Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna itevilka 1 Din.
List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto
Uredništvo In uprava, Strossmajerjev trg 1 Tel. it. 73.
Leto XXII. 6t. 15.
Kranj, 9. aprila 1938
Izhaja vsako soboto. Naročnina: celoletno 40.- Din, polletno 20.- Din, četrtletno 10 Din.
Cezar in Kristus
..Amerikanski Slovenec" je prinesel pod gornjim naslovom v izvlečku članek glasila katoliških Čehov „Čech", ki ga podajamo tukaj našim bralcem vsled njegove zanimivosti:
„V državnem življenju si stojita nasproti dve smeri, kateri lahko izrazimo z besedama: Cezar ali Kristus? Nasproti sta si tako, da druga drugo izločujeta. V prvi je izoblikovano pogansko, v drugi krščansko državno življenje, prva ima svoj ideal v cezarjih rimske države od zviše-nejra Avgusta preko blazno-krutega Nerona do Caligule, državnika-pritlikavca, druga svoj izvor v Karolu Velikem, Henriku sve*«m in drugih cesarjih rimskega cesarstva nen <ke narodnosti, ki so svojo cesarsko pravico izvajali od Boga vsemogočnega* iz katerega izhaja vsa pravica, in si vzajemno sodelovanje z vidnim poglavarjem Cerkve iteli v svojo veliko čast in ponos. V njih se na čudovit lep način razodeva modrost krščanskih državnikov.
Cezarji so absolutistični vladarji. Dokler jih še napolnjuje naravna dobrota se ozirajo izključno in edino na korist svoje, od njih vla-danc države. Kar njihovi državi škoduje, je škodljivo in prepovedano. Čim se oddaljijo od naravne razsodnosti in dobrote, so kruti diktatorji, ki proglasijo svojo korist za državno korist in svojo škodo za državno škodo. Vladanje jim je uporabljanje državne oblasti s paragrafi, policijo in uradniki brez ozira na načela krščanske nravnosti, ki vrhovno oblast in pravico pridržuje izključno Bogu, ki je večna Pravica. Cezarji imajo moč in mislijo, da imajo pravico.
Pod besedo „Kristus" razumemo državniško modrost, zgrajeno na krščanskih družabnih načelih: ljubezen do bližnjega, pravičnost do vsakega, spoštovanje drugih narodov, V cezarju je poosebljen ali absolutizem države ali diktatura poedinca. Postava je, kar se vladarju dopade. Cezarovanje vodi nujno do Neronovih okrutnosti in Caligulinih pritlikavščin, v Kristusu pa je prava demokracija.
Cezar pomeni v politični dikciji modernega časa božanstvo države. Rimljuni so svojim vladarjem izkazovali božansko čast. „Divus Caesar
- divus Augustas" — božji cezar. božji Av-
gust. Kristus označuje vladarja po božji milosti in včasih se sme reči po božjem dopuščanju. Cezar ni odgovoren nikomur za svoje delovanje, po lastni vestnosti ali brezvestnosti razpolaga ne samo s premoženjem, marveč tudi z življenjem svojih državljanov. Vladar v Kristusovem imenu pa ni odgovoren samo svoji vesti, marveč tudi narodu in predvsem svojemu Bogu. Z večjimi pravicami so mu odkazane tudi večje dolžnosti.
Naša moderna doba v marsičem sliči dobi starega Rima. Tudi v pogledu države in državnega življenja. Pred dobrim stoletjem je nemški modroslovec Hegel začel navajati ljudstvo k oboževanju države in postnvil načeio, da mora poedinec v slučaju potrebe državi žrtvovati prav vse. Prav kmalu so njegova načela našla odmev tudi pri drugih evropskih narodih in se še razvijala do današnjih dni ter v novem času doživela svojo drugo vstajenje. Načelo, da je države nad vse, nasprotuje krščanskemu načelu, ki odreja poedincu, naj najprej uboga Boga in potem ljudi. „Dajte Bogu, kar je božjega, in cesarju, kar je cesarjevega!" Po nauku Cerkve ima poedinec v danem slučaju pravico, da se krivičnim postavam, ki niso v skladu s krščanskimi zapovedmi naravnost zo-perstavi. Razvoj človeškega napredka je dobro označil nemški pisatelj Grillparzer z besedami: ..Od religioznosti do humanosti, od humanosti k nacionalnosti, od nacionalnosti do bes I ia I nosu," kar bi s prostimi besedami povedali tako: Naprej človek zapusti vero in se nekaj časa drži človečansko dobrega v sebi, človečanstvo brez Boga vodi v nacionalizem, oboževanje naroda, in od nacionalizma do bestijalnosti je samo še kratek korak. Zdi se, da je avstrijski pisatelj dobro zajel svojo dobo, ki je tudi naša doba.
Država mora varovati svobodo svojih državljanov, za nje je tu in ne državljani zanjo. Kristus pomeni poedinčevo prostost in svobodo. Cezar tirja najprej podložništvo in nato suženjstvo. Naša doba je kritična doba, ker se v njej vrši borba cezarizma proti krščanstvu, boj Antrikrista s Kristusom. Na kateri strani si ti?"
Zanimiv občni zbor
škofjeloških obrtnikov
Smešnim „varuhom"
občinskega premoženja
Občinski odbor v Naklem je na svoji zadnji seji sklenil na pobudo Prosvetnegu društva Pod-brezje, da odstopi staro šolo v Podbrezjah pod-breški farni cerkvi. Ta svoj sklep je storil iz razlogov, ki imajo sledečo zgodovinsko in pravno ozadje: Sturu šolu v Podbrezjah je bila svo-ječasno mežnarija podbreške farne cerkve, torej zgrajena iz sredstev podbreške fure in zato tudi njena last. Pozneje je služila kot šolsko poslopje in prišla tako pod upravo kraj. Sol. sveta. Mnogo pozneje, ko je staro šolo že davno nadotnestovala nova šola, t. j. leta 1927, je kraj. šolski svet dosegel od občinske uprave, da je to šolo brezplačno prevzela v svojo last in sicer s pogojeni, da upošteva topredmeten sejni sklep kraj. šol. sveta, ki pravi, da odstopi luslninsko pravico stare šole v Podbrezjah občini Naklo, toda s pridržkom, da jo občina ne sme nikdar prodati, ampak jo sme le Pod-brežunom prepustiti v prosvetne namene.
Ta pridržek se je ob priliki prepisa stare šole v Podbrezjah tudi vnesel v odpisno dovoljenje in se vknjižil v zemljiški knjigi, na kotist „Kat. slov. izobraževalnega društva Podbrezje" kot edinega društva, ki je v svojem namenu imelo razširjenje prosvete. Z ozirom na vse te pridržke je jasno, da občina v obstoječem razmerju ne bi mogla od stare šole imeti nikdar kakšnih gospodarskih koristi, posebno še, ker jo tudi prodati ni smela. Znano je tudi, da je občina imela z njo na raznih popravilih stroškov eca din 3.50G,—, za kar pa j« dobila prav malenkostno, skoraj ničevo, povračilo na najemnini. Za občino je edino pametna pot
Podbrezje, 7. aprila 1938.
torej bila, da se te nedonosnj nepremičnine znebi po edino možnem načinu, katerega se je tudi poslužila.
Stara šola je nam Pod brez janoiu kulturen spomenik, saj se je v njej začela razvijati prva podbrešku prosveta, v njej se je rodil prvak slovenskih učiteljev Praprotnik, ki ima na njej vzidano ploščo, zgradili pu so jo naši predniki v katoliške namene. Nuj torej postane zopet last podbreške fare in nikogar drugega, v njej pa naj se zopet začne razvijati prosveta in sicer katoliška, ker smo menda še vedno vsi Podbrezjani katoličani!
Prosvetno društvo bo zaenkrat rabilo le ono sobo, katere lastnik je že 11 let. Za stranko, ki je v njej, pa je samo poskrbelo drtigo stanovanje. Radi te spremembe torej ne bo nihče vržen na cesto, ker druga stranka lahko ostane v svojih prostorih. Pozabilo se prav tako ni na dva starčka, ki sicer uživata podporo občine, a i maju v stari šoli še brezplačno stanovanje, ki pa je takšno, kakršnega si gotovo nikdo izmed nas ne bi želel. Tudi ta dva ostaneta dokler se zanju ne najde boljša rešitev. Za pospešenje te rešitve pa je prosvetno društvo dalo din 6000, ki bodo naloženi v fond za zgradbo moderno urejene okrajne sirotišnice, v kateri bo zavetišče ne samo za ta dva, ampak tudi za vse druge revne in onemogle podbreške farane. Pripomnili bi Se, da za stranke v stari šoli gotovo nikdar ne bi bilo tako ugodne rešitve, če bi lolo kupil privatnik, kar pa bi se gotovo zgodilo, ako bi jo občina smela prodati in to komurkoli.
Prejšnjo sredo zvečer ob pol 9. uri se je vršil v dvorani novega gasilskega doma nad vse zanimiv občni zbor Obrtniškega društva. Da je bil občni zbor težko pričakovan, že kaže dejstvo, da se ga je od 29 članov udeležil« 25 in da se ga je udeležil tudi podpredsednik TOI g. Ivan Ogrin in zastopnik Zveze obrtnih društev g. Iglic iz Ljubljane. Občni zbor je vodil predsednik g. Lovro Planina. Vsa poročila so bila sprejeta in odobrena z veliko večino. Zanimivo pa je bilo pri glasovanju o odobritvi poročil to, da so nekateri odborniki glasovali proti vsem poročilom, tudi proti tistim, ki so jih podali njihovi somišljeniki v odboru ter so tako dali nezaupnico delu svojih somišljenikov pa tudi sami svojemu delu.
Druga zanimivost pa je, da je bil absolutorij sprejet soglasno, kar se gotovo ne sklada z glasovanjem pri poročilih.
Predno se je prešlo na volitve, je dobil besedo g. Iglic, ki je skušal s svojim govorom dokazati, kako on in njegova skupina dela za obrtniški stan. Skušal je dokazati, kako škodljive so politične osebnosti v društvu in je zato apeliral na vse, da se politika oziroma politični delavci (ti so ga boleli) izločijo iz bodočega odbora. Ker pa le ni hotelo biti konca njegovega gorora, ga je predsednik prekinil.
Gcupod Planina je na to pojasnil, da se čuti prizadetega. Pripominja pa, da obrtništvu gotovo ne bo v korist, če bo pretrgal vse zveze s pol. delavci, ampak da mu bo v večjo korist če bo s pol. delavci stopilo v čim tesnejše stike ker je dolžnost pol. delavcev, da se v veliki meri zanimajo tudi za obrtniški stan.
Nato je govoril še g. Ivan Ogrin, ki je zavračal g. Iglica s stališča njegovega dela za obrtništvo. Pripomnil je, da Iglic tukaj govori o delu za obrtništvo, a pri TOI, kjer se danes res nekaj de'a za našega obrtnika, igra prav pri vsaki stvari opozicionalca s tem, da vedno dosledno glasuje proti. S tem pa le delo zavira, ne pa pospešuje. Apeliral je na g. Iglica naj pri TOI opusti svojo taktiko, potem bo lahko povedal obrtnikom, da zanje res nekaj dela.
Sledile so volitve. G. Ravnihar Andrej je predlagal prvo listo za izvolitev predsednika in podpredsednika in sicer za predsednika g. Lovro Planina, za podpredsednika pa g. Bernik Alojzija. G. Jožko Klun pa je predložil drugo listo in sicer za predsednika Kalana Valentina, za podpredsednika pa g. Krošelj Andreja. Izvoljena je bila prva lista z 14 proti 7 glasovi 4 so se glasovanja vzdrževali. Nadalje je bila predlagana lista, ki jo je predlagal zopet Rar-nihar Andrej, in sicer: Čadež Jožko, Okorn Pavel, Oblak Lovro, Šubic Anton, Ogrin Anton in Oblak Jože. Lista je bila izvoljena.
Pri slučajnostih se je razpletla prav vneta debata o bodočem delu društva.
Zanimivo pa je pri tem občnem zboru, da je prav natančno pokazal, iz katere centrale prihajajo razdiralna in hujskajoča navodila v loško podružnico. Vse pa ni nič pomagalo, ne hujskanje, ne obrekovanje, ne skrivanje za vrati in prisluškovanje itd. Naše obrtništvo ve kje je njegovo mesto, „Ata narod" pa se sedaj prav lahko malo odpočijejo.
Ali je bilo prav, da so zgradili novi most čez Kokro iz lesa?
Te dni so nekateri širili po Kranju vesti, da je škoda, ker so zgradili novi most čez Kokro iz lesa, češ za nekaj sto tisoč din več bi bili lahko napravili železobetonski most, enako dolg in širok ter za enako obtežbo. Baje je nek-kdo na ljubljanski univerzi izračunal, da bi so dalo napraviti tak most iz betona in železa za 500 tisoč din. To pa bi bil most za večne čase in ne samo za nekaj let, kot novi leseni
1924 in 1926. nekatere izmed njih poškodovale ali pa uničile. O taki visoki starosti nam pričajo tudi prekriti leseni mostovi na Bavarskem in v Švici, kjer je na pr. leseni most v I ucernu danes že nad 600 let star in je še v uporabi. Po 200- do 300 let starih lesenih mostov je pa tam kar kopica,
Trditev, da bi mogli zgraditi 4 m širok most iz železobeiona za razpetino 85 metrov in v
Pojrled na novi most z jezu v Lajhn.
Foto Jug, Kranj.
most, ki bo kmalu propadel, čeprav je stal 400.000 din.
Predvsem novi leseni most ni stal 40C tisoč din temveč bodo znesli vsi izdatki za sam most skupno največ 350.000 din, ako ureditev trgovskih loknlov s pasažo ob župnišču kot dohodom k mostu ne štejemo zravei , kateri lokali se bodo amortizirali iz lastnih dohodkov.
Nadalje ni res, da bo novi leseni most kmalu propadel, nasprotno izkustva potrjujejo, da je trajnost takih mostov, ki imajo streho, več stoletna. Saj nam to dokazujejo že nali leseni prekriti mostovi v Poljanski in Selški dolini, ki so po več stoletnem obstoja lele poplava v
dolžini nad 100 metrov, je mogel iznesti le kak mlad tehnik, ki v tehniškem izživljanju pač še ni doma. Saj nam potrjujejo vendar številke od že zgrajenih mostov, kot n. pr. za železobetonski most čez Kokro v Kranju, ki je stal 3000 din za m' njegovega tlorisa, ali pa od lansko leto zgrajenega mostu čez Savo v Bohinju (Soteska) z razponom 35 m, ki je stal za m* tlorisne ploskve 1750 din. Potemtakem bi morali računati za železobetonski most z razponom 85 m najmanj 2000 din za m* njegove talne ploske, kar bi i zneslo 900.000 do 1.200.000 din gradbenih izdatkov. Občina Kranj bi bila morala izdati za gradbene stroške nad 900.009
STRAN 2
»GORENJEC«
din več, nego je to bilo treba pri lesenem mostu.
Za eventueino gradnjo žeiezobetonskega mostu bi se bila morala občina Kranj zadolžiti za znesek najmanj 500.000 din in če upoštevamo sumo pet procentno obrestno mero, bi bilo treba za to posojilo plačati letne 25.000 — din. Ako pa nadalje računamo, da bi novi leseni most obstal samo 25 let, kar je povprečna življenjska doba navadnega nepokritega lesenega mostu, in za to razdobje ugotovimo po obrestno-obrestnem računu kapital od letno odplačevani!) obresti v iznosu 25.000 din, dobimo vsoto 1.189300 din. Poleg te obrestne vsote bi bilo treba še posebej odplačati glavnico nad 50 000 din, ako bi že sedaj bili zgradili železobetonski most. Z drugimi besedami povedano, če bo novi leseni most uporabljiv za promet samo 25 let in nadalje nič več, se bo občini Kranj ta most že popolnoma izplačal. Kajti če bi občina te prihranjene obresti v letnem znesku 25.000 din zbirala v poseben fond. potem bi v 25. letih nabrali že lepo vsoto okrog 1,200.000 din in bi iz tega nabranega fonda lahko zgradili poleg lesenega še nov železobetonski most. Občina bi si pa poleg tega prihranila še odplačevanje glavnice v višini najmanj 500.000 din. ki bi jo gotovo porabila, če bi že sedaj gradila železobetonski most.
Vidimo, da občina ni mogla boljše storiti kot je. saj je ravnala kot vsak pameten in prev-daren gospodar, ko je preskrbela za sorazmerno nizek znesek prav lep, trden in trajen lesen most in obvarovala občane pred večjo zadolžitvijo za nadaljnih 500.000 do 800.000 din, če bi se že sedaj bila odločila za Železobetonski most.
Vlomilska tolpa odkrita
V „Slovencu" smo že brali, da se je kranjskemu orožništvu posrečilo izslediti tatinsko tolpo, ki je kradla in viamljaia v zadnjih treh letih po Kranju in okolici. Vsa Gorenjska je to poročilo sprejela z velikim veseljem, saj je s tem rešena velikega strahu, obenem pa so dobili z odkritjem tatinske tolpe zadoščenje vsi oni. ki so bili po nedolžnem osumljeni te ali one tatvine. Sedaj se nam je posrečilo dobiti še nekaj podrobnejših vesti o izsledenih vlomilcih.
V hišo g. Bušarja se je naselil v lanski jeseni okrog 55 letni delavec v „Jugobruni" Kranc Medved, s svojo ženo in 7 letno Tilko. Delo je imel včasih podnevi, včasih ponoči, zato se stanovalcem ni nič čudno zdelo, da je odhajal zvečer z doma. puč pa je bilo marsikomu sumljivo to, ker je imel zelo luksuzno stanovanje. Tudi otrok, 7 letna Tilka je bila močno razvajena in se je kaj rada ponašala z lepimi oblekami. Tudi v zadnjem času je pripovedovala svojim tovariiicam, da bo imela še mnogo novih oblek, ker imajo doma veliko
Elegantni dežni plašči najnovejše mode se dobijo pri
Justini Jakofcič
Kranj • Mestni trg
Klobuki
Otroški D. 22--,
Fantovski D. 29--,
Moški športni D. 33--, 39--,
Moški modni D. 39--, 45'-.
Športne čepice otroške D. 9*-, Moške D. 12-, 15--.
Velika izbira znakov in raznih okrasnih peres za klobuke.
„Sikra"
Ivan Savnik, • Kranj
Oglejte si naše  izložbe in pasaž >!
V nedeljo 10. t. m. je trgovina odprta!
svile shranjene. Otroci so Tilkino pripovedovanje povedali doma in tako je prišla ta vest tudi na uho preddelavke v ,Jugobruni". Pred-delavka je zadevo sporočila ravnateljstvu.
V noči od petka na soboto je imel Frane Medved službo. Ko je prišel domov je trdno zaspal do črez poldne, ko se je pojavil pri v ratih orožnik, ki mu je povedal, da je obdol-/en tatvine. Medved je ostal miren in je resno zatrjeval, da so orožniki v zmoti, prav tako miren je tudi ostal, ko so začeli preiskovati stanovanje. V obeh sobah in kuhinji niso orožniki našli ničesar sumljivega, samo to se jim je čudno zdelo, kako da i mu Medved dva radio aparata. Zahtevali so račun od kupljenih aparatov, toda Medved je imel le en račun. Na vprašanje, kuj je z drugim radioaparatom, je odgovoril, da ga je kupil od nekega trgovcu v Ljubljani. Orožniki so hoteli izvedeti, kje je kupil aparat, nakar je začel Medved govoriti, da ga je kupil na ljubljanskem kolodvoru od nekega fanta, ki ga pa ni poznal. Ker je prišel Medved s tem v protislovje, so ga orožniki odvedli na pol. stražnico, kamor so poklicali tudi g. Jereba iz Gorenje Save, kateremu je bil pred nedavnim časom ukraden radioaparat. G. Jereb je spoznal, da je v resnici radioaparat njegov, zato so se orožniki še enkrat podali na Medvedov dom, kjer so pregledali tudi podstrešje. V podstrešju so našli pod deskami veliko množino blaga ukradenega v tovarni „Ju-gobruna"'. razen tega pa več parov čevljev, ukradenih v trgovini „Elita" in ..Bata**, ter nekaj predmetov ukradenih v Trgovini g. Ivana Savnika. S tem bogatim odkritjem so se vrnili nazaj na stražnico, kjer so začeli preiskovanja. Po dolgem oklevanju je Medved priznal, da ni ukradel samo radioaparatov. marveč da je nastopal v nič manj kakor 26 slučajih vloma, obenem s svojima svakoma Karlom Zorcem in I. Bregarjem. Orožniki so oba takoj aretirali in pod pritiskom okoliščin sta tudi ta dva priznala, da sta kradla in viamljaia po Kranju in okolici. Izdala sta še svoje tri druge tovariŠe-sodelavce pri tatvinah, vsi skupaj pa so končno povedali, da imajo največ ukradenega blaga shranjenega v neki jami na Primskovem. V jami so našli orožniki izredno veliko množino blaga, nujveč iz tovarni' ..Jugobruno". razven tega pa predmete iz raznih trgovin.
Kakor nam je znano, so z odkritjem tatinske tolpe sedaj pojasnjene vse doslej nepojasnjene tatvine razen vloma v Nabav, zadrugo dr/, nam. Vseh šest aretiranih je priznalo, da so bili organizirani in da je bil vodja tolpe Franc Medved. Preiskovanja še trajajo, ker domnevajo, da je sodelovalo v tej tolpi še več ljudi razen tega pa upajo priti na sled še drugemu blagu.
Tedenske novice
KRANJ
V ponedeljek zjutraj bi kmalu po neprevidnosti hlapca utonila dva konja. Zjutraj nekaj
Beg
mikrobov. ron,an?
Roparski že, vendar nié romanu ni po-
Kravate
Polsvilene, lepi vzorci
D. 4-, 6-, 7-, Krasne svilene D. 9'-, Elegantne letne Tanganila kravate D. 13--,
Športne, planinka kravate D. 15-,
Ogromna izbira najnovejših črtastih in turških desenov od D. 20-, — 65--.
Iran Savnik - Sikra
Kranj
Oglejte si naše izložbe! V nedeljo 10. t. m. je trgovina odprta. — Izkoristite  nedeljsko polovično vožnjo!
pred 7. uro je namreč hlapec prevoznika g. Kr- ' Ča peljai pred starim kopališčem s parom konj voz čez Kokro. Ker ni imel vajeti so jo konji mahnili kar po curku, hlapec je odskočil, konji pa so zašli v tolmun ob skalah pri brvi. Ker so tukaj skale zelo izpodjedene, je bila nevarnost, da voz zadene ob skale in konjema onemogoči rešitev iz tolmuna. K sreči pa se je vse lepo izteklo: konji so preplavali tolmun ter pod mostom zopet prišli na suho.
Smrt kosi. V sredo popoldne je po mučnem bolehanju preminul v starosti 80 let ugledni kranjski meščan g. Anton Šinkovec. Pokojni je bil splošno priljubljen in spoštovan. Marsikomu je s svojo dobrotljivostjo lajšal gorje. Pokopali ga bodo v petek ob 4. uri popoldne na kranjsko pokopališče. Naj mu sveti Večna luč, žalujočim ostalim pa naše iskreno sožalje!
Tudi v Cirčičah so obiskali tatovi gostilničarja g. Konca. V ponedeljek zvečer okrog sedme ure se je neki neznanec splazil v lokal ter tamkaj vzel leseno skledico, v kateri je bilo okrog 150 din gotovine. Drugega ni vzel. čeprav je bilo še precej jestvin in obleke. Skledico je nekaj metrov od hiše vstran zavrgel.
Tudi vrtna vrata jim pridejo prav. V torek je opazil g. Torkar, da so mu tatovi odnesli vrtna vrata. Kar enostavno so jih sneli s tečajev ter odnesli. Meščani trdijo, da je občinska uprava že veliko storila za mesto. Pa če ne
dobna ta zadeva, kajti mikrobi (bacili, bakterije) so povsod. Tudi v ustih med zobmi. Saj kar prežijo na ugodno priliko, da bi uničili zobe. Rednji nega zob s Chlorodontom prežene mikrobov iz ust. Toda le stalna nega varuje zobe po-kvare. Chlorodont zjutraj — Chlorodont predvsem zvečer! Potem ostanejo zobje zdravi ! Domači proizvod.
bi nič drugega dosegla, kot to, da je v Kranju ustanovljena policija, je že to dovolj. Saj t mestu ni nobene varnosti več.
Notranji minister g. dr. Korošec se je v sredo popoldne peljal skozi mesto proti Gorenjski. Med potjo se je ustavil v Naklem, kjer si je kupil v mlekarni nekaj sira. Okrog 8. ure se je vrnil v Ljubljano.
Krajevni odbor .Jadranske straže" v Kranju vabi vse zavedno meščanstvo in svoje člane nu občni zbor, ki se vrši v petek dne 8. aprila 1958 ob 20. uri v gimnazijski učilnici.
Društvo, ki goji jadransko zavest, ki budi zanimanje za naše morje, najdragocenejšo posest, ki jo more imeti država, društvo, ki dviga smisel za tisto morje, ki je vir moči, blagostanja in napredku vsakega naroda, zasluži pač vso pozornost javnosti.
Iz ljubezni do morja., iz volje do gospodarstva na morju pridite. — Odbor.
..Javno kopališče v Zdravstvenem domu bo odprto pred velikonočnimi prazniki v petek od 14. do 19. ure in v soboto od 8. do 14. ure,"
PREDOSLJE
V nedeljo se je vršila v našem domu materinska proslava. Ker so bili otroški prizori nad vse ljubki, se je od več strani izrazila želja, naj bi se isti ponovili. Zato sporočamo
Srajce
Športne, lepi vzorci
D. 25--, 29--, 33-, 39-, I Športne iz popelina
D. 45--, 60--, 60--, I Letne svilene srajce s krat-|kimi rokavi D. 39--, 45-, 50--.
„lndeformex"
I najnovejše vrste srajce s I patentiranim trajno poltr-jdim ovratnikom, izdelane I iz svilenega popelina, najnovejši vzorci,      samo D. 65--, 78--, 88--.
f ran Savnik - Sikra
Kranj
Oglejte si nage izložbe. — V nedeljo trgovina odprta.
vsem faranom, da bomo materinsko proslavo v nedeljo, dne 10. aprila ob 3. uri popoldne v celoti ponovili in pričakujemo, da bo udeležba polnoštevilna.
Vstopnice se bodo dobile v predprodaji ali pa na dan predstave pri blagajni.
Vabimo vas vse prav lepo, pridite — ne bo vam žal!
Prosvetno društvo.
Mimica Zagorska:
Pod Triglavom
(Zgodovinska povest iz 1. 1415. v dobi kmetskih nporov na Gorenjskem.)
(Dalje)
Nastala je svečana tišina, ki jo ni nič molilo. I a molk je prerezal oster /venket meča, ki ga je Rado vtaknil nazaj za pas.
„Vidim, da ste možje, kakršnih ni dobiti povsod," jih je Rado pohvalil. „Pri meču, ki so ga nosili že moji pradedje, ste prisegli zvestobo borbi za našo stvar in taka prisega mora držati. Težko mi je, du vas moram zaprise-gati, kakor hi ne verjel na moško besedo. A sami vidite, da so časi burni, strašni, še nikoli ni bilo tako čudnih. Mogoče je, da bi se hotel kdo vtihotapiti med nus zato, da bi sporočil grajskim vsaku našo namero. S takimi bomo obračunali, kakor se obračuna samo z izdajalcem, najgroznejšo stvarjo pred Bogom in ljudmi.
..Smrt izdajicam!" so vzklikali zbrani možje.
..Naš čas je napočil." je nadaljevul Rado. ..Kdo bo kriv krvi, ki bo tekla v vojni? Ali mi? nikoli! Oni so izzvali brezobziren boj, oni. s svojim nečloveškim ravnanjem. Grad bije in tolče po tebi, izžemu ti kri. kapljo zu kapljo in seka rane, ki se ne zacelijo izlepa. In med vsem plemstvom ga ni, ki bi bil boljši. Povsod imajo dolgo klop. bi-riča s svežnjem palic, vlužno ječo. Zu tlačana je samo trpljenje in bolečina, da se Bogu smili. Odslej mora biti drugače. Kmetje dvigajo glave, hude se iz otrplosti, v srcu je pogum, v pesti moč. Koroška, Kranjska in Štajerska bodo zbrale vse može, sram ga bodi. kdor bo čislal doma za pečjo. Gradovi se bodo tresli in rušidi pod nogan i zmagovalcev, grajska gospoda bo plačevala tiueunnm davek. - V lunskem leto so blejski gospodje štirikrnl iztirjalr ..turški novčič". In vendar pripovedujejo berači, ki hodijo »kozi one kruje. da je Vojna Krajina ena saniu groblja, ogromna solza, en sam vzdih. Cardakl so prazni, pogranične posadke raztepene, zbite. Turek neomejeni gospodar. Kadar se mu zljubi, pride k nam v goste in napravi morijo, kakršno si šp v sanjah komaj predstavljamo. „2ivotna šti-
bra'' zadene vsakogar: svobodnjaka in tlačana. otroka v materinem naročju iu berača na cesti. Nove uredbe, ki so jih izdali cesar in njegovi svetovalci, tudi niso vredne, da bi jih pes na repu nesel. Gozdov izsekavati ne smemo. Se neobdelanega luzu ne smeš očistit«, da bi naredil iz njega rodovitno zemljo. Splav za splavom hlodov je plaval po Savi, zdaj ne vidiš nobenega več. Splavarji in drvarji so ostali brez zaslužka. Naseljevanje po mestih je prepovedano. To ne prizadene kmeta, ki je zvest svoji zemlji, pač pa je hud udarec za obrtnike, ki imajo v mestih zaslužek, na kmetih pa ne. Dalje je prepovedano kup-čevanje. Če ne bomo smeli kupčevati, ne bomo imeli s s čim plačati davka in kaj bo potem? Nas. Bohilnjce, je brez dvoma najbolj prizadela prepoved o kupčevunju. Vsi fužrnarji žive od prodaje železu. Gospodje hočejo, da ogenj ugasne, da v naših kovačnicah ne bo več pelo kladivo. Brez denarja nihče ne bo več mogel vzdrževati obrti. Privilegije, ki jih je dal cesar Friderik nam jemljejo in jih teptajo."
Julij Bueeelini je pazno poslušal in se vtaknil vmes.
..Plavž svete Heme v Nomnju, ki ga imamo v zakupu jaz in tovariši, so že pred tristo leti prištevali starodavnim. Nihče ne ve, v katere čase pravzaprav sega njegov začetek."
..Pameten nasvet vam dam." je dejal Antonio Panizole. ...Napišimo pritožbo iu jo nesimo samemu cesarju."
..Kaj bi po nepotrebnem hodili s pritožijo pred cesarja, ko ne bo vse skupaj nič izdalo," je nejevoljno rekel svobodnjak Grošar z Bele.
„Vendar poskusimo. Izberimo si dva ali tri poslance, pa nuj gredo s pritožbo na sejem v Ausburg," je svetovul Panizole. ,
.Kaj-" se ji- vmešal Jeronimo Milunn. ..Ali veste, kakšen uspeh je dosegel poslanec blejskih kmetov v BrUtSenu? Ce od škofu niso tločukali pravičnosti, jo bomo od svetne gosposko še toliko munjl"
„Da," je jezno vpil Matiju Zniitek. ..Poslance briksen-škega škofu je puč prišel nu blejski grad, Štirinajst dni stu se s Hartmanoro podila po hostj za divjačino in pili so noč in dan, za krivice, ki kar v oči bodejo, se pa ni zmenil."
..Gotovo nus je dobro očrnil pri škofu," se je jezil K iihiil
..Nobene pritožbe več,"  je vpil Grošar. ..S tem samo
zavlačujemo in dajemo graščincem priliko, da se bodo temeljito pripravili na boj. NezapravljajmoČasa. Udarimo!"
.,Po njih!" so vpili možje in vstajali s klopi.
Tedaj se je vzdignil od peči stari Ambrož della Grotta.
„Možje!" je zaklical, da so se vaj hkrati ozrli vanj. ,.Možje, ne tako hitro! Premislite najprej, kakšne strašne moči se hočete lotiti. Obrnite se na višjo oblast, na samega cesarja." On je pravičen in tudi njegova sodba bo skrojena po božji volji." —
..Obrnirao so do cesarja," je pritegnil Antonio Danizole.
..Preveč drzni ste." je razlagal Ambrož. ..Vehar, ti si mlad in vročekrven, ne veš kaj delaš. S svojo mladostno nepremišljenostjo hočeš pogubiti stotine ljudi. Preliti hočeš potoke krvi in ne misliš, da te bodo tisoči preklinjali. Pozni rodovi bodo pomnili tvoje ime in tebi pripisovali vse gorje, ki bo prišlo nadnje zaradi tega upora. Sedaj nas tepejo grofje z biči, po puntu nus bodo s škorpijoni."
Starec je umolknil, vsi so gledali, vanj. kakor v preroka in nihče ni 'sinil. Tedaj je Rado odločno stopil pred moža. Odvezal je meč in ga spustil, da je z brenketom padel na tla.
..Ali vam te besede jemljejo zaupanje vame? Če me imate za lažnivca, stolčem meč, ki ga je še moj praded nosil, nu kosce in nikoli več si ne pripašem drugega meču!"
Jurij Bucceleni se je sklonil in je pobral meč.
..Opaši ga! Ambrož, ti ne veš nič." so vpili možje, iz roda v rod. Vreden si: ga, kakor nihče drugi. Vehur. zaupaj v nas, mi smo do groba s teboj!"
„Opaši ga!" Ambrož, ti ne veš nič." so vpili možje.
Rado se je lahno nasmehnil in si spet pripasal meč.
..Vedel sem, da ste možje, ne mlečnozobi."
Ambrož della Grotta je videl, da njegove besede niso imele uspehu in se je jezno umaknil k vratom, Grozeče je pogledal po hiši in rekel:
..Storite kukor hočete, pa vum bo še žal. To rečem, du glejte nu konec! Ko bo prepozno, se boste že spomnili mojih besed. Delujte, kakor hočete, Ambrož della Grotta pa ne Ikj z vami norel!"
Obrnil se je in jezno zaloputnil v ruta za seboj.
..Naj gre, če hoče." je gospodur Luvrenčič zamahnil z roko. »Tudi brez njegu opravimo."
,.5kodn nam ga je. Star je in izkušen." je oporekal Rudo.
»GORENJEC« ~>
STRAN 3
Otvorjena je nova trgovina s čevlji VLADO KRANJC
Kran], Mestni trg štev. 13. (nasproti občine)
Na zalogi imam znamke: Luxor, Roxi, Darling.
ŠMARTIN PRI KRANJU
Prosvetno društvo v Šmartiiem uprizori v nedeljo 10. aprila ob 3. uri popoldne v dvorani Šmartinskega doma zadnjikrat »Pasijon".
Kdor še ni videl te lepe uprizoritve trpljenja Kristusovega, delo našega velikega pisatelja Finžgarja, naj te prilike ne zamudi.
Vstopnin« k tej predstavi pa je za šoloobvezno mladino din 2.—. Odbor.
Couch zof e, otomane, divane
in vae tapetniške izdelke izvršuje točno in solidno
V.TONEJC
ŠENČUR
Fantovski odsek v Šenčurju in dekliški krožek v Voklem priredita v nedeljo, dne 10. aprila ob 3. uri popoldne v dvorani v Šenčurju veliko telovadno akademijo z zelo pestrim sporedom. Nastopili bodo: članice s prostimi in tremi simboličnimi vajami, člani s prosto in simbolično vajo, mladci s prosto ter spretnostno vajo, naraščajniki pa s prosto vajo ter rajanjem. Poleg tega nastopijo člani tudi na orodju. Vstopnina 6, 3 in 3 din. Bog živi!
BESNICA
Dekleta dekliškega krožka se z veliko vnemo in veseljem piipravljpjo za igro v 3. dej. ..Prisegam", ki jo bodo igrale na cvetno nedeljo, dne 10. aprila ob pol 4. uri popoldne, v gasilski dvorani v Spod. Besnici.
Dekleta kar tekmujejo med seboj, katera se bo bolje odrezala. Vaje pa so pokazale, da bo vsaka svojo vlogo dobo rešila.
Za to igro vlada med občinstvom veliko zanimanje in je pričakovati velike udeležbe.
Nekateri so že naprej izrazili željo, da bi se' igra ponovila. Če bo ( očinstvo želelo da se igru ponovi, bodo dekleta v velikonočnih praznikih želji ustregle.
ŠKOFJA LOKA
Opozarjamo na današnji oglas tvrdke Tine Savnik, ter isto priporočamo vsem cenj. čita-teljem našega lista.
Popravljamo rade volje, da sestanka gostilniške zadruge prejšnji ponedeljek v gostilni Kavčič ni vodil predsednik gostilniške zadruge kleparski mojster g. Ivan Kavčič, ampak predsed-sednik pripravljalnega odbora za proslavo 25-letnice Gost. zadruge bivši župan starološki g. Anton Hafner.
Tekme fantovskih odsekov. V nedeljo 3. IV. so se vršile tekme posameznikov in odsekov Krekovega fantovskega okrožja in sicer v odsekih Ziri, Gortnja vas—Trata in Poljane. Tekme so izpadle nud vse pričakovanje zadovoljivo. Posebno so se odrezali Žirovci. Tekme za odseke Železniki, Dražgoše in Selca pa bodo 1. maja v Krekovem domu v Selcih', za Škofjo Loko in Staro Loko pa 23. aprila v škofji Loki.
Gasilski tečaj. V nedeljo se je vršil Gasilski tečaj za predsednike in poveljnike gas. čet v naši župi. Teoretični tečaj je bil dopoldne v Gas. domu. praktični pa popoldan na dvorišču pivovarne „Union". Udeležile so se ga vse čete ■a 19 udeleženci. Zastopane pa niso bile čete Bu-kovica in Selca. Udeleženci so s tečajem zelo zadovoljni in žele, da bi se v Selcih vršil podoben tečaj v najkrajšem času. Tečaj je vodil g. Ivane iz Kranja v splošno zadovoljstvo.
Nova prost, gasilska četa v Gabrku. Velika potreba, ki jo je pokazal požar Vodnikove domačije v Brodeh, katero je ..Gorenjec" že tokrat podčrtal, je ustanovitev gas. čete v Gabrku. Gasilska župu je uvidela to nujno potrebo, zato je za prejšnji torek sklicala sestanek mož in fantov iz vasi Gabrk, Log in Brode. Na sestanku je bila povdarjena nujnost čete, ne glede nu nastale stroške. Določili so za vsako vas po dva, ki naj ugotovita pripravljenost ljudi glede članstva in eventuelne pomoči v kakršnemkoli oziru.
Tako upuma da bo nu tej res ogroženi točki /rasla kmalu nova gas. postojanka v katero nujno potrebo ne more prav nihče dvomiti, saj so najhližnjc čete oddaljene po poldrugo uro, če izvzamemo to. da se iz Gabrka ne vidi prav nikamor, če tam gori.
TR2IČ
ODKRITJE SPOMEN. STORzIŠKIM ŽRTVAM se vrši nu velikonočni ponedeljek v Tržiču. Spomenik je prekrasno izdelal akad. kipar Boris Kalin iz Ljubljane. Ob desetih bo. sv. maša v pokopališki kapelici s petjem, godbo ter govorom, po sv. maši je blagoslovitev spomenika, nakar slede žalostinke in govori. Poselnih vabil se nikomur ne bo poslalo, vabljeni pa so vsi športniki in društva iz Tržiča ter tudi iz drugih krajev. Društva naj pridejo z zastavami.
Butara
Pod oknom se je vsedel na star bezeg ščinko-vec in žvrgolel svojo pesem. Vegaste š pe majhnega okenca so pobožali prvi žarki sonca, ki se je dremotno dvignilo izza belih gora.
V nizki sobici je čepel lia tleh deček star okrog 5 let in s starim pipcem obrezoval treske. Za sivo pečjo, skozi katero se je videlo v prasketajoč ogenj, je sedel ded. Počasi je vlekel i/, dolge pipe in veličastno puhal oblačke dima, ki so se zbirali pod stropom. Iz veže se je culo ropotanje burkelj in loncev, ki jih je mati porivala v vegusto peč. Kmalu je zadišalo po toplem mleku in ocvrti zubeli. Sonce je narisalo na umazano steno svetlo liso.
Mati je postavila na javorjevo mizo, ki je stala v kotu pod križem skledo zabeljenih koruznih žgancev. Prinesla je še latvico zavretega mleka.
..Sedaj pa le brž, zajtrk je pripravljen!"
Ded se je nerodno skobacal z zapečka, deček — Jožko mu je bilo ime — je popustil pi-pec in treske in urno stekel k mami na črvivo klop. Vsi so se pokrižali in ded je odmolil po stari navadi, da bi Bog blagoslovil. Lesene žlice so zaropotale po skledi; molče so zajemali in in nemo zrli predse.
„Dedek, kdaj pa bo cvetna nedelja?" je prvi spregovoril Jožko in široko pogledal deda, ki si je naprej obrisal sive brke.
„V nedeljo, v nedeljo!" je ponovil očanec, kot je sploh navada starih ljudi. „V nedeljo bodo gospod s prižnice brali, kako je Jezus šel v Jeruzalem in so mu ljudje mahali z oljkovo vejico. Pri nas oljke ni, a na cvetno nedeljo jo mora imeti vsaka hiša. Veš Jožko, sedaj je že lepa pot in zato bova midva butaro nesla."
„Očka, kje jo bova pa dobila?"
..Čakaj! Naredila jo bova. Sedajle bova šla po v rbove šibe in bršljan. Veš butara mora biti zelena, ne pa tako pisana kot jih imajo mestni otroci. Na butari mora biti zeleni bršljan z jagodami ne pa pobarvane oblance!"
Dečkove oči so žarele v veselju. Celo zimo se je že veselil cvetne nedelje. Mama mu je obljubila, da mu bo kupila novo obleko, da jo bo imel za nedeljo in praznike.
Odložili so žlice in zmolili jutranjo molitev. Mati je odnesla prazno posodo, ded pa se je začel napravljati. Jožko je izvlekel iz kota zaprašene čižme, jih hitro nataknil, nato pa hodil o-krog deda in izpraševal, če bo kmalu gotov.
„Čukaj, saj se nič ne mudi. Malo potrpi, da bo sonce dobilo moč, da ne bo tako mraz zunaj," ga je tolažil ded, ki si je obuval stare nerodne škornje.
Pod klopjo se je pretegnil pes, leno odprl oči in pomahal z repom. Na sredi hi/Se je še onkrut široko zizdehal, nato pa stekel k Jožku. Povzpel se je nanj in mu pričel liznti roko, kot bi ga spraševal, če bo smel z njim nu prosto.
,.Mir, Sultan!" je pokaral Jožko psa, ga pobožal po volneni dlaki in se pričel z njim igrati.
Medtem si je ded nadel raztrgan jopič in vzel s kljuke star klobuk, ki je bil že ves
Preskrbite si za Vel. noč
Ure, zlatnino, primerna darila,
očala, peresa in vsa popravila
Kje? pri Kje?
B. RANGUS
zlatar In sodni cenilec v Kranju
preluknjan. „No, nedočakanost, sedaj pa le brž!"
Stura vrata so zaškripala v tečajih in že se je vsul v vežo pramen zlate luči. Prah je pla-vid po zraku in se svetil kot živo srebro.
»Le pazita, da se vama kaj ne zgodi," je še pristavila skrbna mati.
Jožko je bil ves vesel in stekel na trato, kjer so pokinkovali zaspani zvončki. Odtrgal je par lepih cvetk in jih nesel dedu, da mu jih da za klobuk.
Po strmi poti sta zavila mimo studenčkn v hrib. Ob njem so se lesketale ledene sveče, kajti noč je bila mrzla.
.,Očka, kje pa rastejo vrbe?"
»Ob vodah so najlepše. Vidiš, tam-le gori, tisto je vrba, ki ima sive popke, kot bi sedela naša muca na veji."
Deček je napeto gledal, stekel ter odtrgal vejico posuto z inačicami. Počasi je prišel za njim ded in začel rezati lepe gladke dolge šibe. Pokladal jih je na tla in nagajal Jožku, da bo kmalu dosti težka butara, ker je še majhen. Jožko pa je govoril, da mora biti velika, da bo v nedeljo največja v cerkvi...
Sonce jima je prijetno sijalo kot bi se veselilo s tema čistima dušama. V gozdu so se vedno bolj oglašali ptički in žvrgoleli svoje melodije.
..Jožko, ali slišiš?" Kaj je, očka?"
..Poslušaj, kako lepo ptički pojejo! Pred dnevi je bil še sveti Greegor ko, se tički ženijo. Zato pa sedaj tako lepo prepevajo.
»Poglejte kako je tamle na vejici tiček lepo pisan! Kako se ziblje! Zakaj pa ne pade dol? Ta je pa še manjši kot jaz, čeprav pravite, da sem jaz zelo majhan; Zakaj so pa ptički tako majhni, pa nič rok nimajo!"
..Bog je ustvaril več različnih stvari. Če bi bili sami ljudje, bi nam bilo dolgčas, tako pa nam ptički čas kratijo Bog je ustvaril razne živali, da služijo človeku!"
Med pogovorom ja zrastel že dovolj velik kup šib. Sedaj sta rabila še bršljana.
-Pojdi, greva še po bršljan. Tam sredi gozda je stara smreka, veš ona, kjer sva jeseni dobila tri jurčke skupaj. Na njej je vse polno zelenega bršljana."
Šla sto malo naprej ob studenčkn, gledalu kako so švigale ribice po temnem tolmunu, nato pa zavila na levo v gozd. Po ozki stezi, ki je bila tlakovana s koreninami, sta koračila proti sredi gozda. Pred njima je tekel Sultan, ki je prepodil iz grma zaspunega dolgoušca. Ob poti so rastle trobentice, ki jih je Jožko trgal in neprestano z njimi piskul. Enakomerni zvon-ki glasovi so odmevali po gozdu in ptički po drevju so se pričeli kregati, kdo jim nagaju v veselih urah.
»Čakaj! Tu morava zaviti po tej stezi, če hočeš, da dobiva bršljan. Sultan, Sultan, ta-ta!"
Sultan je priskakal Iz gozda, poskočil in se podrgnil ob dedove hlače, nato se še malo poigral z Jožkom in stekel naprej, veselo mahajoč z repom.
„Ne vem, če bova dobila lepega bršljana, ker pri tleh so bolj štori, je ded hudomušno po-nagajal Jožku.
..O nič se ne bojte; bom že jaz splezal na smreko, saj znam dobro plezati, kaj ne, očka?"
..Plezati znaš, ampak na smreko pa ne boš šel. Lahko bi padel, kdo bo pa potem butaro nesel. Jaz sem že prestar za take stvari. Mama bi je pa tudi ne nesla, ker bi ji bilo preveč dolgčas po tebi. Saj po tleli tudi raste lep bršljan pa kako vejo bova pripognila in ga tako hitro nabrala."
V treh glavah — ena sama misel: „Kako neki doseže soseda tako belino pri svojem perilu?" Tri besede pojasnijo tajnost: Terpentinovo milo Zlarorog. To izdatno milo daje gosto belo peno, lei z molo truda prizanesljivo odpravi s perila vso tudi še tako trdovratno nesnago in pretvori perilo v sveže duhlečo belino.
TERPENTINOVO M110
Tako stu prišla do visoke smreke, ki je bila vsa zelena od samega bršljana. Nalomila sta velik kup lepih zelenih vejic. Nato sta se odpravila proti domu. Ded je pobral šibe.
»Sedaj pa pojdiva domov, da bova butaro naredila. Šibe bova lepo vzela in nato na-teknila vanje bršljana."
Doma sta vso ropotijo položila sredi hiše na ila. Mati jima je prinesla malico, vsakemu'skodelico mleka in kos črnega kruha. Jožko ni mogel prav nič na miru sedeti. Vedno je kaj spraševal in samo to mislil kako lepa bo njegova butara.
Sultan se je v veži najedel, nato pa si je udobno postlal na bršljanu.
»Marš, mrcina grda!" se je razhudil Jožko, ko ga je zagledal. ..Ves bršljan Ik> polomil in umazal ta pes."
Ded si je prižgal še pipo tobaka, po.egnil iz pod klopi stol in pričel pregledovati šibe. Stro-kovnjaško jih je obračal, primerjal kako so velike, da se je Jožkotu silno imenitno zdelo. Kmalu je tudi sam začel zbirati šibe, a nič kaj mu ni šlo od rok. Zato je toliko bolj radovedno gledal, kako je ded šibe povezal in jih nato na koncu lepo odrezal.
Začel je izbirati bršljan. Najlepše vejice je nato vtaknil med šibe. Kmalu je zrastla pred začudenim Jožkotoni lepa velika butara. Poskusil jo je vzdigniti, a le s težavo se mu je to posrečilo. To pa ga ni prav nič žalostilo, kajti dobro je vedel, da mu jo bo ded v nedeljo pomagal nesti.
»Sedaj pa pojdi mamo prosit, da ti da jabolk. Butara ne sme biti prazna."
Jožko je stekel \ vežo. Mama mu je dala iz stare omare par lepih rdečih jabolk. Vso zimo jih je skrivalu pred sladkosnednim Jožkom.
»Na, kupila sem ti tudi dve pomaranči, če boš priden," mu je rekla, ko mu je dajala lepi dar. Toplo je pritisnila na srce svojega dragega otročička, ki je nato hitro stekel z jabolki v hišo k dedu.
Za III. Gorenjčevo
nagradno tekmovanje
smo določili sledeče nagrade:
blago za kompletno moško obleko,
blago za žensko obleko, svilene nogavice in rokavice,
1 par moških nizkih čevljev,
1 par ženskih čevljev,
moška žepna ura znamke Expert s športnim priveskom, ura budilka znamke Mauthe, in i nagrade v obliki knjige. Vse nagrade so v izložbah trgovine g. Ivana Savnika, zlatarja g. B. Ran-gusa in trgovine s čevlji g. Andreja Černilec.
Opozarjamo tekmovalce, da morajo imeti naročniki plačano naročnino ter ne smejo imeti zaostanka več kot 5 mesece. UPRAVA.
O D R E Ž I
I. nagradni kupon:
II. Kje izvira najdaljša reka v naši državi?
Odgovor: Naslov: bivališče:
, poklic: , pošta:
STRAN 4
>GORENjECc
Jabolka je razvrstil po klopi. Pomaranči pa je neprestano pastoval v roki in gotovo bi jih bil takoj pojedel, če bi ga ne bil ded skrbno opominjal, da jih morati dati na butaro, da bo lepša.
»To jabolko bo zate. to za mamo, to zame: za vsakega mora biti eno. V nedeljo jih hoda v cerkvi blagoslovili, na veliko nedeljo pa mora vsakdo jesti na tešče blagoslovljeno jabolk« z butare."
Tako je razlagal ded, ko je navezoval jabolka na butaro. Prav na vrh je privezal obe pomaranči. Butara je bila gotova. Ko jo je dvignil, se je kar zašibila pod težo zlatih jalxilk in pomaranč.
»Sedaj jo pa morava spraviti, da se ne bo do nedelje polomila. Danes je šele petek!" Ded je odnesel butaro.
Baš tedaj je prinesel krojačev fant Jožku lepo novo obleko. Mati si je skrbno obrisala roke v predpasnik, prijela oblekco in jo položila na mizo.
Jožkova lica so žarela veselja, ko je ogledoval mamin dar.
*
»Se dvakrat bova šla spat, kajne očka, i« potem bo nedelja, ko bom imel novo obleka in bova nesla butaro
Halo! Halo!
Prepričajte se tudi Vi v
novi trgovini
o nizkih cenah, dobrem blagu in solidni postrežbi.
Tine Savnik
manufaktura — moda — galanterija (preje   Anton   Savnik) , Škof j a Loka
m H L 1 06LHSI
Za vsako besedo v malih oglasih se plača 0 50 D. Najmanjši znesek je 6 Din
Važno! Modroce, otomane, spalne diva-ne i. t. d. izdeluje solidno in po nizki ceni BERNARD MAKS, tapetnik Na skali 5 (v hiši g. Šipica).
V bližini prodam hišo, zelo ugodno za trgovca in obrtnika. Naslov v upravi.
Prodam 20 m kamenje v Stražišču. Naslov v upravi.
Dijak išče svetlo sobo z vso oskrbo. Naslov v upravi.
500 kg slame prodam. Voklo št. 9.
Mirna stranka, 2 osebi, išče stanovanje, 2 sobi in kuhinjo. Ponudbe na upravo.
Kmetovalci!
Vabim Vas, da si pred nakupom brezob-
vezno ogledate pri meni semena: Pesa Eekendorter rumena — črna detelja — čista grahorica — oves Zlati dež — čebulček — in vsa vrtna semena.
Drago Fuchs
preje J. & A. Majdič
(poleg gimnazije)
Otroški gumijasti čeveljčki »s zaponko praktični za Šolsko deco, ki Imajo daleč do Sole. Vel. 27—30 Din 25.—, 31—34 Din 29.—, ženske llln 35.—
Najbolj zahtevani otroški čeveljček iz finega laka z zaponko In močnim usnjenim podplatom. Od it, 24—26 Din 49.—. od 6?. 27—30 Din S!).—, od it. SI—10 Din 69.—.
Nemirni decl za solo In Igro so najprimernejši tt polčevlji Iz močnega usnja z neraztrgljlvlml gumijastimi podplati. Od it. 31 —34 Din 49.—, od tt. 85—81 Din 59.—.
Dobrim otrokom za pomlad ta rini fleksibl •ee-dal z okraskom ln zaponko preko nartl. Od S t. 27 —30 Din 49.—, it. 31--S4 Din 5».—, št. 35—38 Din
Ugodni platneni polčevej na zaponko z gumijastim podplatom In nizko peto. Delane t drap ln sivi barvi.
Novi pomladni medel. — Lahki mlo.->nt ženski čeveljčki Izdelani v rjavi barvi so za Vaš novi kostim najbolj primerni.
UDOBNOST NAD VSE I Izrezani v nartu In bogato okrasen! čevlji. Vežejo se s okrasnimi pentljami. Jato so lahki, zato Jih kupite za sprehod
Najboljša zračna otroika obutev za pomlad, so sandali Iz močnega usnja s usnjenimi podplati. — it. 27—30 Din 49.—, it. 31—34 Din 59.—, it. 35 —38 Din 79.—. Molki Din 99.—.
Za VaSe najdražje fini In lahki čeveljčki t rjavi barvi z okusnim okraskom
—34 Din 09.—.
Ženski čevlji s Široko pre-ponko preko narta, z usnjenimi podplati, nizko pod petnico. Udobna oblika fn nizka pete očovs Vase noge.
Odlični dekliški čeveljček Izdelan Iz rujavega boksa In kombiniran z tumno-rjavlm semišem. Isti čeveljček Izdelan Iz črnega laka, kombiniraš z črnim
Lepi otroški vel jO k i z okrasni,,
lakastl če-jezikora
preko nartl. St. 27—30 Din 69.—, St. 31—34 Din 79.-. Isti lz belega uubuka po Isu ceni.
Lahki in fini polčeveljčkl z okusnim okraskom izdelani Iz rjavega ševrna, s usnjenim podplatom in polvisoko peto.
Lahki damskl čevlji Izdelani lz močnega platnu z okraskom lz dUUua. Jako so lahki, udobni ln pripravni m lepo vreme.
Elegantni, lahki ln zračni damskl sandali. Izdelani Iz močnega belega usnja, kombiniranega s plavim usnjem preko nartl.
Okusno ln bogato perforl-ran polčavelj, ki bo popolnoma odgovarjal Vašemu kostimu. Izdelani so Iz "rnega alt rjavega boksa.
Lahki molki polčevlji izdelani Iz rujavega usnja i kožnatlm podplatom. Luknji čas ti okras pospešuje zračenje noge. Stanejo samo Din 9».—.
Močni moikl polčevlji, s popolnoma novim okrasom. Iz rujavega usnja z usnj.u im podplatom. Stanejo samo Din 99.—.
POSLEDNJI DUNAJSKI MODELI
Dekoltlranl čevlji Iz modrega sevroa z okraskom preko narta ln visoko pod-petnlco. Zaponka Je kombinirana s semliem.
Lepi damskl čevlji lz modrega semlia z belim ali modrim pletenim okrasom spredaj. Neobhodno so potrebni k pomladanskim plaščem  In kostimom.
Novi model. Za elegantnega gospoda k pomladanski obleki, okusni čevlji v drap-rujavl kombinaciji.
Bogato okrašeni moikl čevlji iz sivega semlia ali drap usnja s usnjenimi podplati. Prlstojajo k vsaki letni obleki.
NAS ponos!
Okusen moški čevelj. Izdelan lz finega rujavega alt ornega usnja, z usnjenim podplatom in usnjeno nodpetnico.
VINO
Za težko delo je močno vino! Dobite ga najlažje v Centralni vinarni v Ljubljani — Frankopanska ul. 11
■ -t JSS^SSISSSSSSSSSSSSSSSSSSSSS'1"
Gostilničar I
Izbrana vina po Din Tv- dobiš v deka-novi kleti Sv. Andraž v Halozah.
Obleke za dečke in moške, vsa* kovrstno blago za obleke, srajce in klobtike priporoča
ALBIN JAZBEC « KRANJ
Čiiajte »Gorenjca"
Družine!
Tudi na domu Vam naredim za isto ceno ravnotako lepe fotografije.
Foto JUG, - Kranj
1888
1938
VELIKA JUBILEJNA PRODAJA
MANUFAKTURNE IN MODNE TRGOVINE
PRI „BAJZELNU
II
NA ROŽENVENSKEM KLANCU V KRANJU
Ob priliki 50 letnice ustanovitve tvrdke, bomo v jubilejnem letu 1938 od 20. marca dalje prodajali vse manufakturno in modno blago po zelo nizkih cenah, ter Vam nudili na našo že itak nizke cene še
101 popusta
IZKORISTITE REDKO PRILIKO IN NAŠE
JUBILEJNE CENE V LETU 1938
vseh svetovnih
znamk, kakor: Wanderer,  Dürrkopp,  Styria, Waf-fenrad, Spezial, Steuer, Viktoria, Presko, Herkules in raznih drugih ter
motorje vseh vrst, šivalne stroje
svetovnoznanih nemških tovarn s 15 letno garancijo dobite najceneje pri znani tvrdki
BITENC IVAN - KRANJ
B!ago solidno in poceni!
Oglejte si brezobvezno našo zalogo!
Im urednika in izdajatelja odgovarja Vertovšek Milan, v Kranja.
Tiska tiskana Tiskov***« rtrvttva v Kranja.