sindikalna organizacija res potrebna in zato so v njena, vodstva tudi volili ljudi, za katere menijo, da bodo zavihali rokave in s svojim delom opravičili izkazano zaupanje.
KONFERENCA SINDIKATA STORITVENIH DEJAVNOSTI____________________
Šibka materialna baza za nadaljnji razvoj
Delavci bi morali soodločati v vseh oblikah trošenja sredstev
Sindikat delavcev storitvenih dejavnosti občine Jesenice je imel svojo konferenco 29. marca in takrat so predstavniki njegovih devetnajstih sindikalnih podružnic od Planice do Žirovnice spregovorili o položaju trgovine, gostinstva, obrti in komunalne dejavnosti na območju jeseniške občine in seveda o delovanju svojega sindikata.
V storitvenih dejavnostih jeseniške občine je zaposlenih kakih 1250 ljudi, prav gotovo pa s tem še ni izčrpana možnost zaposlovanja nove delovne sile v tej veji gospodarstva. Tov. Bogo Frištik, predsednik odbora tega sindikata, pa glede tega ni preveč optimističen:
■— Dejstvo je sicer, da proces prilagajanja naših podjetij zahtevam reforme poteka zadovoljivo in da nobeno podjetje ni zašlo v takšne težave, da bi bila potrebna intervencija družbene skupnosti. Toda dokler ne bodo trdno zagotovila svojega obstoja, ni izgledov za nove zaposlitve. Lani se je število zaposlenih v primerjavi z letom 1965 celo nekoliko zmanjšalo — za tri odstotke.
— Kakšen pa je bil lanski splošni uspeh vaših kolektivov?
— Na videz kar dober: celotni dohodek se je v primerjavi z letom 1965 povečal za 24 %, neto dohodek za 10 %, neto osebni dohodki pa za 23 %. Ostanek dohodka za sklade pa se je povečal samo za 5 % in to samo na račun povečanja v komunalni dejavnosti, medtem ko se je v trgovini, obrti in gostinstvu celo zmanjšal. Gostinstvo se je pri tem najslabše odrezalo, saj mu je ostalo za sklade samo 78 milijonov, medtem ko . mu je predlanskim ostalo 114 milijonov.
— Zakaj takšno zmanjšanje?
— Predvsem zaradi 26 % povečanja porabljenih sredstev, za katera smo dali lani 78 % celotnega dohodka. Ta je znašal blizu 15 milijard starih dinarjev, od tega pa je šlo samo na nabavno vrednost blaga blizu osem milijard dinarjev. Prav
zato smo na konferenci tudi ugotovili, da upravljanje s sredstvi ne bi smelo obsegati samo upravljanja s skladi; prišel je čas, da vsi člani kolektiva odločajo o vseh oblikah trošenja sredstev. Če bomo sistem delitve osebnih dohodkov uredili tako, da bo vsakomur jasno, da bo zmanjšanje porabe raznih sredstev takoj jasno, da bo zmanjšanje porabe raznih sredstev takoj vplivalo na povečanje osebnih dohodkov in skladov, potem bomo imeli gotovo manj problemov negospodarnega trošenja različnega materiala in podobno.
— So še kakšne skupne značilnosti za podjetja storitvenih dejavnosti v vaši občini?
— Takšnih skupnih značilnosti je seveda še precej, tu pa bi navedel samo eno: slabo strokovno izobrazbo vodilnih kadrov. Le-ti se po svoji strokovni izobrazbi po pravilu prav nič ne dvigajo nad druge zaposlene, v primerjavi z uslužbenskim kadrom pa imajo večinoma celo nižjo izobrazbo. V podjetjih naše dejavnosti nimamo niti enega fakultetno izobraženega človeka. Po reelekciji pred dvema letoma je ostalo vse po starem. prepričan pa sem, da je izboljšanje kadrovske sestave vodilnih uslužbencev v vseh strokah naše dejavnosti eden bistvenih pogojev za njen napredek.
— Kaj pa bi lahko rekli o delu vašega sindikata?
— Smo precej razdrobljeni in nujna sta boljša povezanost in sodelovanje, tudi sodelovanje z občino, saj se mi zdi. da v občinskih planih prihodnost storitvenih dejavnosti ni kaj posebno jasno začrtana. Kar pa zadeva naš odbor, se nam je zdelo najbolj mimo. da nainrej ugotovimo dejansko stanje in da šele nato izdelamo program naših aken, seveda s sodelovanjem občinskega sindikalnega sveta.
DELO PRAVNE POSVETOVALNICE OBSS JESENICE:
Pravice iz delovnega razmerja se morajo spoštovali
Delavci ne poznajo zakonov in interne zakonodaje svojih delovnih organizacij, vendar čutijo, kdaj se __________^___________________________________jim zgodi krivica_________________________________
Slavko Osredkar je pravnik v jeseniškem stanovanjskem podjetju, od začetka lanskega novembra pa vodi tudi pravno posvetovalnico, ki jo je takrat v pomoč članstvu odprl jeseniški občinski sindikalni svet.
V petih mesecih, kolikor časa dela ta posvetovalnica, jo je obiskalo 120 članov sindikatov, ki so prišli iskat nasveta in pomoči. Ker je odprta samo v četrtkih (od 16. do 18. ure), to pomeni, da jo vsakič obišče povprečno po šest ljudi. Očitno je, da sta jeseniški radio in »Žele-zar« zanjo naredila dobro reklamo, sicer pa...
— Sicer pa, pravi tov. Osredkar, je obravnavalo letos občinsko sodišče na Jesenicah v prvih dveh mesecih več delovnih sporov kot pa v celem lanskem letu. Je pač tako — delovno razmerje pomeni vsakdanji kruh in tega si ljudje ne pustijo niti zmanjšati, še manj vzeti. Zato je razumljivo, da tudi v naši pravni posvetovalnici obravnavamo predvsem spore iz delovnih razmerij. Ljudje ne prihajajo zastonj, temveč zares po potrebi in večinoma imajo prav; na žalost pa včasih pridejo prepozno, ker so že zamudili roke
za pritožbe.
— Kakšne zadeve pa najpogosteje obravnavate?
— Največkrat gre za nepravilnosti pri sprejemanju na delo. pri premeščanju, pri različnih odtegljajih in podobno, pa tudi seveda pri odpovedih. Pri sprejemanju na delo še na primer še marsikje dogaja, da je vse že v naprej dogovorjeno, še celo v primerih, da posamezniki ne izpolnjujejo razpisnih pogojev. Včasih je prihajalo do intervencij samo pri zaposlitvah na pomembnejša delovna mesta, danes pa je boj za zaposlitev
postal ostrejši in zato prihaja tudi do intervencij za delovna mesta, za katera se prej nihče ni ravno tepel. Tisti, ki so kandidirali za neko delovno mesto in bili odbiti, se sedaj ne zadovoljijo z vsakršno utemeljitvijo, zakaj niso bili sprejeti, temveč vložijo takoj pritožbo, čim menijo, da stvar ni potekala v redu. Res pa je, da nam s tem v zvezi do sedaj še ni bilo potrebno vložiti tožbe; vse takšne primere smo uredili na spora-
zumen način s samimi delov mi organizacijami, ki so kri predpise. Dejstvo }e, da v čini delovnih organizacij, še sebno v manjših, nimajo pr. nika in da sploh zakonod bolj slabo poznajo, pa n morda tudi zato ne »zameri preveč, kadar interveniral kar navadno storiva skupa predsednikom ali pa tajnik občinskega sindikalnega sv< — Ali delavci poznajo sv pravice iz delovnega razmer — Ne vem, ali naj bi od voril da ali ne. Dejstvo je, kaj slabo poznajo našo rako: dajo in da praviloma malo v< tudi o tem, kaj je" o n.iirso' pravicah zapisanega v inte zakonodaji njihovih delovi organizacij. Imajo pa nekaki »posluh« za to, kaj je prav vedo, kako so bili rešeni p meri. ki so podobni ali pa c enaki, kot je njihov. Zato bi di lahko rekel, da ne zahtev; nič takega, kar jim ne gre, c roma da prihajajo v posve valnico ,v veliki večini z za upravičenimi zahtevami.
?
.HniiifHinnfniiiioiiiRiiiiifiijiiiiiiiinffiiHiiiiifiiiifuiniinifiiiiiiniHinfiiiiHHlnfii'
P
E
| Naloga sindikata je, | da članstvo seznanja | s perspektivami go-| spodarjenja in na-1 | daljnjega razvoja de-1 lavskega samouprav-) |	Ijanja
1	i
" - * " " ' J
■lili*
XVII. REDNA LETNA KON FERENCA SINDIKALNE ORGANIZACIJE ŽELEZARNE JESENICE
Sedemnajsta redna konferenca sindikata jeseniške železarne, ki je bila 24. marca v dvorani pri Jelenu, se je začela v slavnostnem vzdušju: pevski zbor martinarjev je pod vodstvom Poldeta Ulage za uvod zapel štiri pesmi. To pa je bilo tudi vse, kar je tej konferenci dajalo slavnostno obeležje. Pač v slavnostno vzdušje so spadali tudi pozdravi gostov — predstavnikov delovnih kolektivov železarne Štore in Ravne, Litostroja, Cinkarne Celje in kolektivov iz Zasavja, pa tudi pozdrava, ki sta jih konferenci prenesla predstavnika upokojencev iz Javornika in Jesenic. S temi malimi izjemami pa je konferenca potekala v izrazito delovnem vzdušju: njeni udeleženci so polagali račune o sindikalnem delu in pri tem govorili trezno, kot izkušeni proizvajalci in upravljavci ter kot člani sindikalne organizacije, ki ima na Jesenicah že šestdesetletno tradicijo. Novinarski zapis s te konference kljub najboljši volji njegovega avtorja lahko da samo majhen izsek iz plodne razprave njenih udeležencev.
KAJ TARE KOLEKTIV?
Ali gre sindikat v korak z družbenim razvojem? Kakšne so njegove naloge, kaj tare kolektiv Železarne?.
To je nekaj vprašanj, ki jih je v svojem uvodnem poročilu postavil Srečo Mlinarič, predsednik izvršnega odbora sindikalne organizacije Železarne Jesenice. Tega, kar tare železarje, pa je tovariš Mlinarič vedel navesti mnogo:
© Rekonstrukcija napreduje prepočasi, z zamudo, kar velja tudi za reorganizacijo. 6 Pogoji na trgu so se zaostrili, zahteve glede rokov in kvalitete so vedno večje. ® Vse to pa zahteva boljše, strokovnejše delo in boljše gospodarjenje nasploh, kar je skupna naloga strokovnih služb, samoupravnih organov in družbeno-političnih organizacij, med njimi v prvi vrsti sindikata, ki mora svoje članstvo seznanjati s perspektivami gospodarjenja in nadaljnje krepitve delavskega samoupravljanja.
Izvršni odbor sindikata ugotavlja, da' prihaja do nasprotij med posameznimi delovnimi enotami in do nasprotij med njihovimi samoupravnimi organi
in centralnim delavskim svetom. Interna zakonodaja je sicer urejena, vendar pa nekateri posamezniki menijo, da razni pravilniki zanje niso obvezni. S pripravami za prehod na 42-urni tednik je Železarna v zamudi, premalo pa je prizadevanj, da bi izkoristili še številne skrite rezerve. O tem med drugim govori tudi podatek, da na nadure odpada kar 7 % vseh opravljenih delovnih ur.
In kako je z osebnimi dohodki? Ti so se lani v povprečju povečali za okoli 13 % proti letu 1965 in se povzpeli na okoli 87.500 din (skupaj z vrednostjo toplih obrokov pa na nad 90.000 S-din), vendar pa to seveda ne pomeni, da so delavci z njimi zadovoljni, še posebno zato ne, ker instrumenti nagrajevanja niso zadostno izoblikovani in zato za enako delo niso v vseh delovnih enotah enako nagrajevani. Za odpravo teh pomanjkljivosti pa sindikat ni znal v zadostni meri mobilizirati svojega članstva.
Plodna razprava, ki je sledila izvajanju tov. Mlinariča, je pokazala, da je vodstvo tovarniškega sindikata pravilno ocenilo probleme Železarne in probleme sindikalnega dela.
DECENTRALIZIRATI
TUDI
SAMOUPRAVLJANJE!
Franci Novak, ki se je v razpravi prvi priglasil k besedi, je bil mnenja, da delo centralnih samoupravnih organov ni usklajeno z delom samoupravnih organov delovnih enot, kar dokazujejo tudi prekinitve dela. Obrat elektro in toplotne energije je npr. grozil s prekinitvijo dela, o čemer so bili obveščeni tudi centralni organi, ki pa na to sploh niso reagirali. Dejstvo je, da .so nekatere delovne enote v boljšem položaju, kot so druge, kar velja tudi za nagrajevanje. Vse to pa meče slabo luč tudi na delo sindikata, ki bi se moral resno postaviti po robu vsakomur, ki krši interese delavcev.
Janko Kavalar je razpravljal o delu strokovnih služb in o njihovem sodelovanju s samoupravnimi organi, ki iz raznih vzrokov ni zadovoljivo. Kritično je ocenil vlogo sindikatov pri pripravljanju interne zakondaje, pri katerem po njegovem mnenju ni bilo čutiti stališč in smernic sindikata, ki pa sicer ne bi smela biti samo stvar sindikalnih vodstev, temveč bi morale biti formulirane po predhodni razpravi med sindikalnim članstvom.
Precejšen del svoje razprave je tovariš Kavalar posvetil položaju delavcev, ki živijo v samskih domovih. Tovarna bi morala za samce graditi več stanovanj, saj samo to lahko res reši njihove življenjske probleme.
POMANJKLJIVO DELO SINDIKALNIH ODBOROV
Stane Torkar je svojo razpravo posvetil delu sindikalnih odborov in njihovemu odnosu do izvršnega odbora; za oboje ni imel pohvalnih besed. Res je, da so za rekreacijo pokazali precej zanimanja, toda to kajpak ni dovolj. Kar pa zadeva pobude izvršnega odbora so sindikalni odbori pokazali malo pripravljenosti za sodelovanje. Na njihovo nerazumevanje je naletel tudi apel izvršnega odbora glede razširjanja delavskega tiska; čeprav je jasno, da bi vsaj člani sindikalnih odborov morali dobivati v roke Delavsko enotnost, so do sedaj prizadevanja za razširitev kroga njenih naročnikov naletela na precej gluha ušesa, kar se vsaj v bodoče ne bi smelo več dogajati. Tov. Torkar se je na koncu svoje razprave dotaknil še vpra-
K6$$S*BBBSHBE:EE5ISaaeBBHIS8aB8mHHll
H
801
m
e
K
p
B
B
m
B
B
B
e
K
B
B
B
H
B
H
B
■
■
m
B
B
B
B
tl
m
&
n
a
NOVO VODSTVO SINDIKATA JESENIŠKE ŽELEZARNE
Na XVII. redni konferenci so izbrali nov izvršni odbor in nov nadzorni odbor sindikalne organizacije Železarne Jesenice.
Novi izvršni odbor ima 25 članov, vanj pa so bili izvoljeni:
S
B
i
B
Aleš Alojz	Strojne delavnice
Božič Jelka	Elektrodni oddelek
Černe Hrvoj	Gradbeno vzdrževanje
Divjak Franc	» Žična valjarna
Grah Stefan	Promet-proga
Hlebanja Jože	Žebljarna
Jekler Franc	Plavž
Klinar Tomaž	Zičarna
Kodrič Milan	Javornik II
Komelj ing. Janez	RO
Malej Matevž	Finančno-obračunski sektor
Mežnarc Vinko	Valjarna Bela
Mlinarič Srečo	Sindikat
Oblak Lovro	Vzdrževanje elektro-naprav
Pavlenič Vinko	OTK
Petre Franc	RTA
Polak ing. Peter	Kadrovski sektor
Prešeren Dušan	HVZ
Robič Drago	Livarna
Sodja Alojz	Gasilci
Simon Marica	Finančno-obračunski sektor
Sranc ing. Jaka	Energetsko gospodarstvo
Torkar Stane	Strojno vzdrževanje
Zgonc Franc	Martinama
Živec Stana	Sektor za ekonomiko
Nadzorni odbor pa	je sestavljen takole: Panič Mi
IB
H
H
m
m
m
m
(elektrojeklarna), Rebernik Franc (stalna inventurna komisija) in Zupan Mirko (UOS).
l2@S!:3Sffl8l8IBB!BBBBBBBHffll$EIHBBečHIIBBBBBHaBBBBBBBBBB
sanja pripravljanja raznih zakonov, predvsem tistih, ki zadevajo delovnega človeka in poudaril, da bi se v teh pripravah moral bolj kot do sedaj slišati tudi glas sindikatov.
O delu sindikalnih odborov je razpravljal tudi tovariš Se-liha (predelovalni obrati), ki je poudaril, da to delo ne more biti omejeno na skrb za rekreacijo, pomoč socialno šibkim članom in podobno. To delo mora biti širše, zajeti mora področje izboljšanja delovnih pogojev, priprave za skrajšanje delovnega tedna, zajeti, mora področje ustvarjanja in delitve dohodka — skratka, sindikat je soodgovoren za uspeh ali neuspeh delovnih enot in celotnega podjetja in to se mora odraziti tudi v delu sindikalnih odborov.
POMEN
KOMPLEKSNEGA NAGRAJEVANJA PO DELU
Organi delavskega samoupravljanja — je v svoji razpravi dejal Štefan Rodi, predsednik ObSS Jesenice — ne morejo sami operativno izvajati sVoje politike. To nalogo opravljajo operativna vodstva, ali pa posamezniki. Kljub interni zakonodaji zato prihaja do mnogih nepravilnosti — do zapostavljanj, šikaniranj itd. Materialna osnova tega pa leži v delitvi osebnih dohodkov, ki ni dovolj odvisna od vloženega dela. Praksa kaže, da ostankov birokracije ni mogoče izkoreniniti, če ni pravilnega nagrajevanja po delu. Če pa je nagrajevanje v skladu z vloženim delom, potem je usklajeno tudi z interesi podjetja in potem ni potrebe za pritiskom, disciplinskimi kaznimi, za štrajki — in potem je operativno vodstvo samo organizator proizvodnje, ne pa organ za kaznovanje. Sindikati se morajo torej boriti za nadaljnje izpopolnjevanje sistema nagrajevanja po delu ne samo zaradi materialnih rezultatov tega nagrajevanja, temveč tudi zaradi boljših medsebojnih odnosov, ki jih zagotavlja nagrajevanje po delu.
NEPOSREDNEGA SAMOUPRAVLJANJA ŠE NI
Predsednik UO Železarne Anton Dežman je govoril o rezultatih lanskoletne ankete, ki je obravnavala dnevne rede sej samoupravnih organov. Iz njenih podatkov izhaja, da cen-
tralni delavski svet, ki je drugače dokaj pogosto zasedal, niti enkrat ni razpravljal o tako pomembnih vprašanjih, kot so npr. delovna storitnost, kooperacija in strokovno izpopolnjevanje. Delavski sveti delovnih enot pa so se sestajali redko, komaj enkrat mesečno in še takrat so malo govorili o delovni storilnosti, o strokovnem izobraževanju, v varstvu pri delu in o konkretni organizaciji dela. V vseh delovnih enotah so lani imeli le 120 zborov, to se pravi komaj štiri zbore na eno delovno enoto. V takih razmerah — je poudaril tov. Dežman —, bi težko mogli govoriti o neposrednem upravljanju. Naloga družbenih organizacij je, da organom samoupravljanja pomagajo najti pravo vsebino dela.
USPEH
MARTINARJEV
Janez Jenko se je zavzel za bolj gospodarno in bolj kontrolirano uporabo sredstev za rekreacijo, pri čemer naj bi množična rekreacija imela prednost pred_ vrhunskim športom, Vinko Kunšič pa je terjal izdelavo pravilnika o uporabi sindikalnih sredstev za podpore tistim članom, ki so zašli v takšne ali drugačne težave.
Avgust Vister je nato govoril o uspehu, ki so ga martinarji dosegli pri skrajševanju delovnega tedna. Ponosni so na to, da so lani novembra svoj delovni teden skrajšali s 56 na 48 ur, obenem pa povečali proizvodnjo in zmanjšali stroške, medtem ko jim izostanki z dela padajo. Po mnenju tov. Vistra bi si tudi v drugih delovnih enotah morali najprej prizadevati za to, da bi impli en dan v tednu prosto. Toda, kakorkoli imajo delavci radi prost dan, imajo še rajši ustrezne osebne dohodke; pri martinarjih se le-ii s prehodom na 48-urni delovni teden niso zmajšali, saj so se na ta prehod zares dobro pripravili.
Tudi ing. Borut Razinger je
govoril o možnostih za prehod na skrajšani delovni teden in orisal, kje se sedaj posamezne delovne enote nahajajo v teh pripravah. Opozoril je na nujnost pospešenega dela za prehod
na 42-urni delovni teden, za katerega so bile smernice sicer dane že leta 1964, pa sedaj Železarni vseeno grozi, da jo bo zakonski rok za ta prehod — 8. april prihodnjega leta — vseeno privedel v časovno stisko.
SAMOUPRAVNI DOGOVOR O DISCIPLINI
Vse, kar sem danes tukaj slišal — je v svoji razpravi poudaril predsednik RO sindikata delavcev industrije in rudarstva Srečko Globačnik — sem razumel kot poziv na samoupravni dogovor o disciplini, od katerega ne bo odstopanja. Ta disciplina se večkrat krha zato, ker smo pri določanju konkretne odgovornosti za izvršitev posameznih nalog premalo- precizni, kar daje možnosti za slabo delo, za takšno delo, ki ni v naravi našega delovnega človeka.
Ne bi smeli ostati samo pri ugotovitvah, ki smo jih slišali danes, je nadaljeval tov. • Globačnik. Ne moremo samo kritizirati, nujno je tudi, da skupaj gradimo našo politiko. Ni dovolj, da se samo menimo, potrebno je, da se tudi zmenimo; smo za razprave, ki obvezujejo in zato je potrebno, da vodstvo sindikata pripravi osnutek stališč in da za ta stališča pridobi vse člane sindikata v železarni-
Zadnji govornik v razpravi je bil glavni direktor Železarne ing. Matevž Hafner, ki je svoj oris položaja, v katerem sedaj dela Železarna, zaključil z naslednjo ugotovitvijo: »Nas gospodarska reforma ni pobožala-imamo pa še dovolj rezerv za boljše gospodarjenje, samo izkoriščati jih moramo bolj sistematično, kot smo jih do sedaj, če bomo pri tem sodelovali zares vsi, potem lahko z zaupanjen* zremo v našo prihodnost.«
To zaupanje v prihodnost ,ie izpričal ves potek XVII. redne konference sindikalne organizacije Železarne Jesenice — kljub kritičnosti, s katero so pogledali udeleženci okoli sebe, ali Pa morda prav zaradi te kritičnosti, ki n) imela v sebi prav ni* malodušja, zato pa veliko pripravljenosti na skupna prizadevanja za izpolnitev zastavljen;!1 nalog.
^liiiinfliii[niin[iiiniHiiiiitiniiiiiii!iiEniiiiiiiiijnn|iiHiinnnunnin’tinnnnnK[iinuifbnnijiHii{»inDmnn,!;ii!!innii!Himi!!ntnniiiiiiiniiinniiiii[iiiiii;!i!in!!ii!i!iiiii!,,l^f
J POSEBNO IZDAJO DELAVSKE |	ENOTNOSTI NA JESENICAH PRIPRAVIL j
|	MILAN POGAČNIK
B	8
^l^lI|llllUlllllllllfBllIlllllnulIllluullllfllllllljtlllllullllllHllllfllllllllntlilllIHllllUlllBni^llUllllHllNllllllllillIllllluullll8lIllllfllUlIUillllflllllIi^lu^lll[llilliiilUlUll(^lillUii1l,|,11^