Leto 1902,
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XLI. — Izdan in razposlan dne 10. maja 1902.
Vsebina: (Št. 92—94.' 92. Ukaz v izvršitev zakona z dne 16. junija 1894. 1. o pristojbinskih olajšavah za posojila in podpore v obnovitev vinogradov, ki jih je uničila trtna uš (Phylloxera vuslatrix). — 93. Razglas o dopu-stilu z električno silo obratovane ozkotirne male železnice v Marienbadu. — 94. Razglas o ustanovitvi podružnice carinskega urada Szeged.
93.
Ukaz finančnega ministrstva v po-razumu s poljedelskim ministrstvom z dne 10. aprila 1902. 1.
v izvršitev zakona z dne 16. junija 1894. I. (drž. zak. št. 127) o pristojbinskih olajšavah za posojila in podpore v obnovitev vinogradov, ki jih je uničila trtna uš (Phylloxera vastatrix).
§. 1.
Ako so zašli posestniki vinogradov v začasno stisko, ker se je uničujoče pojavila trtna uš (Phylloxera vastatrix) v kaki občini, kar se je uradno poistinilo, in ako dodelijo okraji, občine, hranilnice, zavodi ali druge juristične osebe v obnovitev uničenih vinogradov posojila ali podpore, lahko dotična juristična oseba prosi za pristojbinske olajšave, oznamenjene v §. 1 zakona z dne 16. junija 1894.1. (drž. zak. št. 127), s kolka prosto vlogo pri finančnem oblastvu prve stopnje ali neposredno ali potom davčnega urada okraja, v katerem ležč dotični vinogradi.
V tej vlogi je razložiti namerjani pomožni čin in po zakonu z dne 16. junija 1894, 1. za dovolitev zaprosila merodajne okolnosti ter navesti občine,
(Slovenlsch.)
na katere se bode raztezal pomožni čin. Posameznih posojil ali podpor, ki se dodelé, ni treba navajati v tej vlogi.
Ako gre za dodelitev posojil, je predložiti obrazec dolžnih pisem.
Prošnjo za pristojbinske olajšave lahko vložijo tudi posamezni posojilo — ali podporojemniki — v primeru posojila priloživši prepis dolžnega pisma, ki se izda. 1
§. 2.
O prošnji za pristojbinske olajšave odloča deželno finančno oblastvo v porazumu s političnim deželnim oblastvom.
Predno se predloži prošnja deželnemu finančnemu oblastvu, mora finančno oblastvo prve stopnje dobiti izjavo političnega okrajnega oblastva in zlasti ustanoviti, ali so vinogradniki v začasni stiski, ker se je uničujoče pojavila trtna uš, v občinah, na katere se nanaša zaprosilo. Individualno preiskovanje razmer posameznih posestnikov je začeti samo, če se prošnja nanaša samo na posamezne, imenoma navedene posestnike.
O rekurzih zoper take odločbe razsoja finančno ministrstvo v porazumu s poljedelskim ministrstvom.
67
Za take rekurze velja zakon z dne 19. marca 1876.1.	03*
(drž. zak. št. 28).
Razglas ministrstva za železnice §. 3	z dne 26. aprila 1902.1.
Dolžna pisma o posojilih v §. 1 oznamenjene vrste morajo obsegati katastrsko oznamenilo in napoved površinske mere vinogradniških parcel, v katerih se je pojavila trtna uš, ter izjavo posestnikov, da obnovijo vinograde s pomočjo posojila v določenem času.
Ako se vinogradi ne obnové v določenem času, se izgubé pristojbinske olajšave in je pristojbine dodatno izterjati, ako se v 30 dneh po preteku roka ne opraviči zadostno njegov prestop. Ta pridržek je vzprejeti v odlok, s katerim se dovolijo pristojbinske olajšave.
§■ 4.
Ob posojilih, ki jih dodeli kak zavod, ki se peča s hipotečnimi opravili, se lahko pristojbinske olajšave naredé odvisne zlasti tudi od tega, da se dolžnikom dovolijo ugodnejši posojilni pogoji, nego so sploh običajni v zavodu.
§. 5.
Pristojbinske olajšave se s tem ne izključujejo, da se za posojilo zastavijo razen posestev, v katerih se je zaredila trtna uš, tudi druga posestva.
Ako bi se uničeni vinogradi ne obnovili na dosedanjih, temveč na drugih parcelah iste ali kake sosedne občine, lahko pristojbinske olajšave obveljajo, če površinska mera teh parcel ne presega mere prejšnjih za več nego za eno tretjino .Katastrsko oznamenilo in površinsko mero tako teh, kakor tudi onih parcel je v teh primerih navesti v dolžnih pismih.
§.6.
Na dolžnih pismih, drugih pravnih listinah in vlogah, gledé katerih veljajo pristojbinske olajšave, je poočititi podatke razpisa deželnega finančnega oblastva, s katerim so se dovolile pristojbinske olajšave.
o dopiistilu z električno silo obratovane ozkotirne male železnice v Marienbadu.
G. kr. ministrstvo za železnice je na podstavi in po določilih zakona o železnicah nižega reda z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.) v porazumu z udeleženimi c. kr. ministrstvi in s c. in kr. državnim vojnim ministrstvom po pogojih in načinih, bliže ustanovljenih v naslednjem, mestni občini Marienbad podelilo zaprošeno dopustilo za gradnjo in obrat z električno silo obratovane ozkotirne male železnice od trga pred postajo Marienbad c. kr. državnih železnic v notranje mesto Marienbad.
§• 1.
Za dopuščeno železnico uživa koncesijonarka finančne ugodnosti, omenjene v členu V skraja omenjenega zakona.
Doba v členu V., lit. d) zgoranjega zakona omenjenih oprostil od davkov se ustanavlja na 15 let. računaje od današnjega dne.
Gledé kolkovnine od voznic za osebe naj velja določilo v členu XX., odstavku drugem spredaj navedenega zakona.
§• 2.
Koncesijonarka je dolžna, gradnjo skraja oznamenjene železnice dokončati najpozneje v enem letu računaje od današnjega dne, in dodelano železnico izročiti javnemu prometu in pa po njej tudi vzdrževati obrat nepretrgoma ves čas, dokler bo trajalo dopustilo, vsaj od 1. dne maja do 30. dne septembra vsakega leta.
Da se bo držala zgoranjega roka za gradnjo, mora koncesijonarka na zahtevo državne uprave dati zagotovilo, položivši primerno varščino v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati novci varovancev.
Ako se ne bi izpolnjevala zgoranja dolžnost, se sme izreči, da je zapala ta varščina.
§■ 7.
§. 3.
Ta ukaz stopi v moč z dnem razglasitve.
Iiöhm s. r.	Giovanelli s. r.
Da izdela dopuščeno železnico, se podeljuje koncesijonarki pravica razlastitve po določilih do-tičnih zakonitih predpisov,
Isto pravico je koncesijonarki dodeliti tudi zastran tistih dovlačnic, ki bi se imele narediti, in o katerih bi državna uprava spoznala, da je njih naprava v javni koristi.
§. 4.
V kolikor bi se v napravo dopuščene železnice rabile javne ceste, ki niso v upravi koncesijonarke, mora koncesijonarka dobiti privolilo tistih, ki so dolžni vzdrževati té ceste, oziroma tistih oblastev ali organov, ki imajo po veljajočih zakonih pravico dajati privolilo v rabo ceste.
Koncesijonarka je dolžna plačati stroške z napravo in obratom s početka oznamenjene proge za-visnih ukrepov v varstvo nemotenega obrata ob času dopustila te proge že obstoječih državnili telegrafskih in telefonskih vodov, zlasti tudi stroške za eventualno preložitev teh vodov.
§. 5.
Koncesijonarki se je ob gradnji in obratu dopuščene železnice držati vsebine te dopustilnice in pa tehniških dopusti Inih pogojev, ki jih postavi ministrstvo za železnice, pa tudi semkaj merečih zakonov in ukazov, zlasti zakona o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zak. št. 238) in redu za obrat železnic z dne 16. novembra 1851. 1. (drž. zak. št. 1 iz 1. 1852.), v kolikor so ti po določilih v odstavku B zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.) uporabni za male železnice, potem zakonov in ukazov, ki se morebiti dadô v bodoče, naposled pa še tega, kar ukažejo ministrstvo za železnice in sicer poklicana oblastva.
§. 6.
Znesek napravne glavnice potrebuje odobrila državne uprave.
Pri tem veljaj to načelo, da se ne smejo razen stroškov, ki se res uporabijo za sestavo projekta, za gradnjo in uredbo železnice, vštevši nabavo vozil in pa dotacijo glavnične reserve, in se izkažejo, kakor gre, prištevši interkalarne obresti, ki se res izplačajo med grajenjem, in kar bo morda res kurzne izgube ob dobavi glavnice, postavljati v račun nikakoršni drugi stroški.
Ako bi bilo po porabi odobrene napravne glavnice treba še drugih novih staveb, ali ako bi bilo treba pomnožiti obratne naprave, se smejo dotični stroški prišteti napravni glavnici, če privoli državna
uprava v namerjane nove stavbe ali v pomnožbo obratnih naprav in se stroški izkažejo, kakor gré.
Vso napravno glavnico je v času, dokler bode trajalo dopustilo, odplačati po razdolžnem črtežu, ki ga odobri državna uprava.
§• 7.
Koncesijonarka je dolžna, vožnjo po železnici dati zastonj podčastnikom in ordonancam, ki so vsak čas v službi.
O natančnejših načinih, kako naj se to godi, se je dogovoriti s pristojnimi vojaškimi oblastvi.
Koncesijonarka je dolžna, oddajaje službe ozirati se v zmislu zakona z dne 19. aprila 1872. 1. (drž. zak. št. 60) na doslužene podčastnike iz vojstva, vojne marine in deželne brambe.
§• 8.
Kadar bi vsled svečanosti, krdelnih pohodov, parad, potem napravljanja kanalov, polaganja cevovodov itd. oblastva štela, da je začasno ustaviti obrat po kakem kosu dopuščene železnice, tedaj mora koncesijonarka brez upora slušati dotične naredbe oblastev, ne zahtevajoč nobene odškodnine za izgubo, ki ji nastane s tem, da se obrat začasno ustavi.
§• 9-
Državni uradniki, nameščenci in služabniki, ki po ukazilu oblastev, nadzirajočih upravo in obrat železnic, ali pa v obrambo koristi države rabijo železnico vsled dopustila ali iz dohodarstvenih ozirov in se izkažejo z uradnimi potrdilnicami, ki jih v njih poverilo izdaje c. kr. ministrstvo za železnice, se morajo prevažati s potno prtljago vred brezplačno.
§. 10.
Koncesijonarka je dolžna, pošto in pa služnike poštne in telegrafske uprave prevažati z vsemi v voznem črtežu navedenimi vlaki.
Za to opravo in pa za druge oprave v namene poštnega zavoda sme koncesijonarka zahtevati primerno odplato, ki se določi z dogovorom.
Dopisi, ki se gledé uprave male železnice pišejo med ravnateljstvom ali predstojništvom malega
železniškega podjetja in med podrejenimi mu organi ali pa med temi samimi, se smejo prevažati po služ-nikih železničnega zavoda.
§. 11.
Koncesijonarka je dolžna, skrbeti za oskrbo svojih uslužbencev v onemoglosti in starosti in njihove družine in v ta namen pristopiti k pokojninski blagajnici zveze avstrijskih lokalnih železnic, ako se ne bi za dopuščeno železnično podjetje ustanovila posebna pokojninska blagajnica z vsaj enakimi ugodnostmi za ude, oziroma z vsaj enakimi dolžnostmi za koncesijonarko, kakor pri blagajnici imenovane zveze.
§• 12.
Koncesijonarka je dolžna, na zahtevo ministrstva za železnice podati pravočasno statistične izkaze, potrebne za sestavo letne železniške sta-stistike.
§• 13.
Dopustilna doba in ž njo vred v §. 9. lit. b) zakona o dopuščanju železnic izrečena obramba zoper napravo novih železnic se določa na devetdeset (90) let, računaje od današnjega dne, ter mine po preteku tega roka.
Državna uprava smé izreči, da je dopustilo tudi pred iztekom gorenjega roka izgubilo svojo moč, ako se ne bi izpolnile] dolžnosti, v §. 2. ustanovljene o dovršitvi gradnje in pa o začetku obrata, ter bi se kak prestop roka ne mogel opravičiti v zmislu §. 11 lit. b) zakona o dopuščanju železnic.
§. 14.
V §. 8. zakona o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zak. št. 238) ustanov-
ljena državna pripadna pravica ne veljâ gledé dopuščene železnice.
§• 15.
Koncesijonarka nima pravice, obrat dopuščene železnice prepuščati tretjim osebam, razen ako je v to izrečno dovolila državna uprava.
§. 16.
Državna uprava ima pravico prepričati se, da je gradnja železnice in pa obratna naprava po vseh delih namenu primerna in trdno narejena, in ukazati, da se napake na to stran odvrnejo ali pa odpravijo.
§. 17.
Ako bi se poleg vsega poprejšnjega svarila večkrat prelomile ali opustile v dopustilnici, v dopu-stilnih pogojih ali v zakonih naložene dolžnosti, se pridržuje državni upravi pravica, poprijeti se zoper to zakonom primernih naredeb ter po okolnostih izreči, da je dopustilo izgubilo moč še pred iztekom dopustilne dobe.
Wittek s. r.
»4.
Razglas finančnega ministrstva z dne 1. maja 1902. 1.
o ustanovitvi podružnice carinskega urada Szeged.
Po sporočilu kraljevega ogrskega finančnega ministrstva se je na kraljevem ogrskem poštnem in telegrafskem uradu v Szegedu ustanovila z oblastmi glavnega carinskega urada II. razreda opremljena podružnica kraljevega ogrskega glavnega carinskega urada Szeged, ki je začela svoje poslovanje 1. dne maja 1902. 1.
Bolim s. r.