N«jy«2ji aWveiudkt dnevnik I / t Združenih drŽavah | VeUa za m leto . . . $6.00 I Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inoiematro cclo leto $7.00 TELEFON: C0RTLANDT IČB76 NO. 220. — ŠTEV~220. Jtotifd m Second Q*m Matter, September 21, 1908, »t the PortOffice p,t Hew York, H. Y., under Act of Ooagrtw of March 3,187» r - 111"..' 1 I The largest SUrvtmmn Daily in I - the. United States. | ■ Iwaed every day except Sundays I and legal Ho&deya. 75,000 Readers. 9 NEW YORK, WEDNESDAY, SEPTEMBER 19, 1928. — SREDA, 19. SEPTEMBRA 1928. TELETOM: OORTLAKDT «87f VOLUME XXXVL — LETNIK XXX VL Floridska obal v razvalinah. POVZROČENA ŠKODA DOSTI HUJŠA KOT PRED DVEMI LETI V§e žice »o potrgane y Savannah, ko je prodrl vi har, zmanjšan v sili, proti severu ter pustil za seboj opustošenje v Floridi. — Skupno število smrtnih slučajev v Zapadni Indiji in v Ameriki prekaša tisoč. — Poročilo pomožnih delavcev pravi, da je bil hurikan v Palm Beach hujši kot pa vihar v Miami. — Le trije ubiti, a na stotine ranjenih. Vihar. zmanjšan v intenzivnosti, a še vedno raz sajajoč po deželi z naglico 65 milj na uro, se je pomaknil severno skozi Georgijo ter bo povzročil hladno in deževno vreme severno do držav Nove Anglije. Rdeči križ v West Palm Beach je sporočil, da je bil tam vihar hujši kot v Miami leta 1 926 glede žkode. Policijska poročila pa javljajo, da so se tam smrtno ponesrečili le trije ljudje. Skupno število smrtnih slučajev v Zapadni Indiji in Floridi cenijo na več kot tisoč. 27 smrtnih slučajev in na stotine poškodovanih je bilo v Floridi. Številna prizadeta mesta niso mogla poslati dosedaj poročil. Znani smrtni slučaji v Zapadni Indiji vključu jejo: — 1 50 oseb na Guadelupe otokih; 200 v Por-torico; 25 na Leeward otokih; 13 na Nevi*s Island; in 6 na Virgin Islands. Veliki val je povečal grozote hurikana na Guadeloupe otoku. Tifus je izbruhnil v Aguadilli, Portorico ter povečal nevarnosti lakote. Kakih petsto oseb beži proti West Palm Beachu, ker obdaja mesta vodovje jezera Okeecheebee. Zapadna obal Florid je trpela resno škodo in močno so bili tudi poškodovani deli citrus okraja v notranjosti. Pomožno delo je bilo pospešeno v vseh delih od viharja prizadetega ozemlja. WASHINGTON, D. C., 18. septembra. — Tro-pični hurikan, ki je prihrul v nedeljo nad Palm Beach, je bil hujši kot orkan, ki je razdejal Miami pred dvemi leti, soglasno s poročilom, katerega je dobil glavni stan Rdečega križa. V poročilu se glasi: — Tri četrtine domov v West Palm Beachu je poškodovanih. Velik del je popolnoma uničen. — Skoro vsaka trgovska hiša je omajana. Naglica vetra je bila za deset odstotkov večja kot pa tekom viharja v Miami. Poškodbe so temu primerno večje. — Izguba življenj ni sedaj še določena. Le dve tretini potrebne bolniške kapacitete sta na razpola go. Zdravnikov, bolniških strežnic, zdravniških potrebščin in serumi je treba, da se odpomore polo žaju, o katerem se domneva, da prekaša nesrečo v Miami. — Nujna akcija je potrebna, da se zmanjša trpljenja ter reši življenja. WEST PAUL BEACH, 18. sept. — Policijski glavni stan tukaj je objavil, da 30 postali le trije ljudje žrtve zadnjega viharja.* Vsi trije pa so bili neidentificirani. Na stotine poškodovanih pa je bilo obvezanih v improviziranih bolnicah, večinoma radi manjših poškodb. Pomoč prihaja hitro od juga. Fort Lauderdale ambulanca je dospela pred opoldne, da odvede nekaj poškodovanih v oni kraj in da olajša koiigesti-jo v tukajšnjih bolnicah. Žalostno slike je nudilo danes mesto. Drevesa so bila zlomljena ter oropana vsega zelenja. " ^ Ljudje so bili danes brez zajtrka, ker ni bilo nobene luči. plina ali vode. -. , . . ' "..... HOOVER JE BAJE PRIDOBIL ZASE DRŽAVO NEW JERSEY Republikanski nominiranec pričakuje najboljše od Iztoka po pozdravnih demonstracijah v Jersey. — Obljubil je pomoč delavcem v svojem govoru v Newarku.—Obljubil je nadaljno prosperiteto, visoke mezde in omejitev injunkcij. AL SMITH JE IZB0RN0 INFORMIRAN NEWARK, N. J., 18. sptembra. — Herbert I Joover je prepričan, da je našel očividno srečno in solidno republikansko organizacijo tukaj, v srcu mokraškega iztočnega bojnega polja, o katerem je bil prepričan, da bo nudil najostrejši del njegovega boja za predsedniško izvolitev. Serija parad in demonstracij je prepričala njega in njegove svetovalce, da pričakuje lahko najboljše iz te pokrajine. — osliišali govor skozi loud speakers. V svojem nagovoru je obljubil neprestano prosperiteto pod pro- ARETACIJA MEHIŠKEGA DUHOVNIKA V Mehiki je hi) aretiran katoliški duhovnik, ki je obdolžen zarote za s trmoglavi jen je obstoječe mehiške vlade. MEXIOO CITY, Mehika. 18. septembra. — List El Universal je objavil danes brzojavko iz Gua-dalajare, v kateri se glasi, da so vojaške oblasti aretirale katoliškega duhovnika Mateo Chavez pod obdolžbo, da se je zarotil za strmoglavljenje obstoječe vlade. Minister za meddržavne odnoša-je, I ortets, Gil, je odposlal danes, na povelje predsednika Callesa br-bzojavna navodila na vse državne governerje, naj odpro vse katoliške cerkve, ki so še zaprte, za javno božjo službo. V poročilih se je dostavilo, da bodo sledila navodila za stvorje-nje krajevnih kulturnih zvez. ki naj bi prevzele cerkve. Vsled povelja ni bilo stališče vlade napram cerkvam prav nič dotaknjeno. Cerkve ne bodo vrnjene katolikom, pač pa enostavno le zojiet otvorjene za službo božjo. Stil •je vladni uslužbenci so bili ubiti in več potnikov je bilo ranjenih. ko je včeraj skočil iz tira osebni vlak Mexico City—Guadalajara v bližini Monte Leon. Domneva se. da so banditi raztrgali tračnice v pričakovanju, da bodo lahko oplenUi potnike ter o-ropali vlak. Aprila meseca je skočil v isti okolici v1 a k iz tira, nakar je bil izropan. Pred kratkim se je poročalo, da je bilo 4oliko železničarjev ub'tlh ali ranjenih pri takih napadih, da so ise drugi sedaj branili delati * a vlakih, ki vozijo skozi pokrajine tektivnim tarifam. o katerem je rekel. da bo vzdržal visoke ameriške delavske plače. Nadalje se je zavzel za nadaljno omejevalno priseljevanje in za ustanavljenje prevelike uporabe injunkcij v delavskih sporih. Trije mrtvi v alžirskem viharju. ALŽIR. Afrika. 18. septembra. Trije ljudje so bili ubiti in več se jih pogreša, po močnem viharju in nalivu. Škodo se ceni na pet milijonov frankov. Gov. Smith je informiran glede strankarskih vprašanj na poti proti Zapa-du. — Poslal je pred seboj poizvedovalca skozi vznemirjeno czemlje. OMAIIA, Xebr., 18. septembra. Governer Al Smith je uveljavil vse varnostne odredbe proti morebitnim napakam, ko je dospel danes v Omaho. Vedel je. koga mora spoznati in kakšnim krajevnim političnim vprašanjem se mora izogniti. Vse dni je bil informiran o položaju v Xebraski. Charles S. Hand, tajnik župana Walkerja iz New Yorka in prejšnji časnikar, je potoval pred Srifithom semkaj celi teden, da pregleda položaj ter prihrani Smithu številne nastavljene mu pasti. Hand je poročal governerju vsaki dan in Smith pripisuje njegovim informacijam veliko važ nost. Smith ve, da bo imelo to. kar bo rekel v Omahi, velik upliv na njegove prilike za izvolitev. Xi pričakovati, da bo ponudil farmerjem vse-zdravilno sredstvo ali panaee-jo. To bi dalo njegovim nasprotnikom priliko, da preluknjajo njegov načrt. Domneva se, da se bo pečal s splošnostmi ter povdaril, da bo skušal rešiti poljedelski problem z najboljšimi strokovnjaki v slučaju, da bi bil izvoljen. Posvaril bo pred republikanskimi obljubami, ki so baje neodkritosrčne, kot razvidno iz dejstva, da je predsednik C'oolidge vetiral Me.Xar.v-Ilaugen predlogo. Xa svoj prvi dan 'kampanje je pokazal Smith, da namerava napraviti iz ne afero "rjavega klobuka". Smith se zaveda danes dejstva, da je daleč proč od Broadway a in da je dejanski "v sovražno deželi*. NEMČIJA BREZ KONCESIJ Nemški kancelar Mueller se je vrnil v Berlin praznih rok. — Dobil ni niti najmanjše koncesije. — Amerika stoji na stališču, da so reparacije in vojni dolgovi povsem ločene stvari. PARIZ, Francija, 18. septembra. — |z poročil v današnjih jutranjih listih je razvidno, da niso dali Nemčiji prav nikakih koncesij na ženevskih pogajanjih glede izpraznenja Porenske. Kot pravi neki list se je vrnil kancelar Mueller v Berlin praznih rok. OBREOONOV UBIJALEC PRED SODNIKI. Desni na aiiki je Jose de Leon Toral, ki je ustrelil novoizvoljenega mehiškega prediednika Ohregona., - l"'tM t . . f * " * Skrivnostni plavač plava po Kanalu. CAPE GRIZ XEZ. Francija, IS. septembra. — Xeki skrivnostni plavat" je preplaval danes zjutraj Kanal v spremstvu več oseb v angleškem rešilnem čolnu. 'Xoben tukajšnji francoski uradnik ni mogel povedati, če bil plavalec moški ali ženska. Nikdo ni vedel za ime čolna, ker ni imel nikakih identifikacijskih znakov. Vremenske razmere so bile u-godne. Plavač je kmalu izginil v megli, iker je bila vidljivost kaj slaba. » ogrožene od banditov. Xajman; pa zahtevajo boljše varstvo. ?\f; vsakem vlaku se nahaja že od u^kt a j vojaška straža. Demoliranja pa ni bilo mogroče preprečiti dosedaj, ker so napadli banditi potnike potem, ko so spravili vlake il tira. Mukdenske čete razorožile preostale severne zaveznike. TIEXSIX, Kitajska. 18. sep eno-bra. — Šantungske provincijaJne čete so bile razorožene od mukden-skih sil v bližini Šimen, v piovin-ei Šansi. Kot posledico pogovorov zunanjega ministra Brianda z ostalimi člani francoskega kabineta se pričakuje v Ženevi predloge za dvorjenje "Evropske gospodarske in finančne unije" ki se bo morala proti koncu pečati z vprašanjem odškodnin in vojnih dolgov. Čeprav «e je namignilo, da bo sestavljena ta unija iz vodilnih evropskih dežel, vključno Nemčijo in da so pripravljeni vprašati za svet in privoljenje Združenih držav, je po prejšnjih debatah o reparacijah očividno. da se pripravljajo prejšnji zavezniki na to. da formulirajo skupno politiko ter spoje plačevanje Nemčije z zavezniškimi plačili. WASHINGTON, D. C., IS. sep. V poročilih iz Ženeve vsebujoča namigavanja, da bodo zavezniške vlade vprizorile poskus, da napote Washington t preko Angleškega kanala v avtogiro aeroplanu. Avtogiro aeroplan deluje na principu ptičjega poleta. ROJAKI, NAEOCJAJTS 8E NA "GLAS NARODA". NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE DRŽAVAH. Delavci pričeli z delom. SPRINGFIELD, III., 18. sep. — Devetdeset tisoč premogarjev je pričelo včeraj zopet delati v rovih Ilinoisa, potem ko je bil ratificiran nov dogovor med lastniki premogovnikov ter uradniki krajev- 'nih unij- United Mine Workers. -. ... -i m m DENARNA NAKAZILA Za Vase ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: v Jugoslavijo v Italijo Din. 1,000 ....... $ 18.40 Lir 100 .......... $ 5.90 " 2,600 ....... $ 45.76 " 200 .......... $11.50 5,000 ....... $ 91,00 " 800 .......... $10.95 44 10,000 ....... $181,00 " 500 .......... $27.75 " 11,110 .......$200,00 " 1000 .......... $54-50 /Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled zporazumq a našim tvegam v starem kraju v stanu- znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2%. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30. — 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; aa $300 —$6/ Za izplačilo ve5jih rneskov kot gora j navedeno, bodisi v dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo Se boljše pogoje. Pri velikih naka-lilih priporočamo, da se poprej z nam sporazumete glede Aačina nakazila. IZPLAČILA PO POŠTI SO REDftfO IZVRŠENA V DVEH DO TREH TEDNIH "NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA ^PRISTOJBINO $1.—." SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, Nr T. TBL£i>Ht mri' 1 .v . ^ . ■ - ► . ■ GLAS NARODA list sfovetiskih delavcev V Ameriki. « m GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) Owned and Published SLOVENIC PUBLISHING Cl^CPANY, - 1 (A Corporation) ;3 Frank Sakser, President Louis Benedik, Treasurer t< Place of business of the corporation and addresses of above officers:^ 82 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. • "GLAS NARODA" j' (Voice of the People) _j' Issued Every Day Except Sundays and Holidays._ Za celo leto velja list za Ameriko Za New York za celo leto ....$7.00 ■ in Kanado ............................$6.00 Za pol leta................................$3.50 j Za pol leta ................................$3.00 Za inozemstvo ta celo leto ...$7.00 Za četrt leta ............................$1.50 ffa pol Ma ...........-........~......$3.501 _Subscription Yearly $6.00__ Advertisement on Agreement. _ "Qlas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikGV. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobeujejo. Denar naj se j blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročni- j kov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje' najdemo naslovnika. _h "GLAS NARODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876 PRIZNANJE ALBANIJE • I Mala državica Albanija je postala kraljevina. Ima kralja Ahmeda Zogu, ki se dolgo easa ni mogel odločiti, re naj so imenuje Škenderbeg III. ali Zogu I. Slednjič se je vendarle odločil. In izza 1. septembra ima Albanija kralja Zogu I. \ Nekdanji tolovajski voditelj Ahmed Zogn je dolgo easa hrepenel po kakem visokem odlikovanju. Dosegel je1 vee kot se mn je kdaj sanjalo. Kronan je bil kraljem, in albanska .listava določa, da je kralj le reprezentant ter da ni odgovoren za politiko de-1 zele. Nadalje je v ustavi določeno glede imen in naslovov, bližnjih sorodnikov Ahmeda Zogu. I Njegovi bratje, sestri in otroci bodo princi. Njegova mati in njegova žena (oziroma žene, če jih, bo več imel) se bosta nazivali visokost. Torej vse tako kot je običajno v vladarskih rodbinah, ki vladajo narodom po "božji milosti in volji naroda'". Da bo Zogu I. popolnoma srečen mu manjka še dveh s-1 vari. Imeti mora bogato ameriško nevesto in velesile ga morajo priznati. j Skrb za dobavo neveste je baje poverjena posebni? parlamentarni komisiji, ki je že stopila v zvezo in se podala na pot. Nič lažjega ni namreč na svetu kot zakon evropskega potcntata z ameriško milijonarko. Za drugo bo pa poskrbel Alnnedov učitelj in poglavar — italijanski diktator Mussolini. Albanija je sicer mala dežela, pa je precej bogata. To se pravi — prebivalstvo je siromašno, ampak narav-i nih virov je precej. i Zato tudi s priznanjem ne bo posebnih težkoč. j Dva dni zatem, ko je bil kronan Ahmed Zogu, ga jo| grška vlada oficijelno priznala. To je tembolj presenetljivo, ker grška vlada nima prav nobenega vzroka in povoda, da bi bila zadovoljna z zadnjimi dogodki v Albaniji. Fažizem se je namreč že tako zažrl v Balkan, da i-majo balkanske države dovolj vzroka za bojazen. Zakaj .se je GrŠki tako mudilof Stvar je bila taka. Zadnja leta je grška vlada zaplenila precej albanskega ozemlja ter naseljevala na njem Grke, prihajajoče iz Male Azije. Albanija je sprva protestirala, pozneje so pa zmešetarili, da ji bo dala Grška za zaplenjeno ozemlje tri milijone zlatih frankov odškodnine. Pred par tedni je pa prevzel Mussolini posredovanje ter namignil grški vladi, da ji ne bo treba plačati obljub-1, ene odškodnine, če albanskega kralja tekom dveh dni po kronanju prizna. Kupčija je bila sklenjena, kajti trije milijoni zlatih frankov nrso kar tjavendan. Razen Italije in Grške je takoj po kronanju priznala Albanijo tudi Madžarska. Madžarski diktator Horthv se ne brani darov, in tak dar kot ga je dobila Grška, bi mu bil jako dobrodošel. Madžarska je pa danes, posebno izza francosko-angleške zveze, izročen na milost in nemilost fašizmu. Ne Horthv, pač pa Mussolini in lord Rothmere sta zaščitnika krone t-vetega Štefana. Mussolini je torej zapovedal, in Horthyjeva vlada se je pokorila. To priznanje se je završilo'takorekoč brez stroškov, če pa vpoštevamo, koliko je dobila Grška za priznanje, je hila komedija v Tirani precej draga. Razen drugih stroškov bo samo vxdrzevanje kraljevskega dvora veljalo Albance vsako leto petnajst milijo-tsov zlatih frankov. . |g ^^^ To je silno breme za siromašni albanski' narod. NOVICE E SLOVEHUB " __I* - Smrt v hlevu. Mrtvejra so našli v hlev« posest-lrka in mesarja Janeza Werg-lesa »a Savi brez|;i*selne*ra delavea Alojzija Rabiva, rojenega 1882 in pristojne^ra v občino Tržič. Rabič je vee let prosjačil po (Jorenj-o .Jesenicah, in «e je pretekle dni breiz vednosti gospodarja \Wr":lesa zatekel v njegov hlev. kjer «ra je tekom noči zalela srčna kap. Truplo je bilo prepeljano v mrtvašnico na Jesen ic£. Likovni umetniki pesniku Otonu Župančiču. Te <1 ni je izročila deputacija slovenskih likovnih umetnikov našemu pesniku Otonu Župančiču v spomin na njegovo 50-letnieo krasen album, h kateremu je prispevalo okoli .30 umetnikov originalne -slike, risbe in jrrafična dela. Pes-nika je nepričakovani dar vidno vzradostil. Prosil je depu-trtcijr». naj izroči njegovo iskreno zaliv«io vsem umetnikom, ki so s svojimi tleli prispevali k temu lepemu izraizu .simpatije. Organizator te akcije je 'bil arhitekt Dra-protin Fatur, tajnik udruženja likovnih umetnikov. Kari Klander, bivši notar v KranjsLi gori, vojni' invalid, 'kot nadporočnik v rezJ upokojen, ki je zadnja leta živel j v Kostanjevici, je umrl. Dokler je bil zdrav, je bil vesel družabnik in naroden mož. V Kostanjevici je služboval pred 20 leti kot notarski kandidat. V vojni vihri je neozdravljivo zbolel na živcih iti je hiral do zadnjega časa, dokler ga ni smrt rešila dolgega trpljenja. Zasledovan in izsleden inozemski slepar. Xa ]>olieijski direkciji v Ljubljani se je zplasil močno razburjen inž. Julij Boner, doma iz Inomo-šta, tki je pni javil, da zasleduje nevarnega sleparja, bivšega trgovca Prana Mmnmeltera iz Bozna, ki mu je poneveril pred par dnevi nad 40,000 Din. gotovine. Inž Bonner je v kratkih besedah pojasnil, da je Mummelter dvignil v banki v Boznu na njegov račun svoto o-krog 15 tisoč lir, nato pa prodal vse svoje imetje, ki ga je dmel v Boznu, nakar se je enostavno vse-del v avto ter jo odkuril preko Avstrije v Jugoslavijo. Kakor je dognal sam, se je moral slepar ustaviti tudi v Ljubljani, kjer je nameraval zamenjati prisleparje-ne lire. In res je policija na podlagi njegove prijave ugotovila še te&om dopoldneva, da se je Mummelter, nahajat z avtom v Ljubljani. kjer je ložrral v hotelu Fnion in tam tudi iskal kupca za svoj avto tipa Alpha Romeo. Ker pa se mu tukaj ni posrečilo spraviti voza v denar, se je odpeljal naprej v Zagreb. Ljubljanska policija je takoj te-lefoničoim potom opozorila na sleparja zagrebške varnostne oblasti in detektivom se je posrečilo aretirati Mummeltera v hotelu Rovalu. Pri sleparju so našli nad 170,000 Din. gotovine, ki so mu jih takoj odzeli ter jih deponirali na policijskem ravnateljstvu, d oči m so sleparja samega vtaknili v zapor. O aretaciji defravdant je bil obveščen tudi inž. Bonner, ki se je odpeljal v Zagreb, da zaščiti svoje interese. . GLAS NARODA, 19. SEP. 11*28 Dopiši. Pittsburgh, Pa. Kakor Vam je že znano, |>otuje i*o Ameriki naš rojak Anton Su- • i Mj, bariton državne opere v Ljubljani. in prireja »koncerte jmj vseh! rečjih slovenskih in hrvatskih mestih. Tukajšnja slovenska {>evska društva čutijo dolžnost, da ga povabijo tudi v Pittsburgh. Dau koncerta smo določili za soboto zvečer, ilne 2f). septembra v Slovenskem Domu na 57. cesti. Nepotrebno je omenjati, da bo to najlepši koncert, kar smo jih 5e imeli v Slovenskem Domu. t*i-tali ste že dovolj o tem našem u-metniku. ki je prišel iz domovine, cla pokaže našo narodno pesem v najlepši luči. Treba je le, da poskrbimo, da bo koncert dobro obiskan. Zatoraj dragi slovenski in hrvatski rojaki in rojakinje v Pitts-burghu in okolici, da ne pozabite na ta koncert in se jra v polnem številu udeležite ob osmi uri zvečer, dne 29. septembra v Slovenskem Domu. S tem boste dokazali, da ljubite svojo narodno pesem. Z pevskim pozdravom! Ivan Varofra. Walsenburg, Colo. Občeznani in spoštovani družini Pr. Drnovšek izrekam svoje soža-lje. ker so izgubili 32 let star«otolažiti. Mladini priporočam. Tiaj bo malo bolj previdna s karami. Mrs. Bruce se je vrnila iz bolnišnice. Zdravje se ji počasi vrača, a operaciji se ni hotela podvreči. Mr. in Mrs. Martin A. Bavuk Jr. sta zašla v Idaho na počitnice. Jako jima ugaja, ker so tam krasni gozdovi in debela drevesa. Pravita, da se dobro počutita, ker stric Loui* Pajnič zna marsikaj povedati iz svojega življenja, ko je iskal zlato. Tam se nahaja že dvajset let. Isotako tudi rodbina Gornik. Z delom gre bolj počasi. Premo-gorovi obratujejo dva do štiri dni na teden. Farmerji so letos zadovoljni, ker imajo vsakovrsten pridelek. Tudi živina ima dobro ceno. Kurrftmne primanjkuje. Par let je bilo žito jako drago, zato se niso hoteli več baviti s kokoajerejo. Jajca, krompir, solata, zelenjava, vse to ima povoljno ceno. Posebno ugodno se proda sladkorna pesa, katere največ pridelajo v Ala-bami. Tudi par naših rojakov ima farme tam. Jesen se bliža, turisti se vračajo proti domu. Marsikdo pravi, da ne more pozabiti krasnih colo-radskih hribov, dobre nitne vode in okusnih postrvi. Pozdrav! M. J. Bavuk. zastopnik G1 Naroda. Agitirajte m "Glas Narodanmj večji slovenski dmtmik n Amerifr Zammhrotti iz Jugoslavije. Velika f&ifikatorska afera, j i V B&iiatn se je že j»red tedni po-javila v prometu večja množina ponarejenih lOO-dinarskih bankovcev. Bankovci so bili tako izborno in natančno ponarejeni, da jih je mogel v primerjanju s pristnimi spoznat:i samo strokovnjak. Polici- i ja in orožni št v o sta z vso vnemo ! iskala p-onarejevalce sirom Bana-ta rn Bačke. toda zaman. Šele te i dni se je policiji v Veliki Kikindi ]>osre«"ilo, da je prišla končno na pravi sled. Detektivi so odkrili dobro organizirano ponarejevalsko družbo, 'ki jo je tvorilo več zelo uglednih kikiiuKkih meščanov, o katerih niso prvotno niti od daleč mogli sumiti, da bi se pečali s takimi jw>>H. Policiji se je posrečilo aretirati tudi glavnega voditelja te nevarne družbe. 30-1 etnega Lju-devita Relserja in njegovega prvega pomočnika, nekaj let mlajšega Teodorja Leicli linger ja. Aretacija obeh 'zločincev je vzbudila v vsem mestu veliko presenečenje in pozornost, zlasti še, ker sta uživala aretiranca med meščanstvom splošni ugled i,11 sta občevala le v najodličnejši kukind-ski družbi. Bila sta stalna gosta in hišna prijatelje večine tamkajšnjih najuglednejših in najbogatejših rodbin. Reiser in Leichinger že nekaj mesecev 11a skrajno pretkan in r&fipirau način spravljala Vi promet ponarejene stodinarske bankovce. Oddajala sta jih pod različnimi pretvezami krkindsikimj trgovcem, ki so jih seveda kmalu spravili v promet. Izročala sta jim1 večje svote. da so jima nakupovali razno blago, žito, živino itd. Sled ponarejevalcev denarja pa je vodila policijo tudi v Veliki Bečkerek. kjer je kmalu napravila krasen lov in dobila bogat plen. Pri Leichingerjevemu svaku so policijski organi izsledili, v skrbno maskirani tajni sobi moderen stroj za tiskanje bankovcev. Takoj so izvršili natančno hišno preiskavo in našli v neki jami v debel perga-111 ent zavit paket. Ko so *ra razvezal i, so ugotovili, da je v njem G15 stodinarskih falzifikatov. Razen tega so našli še večjo množino najrazličnejšega modernega orodja, ki so ga uporabljali i>ona-rejalci pri svojem plodonosnem o-brtu. V zvezi s temi odkritji je bila aretirana še cela vrsta drugih oseb. Postrešček v vlogi veletrgAvca. V zadnjem času se je nekaterim sarajevskim šoferjem, gostilničarjem in raznim "damam" sumljive preteklosti in še temnejše sedanjosti godilo prav dobro radi velikodušnosti nekega bogatega trgovca, ki je denar v pravem pomenu besede razmetaval. Dnevno se je dogajalo, da je prišel k tem« ali onemu lastnik avt-ota.ksija mlajši, elegantno oblečen moški, »ki se je pred stavi kot veletrgovec z manufak-turno robo Snlejman beg. Nihče ga ni vprašal po imenu, saj je vsako J vožnjo poravnal s knežjim plačilom. Prostitutke *<► živele ob mladem. podjetnem bogatašu k«»t v malih nebesih. To vee kot izzival- \ nt> početje pa ni ostalo prikrit«) ; rajevski policiji, ki se je rzačela /■; | nenavadnega kneza zanimati. Policijski agenti >0 kmatii zbrali toliko sumljivega gradiva, tla so morali neznanega bogataša proti njegovi volji preseliti v neudobne po-icijske zapore. Preiskava pa je spravila na dan prav e-'dne stvari. Dozdevni veletrgovec ni bil nihče drugi. k»>t bivši postrešček Su-lejman K est en o vie. ki je bil zadnje čase pri sarajevskem trgovcu y. man 11 fakturo Mojsiju Pardi. Trgovec Pardo je svojemu skladiščniku neomejena zaupal iu mu je Celo izročil ključe od ovojih bogato založenih skladišč. Sulejman pa je to zauj>anje izj-abil na ta način. <1m je v opoldanskih urah odmora kradel 'kar na debelo razno blago in ga za slepo ceno prodajal predmestnim malim trgovcem. Izkupiček je zapravljal v družbi sumljivih žensk, s katerimi je prirejal avtomobilske izlete v bližnjo okolico, kjer so se v boljših gostilnah gosrtili na vso noč. Vrednost ukradenega blaga znaša več stolisoč. Razen Sulejmana je policija spravila na varno tudi vse trgovce, ki so kupovali ukradeno blago. ; Žensk je na Dunajn več nego mo ških. Dunajski magistratu i oddelek za statistiko sporoča, tla je znašalo število prebivalstva v tem mestu ob koncu letošnjega julija 1 milijon 875.4000 duš. med temi je 857.47S moških in 9f)0.f>22 žensk. Ženske presegajo moške torej skoraj za poki rug slotisoč duš. Dunaj je eno izmed skrajno redkih velemest v povojni dobi. ki štejejo nežnega s|>ola več nego krepkega Ali so dunajske ženske s to svojo številčno premočjo zadovoljne. pa je drugo vprašanje. Bržkone niso. Za Slabe, Izdelane, Bolehne Bolne Može in Žene Vsak «!:tti -e Toi.- izk.iz.ije za doile'en pripo:n-» in prruduelj st.nnvja za ljudi, ki liM!.-liuj.-t« telsa in Imajo sitnosti z ž«-lixicem aH u"m:tjo v rt-«lu pitbavnih organov, v r.;>-biranj«ini Klinov, zavijanjem želi hI n al iv f-rt-vali, glavobolom, neredom le« vi. <1t;ižj-:'j.-m mehurja, z belino pokrit'm jt-zik"r.. urnim izdihom, s tenkf» in slabo kivio. slabim tek"m, revmatičnimi tx>!i. :n l>e-leoinami, s slabimi in razrahljanimi živci. izdelano energijo ali sn na splošno izdelani in so v brezmočnem stanju. Nupa-Tone povroC-a bopato in rdečo kri, jači živce in uf^if-ujt meso. <»rtp«i-more ledit-ajn pri njihovem težkem del..-vanju. ustavi draženje mehurja, odpo more- pri zaprtju, zviša težo suhim in hirajočim telesom »er da novo Liyljei.je in enrpijo mišicam živcem in vitalnim orpranom. Nuga-Tone se prodaja P<>d pozitivno garancijo, da i>osluje zadovoljivo aH pa se denar vrne. Pazite na garancijo, ki je na vsakem paketu. N'uga Tone dobite po vseh lekarnah Odklonite nepristno in zahtevajte pravo Nuga Tone. —Adv. i Peter Zgaga I 1'ravijo, da je ljubezen bolezen. l'a je ri*> nekaka b'dežen. Ozdravljiva bolezen, seveda, '.e tisti, ki je zaljubljen, je trdno prepričan, da ni ozdravljiva. * < i os pa je naročila služkinji: — V ><>boto bi se imeia vršiti pri 11 velika prireditev. Dvajset sem jih j>ovabila. Pa sern se >kesala in res ne uie^m-m. I'ojdi k vsa»keoja povabljencu ter mu reci: — liostijo je bil<> treba ojgodi-ti. V hiši so nenadoana \si zboleli, (iospa mora >ama kuhati. In služkinja je šla ter je pomotoma razglasila : — Gostijo je treba otlgoditi. Ker mora L'ospj sama kuhati, -,0 v hiši nenadoma vsi zboleli. Na trujilu neke samomorilke so odkrili nad sto ran. Več kot sto* krat s t- je mahnila z britvijo, '»redno jp dosegla - v; »j < ilj. -Fa, j>a naj reve <"'|ov«?k »V/, ženske. kar iioi'-e. nekaj jim mora priznati: v/trajiit- so. strašmt vtraj-ne. Posebno taka je vfrajna ki se gre tako jiočasi in pouialem mesa rit. * l'a>opi*»je jioroea o G8-letnem \Villia.n:u (,'ononn, ki se je te dni poročil. Za svojo nevesto je opletal -14 let. Vedno je bila kaka zapreka, da -^e nisia mogla vzeti. Šri-riinštiridesel let — to je tlolpa i, da mu oprosti-te, toda govoriti mora na vsak način 7. varni v neki zelo nujni zadevi, milostljiva gospa!" je rekla hišna, ko je opazila, da gospa noče sprejeti gosta. Nejevoljna je odšla gospa v spre jemnieo. Velik, slok mož. že nekoliko sivih la.s, ji je prišel .s pozdravom nasproti in *e predstavil k>t policijski uradnik. Začudena in radovedna je ponudila gospa Nita tujcu stol in sedlu tudi .sama. "Poslalo me je k vam policijsko ravnateljstvo," je rekel Boetteh-er. "Nocoj med deveto in deseto liro bo namreč pri vas vlomljeno." "Za božjo voljo." je zastokala gospa Nita in roke .so ji od .strahu padle preko roba naslonjača. "Zdi se mi, da vem. kdo misli vlomiti," je rekla. "Ljubček mojr kuharice, ki sem jo prejšnji teden zapodila. "Se me boste že še spomnili!" To so bile njene zadnje be sede pri odhodu/' "Ali so vaša domnevanja pravilna, milostljiva. tega ne vem,' je reke! lloettcher. "Vem le to. da druhal štirih mož določila za nocoj vlom v vašo vilo. Eden izmed njih nam je to izdal." "Tega pač ne smete kaznovati, kaj nePoplačala ga bom za to." je razburjeno rekla gospa Nita "In ostali, ti sede po vsej priliki na varnem pod ključem?" Jioettoher se je pa nasmejal in zmajal z glavo. "Ne?" je začudeno vprašala gospa Nita. "Ako bi jih zaprli, bi veljalo to izdajalca življenje. Poleg tega pa ni bilo storjeno se nobeno dejanj«-da bi jih imeli pravico zapreti/' " Ne zamerite, gospo«! Boetteh-er, toda ali ni vendar to neumno, ako čakate, da postane kdo zrel za kazen ?" "Tak je zakon, milostljiva gospa." Oglasil se je telefon. G as pa Nita je »topila k aparatu in povedala svoje ime. POTRTI? Brejt teka? Nervozni? Nc obupati. Pomaga naj vam Severa'« Eaorka. izbama firebavna in odvajalna to-nika, k novi rrvoii in na pot k zdravju. Recite le-| karnarju danes za atek> lenico. CSORKA "Kako prosim?.... Oh, policijsko ravnateljstvo!.... Seveda, gospod Boettcher j«1 baš tu. Takoj ga bom poklicala. Oddala je slušalko Iioetteherju, sedla na stol ter ner voana- in z zanimanjem sledila po-govoru. "Prosim trenutek, gaspod vladni svetnik!" Boettclier se je okre-nil h gospe Niti "Koliko sob ima vila. milostljiva gospa.'" — "Sedem." je odgovorila. — Boettcher se je zahvalil in sporočil odgovor naprej.... "Ne. mislim, da zadostuje še.st mož. gospod vladni svetnik. Tu na primer v veliki sobi, se dva moža lahko sijajno skrijeta za zavezami pri vratih."—Gospa Nita je zlezla skupaj: ali ni to netim nost, kar tu pripravljajo?! "Zelo lepo, gospod vladni svetnik, pričakujem torej može. Klanjam se!" "Kaj vendar nameravate."' jn zakričala gospa Nita. ko je odložil slušalko. "Sedai bo prišlo šest policajev in se bodo skril? tu v hiši. da bodo prijazno sprejeli gospode vlomilce." "Zakaj jih ne počakajo na cesti ?" "Oprostite, milostljiva gospa, vi dim. da prav nič ne razumete o vlomih. Lopovi vendar ne bodo prišli skupaj in končno jih moramo zalotiti pri dejanju. Ali se za-nesete. da nas služkinja ne bo izdala?" Gospa Nita. ga je obupano pogledala. Služkinja je bila pravzaprav kuharjema prijateljica. "Veste kaj, gospod Boettcher. poslala jo bom proč. dala ji bom svojo vstopnico za gledališče. Mene je itak, to si lahko mislite, minilo veselje, da bi šla v gledališče." "Vrste kakor Sherlock Holmes!" Ilolmes!' je veselo zaklical Boettcher gospe Niti. Ko se je vrnila, je stal Boettcher pri oknu. "Ali je še kak izhod iz hiše. milostljiva gospa?" Prikimala je. "Gotovo vedo lopovi zanj. Takoj bom postavil k tem vratom enega moža." "Mislim, da bi bilo sploh dobro, da se malo razgledate po moji hiši." je predlagala gospa Nita. "Z^lo vam bi bil hvaležen, milostljiva gospa," je rekel Boettcher ter takoj vzel iz žepa svinčnik in beležnico. "Tu je majhon odelek moje vinske kleti. Zelo bi me veselilo, ako bi se ga gospodje poslužili." "Zelo ste ljubeznjivi, milosti ji-va. toda mi smo v službi." 'Tako strogo? Oprostite, prosim! Nisem mislila nič slabega. Neizmerno sem vam hvaležna, da ste prišli. — Glavna stvar je. da lo- Ker so bili vedno in vedo, da bodo tudi v bodoče točno postrežem, ker so prepričani o varnosti pri nas naloženega denarja, ker lahko z istim razpolagajo, kadar ga potrebujejo, ker prejemajo za vloge po 4% obresti, mesečno obrestovan je, si je izbralo veliko število rojakov po vseh Združenih državah za svoj GLAVNI STAN ▼ vseh bančnih poslih DOMAČO SAKSER STATE&BANK m CmMmašt Stow* New T«k. K. T. povi nc izvohajo teh vratic v steni. Za njimi imam namreč svojo denarno omaro, svoje dragocenosti. Ta v rat i ca sem dala narediti šele po smrti svojega moža." "Bodite popolnoma pomirjeni, milostljiva gospa, ta vratica bom prevzel jaz." je obljubil Boettcher in {»ogledal na uro. "In sedaj, milostljiva gospa, bi vas prasil. da greste v spalnico. A prosim, ne prižgite nobene luči." "V spalnico naj bi šla? Sama? Izključeno! T'mrla bi od strahu." "Toda, milostljiva, morate! Saj bo straža pred vrati." "In četudi postavite deset mož pred vrata, ne bom legla spat. Kaj rni pomaga straža ? Končno jo lahko vlomilci premagajo." "To ne zveni za nas preveč laskavo in zaupljivo", se j" nasmejal Boettcher. "Lahko se smejete. Ali ne vidite, da sem vsa obupana." Napisala je neko številko na listek. "Prosim, pokličite to številko, ko bo vse minilo. Grem k svojim prijateljem, tu ne vzdržim. Pustite me, da grem!" je prosila. 'Ali nc morete razumeti ? To bi bila moja smrt. ako ne grem iz hiše." "Nimam pravice, da bi vas zadrževal, milostljiva gospa." Gospa Nita mu je dala sveženj ključev. "Le to bi rada vedela, zakaj je ta eden izdal svoje tovariše?" "Ker je hotel le vlomiti in ne moriti, kot ostali." Gospa Nita je smrtno obledela in se je izčrpana naslonila na vrata. "MoiJiti?" je pnoovila skoraj neslišno. "Druhal je gotovo oborožena z revolverji," je rekel Boettcher. Prestrašena, brez besed, je odprla gospa Nita vrata in zltežala ven. Ko je bila že daleč od svojega stanovanja, se je šele upala ustaviti. pogledala je nazaj proti svoji hiši, ki je stala tiho in pokojno v temnem vrtu. Kot bi jo kdo preganjal, je tekla po tihih cestah. Ni hotela niti takoj videti svojih prijateljev. Jokala je, ihtela, govorila glasno sama s seboj, in šele, ko so ji posle vse moči, je najela voz in se peljala k svojim prijateljem. Tam je vsled razburjena in solz komaj mogla povedati, kaj se je zgodilo. Kot otroka so jo položili na divan. Z zaprtimi očmi je ležala tam. Ko je vztrepetala ob vsakem šumu! Kako ji je bilo hudo! Tako si je predstavljala smrt. Kaj se godi sedaj v njeni hiši? Mogoče je prišlo do boja ? Ali so bili policaji premagani? * Nenedoma se je oglasil telefon. Z močjo nad katero se je gospa Niti sama čudila, je hitela k telefonu. "Ilvaal Bogu, vse se je dobro izteklo!" je zakričala svojim prijateljem. "Seveda, gospod Boeettcher. takoj bomo tam!" Z nervozno naglico se je oblekla in stekla po stopnicah v pripravljeni avto. Ko se je pripeljala proti hiši, je najprej pogledala na okna velike sobe. Bila je razsvetljena. "Sijajen človek, ta Boetteher," je rekla, ko je stopila s svojimi prijatelji v vilo. Kako tiho je bilo v hiši! Poklicala je Boettcherjevo ime in ker ni dobila nobenega odgovora, je odprla vrata in obstala kot okamenela; o-mare so stale odprte, premetane. Na stenah so manjkale slike, prazne vinske steklenice so ležale razmetane okoli. To je bilo delo "policista" Boettcherja in njegovih tovarišev. Osebna posojila. Človek pride včasih v položaj, da rabi denar za kak nepričakovan izdatek. Če zahteva staraj vež denarja kot ga je na razpolago, je navadna mmgmte dobiti posojilo le proti oderuškim ob res t i m- Znano je. da zahtevaj rasna posojilna podjetja za osebna posojila (personal loans) po 36% in še več na leto za obresti in stroške. Zgodilo se je, da so delna odplačila za mala posojila komaj krila visoke obresti in je ostal človek verni dolžnik. Ml am že številnim našim strankam, ki so se obrnile na nas pomagali iz začasne denarne stiske. Predvsem so bile to stranke, ki jih ohImoo poctbiliio, ker se že mnogo časa poslužujejo naše banke. S tem naznanilom opozarjamo rojake v New Vork-u na to udobnost našega poslovanja. Posojila dajemo v zneskih od $30.— do $200.— za rok od enega do šestih mesecev. ✓ Obresfi za posojila računamo po 6% na leto. Posojila je treba odplačati v enakih mesečnih obrokih. Za jamstvo zahtevamo podpisa dveh nam poznanih oseb ali kritje v vrednostnih papirjih, n. pr. zavarovalna polica itd. Tse prošnje za posojila rešimo točno ter jamčimo za najstrožjo tajnost v vsakem slučaju. SAKSER STATE BANK 82 CORTI..AVDT STREET NEW YORK, N. Y. ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI PORKION LANOUAQR lNPOH«ytTtON ftCRVICE — iUGO*4_AV BUMAtf Zrakoplovba v Združenih državah. V pasti fašistične špijonke. di velikansko poljr /n razvoj zra-koplovst va. /'Aeroplani *«■ izdelujejo za vse potrebe, ali najbolj potnimi za a>edaj .si> oni, ki morejo prevažati velike tovore pošte n blaga. Taki aeroplani se tudi na.iver izdelujejo. Želja po hitrem potniškem prometu po zraku ni bila d >sedaj tako velika kot v* Kvropi. ali pričakuje se. da i tuli v trm poffl»Mln o-.i Amerika kos Kvropi tekom enega leta. Tam se je o>ehni zrakoplovni pro-nu't hitrejš- razvil kot v Ameriki, kjer že imamo najboljše in najhitreje,- norih- zvez«' po železpiei me,I glavnimi ameriškimi mesti. Kadi tega zrakoplovba po dnevu ne bi {»omenjala idik«o prišt-dnje na rasn. par lxi napre bijoče razsvetljevanje nočnih pro«- ponujalo mogočnost hitrejših zrakoplovnih zvez po nori. "Taki vzpodbujevalni uspehi k -t Lindhergha kažejo pot. Ryrd. Chambrrlin. Maitland. Hegenberg-er in D rook .-o doprinesli dodatne lovorik • spretnosti ameriških pilotov. On. so temeljni kamen za razvoj obsežne trgovske zrakoplovi*4, kajti taki uspehi utrjujejo zaupanje obe in >t va. ZaneJjivi. >tari dela ver sledi korakom takih predbo-riteljev. S podporo občinstva, ki spozna koristi zrakoplovhe. se bo vi" sni~i!a mula. da zrakoplovba postane pob ir železnie n ladij na-vadi i o, varn > in ceno >red>tvo pre-voz.a. *' Največji pamik na svetu. V ladjedelnici Harland in Wolf v Belfastu pričeli graditi preko, mornik. kr bo po treh letih, ko ga dogradijo, največji na svetu. Preračunan je na (»0.000 ton, a sta! bo t; milijonov funtov. Oskrboval bo prometno službo med Southampto-nora in New Yorkom. Poleg posadke bo lahko sprejel na krovu tolikšno množieo ljudi, da bi naselili ž njimi srednje veliko mesto. RADA BI IZVEDELA za naslov svojega brata JOHNA TOMSlC, doma iz Knezaka. štev. 44 na Notranjskem. Priselil se je v Ameriko pred 22 leti ti*r nastanil v Pueblo, Colo. Prosim rojake. re kdo kaj ve. da mi poroča, ali naj se pa sam oglasi svoji sestri : — Marija Tomšič, omožena Šajn, 15806 Calcutta Ave., Cleveland, Ohio. 12x 18&1D j KJE JE JOHN SKLAMBA. doma iz Celja. Pred dvema letoma je bil v Cleveland, Ohio. On je visok čevljev in je poklicu klepar. ali "špen^lar", ifrra tudi harmoniko. Pustil je ruene s štirimi otroci iu še enega od ranjke žene, za-to prosim rojake. Če kdo ve zanj. da mi sporoči, ali naj se pa £>ani oglasi svoji ženi. Pozna se ya lahko na vratu, ko je bil operiran in eula sem, da se nahaja nekje v Kansas. — Frančiška Sklamba, 1013 East 63 St., Cleveland, Ohio. (3x 1R.19&20) Skozi švicarske liste gre zadnje j dni prlasen {»rotestni šum zaradi a- j retaeije Cezarja Rossija, kompliea i Matteotijevih morilcev, ki je bil j svoj čas oproščen samo radi t etra, j ker je grozil, da bo v nasprotnem i primeru diskreditiral Mussolmija! pred vsem svetom. Diktator, ki se! nikogar ne boji, se jrt njegovih j groženj tako ustrašil, da jra je res | j>iustil eez mejo. kjer j»a mu je Rossi {»ostal oeividno še opasnejši ka-! kor v domovini. Zato se je prošli; teden poslužil pasebne f»asti, v ka- J tero .se je mož vjel in sedaj sedi; že za zapahom v jeei "Regina! Coeli- ! Dne 27. avgusta se je pripeljal' v hotel "Aiglon" v Luganu mo-l ški v spremstvu ženske. V tujski; imenik se je vi psa 1 za Bazzalija, za svojo spremljevalko pa je izjavil, da se piše Margerita Duran-dova. Za oba je navedel, da prihajata iz Pariza. V Luganu je Dnrandova seznanilo Bazzalija z nekaterimi drugimi Italijani, ki so se ž njim izvrstno zabavali. Napravili so ver izletov v okolico z avtomobilom in slednjič je eden iz te družbe predlagal. naj bi izleteli v Morcote, kamor se pride najprej čez italijan sko ozemlje. Znanci so se o vsem sporazumeli in sedli v avtomobil. Ko pa se je vozilo približalo jezu Melide, ki loči Švico od italije. je šofer, mesto da bi vozil po navedeni poti. zavil nenadoma na obmejno italijansko ozemlje. Tam se je avtomobil ustavil in moški znanci so novemu prijatelju pomolili pod nas povelje za aretacijo Cezarja Rossija, sotrudnika fpri Matteottije-vim umoru, ki ni bil nihče dru« nego med njimi se nahajajoči Baz-zali. Tudi gospa Durandova se je zdaj razgalila in pokazala, da je bila navadna špijonka. kateri je Rossi nasedel, ko se je odpeljal ž njo iz Pariza. Nastalo je seveda prerekanje, ampak Rassi je imel o teritorialnih pravicah tako nejasne pojme, da se je dal odvesti spremljevalcem, v katerih je spoznal Musso-linijeve agente. Rossijeva spremlje valka pa je med tem brzojavno obvestila hotel v Luganu, o dogodku in je naročila, naj .se izroči vsa Rossijeva prtljaga fantu, ki pride ponjo. Res se je v hotelu kmalu zlasti mlad fant, kateremu so hotelski nameščenci izročili vse. kar je i-mel Rossi s seboj. Durandova je namreč obljubila, da bo sama poravnala račun. Tako je prišel Rossi v Mussoli-nijevo' past. Rossi je bil prej major v italijanski vojski in tiskovini ief Mussolini je ve vlade. Bil je član četvorice, ki je organizirala in izvedla pohod na Rim, za kar je do- bil nagrado v obliki mastne shiž-be z visokimi dohodki. V Matteot-tijevi aferi je dokazal Mussoloni-ju, da .se je strašno umazal; zato je bil sicer postavljen na zatožno klop. a oproščen, nakar je zbežal iz Italije. Fašisti mu očitajo, da je bil on tisti, ki je zadnje čase vodil tako srdito kampanjo {»roti fašističnemu režimu v inozemstvu. Napisal je več brošur, v katerih je polil Mnssolinija-s precejšnjo mero gnojnice. Švicarski listi obsojajo način i-talijanske špijonaže. ki tie da miru emigrantom- niti na tleh tuj države in protestirajo proti temu. kar o akrov tri milje od Gowanda, Erie County. N. Y.. tekoča voda v hiši in barn u. silo in sadni vrt. Zraven fini pridelki, 17 glav goved, par konj. 2 prešiča, 200 kokoši, 400 bušljev ovsa V-j akra krompirja. 10 ajde, vozovi, vsi stroji in orodje. Cena $5250. — $3000 takoj. Ellis Bros., Inc., Springville, N. Y. (3x IH.20.21) PRAV VSAKDO — kdor kaj išče; kdoi kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav' vsakdo I priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI v "Glas Naro3au Dne 15. avgusta 192* je bilo v Združenih Državah 37 zračnih prog v obratu, 27 izmed teh je hi-lo za prevažanje pošte in prepre-ot je znašala 10 6 eeutov za miljo. V Združenih Dražavali imamo sedaj zrakoplovnih prLstanišr in dodatno 300 polj je hilr« označenih kot primernih prostorov za pristajanje. Skupno število liceneiranih aero-{»lanov znašli 5S00. Imamo približno 5000 liceneiranih pilotov in r-nako število učencev. Liceneiranih aeroplanskih mehanikov je tudi kakih 5000. Skoraj 13(H) električnih ali aee-tilenskih svetilnikov se je postavilo po raznih krajih širom v>e d» že-le. da vodijo pilote aernplanov po noči. L. 1927 je bilo izdelanih v ameriških tovarnah približno 2000 aeroplanov. Povprečni stroške vsakega aero{)lany je znašal Š7000. Tudi ceni aeroplani se že" pojavljajo. Neki "air flivver" je žt na prodaj za manj kot $2000. Neka tvrdka. ki izdeluje aero{danske komade, je prmudila vse potrebne sestavine a^roplana, izvzemši platno. stroj in kolesa, pripravljen za montiranje, za $90. — ob enem / iraraneijo, da ho aeroplan letal in da ho brez pogreškov. Neki <'le-velandski pilot ji1 kupil te komade. zložil aeroplan in — vzletel j-' za res. Prorokovmijc hr. prihodnjih f>*f hi. "Domestic Air News", bidet in. ki era izdaje zrakoplovni oddelek trgovskega departinenta. pravi: "'Ako je l)il storjen tak znatni napredek v poldrugem letu. se {»rav lahko reče, da v prihodnjih petih letih loživimo tak razvoj na tem {»oljtt. ki bo več kot izpolnil nade najbolj navdušenih pristaše\ zrakoplovhe. Združene Države bodo šle .skokoma naprej v razvoju domače trgovske zrakoplovhe. Veliki zrakoplovi bodo letali od enega konea kontinenta do druarega, po dnevu in po noči, z isto sigurnostjo in varnostjo, kot jo nudi j' današnje najboljše železnice. "Federalna vlada načrtuje, ma-pira in razsvetljuje zračne proge. Države olajšujejo obrat zrakoplovnih družb. Mesta preskrbujejo ■/ zrakoplovnimi pristanišči in pri stajalnimi polji. Ali še večje važnosti je. da j*3 ameriško občinstvo postalo navdušeno za praktično zrakopl vbo fairminded). Že vidi mogočnosti aerojilana in zrakojilo-va kot sredstva prometa. "Prihodnjost civilne aeronautike v Združenih Državah je brezmejna. Ozemlje tako obsežno brez o-vire mednarodnih mej in tako eu-gažirano v trgovska podjetja, kjer hitrost prevoza igra tako vlogo in je toliko blaga za prevažanje, nit- AMERIŠKA NARAVNA KRASOTA mm mns^i^&i^i is! ' "*' ' tu* rtu Ko bo dograjena nova cesta, id jo gradi ameriška vlada v Glacier Narodnem Parku ee bo mudil letnikom pcixor, ki «a Hampredstsvlja stika. ^ - ."- • tfi - . Z A S T AS V E IVILINI AUWmmWi SLOVBN9KS •M HRVAiKa MttALUl, MUfQM MWIfl f. TH9* WMrvMM" ffWr1 išiffun* 33% chuj±hd šru0*i. rommmniu, ■——' j ' GLAS N'ARODA, 19. SEP. 1923 KLUB POMORSKIH PROLE-TARCEV j V pristaniškem delu Ljcnin^ra-}da imajo že neka j časa Mornarski klub. v katerega imajo dostop po-. luoraaki \>eli ladij, ki prihajajo (v Ljeninjrrad. Sovjetski listi s po-i nosom na;rlašajo — in po pravici i — da s«- mornarji |>o v*eh drugih Iukah, čim smejo na suho, ta'koj , razkrope ]>«> raznih beznie*a>h in drugih umazanih zabaviščih, kjer . zapravljajo svoj težko prisluženi denar iu svoje zdravje. Samo v . Ljeningradu ima Mornarski klub j jo privlačno silo nego vsa taka zaba vi-šT-a. Seveda je tudi v tem klubu {»oskrbljeno za zabavo, toda pijančevanju so postavljene meje in izključene ><> ženske, ki se prodajajo. i Xa pl«*s prihajajo tovarniške ■ delavke, kakor prihaja na meščan-jske plese meščansko ženstvo. Glav-jiio v tem klubu pa ni zabava, mar-i ven" predavanja z razpravami, dobre filmske predstave in podobno. -J V klubu se staja jo in spoznavajo ■ med seboj mornarji vseh narodov sveta in je klub znan po vseh mor-t jih in oceanih. Ob sebi se razume, i da izkoriščajo., sovjeti to ustanovo /.a svojo politično propagando, ikar priča že ime "Klub pomorskih pro-letareev". a vendar je treba prizna?'. da se jim je nekaj posrečijo. kar se od drugih strani niti še poskusilo ni : da iztrgajo pomorščake iz kužnega ozračja umazanih zabavišč in jim nudijo pošteno razvedrilo in izobrazbo. i ROJAKI. NAROČAJTE 8E NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVxflK V ZDR DRŽAVAH. i PRED CESARJEM VSI ENAKI Letošnjo jesen bodo Japonci kro nali svojega tesarja. Že ob nastopu vlade se je o sedanjem japonskem vladarju pisalo mnogo lepega: kako je plemenit, skromen in izobražen, kako ceni le resnično irslugo in spoštuje vsako pošteno delo in čednost. Kakor kažejo odredbe za kronanje, ta hvala ni bila pretirana. Doslej so bile o priliki kronanja deležne odlikovanj in darov le visoke osebnosti, sedanji mikado pa hoče enkrat dati priznanje širokim ljudskim masam skaomni čednosti, na kateri sloui dobrobit države. Tako je mikalo naročil, naj se mu naznanijo slučaji lepe zakonske ljubezni, otroške lubezni do staršev, zvestobe do gospodarjev, da jih nagradi in odlikuje. Xh poseben način hoče mikado počaistiti starost; vsem nad BO let starim Japoncem bodo izročili v u-metno izdelanih lesenih -skodelicah dragocen dar. V ta namen so naročili 400.000 takih skodelic. Po. vseh A-aseli so imenovali pripravljalne odbore za kronanje in vsak njihov član bo dobil spominjsko kolajno. Naravno je. da se kronanja res veseli cela dežela, ne pa samo plemstvo. in druge visoke narodnosti. Pa tudi inozemstvo z zanimanjem pričakuje slavnosti ob kronanju japonskega cesarja. PRIPOROČILO Rojakom v Waukegan, 111., iia-iznanjamo. da jih bo obiskal Mr. Jože Zelene, ki je poblaščen pobirati naročnino za naš li«t- in naročila za knjige, ter ga toplo priporočamo. Uprava Glas Naroda. SbSalml tj I Tc . - • r. NE DA SE UJETI NA KROJA-ČEV TRNEK Pariška sodišča so imela pravkar zopet Svojevrstno pravdo. j Neka mlada in lepa Parižanka se je zagledala v mladega moža, ki se je navidez istotako zanimal zanjo. Vendar pa do .snubitve kar ni hotelo priti. Tedaj si gospodična pri nekem krojaču naročila prečudno lepo. a tudi prečudno drago večerno obleko, v kateri naj bi slednjič, tako očarala mladega moža. da bi jo zasnubil. Svoj namen je krojaču tudi razodela in ta ji je zagotovil in zajamčil. da mladi trdo*-, vratnež njeni lepoti v tej obleki ne bo mogel odoleti iu jo bo prav gotovo zasnubil. Prišel je določeni večer, ko sta se mlada človeka se-šla na nekem obedu -— prišel je. pa tudi minil, ne da bi "on" izjavil. S tem je šla dekletu po vodi j zadnja nada. j Tedaj pa je nastopil glavni za-Jpletljaj — ne z nesojenim ženinom. marveč — s krojačem. Dekletov oče se je namreč branil plačati težki račun za obleko, češ, da obleka ni dosegla obljubljenega speha. Krojač je tožil in sodišče je razsodilo r "Mlada dama, ki hoče dobiti dobrega ženina, naj se nikdar ne zaitaša na krojačevo u-metnost, marveč samo nase; zato mora toženka tudi obleko plačati". ■ i Neredno i ali Bolestno u Uriniranje II starih HI olajiano t V/ Santal Midy H Usoeine-neikod- f IJivo. Naprodaj v vseh ______lekarnah. Njegova žena- - ROMAN IZ ŽIVLJENJA. - Za "Glas Naroda" priredil G. P. r. 7 (Nadaljevanje.) — Ne dotakni se me! Pojdi! Jaz ne prenesem pogleda nate! — je vzkliknila s hTtpavini glasom: Stal je nekaj časa neodločno. Ona se je tre>la po celem životu ter se komaj vzdržala jtokoiicu. Še enkrat je pokazala molče proti vratom — in on je odšel počasi ven. Felicitas ihu je nekaj i*a>a s"ledi!a s iH>jrle se ka/ala i"*u>tva. ki so ^e borila za prvenstvo meti seboj: — Jeza, bolest, sram in zaničevanje. Nato je sklenila roki pred obrazom ter »e zgrudila na stol. — Kako se moram sramovati, da sem ljubila tejra moža. — kako zelo ^a zaničujem'. — je siknila skozi zobe. Zasadila je svoje nolrte v blaži no stola ter prieela mučno ihteti. Kdo izbriše srauuMo. katero mi je -tnril ! — je vzkliknila, vj»a obupna. Tedaj je stopil Ilans Hitter, ki se ni mogel še nadalje zadrževali, i t. svojega skrivališča ter se ]>o*tavil ob njeno stran. —- Jaz. če želite, moja milostna gospodična, -— je rekel trdno in mirno, kljub razburjenosti, ki je divjala v njem. Ona se je stresla ter zrla }K>lna sramu in groze nanj. Vi. — Vi tukaj ?! - Kaj hočete * — je jucala vsa iz sebe. Zrl je v njen tresoči se obraz |M»Jn .sočutja. a ostal čisto miren in obvladan. — Jaz s**m bil neprostovoljna priča vašega pogovora s poročnikom Forstom, gospodična. Jaz nisem mogel uiti iz kota pri oknu. ne da hi me zapazili vi. Vaša skrivnost bi ostala za vedno zaklenjena v mojih pršili, kajti jaz bi izginil neopazen za vami. Tedaj pa sem i'ul vaš vzklik ter se ni^em mogel še nadalje zadržati. In sedaj sem tukaj, da vas vprašam: — Ali lmčete postati moja žena* Ali se hočete ob moji roki vrniti nazaj v družbo— kot moja nevesta .' Ali hočete prehititi *. svojo zaroko ono poročnika Forsta ! Jaz mislim, da bi vam moralo povzročiti to po tako krutem žaljenju nekaj zadoščenja ! — Kako pač. —- kako mi je, — ali som pri pameti! — Vi hočete — po vsem, — kar ste čuli, — vi .se hočete! — Vprašati povsem formalno v tem trenutku za vašo roko! — je rekel, ne da bi izpremenil izraza svojega obraza. Dvignila se je popolnoma ter zrla nanj s pekočimi očmi. -— Zakaj.' Zakaj hočete storiti to — zame. — ki sem vam skoro tuja? Kaj sam vam ' j — Nič kot ženska, ki ve ne more braniti in katero je razžalilj lopov v njenih najbolj svetili občutkih. —In raditega. — le raditega mi ponujate svojo roko? Vi. o katerem vem, da ste ena najbolj zaželjenih partij v mestu? Vi lahko iztegnete roko po katerikoli drugi, — je zajecala neverno. —- .laz iztozam svojo roko le po Vas. — ravno po Vas. Oprla se je težko na svoj stol, kajti no«;i sta se ji tresli — In zakaj.' Le raditega, ker je nasprotovalo vašemu viteškemu čustvu, ker me je neki drugi žalil? Njegove oči zrle kot brušeno jeklo, a drugače ni bilo opaziti na njem nobenega razburjenja, čeprav je vedel, da .ie stavil sedaj v.se le na eno karto. — Mogoče tuli, ker sem postal pozoren na junaštvo vašega bitja, na gioboko^t vašega občutka in na požrtvovalnost vaše ljubezni. Ona je zmajala s svojo glavo, vsa zmedena in brez razumevanja. — Požrtvovalnost ljubezni, ki velja nekemu drugemu? Vi ste bili vendar priča najinega pogovora, — čuli ste, kako sem oklepala teka drugega , . , kako sem bila pmižaia, ker nisem razumela, da se me je hotel iznebiti. Ali nrste čuli. kako jasen je moral postati, |>redno sera razumela? Ah, vi ne veste, kako izgleda v meni! Jaz sem ljubila tega človeka ter^ga ljubim mogoče še sedaj. — a jaz ne vem, ker je vse raztrgano v meni! In kljub temu mi hočete ponuditi svojo roko? O, — gospod moj, vi ne boste tako lahkomišljeni! C'e bi sprejela to — vašo roko — ter se osvetila za to sramoto? Oe bi sedaj izkoristila to vaše razpoloženje? — je vzkliknila, polno trpkosti in razburjenja. — Jaz želim, da storite to. Jaz mislim resno, — je rekel mirno. Ona je pozabila za trenutek svojo bolest, v brezmejnem presenečenju nad tem možem, katerega je dosedaj tako malo upoštevala. Z velikimi očmi je zrla v njegov markantni obraz. — Kakšen človek pa ste vi pravzaprav? Rekli so mi. da ste pogumen, neuklonjiv in trezen mož s praktičnimi čednostmi, rekli so mi ... a jaz sem as vedno videla hladnega, obvlada nega in neobčutljivega. Iz takega blaga vendar niso ustvarjeni fantasti! Kakšen človek ste vendar, da hočete doprinesti deklici, mimo katere ste vedno hodili hladno, to veliko žrtev? On je videl, kako je razburjenje žuborelo v njej in kako jo je njegovo obnašanje od vračalo od prve, najbolj trpke bolesti. Tudi &edaj, v polnem viharju njenih občutkov, je ostala tnična, elegantna dama sveta. Še nikdar se mu ni zdela lepša in odličnejša kot v tem ponižujočem položaju. Ob istem času pa je imel tudi gorak. mehak občutek v svojem srcu zanjo. Pogladil se je počasi preko čela. — Kakšen človek da sem? Na to vam ne moreni dati nobenega nepristranskega odgovora. Oe sprejmete mojo snubitev, boste mogoče nekega dne sama izvedela, — če se vam bo izplačal napor. Sedaj Vara morem reči le to, da sem prevzet od želje pomagati Vam, da ] rebolite ponižanje, ki ste ga doživeli. Sploh pa sem imel še dalj časa namen poročiti se, ne da bi dosedaj našel dame, koje osebnost b: odgovarjala mojim željam. Želel sem ženo iz najboljše družbe, — čeprav sem jaz sam iz navadnih razredov. Tega mogoče ne veste. Jaz r-eju namreč sin rokodelca. Moj oče je bil tesar. Do pred desetimi k t i sem bil tujec v dobri družbi. To Vam povem, da veste, s kom imate opravka. Nekaj se je streslo v njenem obrazu in njene oči so zrle temno iu bolestno v njegov?, — To je vse tako čudno, — tako čudno. Jaz ne vem, kaj naj mislim in kaj naj storim. Oe sprejmem sedaj vašo roko,— in mika me storiti to, — se bo storilo to le, da pokažem onemu drugemu, da /it bom skaprnela od zavržene ljubezni. — da mu plačam za to, kar ji storil meni. In nato, — mogoče tudi raditega, da pridem iz te hiše Jaz sem svojim sorodnikom v breme, — kajti oni imajo dosti o-pravka s samimi seboj. V drugačnih okoliščinah bi imela za vašo snubitev le odločen "ne"! Pomislite dobro, iz kakšnih razlogov bi spiejela mojo roko. Če me pa kljub vsemu temu želite za ženo, no, dobro, — sem v obupnem položaju ter ne vem, če ne bora že jutri ^bžjfftovata, kar delam danes. Tudi vi bi se morali vprašati, če ne bo *ite jutri storili istega. (Palie prihodnjič.) ' ' - I KNJIGARNA GLAS NARODA SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street New York. N. Y. i Zel In plevel, itovar ursTMp zdravilstva ..................UW i Zbirka domačih zdravil...........JO Zgodovina slovenskega naroda j ((iruden) ti zvezkov ... 3.00 j Z gadov i na Umetnosti pri Bioveneilfc Hrvatih in Srbih .!.... ____1.90 I Zdravje mladine ...............1.35 I I BAZNE POVESTI IX 1 ROMANI: i Ana Karenina (Tolstoj > roman I 2 lepo vezani knjigi ........7.00 ] Amerika* poviti doora, štmm najbolje ....................JO Agitator (Kersnik) brofl. ...... JO Andrej Hofcr .................. JO Arsene Lupiš ...................60 oeuetoka vMtotoiwike ............ JI BelgraJskl Mser ................M Bdi meeeeeo ............«•«...• «40 Bele noH (Dostojevski) trdo ven. .7) Bele noti, mali Janak .......... JI Balkanske-Turika rojaka........ JO ffalkanafca vojaka, s slikami .... JI Berač s stopnji« pri sv. Roku .... Ji roman JU ttnnkft vojrftt Bilke (Marija Kmetova) ........ JI "»■tiii dnevnik ...•*... ,,,,«<•• J® Božični darovi ................. .35 BoiJa pot na dnuso pere • •..••• JO BoiJa pol na Bled« ....... • •• •• j BoiJa kasen JO Boj in smaga. povest ............ JO Cankar: Bela Križan tema.......75 Grešnik Lemrd, trd. vez. JO " Grešnik Lenard, bron. .70 Cvetke ..........................JS Ciganov a oavetn ................ J8 Cesar Joief II. ................. JO Cvethm Beregrajska ............JO Čarovnica ..................... JS Črni panter, trd. vez........... JO broš..............«0 t» totstttstossesfssoes JP® Čebelica ........................ JS črtico Is UvUeaJa na kmetih .... JI Drobit, slabi car in rama povesti — spisal MliCinskl .............JO Danima, zgodovinska povest .... JO Dalamifoske povesti ............JI Dekle Eliza .......................10 Drama v zraku, roman ........ .40 Dolga nka ................... JO J Dobro tati Butanu*............ J9 I DctdJiCB ■•••••••aaeaasaesftest dM DoU s ersijem ..................JS Don Kise* iz La Manhe.........40 i»ve sllfel — Njiva, Marta — (Metto) ......................JO I Devica OrlOHMfta JO | Dohoval kaj ..................... JO telJM JO FakUola aH 'm£m a ifiViliiiidi .40 Farovška kufcariea ............ JO Fran Baron Umnk ,,*•,•,,,,,,,, JO i PBasoMm s^adkn «• • • JO i.Ri Din vala JO 'Mtanfe (2«FMkD MitiMMuiUI MOLITVENIXI: < ( Dola popolna ' Marija Varhiaja: v platno vesano .............JO < v flno platno ....t.;,......LII v celolojd vesano............1J0 I v nanje vesano..............U0 I v flno nanje vesano ........1.70 I Kajaki glasovi: | v platno vesano ............U0 v fino platno vesano ........1.10 j v nanje vesano ............U0 j v flno nsnjo vesano ........1.70 | Skrbi sa dnio: ] v platno vesano ............JO ' v nanje vesano..............Ul j v flno nsnje vesano ........U0 Sveta Ura .1.00 POUČNE KNJIGE: \ Abecednik slovenski ............ JS5 Angloiha slovenska hmiie ......tJO (Dr. Kern) Amerika ia ^■nfcasil (Tnait) AngoUaka slašhn ntt nank kaka aa ■I M k op, MU ........ M BaJ nalesUlvim O.ltwlm .........H Dva inlifljim plesa: Cetvorka In beseda mimo ln narisano ......................JS Cerkniško Jezero................1 Ji Domači živinozdravnik, trd. vez. .. 1.00 Domači živinozdravnik, broš. .... 1.23 trdo vesano ..•...••.••'.M..lji0 braBrano ...............M..UI Demafl vri. trdo vea. .1, OomCo tai ttajo firofl V temi Ana Karenina (Tolstoj) roman '1 lepo vezani knjigi ........7.00 An-Mt., povse* dobra, doma (JegUi) L sv. .. .... JS ....................J» D. sv. ...... Ji! Agitator (Kersnik) broi. ...... JO OovedoreJn ..v ..................U0, Ueapodlnjstve ...................L— Jugoslavija, llellk 1. sveaek.....1J0 2. svesek. 1—2 snoplfi ......U0 Kobltaa račnnlea, — pa sseterskl srSS?* ik men ............... ...... .• v Kletarstva (Skallcky).......... 2.00 Kratka srbska gramatika........ JO j Knjiga o lepem vedenja. Trdo vezano ....••••••••.••• 1.00 Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov in Sfbov J«] Kaka oe postane drlavljan Z. D. J5 Kako oe postane ameriiki driavijaa .10 j Knjiga o dostojnem vedenja .... JO ! Ljuba v na in snubilna pisma---- .50 Mlekarstvo .................... L—j Mladeničem (Jesll«) L sv....... JS; n. sv. ...... J51 Kemike-angleOd tolmač ........1.40 Največji spisovnik Ijnbavnlh pisem JO Nank o čebelarstva .............78 Nank pomagati iivini .......... .00 NaJboIJte olov. Kuharica, «68 str. I.— Nasveti za hišo in dom, trd. vez. 1.— Naie gobe, s sllksml. Navodiu sa apoanmvanje aiitnlb ln atrnpenlb Cob ...........................L40 Nemščina brez učitelja — 1. del .................... w JO 2. del ...................... JO Slovensko-nemški slovar........ JO O zemljiški knjigi, konverzijah ln m m m • »a esseaaea oW Praktični sadjar, trd. vea. ......S.00 Perotninarstvo, trd. vez.........1.80 Perotninaratvo, broš. . -........1.50 Prva čitanka, vea. ............ .70 Prva pomoč, Dr. M. Rus........ 1.— Pravila sa oliko ................JS Prfloojevanjn perila po ilvetni noti o vzorci ............... 1-— Psihične motnje mi slkakalafcl podlagi ......................71 Praktični račonar .......,...«.m .70 Parni kotel, pouk sa rabo pare____1.00 Radia, osnovni pojmi Is Radio teh-pkt) vesano .............. S. broširano ..................1.71 Bočni spisovnik trgovskih, voičU- sik ta IJohavnlh pisem......... JO Račonar v kraosld ta dinarski odjavi .......................78 Sadje V gsapadlajsl la .........1.00 Senčenje.......................50 Oka Is itvalsti'a. trdo veaana .... JO obsega 462 strani ..........UO Sov. ItsHJaaskl ln Itsfjansno slov. jpiNao Marica; trdo veasns ..1.19 lepo trdo vernima...........SJ0 Majeatle. Cherbojrs-Psnniand. ChtrU>urg. Antwerp«n Mionewanka, Ciicrbourg Hamburg, Cht-rbourg. Jlamburs Leviathan, Ch«-rl»uurjf Brccata Colurnbu«. Cberbour^, brenivi. Koma, Nupolt, Uaiiova 10. oktobra: boreiiguiiu, Chirbourf I'res. Huoatvelt. Cherbourg, Bra-men. 13. oktobra: Puj-la Havre (i A. li ) Olympic. Cb«rbours L^ipiiind, Clit-rboarg Lapland. Ctiectx ure Albert Kalllrs, Cherbourg Hamburg Cente firajn,j, Napoli. timuvi Rotterdam. iJ Jounnr tur ller, Kot-terdam 1 JO* • 1 17. oktobra: Mauritania. Cherbourg George W*u*bi. iftun. Clierbuurg, Bremen SC. oktobra Ue de Krtnc«, Havr« (1 A. M ) HomreJc, Cherbou.tr Arabic, Cherbourg, Ant*eipea Mint««: tenifa, Cherbourg New York Cherbourg, Hamburg HepublK-, Cherbourg, Brrmea Berlin, Cherbourg. Bremen Augustus, Napull, II. zvez«k ........ j00 Kako sem se jaz likal, (Alešovec) II. zv........... .00 Korejska brata, povest ls mlalJonov v Kore.H ..............JO Karmen, trdo vea. ...............40 brofilrano .................. JO Kmečki punt, trd. vez...........l.?G Kmečki punt, hros..............90 Knjiga o Džungli ...............80 Krvna oeveta ..................M Kuhinja pri kraljici gosji noilel JO Kaj se je Markaru sanjalo...... .23 Kralj zlate reke. Črna brata .. JO Kratke povesti o Antekrista .... .85 Kazakl ........................ «00 Kmetske povest, trda vea.......L— Krištof Kolumb ......................40 Kraljevli berač................. JO Križev pot, romau (Bari trd. vez. 1.10 Križev pot patra Kupljenika.....70 Kaj se je izmislil dr. Oks.......45 Kako so se vragi ženili ........ .00 Kapeianova hči .................73 Levstikovi zbrani spisi ..........JO L. sv. Pesmi — Ode In elegije — Sonctje — Romance, balade ln legende — ToLmad (Levitllt: ...70 2. sv. Otročje Igre v peseneah —« HofUCne poezijo — Zabarljlco la pufilce — Jesa na Parnaa — LJudakl Glas — KralJedvorakl j rokopis r— TolmaS (Levstik),. ,70 . tit'o vez ..1.00 5. sv. Slika Levstika ln ajegove kritiko In poMOto.............70 , Ljubljanske slike, -H18nl lastnik, i Trgovec, KupClJskl atrafnlk. D-radnik, Jeslčal doktor. Gostilničar, Klepetuljo, Natakarea, Du-[ bovhlk, itd. ..••«•«■*•■.••••.•• .00 i Lueifer, roman ................1.00 Lov na ženo, roman ............ 1.00 > Marjetica ...................... JO J Mladi gozdar, bro& ............ J4 MoJe ilyljenje ................. .79 k Malt Lord ..................... JO I Miljonar brez denarja ..........7"> I Miklova Zala ...................50 ) Mrtvo mesta ................... .75 >. Martin Krpan s Trka.......... JO ) Mali ljudje. Vsebuje 9. povesti —• > Trdo vesano .-.............1.00 i Mala ilvljenja .................. .05 i Marsa JrOCanskl deček ls Llba- . DODft| ooeoooooooooooopoaaoeooaooa s^S 1 Mimo IhUesja, broOtraao.......JO dbtt sanlkerneiov lastni live- ^ tapto USttOOOOlOOOOOOOOOOOOlO #73 ^ BbtCriflS totfV ssossssessassesoo I Mlinarjev Janez ................ JO ^ MdooUBO ..................... • .40 ) Mrtvi Gostai .•.»••.»...*....•• JO ) _ | NaroSOom jm prOoMH d+*nr, b+ i diši v gotovini, Monty Order ah 40 poitns tnamkg po 1 al i esnta. & poiljitš gotovino, rtkowundirajU pitno. Wo mroišjU knjig, kaUrik mi • MMkk Knjig* pofUjam»e pottrin* proti*. "GLAS NARODA" tSOortlaadt ^ToiTork .-r •• J, . ♦ T- . K . : i. . ■ Kako se potuje*? stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati v atari kraj, Je potrebno, da Je poučen o potnih listih, prtljagi ln drugih stvareh. Vsled na$e dolgoletne la-kuSnJe Vam ml zamoremo dali najboljša pojasnila in priporočamo, vedno le prvovrstne brzoparnlke. Tudi nedrfavljanl zamorejo potovati v stari kraj. toda preskrbeti si morajo dovoljenje all permit iz Washingtona, bodisi za eiiu leto &U 0 mesecev ln se mora delati proSnJo ▼saj eri mesec pred odpotovanjem ln to naravnost v Washington, D. 0.,^ na generalnega naselnlSkega komisarja. Glasom odredbe, ki je stopila v veljavo 31. julija 1930 se nikomur več ne poSije permit po poŠti, ampak ga mora ltl Iskat vsak prosilec osebno. bodisi v najbližji naselnlfikl u-rad all pa ga dobi v New Yorfcu pred odpotovanjem, kakor kdo v proSnji zaprosi. Kdor potuje ven bres dovoljenja, potuje na svojo lastno odgovornost. KAKO DOBITI SVOJOE IZ STAREGA KRAJA Od prvega julija Je v veljavi nova ameriška priseljeniška postava. Glasom te postave zamorejo ameriški državljani dobiti svoje ženo ln neporočene otroke Izpod 21. leta ter ameriške državljanke svoje nože s katerimi so bile pred 1. Junijem 1928. leta poročene, Izven kvq£e. Jugoslovanska kvota znaša Se vedno 671 priseljencev letno. Do polovice te kvote so upravičeni »tarifi! amerifiklh državljanov, mofjs ameriških državljank, ki »o se po 1. junija 1928. leta poročiti ln poljedelci, oziroma žene in neporočeni otroci izpod 21, leta onih no« državljanov, ki so bUl postavko pripuščenl v to deželo m stalno bL vanje tu. Vsi ti Imajo prednost v kroti.- od oatalib aoiodnikov, kakor: br&tov. sester, nečakov, nečakinj itd., ki spsdajo v kvoto b*"es vsake prednosti v lati. pa se n« sprejema ni kakih profienj m rlkansko vizejo. SAKSER STATE BANK ' tKiOvOamm.Btimt ' ' NKW'VOCK t . , , . Knetanie tiamkov - Shipping