L^to XLIV — št. 34 — CENA 15 d
in
Kranj, torek, 30. aprila 1991
Voščimo Vam lepe Prvomajske praznike
Uredništvo
'^0
Kranj
.cica toanKa
P GOH'
Prvomajsko sporočilo
in oh]na^e^n°m v 9umDmci> 0D zvokih budnic smo se desetletja pod geslom »Delu čast vse r <( srecevan na prvomajskih prireditvah. Tudi delovne zmage so bile in kruha za in ki !r 0 ° C*e*U' ^ast* *n 0D*ast* smo s*cer doživljali kot frazo, spremljajočo parolo srpa Vse a<jJlva- Delavske pravice so se zdele samoumevne, socialna varnost zagotovljena nikov danes> ko se delu jemlje čast, oblast pa je slej ko prej stvar prestiža posamezna tS-6 Ponovno zavedamo pomena delavskih bojev in svojega položaja ob izteku druka it   P0^3, Pačilo za delo je pogosto le še socialna pomoč, kako preživeti, je ugan-
^vilnih delavskih družin, brezposelnost je prihodnost mladih, skem eflamein< da bi vse to lažje povedala Jožica iz neke tekstilne tovarne na Gorenj-delo ' Pr°S*za Pom°č' čeprav dela in je v najboljših letih. Pravi, da je srečna, ker ima valid VendaFs 3.000 din plače ob stroških bivanja 2.200 din ne more preživeti sebe in in-onega sina, ki mu drugega ne more dati kot materinsko ljubezen. ^ inko, gozdni delavec v škofjeloških gozdovih. Pravi, da delavce družba obrav-Vj j 'Kot da niso ljudje in sestavina časa, v katerem živi. Smo res tako malo vredni, pra-1« i.?as J.e mogoče čez noč zavreči in pozabiti. Mar nismo ljudje, prav tako kot tisti bo-
in poni' po sodbi te druzDe in v »imenu ljudstva« še bolj bogati. Tako malo vreden zdravilu pravi'da še ni bil v SV0Jem življenju. Potem ko je v gozdu pustil svojo mladost, staj tph  i Je.postal invand v njegovem podjetju, zanj ni več dela. Sam pravi, da ni po-
ennoioški ali ekonomski, temveč politični presežek, čunali     ^e takm izPovedi Jožice in Vinka v nekdaj najbolj razviti slovenski regiji. Izrabi D ^,0, da D0 na Gorenjskem ob koncu leta že 15 odstotkov nezaposlenih, mnogi ste-
POujetij in prihod mlade generacije iz šol bodo armado nezaposlenih še povečali.
Jožice aha°b
ssrjJu111. udeležilo" blizu d^jSIŠsoč ljudi Slavnostni govorniki so bili pred
hi,u,..K SiovpncV^ KArAn„ol,^ n*~anif*amia Uran nnlni^ar   r-lan nredsedstva Re
Č6tkaiUK na Pr°slavi v Ljubljani - Slovesnosti ob 50-letnici ustanovitve OF in za-Ljubij °borožene vstaje slovenskega naroda se je v soboto na Trgu revolucije v
Publi£A°Venske borčevske organizacije Ivan Dolničar, član predsedstva domu !! blovenije Ciril Zlobec, zvečer na slavnostni akademiji v Cankarje^ ftoleLPa Predsednik Predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan
evem Foto: D.
Železniki, 26. aprila - V tovarni Niko so slovesno odprli novo galvaniko in s tem proslavili 45-letnico kovinarstva v Železnikih, kamor danes poleg tovarne pisarniškega materiala Niko sodijo tovarna elektromotorjev in gospodinjskih aparatov Iskra in tovarna laboratorijske opreme Tehtnica. Naložbo, ki je tudi ekološko pomembna, je predstavila direktorica Tina Nastran, slavnostni govornik je bil Izidor Rejc, slovenski minister za industrijo. Pohvalil je izvozno naravnanost Nika in občutek odgovornosti, saj j a galvanika tehnološko občutljivo področje in 30 odstotkov naložbe ima ekološki značaj. Več na 10. strani. M V Foto: J. Cigler
Dve tretjini delavcev gorenjskih tovarn ustvarja izgubo v svojih podjetjih. Plače, pa čeprav v povprečju za 35 odstotkov nižje od najnižjih izhodiščnih pri splošni kolektivni pogodbi in v nekaterih podjetjih še nižje od zakonsko zajamčenih osebnih dohodkov, se izplačujejo z zamudami, celo z nekajmesečnimi.
V podjetjih pravijo, da ni denarja; stanovanjska skupnost, elektrogospodarstvo, komunala, živilske trgovine, banke zahtevajo takojšnjo poravnavo računov, sicer sledi izklop, izselitev, prepoved prodaje hrane, zamudne obresti...
Živimo v času nekontroliranega približevanja gospodarskemu zlomu. Doslej sprejete spremembe gospodarskega sistema so povsem neučinkovite, posledice pa se kažejo v poglabljanju socialne krize, v hitro naraščajoči brezposelnosti, vse večjem nezadovoljstvu, vse manjši varnosti zaposlitve in zaščite delavca, kar nas odmika od standardov razvite Evrope.
Z osebnimi dohodki v višini 250 - 300 DEM in na teh podlagah grajenih socialnih pomoč, živi več kot polovica gorenjskih delavcev in njihovih družin na pragu revščine, saj ne morejo več pokriti niti minimalnih življenjskih stroškov.
Sprejeta je bila protidelavska delovno-pravna zakonodaja, ki se v mnogih podjetjih krši, grobo se kršijo tudi določbe kolektivnih pogodb, delavci se pogrezajo v že zdavnaj preživete mezdne odnose, družbeni kapital prehaja podvrednotenm v zasebne roke, delavci pa izgubljajo delo in zaposlitev brez ustrezne pravne, socialne in materialne varnosti.
Boječi v strahu, da ne bi izgubili še tega, kar mu dajejo, sprašujejo, kaj je ostalo od predvolilnih programov in obljub, kjer je pravna država, učinkovit gospodarski sistem, blaginja, demokracija, soupravljanje, demilitarizacija. Svetli obeti so poniknili kot voda v pesku. Za večina delavstva, upokojencev, mladine postaja trda realnost revščina, negotovost, strah...
Pa kljub temu bomo šli na prvomajsko srečanje, saj to je naš praznik. Želimo ga preživeti dostojno, pa čeprav z grenkobo v srcu, vendar trdno odločeni izboriti se tisto, kar nam pripada.
Vsem gorenjskim delavcem in občanom čestitamo k prazniku in želimo na svidenje na naših skupnih prvomajskih srečanjih.
Sandi Bartol
Naslednja številka bo izšla v torek, 7. maja.
Ž? 96,l-nHeFUniah' 26. aprila - Elanovi upniki so se na petkovem zboru v Polj-i?u,stririia]n     no °dločili za prodajo Elana kot celote, 66 odstotkov pa se jih je v?Cria corf pretv°rbo njihovih terjatev v delnice. Elan bo prodan na licitaciji, aJsetS, 2 se bo sukala od od 70 do 170 milijonov mark, dokončno bo znana neJenV rnneh' Licitacijo, ki jo bo opravilo sodišče, lahko pričakujemo naj-uu *S. junija. Več o petkovem zboru na 10. strani,M. V., Foto: J. Cigler
16. SEJEM OBRTI IN PODJETNIŠTVA
• obrt, zadruge
• podjetništvo
• Kooperacija t trgovina
KRANJ, 7. - 10.5.91
ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR
MIHA NAGLIC
Gledamo v prihodnost
Prejšnji teden je iz Beograda prišel v Ljubljano ameriški veleposlanik v Jugoslaviji Warren Zimmermann in pred Slovenskim svetom Evropskega gibanja spregovoril o svojem videnju Slovenije v novi varnostni ureditvi Evrope. Poslušalstvo si je še posebej zapomnilo tole izjavo: Mislim, da je v Jugoslaviji preveč zgodovine, začnite že gledati v prihodnost..." Ne vem, koliko so bile te besede premišljene in iskrene (Američani svoje zunanje politike niso nikoli gradili na kakšnem posebej globokem poznavanju tujih dežel in na razumevanju njihovih problemov, ampak predvsem zasledujoč svojo korist), oporekati jim skorajda ni mogoče. Slovenci, Hrvati in Srbi, vodilni nacionalni subjekti vsakršne Jugoslavije, so vsak po svoje obremenjeni s spomini na svojo prvo in davno državnost. Gre za kneževino Karantanijo (Koroško), Raško (Kosovo) in za prvo hrvaško kraljestvo s prestolnico v Kninu (Krajini), za državne tvorbe, ki so po navedenem vrstnem redu nastale v sedmem, osmem in devetem stoletju in katerih ozemlja so danes krizna in nacionalno v vsakem primeru izgubljena. Toda ne gre le za zgodovino in za hrepenenje po izgubljenih zibelih, v igri so današnji in v prihodnost zazrti interesi. Tisto, kar se dogaja na Kosovu in v Kninski krajini, je prava politična drama, nedavni zaplet s karantanskim knežjim kamnom pa vsaj opereta. Jbrg Hai-der, koroški deželni glavar, je zavrnil prošnjo organizatorjev Svetovnega slovenskega kongresa, da bi jim posodil knežji kamen, z utemeljitvijo, da na Koroškem ni nikoli bilo slovenskih knezov, ampak le karantanski?! - Hic Rhodus, hic salta; tu je priložnost, da pokažete, kaj znate, bi lahko rekli slovenskim zgodovinarjem, politikom pa veleli, naj se ozirajo na prihodnost. Za Republiko Slovenijo je zdaj vprašanje, kako udejanjiti na plebiscitu izraženo voljo po osamosvojitvi tako, da bo združljiva s tistim, kar od nas v tem oziru pričakuje tujina. Ljubljana že gleda v prihodnost, bi lahko odvrnili W. Zimmermannu, a težava je v tem, da drugače, kot na to isto prihodnost gledajo v Beogradu, v Bonnu in na Dunaju, v Rimu, Parizu, Moskvi ali Washingtonu. Za Moskvo bi bila osamosvojitev Slovenije nespodbuden spomin na prihodnost. Rim sicer podpira obstoj sedanje in enotne Jugoslavije, vprašanje pa je, kako bi se, glede na dejstvo, da italijanski parlament še ni ratificiral Osimskih sporazumov, obnašal v primeru njenega razpada in spreminjanja njenih meja. Pariz, krstni boter prve Jugoslavije, vidi tudi njeno dedinjo v "sanitarnem kordonu", ki onemogoča prehitro in premočno širjenje nemškega vpliva v srednjo in vzhodno Evropo. V Beogradu se baje vse bolj ogrevajo za švicarsko formulo: Jugoslavijo bi po odcepitvi Slovenije in likvidaciji Makedonije razdelili na kantone (regije), oblikovane po versko-narodnostnem načelu. Tako bi dobili srbske (pravoslavne), hrvaške (katoliške) in muslimanske kantone. V vseh bi govorili isti jezik in dani bi bili pogoji, da se končno le začne oblikovati enotna jugoslovanska nacija. Za nameček se zdi, da je ta formula realna alternativa državljanski vojni med Srbi in Hrvati. Taka Jugoslavija bi bila tudi po volji Dunaja in Bonna; Slovenija, ponovno razdeljena na tradicionalne kronske dežele, podobne avstrijskim zveznim deželam, bi seveda sodila v nemški intresni prostor, Slovenci pa bi spet postali "ein windisches Volk, alias Veneti" - torej prav tisti, kije po Haiderju svoj čas ustoličeval karan-tanske kneze. In če je taka nemška volja, potem bo morala Francija slejkoprej podpreti zamisel o zvezi držav (konfederaciji) v mejah sedanje Jugoslavije. Nekaj takega so menda dali vedeti Lojzetu Peterletu ob njegovem nedavnem obisku v Parizu... Kje je sredi vsega tega naša prihodnost? To bi res radi videli in vedeli. "Zakaj si za osamosvajanje ne bi vzeli še nekaj časa, saj ste komaj lani izpeljali prve demokratične volitve. Pogajajte se...", predlaga ameriški veleposlanik. Saj se, pogajamo se, obremenjeni z zgodovino in hkrati zagledani v samosvojo prihodnost. A tisto, kar vidimo, je sila negotovo.
Mladi krščanski demokrati v Škof ji Loki
Škofja Loka, 18. aprila - Marjan Pogačnik piše, da je bil v Selcih v Krekovem domu ustanovni sestanek Mladih krščanskih demokratov za škofjeloško občino. Udeležil se ga je tudi predsednik Mladih krščanskih demokratov Slovenije (MKD) in republiški poslanec Peter Reberc. MKD naj bi poživil dejavnost mladih na najrazličnejših področjih, za kar že deluje več komisij: ekološka, kulturna, športno-rekreativna, komisija za mednarodne odnose itd. V pogovoru so mladi ocenili, da med njimi ni čutiti posebnega zanimanja za politiko, MKD pa naj bi s svojim delovanjem odpravljali nezaupanje v politiko. Na zboru so izpostavili predvsem problematiko, ki se tiče mladih kot šolstvo, brezposelnost ter sindikalno organiziranost. Problemi se ne morejo reševati stihijsko, ampak organizirano. Izvoljen je bil sedemčlanski odbor, ki vabi vsi, ki jim ni do neplodnega politiziranja in kritiziranja, k sodelovanju. Odbor ima sedež v Škofji Loki, Titov trg 4 b. • J. K.
iS&JMEIIGLAS
Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GLAS. Moše Pijudeja I. Kranj_
L'redniSka politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poltedmk s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem_
Predsjednik Časopisnega sreta: Kan Hi/j.i
Direktor ČP Glas in glavni urednik: Marko Vuljuvec
Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj
Novinarji in uredniki: Danica Dolenc. Helena Jekučan. Jože KoSnjek. Lea Mencinger. Slojan Saje. Darinka Scdej. Vilma Stanovnik. Marija Volčjak. Cveto /aplotnik. Danica /av rl-2lehir. Andrej ?alar. Štefan 2argi_
Oblikovanje: Igor Pokom
Tehnično urejanje: Ivo Sekne. Mirjana Draksler. \ada Prevc
lektoriranje: Maijeia Vozlič: Fotografija: Gora/d Šunk. Jure Cigler Tisk: Podjetje PELO     T(*R. Tisk časopisov in revij. Ljubljana
Uredništvo: Mošc Pijadeja 1. telefon 2II-K60
tclcfax: 213-163
Naročnine, uprava, propaganda, oglasi: Cesta JLA 16. telefon: 218-463. telefax:
215-366_
Mali oglasi: telefon: 217-960 — sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odziv niku: uradne ure: vsak dan 7.— 13.30. ob sredah do 16 30 (Cesta
JLA 16) _
Časopis izhaja ob torkih in petkih. Cena 15.00 d in/izvod. Naročnina: tromesečni obračun, individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Oglasne storitve: po ceniku (osnova: 200 din/col cm. Naročnina za tujino: obračun enkrat letno 140.— DfcM oz. preračun v ostale valute. Oproščeno plačila prometnega davka (L. r. lis! Republike Slovenije 7.91).__
STRANKARSKE NOVICE   STRANKARSKE NOVICE
Vroča seja Sveta Slovenske demokratične zveze
Iskanje politične identitete ob nepravem času
Ljubljana, 26. aprila • V prostorih Skupščine Republike Slovenije je bila danes 5. seja Sveta Slovenske demokratične zveze. Poleg poroči) o pripravah na osamosvojitev Slovenije, ki so jih podali štirje ministri te politične stranke v slovenski vladi, je bila osrednja pozornost namenjena politični identiteti SDZ in v zvezi s tem sklicu predčasnega kongresa.
Vročo razpravo o poločaju v stranki je najavil že zaplet ob dnevnem redu. Kljub temu daje po zelo jasnem poudarku predsednika SDZ dr. Dimitrija Rupla osrednja programska naloga stranke osamosvojitev Slovenije, je že na začetku seje Sveta SDZ, ki šteje 85 članov, prišlo do oporekanj predlogu dnevnega reda. Poročila o pripravah na osamosvajanje so bila pred razpravo o sklicu predčasnega kongresa stranke, vendar so nekateri člani sveta zahtevali, da se vrstni red spremeni. Sama poročila ministrov za zunanje zadeve, pravosodje, notranje zadeve in obrambo, ki so člani SDZ, niso povedala nič posebno novega, kar javnosti že ne bi bilo znano. Prevladoval je vtis, daje bilo dejansko stanje priprav nekoliko olepševano, oziroma, kot se je pokazalo pri naslednji točki dnevnega reda, da ni bilo povedano vse. Razprave ob poročilih ni bilo.
V uvodnem poročilu k pripravam na predčasni kongres SDZ je dr. Dimitrij Rupel poudaril vse prej kot lahko delo pri pripravah na osamosvojitev, saj se pred odločilnimi dejanji tega projekta pojavljajo tudi znotraj vladajoče koalicije Demos resne razlike in nasprotovanja. Vse preveč je ukvarjanja s preteklostjo in premalo upoštevanja realnosti, čeprav bodo prav dosežki pri spreminjanju te realnosti, odločilno vplivali na prihodnji položaj stranke. Po predsednikovem mnenju naj bi SDZ ostala laična stranka centra s konservativnim obeležjem, ki bi na prihodnjih volitvah nastopila samostojno. Osamosvajanje ne pomeni le državotvornosti, pač pa mora biti SDZ razpoznavna tudi v svoji zahtevi ter prispevku k spremembi družbenega in gospodarskega sistema in s tem evropeizaciji Slovenije. Zavzel se je za uravnovešeno zastopanje stališč stranke v javnosti, proti "fundamentalizmu", ki da je strankinemu ugledu škodoval. SDZ naj ostane stranka kompetentnih ljudi. V imenu Izvršnega odbora je predlagal večjo enotnost in proti drobljenju na frakcije, ter kritiziral tako imenovano "horizontalno povezovanje" občinskih odborov mimo Izvršnega odbora, pri čemer je omenil tudi Kranj.
Kar štiriurna razprava je pokazala mnoga zelo različna mnenja članov. V pripravah na to sejo so se sestali občinski in tako imenovani regijski odbori, ki so se zlasti do bodoče identitete in imena stranke različno opredeljevali. Nemalo članov je govorilo o očitnem razpotju in možnem razkolu stranke, ki ga je mogoče preseči le s čimprejšnjim kongresom in zamenjavo vodstva. Poglobljeno razmišljanje Spomenke Hribar o treh, za SDZ v krizi, pomembnih vprašanjih: svetovni nazor in strankarsko opredeljevanje na tej osnovi, odnos do polpreteklega obdobja ter odnos do komunizma, navezano na ta temeljna vprašanja pa: o aktualnih odnosih do SKD, dogodkov v zvezi s praznovanjem obletnice ustanovitve OF ter odnosa do opozicije, sklenjeno s pozivom za vrnitev k nekaterim izvirnim načelom SDZ, so v razpravi preglasili včasih prav nestrpni pozivi k desni in konzervativni opredelitvi bodočega položaja SDZ. Tudi član Sveta iz Kranja Andrej Šter, ki je kritiko "horizontalnega povezovanja" zavrnil s trditvijo, da je "to sol, ki lahko reši stranko", se pritožil nad slabim sodelovanjem med Izvršnim odborom in občinskimi, podvomil v pravico Izvršnega odbora do "tektonskih sklepov" in s tem problematiziral sejo tega odbora na, po mnenju kranjskega odbora tudi sicer problematičnem Brdu, je zahteval čimprejšnji predčasni Jcongres. Po zaključku razprave je številnim kritikam oporekal vidno razbujeni dr. Dimitrij Rupel, ki je celo zagrozil z izstopom iz stranke, ki ji predseduje. Podvomil je v trditve o krizi stranke, saj da izhajajo iz irelevantnih podatkov in anket ter terjal svobodo razmišljanja o bodoči taktiki in strategiji. Svet se je z prepričljivo večino odločil, da bo kongres v oktobru, potem ko je Janez Janša obrazložil trenutno stanje v slovenski vladi po opravljeni inventuri stanja predodcepitvenih priprav. Razkol v SDZ v času "ko resno grozi kriza vlade, v stanju ko je eden od podpredsednikov odstopil, premier je v tujini, finančni minister pa ne hodi v službo in ko v tej nekompetentni vladi dela le jedro ministrov iz SDZ", kot je dejal Igor Omerza, bi bil za prihodnost Slovenije lahko usoden. • Š. Zargi
Redni letni zbor kranjskih krščanskih demokratov
Novo vodstvo
Pregled dela, izvolitev novega vodstva in aktualna vprašanja našega vsakdana.
Kranj, 30. aprila - Pretekli četrtek so se na svojem rednem letnem zboru sestali kranjski krščanski demokrati. O aktualnem političnem trenutku in o vlogi njihove stranke naj bi jim spregovoril tudi gost Izidor Rejc, predsednik Sveta SKD in minister za industrijo. Žal seje gost opravičil in v Kranj ga zaradi obilice drugega dela ni bilo. Med ostalimi gosti je bil tudi Peter Vencelj, minister za vzgojo, izobraževanje in telesno kulturo, ki je odgovarjal na vprašanja obiskovalcev.
Dosedanji predsednik občinskega odbora SKD Kranj Ivo Bizjak je spregovoril nekaj o dogajanjih v preteklem letu in o delu stranke. Po njegovem mnenju je bilo preteklo leto zelo dinamično. "Ni možno spreminjati sistema brez tega, da bi se karkoli spremenilo," je v svojem poročilu ugotavljal Ivo Bizjak. Za SKD Kranj je dejal, da so se zelo trudili, da bi bila njihova stranka "prekrvavljena". Skušali so ustanoviti čimveč krajevnih odborov. Trenutno jih je v kranjski občini sedem, osem pa naj bi jih še ustanovili. Skrbeli so za tekoče informiranje svojih članov, izdali so štiri številke svojih obvestil. V prihodnje mislijo na tem področju storiti še marsikaj. Članstvo se je v tem času (od nastanka stranke) podvojilo. Vendar si, po besedah predsednika, niso prizadevali za kvanitativni napredek, ampak predvsem za kvaliteto.
Zbor krščanskih demokratov je pozdravila tudi predsednica njihovega podmladka, ki pa je trenutno še maloštevilno, saj šteje po besedah predsednice Irene Kadivec, samo trideset članov.
Na volitvah, ki so bile zelo demokratične, saj so člani stranke lahko poleg že predlaganih kandidatov za posamezne funkcije, predlagali tudi svoje (odprta lista), so izvolili za novega predsednika občinskega odbora SKD Kranj, predsednika kranjskega izvršnega sveta Vladimirja Mohoriča, podpredsednika pa sta dva in sicer Peter Metli-kovič (dosedanji podpredsednik SKD Kranj) in Ivan Meglic. • M. Peterneij
Dan Slovenske zastave
Zvezda Go Home
Kranj 26. aprila - Na Trgu revolucije v Kranju je bilo zadnje čase kar pestro, saj so pred nekaj dnevi štrajkali delavci Tekstilindusa, za njimi dijaki kranjskih srednjih šol, včeraj je v senci že opevanih kipov predaval dobri človek iz Negove. danes na predpopoldne dneva OF pa se je s promenadnim nastopom Pihalnega orkestra Kranj, na trgu pred kranjsko Gimnazijo, kot je v vabilu napisala organizatorica Slovenska demokratična zveza, začela javna prireditev "Dan slovenske
zastave". Kakih sto navzočih članov SDZ, Demosovih veljakov, ^ ključnih pasantov, tradicionalnih firbcev in drugih, ki še sarni do, kako da so se znašli na tej domoljubni prireditvi, je najpr J ^ zdravil kranjski župan Vitomir Gros, hkrati pa je vse prijatelje slovenske zastave (tradicionalne trobarvnice, brez zvezde se pozval, da vzamejo zastave, ki so jih v zameno za prostovoljni p vek na dveh provizoričnih štantih ponujali aktivisti SDZ.      » f
Govorniki, republiška poslanca Anton Tomažič in Zvone z. » ter predsednik SDZ Kranj Leon Petrevčič, ki so se v nadaljeva^ zvrstili za mikrofonom, so se v svojih nastopih, poleg °P's.°va£}fnhiih bolike, ki jo je belo - modro - rdeča fana imela v različnih obđ°.aJne Slovenske zgodovine in jo bo brez sedanje ideološko onem ^ zvezde v epicentru imela tudi v prihodnji samostojni SloveniJ, ^ taknili tudi nepotrebnosti in nesprejemljivosti nadaljnjega praz nja 27. aprila kot dneva OF. V rokah Antona Tomažiča, nedv" n. najbolj ambicioznega med govorci, je tudi zaplapolala PravaS-.0oo-ska zastava (brez), z neko mero opreznosti pa so mu v senci i . čnih kipov iz postrevolucionarnega obdobja pritegnili tudi na ^ Ko se je z zadnjim "komadom kranjskih pihalcev zadeva Prev\|jUi-koncu, so se na sceni prikazali še belokranjski folkloristi (po na Lj. ju so bili gosti v sosednjem hotelu Creina) in s kratkim nastopo spevali tudi svoj delež k praznovanju dneva slovenske zastave. ^
Navzoči so tako imeli priložnost zastonj dobiti lično iz^ela sta. stave, za katere lahko z gotovostjo pričakujemo, da bodo nekoč p le državne, kaj bo na sredini, Triglav, lipa, kaj drugega ali pa n ^ prepustimo v odločitev tistim, ki so za to strokovno usposoblje ■ ^ žavljani Slovenije bomo kajpak došili, kar bodo rekli, saj nam J tako ali tako že v navadi. • I. Kavčič
Javna seja Stranke demokratične prenove Slovenije
Zgoraj aktovka, spodaj škorenj
Takšna je po sodbi Milana Balažica sedanja slovenska oD,ast,(jr. uvaja slovensko varianto militarizma, sili državne uslužbence v žavno partijo, zavrača soodločanje in zato sama spodbuja str "neposlušne delovne sile." ^
Stražišče, 26. aprila - Javne seje politične direkcije Stranke mokratične prenove Slovenije v Stražišču se je udeležila ^"^m nov vodstva po številu poslancev najmočnejše stranke v s'overljerrio-parlamentu. Zbor je nagovoril predstavnik kranjske Liberalno"i kratske stranke Rastko Tepina, aplavza pa je bilo deležno SP° ^jU. da se Slovenska demokratična zveza, ki je tega dne zasedala v J bljani, odpoveduje protikomunistični vsebini delovanja stra
Za ustavo in volitve
kii
V praznični izjavi ob 27. aprilu in 1. maju so se prenovitelji Uf ' ^ za spoštovanje ljudi, ki so gradili slovensko državnost in obs0 zanikanje OF kot pomembnega, protifašističnega in državotvo ga dejanja slovenskega naroda. Zavzeli so se za v svet odprto ^ venijo, za soupravljanje delavcev in njihovo socialno varnost, novo ustavo in predčasne volitve ter pravično delitev družbene
Alenka Kovšca, predsednica kranjskih prenoviteljev je Povef • 'pri ima stranka v občini nad 1000 članov tn da se število povečuj • ^ pomoči starim industrijskim središčem mora za Mariborom P1".^ fj. vrsto tudi Kranj, občina pa mora imeti po novem avtonomne v nanciranja, njena vloga mora biti posebej zapisana v ustavi, i> ca0ii
ja pa mora imeti regije, sicer bo hudo centralistična država. Ravnikar, vodja strankinega poslanskega kluba je povedal svoj ^ nje položaja v kranjski občinski skupščini in ob tem deja » ^ v Kranj v marsičem poskusni poligon za reševanje določenih s ^ ^. skupščini, da je značilnost skupščine produkcija konfliktov, o se, deve, ki so bile dogovorjene, ne uresničujejo, nesprejeti stvar■ ^ za hrbtom skupščine, da so bili v Kranju ukinjeni sestanki v a j„ slanskih klubov in sta značilnost skupščinskega dela neude ^ze. obstrukcija poslancev, napovedal pa je možnost skupščinsK Dr. Ciril Ribičič, Milan Balažic, Miran Potrč, Emil Milan
obstrukcija poslancev, napovedal pa je možnost skupščinske jf nr ririi Ribičič, Milan Balažic, Miran Potrč, Emil Milan Pi"1" ' ve-Sonja Lokar in Borut Pahor so številnemu 0DČ'nstV0JiJ n3 dali, da vladajoča koalicija skriva svojo nesposobnost z naPuStaVe vrednote preteklosti, da stranka zahteva čimprejšnje sprejetje ^ j0. (z resnim delom ustavne komisije bi razhajanja lahko us , ^ u|(inja razmerno kratkem času) in razpis volitev, da sedanja oblast ^^0s celo tiste pravice, ki so običajne za zahodne demokracije, da soCial-vidi povsod samo komunistično nevarnost in zato zavrača tlia demokratske ideje in drugačemisleče, da mora opozicija is*a lovanje s sindikati, graditi na socialdemokratskih projektih '^^j s? Ijati do nezaupnice vladi. Prepiri med sindikati in med s,ran, (j več'' ta hip škodljivi, jasno pa je videti, da želi peščica bogatih vla ^ njSo ni revnejših in da odnosi med vlado, skupščino in predsedsj1 pie-dobri. Vlada je zagrešila najmanj 11 napak, začenši pri goz 0^ts^ dijih, davčnem sistemu in osnutkih nekaterih zakonov. 8°*P fle politika pa je predvsem v funkciji zadržanja na oblasti.J> ^ rabi nobene protekcije, ampak samo nove volitve. • J-
Izjavi Slovenske demokratične zveze
Ljubljana, 24. aprila - Gospodarska komisija Slovenske ^[ete^ tične zveze je poslala apel vodstvu Republike Slovenije,. Q srbske^ pravi, da napete in nepredvidljive razmere zaradi hrvas va{t\0st
spora, srbskega pritiska na druge jugoslovanske republike, joverjik' posega JLA, grozijo, na kar kažejo že prve izkušnje ust in nar0ći<' podjetij, ki izdelujejo investicijsko opremo po posebni   _j nern
pwwj«»>|, ivi iiuv.iuj>.ju i.i,wuuj^u wF.v....~ r- r tistini1 .„ kupcev, da bo prišlo do popolne prekinitve sodelovanja ;> izva a. škimi podjetji, s katerimi Slovenije že leta sodeluje irV i^anje.
puujvijl,   j   ■"..vnnu   ^^"'^ .        .   ,      ,        "       nOVeCa»J pfl
Nemci zahtevajo kljub dosedanjim dobrim izkušnjam v     ^0y. i varovanja dobav z garancijo nemške banke z 10 na 20 o     { slov.etj tem se sklicujejo na nevarnost zaprtja meja in ne nezrno       pos'a • _!.:«.___:---1_:.: J____11__i____i: „,„kn» varnnstl not-cj     . 1>
skih podjetij izpolniti pogodbe. Zaradi osebne varnosti "".^griije. predstavnikov k nam, ampak zahtevajo pogovore izven a' oSpo&f' primeri se hitro širijo in lahko povzročijo doslej največjo I^0živ'J sko in socialno krizo. Izvoz kot naša usmeritev prežive J ^.j slo-pravo blokado zahoda. Zato naj se politična kriza čim pr J^ venija pa naj se zavaruje pred kriznimi območji v Ju8°j*. Qjoi°%^ V Stališču stranke do upokojencev pa je rečeno, da po ^ aki. sme biti socialna pomoč, ampak vračanje deleža. v'0^enCfJ0jninsklvv vno življenjsko dobo. Stari režim je uničil predvojni pOK J papirj* stem, ki je bil zasnovan na fondu nepremičnin, vrednos    ^nje- ^ in delnic in se je obrestoval ter povečeval, kot vsako Pre,koV in/13 z ko da pokojnine niso bile odvisne od države, od pnspev ^jti kov, kar je značilnost sistema po vojni. Pokojnina ^mo^ up°\j. vplačil vsakega zavarovanca med aktivno zaposlitvijo.      ^ via? jenci ne bodo podpiranci, ampak rentniki na osnovi Pre'va za ob'1 ^ nja. SPIZU je treba vrniti vse premoženje, kar bo os.n?\e| družbi vanje pokojninskega fonda. Vanj naj se vloži tudi večji    ^ ^ n« lastnine v okviru privatizacije. To bi zagotovilo pokoj bile odvisne od vplačil trenutno zaposlenih. • J-
T^[ek,30. aprila 1991
NOVICE IN DOGODKI
3. STRAN <»rmS3M©IEJjGLAS
^ velike slovesnosti ob 50-letnici OF in vstaje slovenskega naroda
Bodimo ljudje, čas je že
bi|0 JL^'i? .aPr'la - Čeprav je slabo vreme v jutranjih urah letos zva-je lla .ni Jjudi po Poteh spominov in tovarištva okrog Ljubljane, pa se koij Zg °*cadi Trga revolucije ob 1 L uri zbralo ljudi, kot menda še ni-b0rcj j Praz"ik; moralo jih je biti okrog 20 tisoč. Prišli so nekdanji in „_ aktivisti z vseh koncev Slovenije, da potrdijo, da so še tu, trdni spome "k J1*1 s,ran' če se nekaj zlikovcev paglavsko loti njihovih črti boi 'p' ^C ne'4aten strankarji hočejo izničiti, izbrisati njihov pravi-P°lna rrl Z3t° ^ ^ Pn*'° se ve^' Pr'š'' so mladi. Sama proslava, izzvenel *i PraPorov m zvezd, lepa domača in .partizanska pesem pa je ve ;Voj"L J'0' en.sam klic k spametovanju slovenskega naroda, naj se za-pošten , en'n< t*m' ko se je odločala njegova usoda, ko je sleherni irne| /„j3""^?11 Slovenec stopil na pot upora in s tem tvegal vse, kar je sainosi - SV°^e *'v'ienJe- Bil je to klic na streznitev ob ustvarjanju nove »•ojne Slovenije.
Ljublj
~.jana se je ta dan zbudila Posuta z drobnimi lističi, na kate-rJh je z rdečim pisalo kot nekoč: "Vela OF! V boj proti okupaior-Ju! V dokaz, da uredo lahko še enk|"i»t v ilegalo, če hočejo. In če-Pfav posebnega navdušenja ni bi-0 slišati iz radijskih aparatov. *0' nekoč, koje koračnica sledila pačnici in se je povsod razlega-^ Partizanska pesem, je bila Ljuljana >ivahna. Posamezne sku-Pme so se športno opravljene od-pr;uliale na Pot spominov in to-)ar'štva. Ljubljana pa se je polni-la ? avtobusi vseh slovenskih re-SMracij in ludi iz zamejstva.
Enajsta ura je napolnila Trg Evolucije, kjer je že igrala mili-Cni^a godba na pihala in pel
Partizanski pevski zbor pod vodstvom Petra Škrjanca. Več sto praporščakov je obstopilo tribuno prireditvenega prostora, ko-\inske zvezde na vrhu praporov so zablestele v soncu, množica pa je tanko prisluhnila govornikom, recitatorjem. pesmi.
Prvi je spregovoril predsednik slovenske borčevske organizacije Ivan Dolničar. za njim pa je povzel besedo naš kulturnik in član predsedstva Republike Slovenije Ciril Zlobec. Proslava na Trgu revolucije je bila tokrat mogočen protest vsemu dogajanju v naši današnji družbi, ko s sramote-njcm slovenskega narodnoosvobodilnega boja in Osvobodilne fronte, ki ga je vodila, nekateri
posredno poveličujejo slovensko hlapčevstvo. Slovesnost na Trgu revolucije v praznični Ljubljani so pozdravili tudi predstavniki koroških Slovencev ter Slovencev živečih v Italiji, s pozdravnimi telegrami pa so se je spomnili tudi ljudje, ki so naš boj spoznali od blizu, ko so se borili z ramo ob rami z našimi partizani: Bili Deakin. nekdanji šef Britanske vojne misije pri Vrhovnem štabu NOV Jugoslavije, John Blatnik, kapetan ameriške vojske v letih 1944-45 in član ameriške vojne misije pri Glavnem štabu NOV Slovenije, nekdanji ameriški letalec John Rucigav in številni drugi. Po skoraj dveurnem programu pa se Ljubljana ni spraznila. Veliko jih je bilo, ki so počakali še na slavnostno akademijo ob 18. uri v Cankarjevem domu. kjer je zbranim spregovoril Milan Kučan, predsednik Predsedstva Republike, in kjer so jim v kulturnem programu zapeli pevci Slovenskega okteta. Simfonični orkester RTV Ljubljana pa izvedel pod vodstvom dirigenta Marka Muniha simfonijo Bela krajina Marjana Kozine. 50-le-
Čisto s severne meje je s svojim vnukom prišel v soboto v Ljubljano Jože Zagore iz Žepovcev pri Gornji Radgoni. 9. maja je korakal skozi osvobojeno Ljubljano in za take praznike se vedno znova vrača sem, da dokaže svojo pripadnost. To je bila naša, bela Ljubljana! pravi. - Foto: D. D.
tnico ustanovitve Osvobodilne fronte in začetka oborožene vstaje slovenskega naroda je Ljubljana praznovala, kot se spodobi, zbrane množice pa so dale najglasnejši odgovor, da slovenski narod noče biti in ne bo hlapec nikomur. 0 D. Dolenc
cij0       je doživela še eno veličastno politično in kulturno manifesta-
Mu<* Kučan:
^ody ki svoje miselne energije preveč zaposluje s preteklostjo,
niZrel narod.
"Ta
ustvarja-
lk m,J" "Ksl Jv "aše potovanje v sodobno, razvito Evropo lastj »rt"05" :a Prazen sprejem evropskega načina življenja in misel-"i st,,)n'- "ax doma- Naša skupna odgovornost, da do tega pride po mir
Vgaf' "' Postopni poti, zaradi nas in zaradi drugih. Ne le. da bi nas 'i«fi, '" Pat sprla v sosedi in največjim delom širnega sveta, ampak bi Iq »ehnr "Wti razkole,' kakršne je Slovencem med vojno vsili-ĆQ" se,„")s"'os' odločitve. Doslej nismo nasedli izzivanjem in prepn-q"Vi'v je'h'/'"1 "un vPrihodnje ne homo. Enotnost velike večine Slo- Ciril Zlobec .. ('v<'<"Sjede tega temeljnega vprašanja izpričana na plebiscitu
Ivan Dolničar:
Uresničevali smo stari sen o združeni Sloveniji
"Za razliko od komunistov v nekaterih drugih deželeah so se slovenski komunisti že ob H nastopu naci fašistične nevarnosti in groženj li odločili za obrambo svobode svojega naroda. Res pa je tudi, da klie k uporu ne bi uspel, če ne bi naletel na odmev v vseli slojih slovenskega prebivalstva. Sprejem in množična podpora programu Osvobodilne fronte sta omogočila, da smo se Slovenci, prvi v zasedeni Jugoslaviji in med prvimi v Evropi, začeli organizirano upirati mogočnemu vo-jaško-policijskemu ustroju nacifašizma. To se je zgodilo še pred napadom na Sovjetsko zvezo in pred ustanovitvijo zavezniške protihitlerjevske koalicije. Samo organizirane in zavestno udejanjene priprave, ki so v času obupa in razočaranja, v času brezpravja in najhujšega nasilja, spodbujale ponos in poginu ter vlivale ljudem samozaupanje in vero v svojo moč, so lahko zagotovile in omogočile uspešen odpor. In to v izjemno neugodnih geografsko-političnih, vojaško-strateških in okupacijskih pogojih slovenskega prostora. Zato 26. oziroma 27. april, ki ga tradicionalno praznujemo, ni le dan ustanovitve OF. Ta datum označuje hkrati začetek organiziranega odpora proti genocidnim nameram fašističnih okupatorjev zoper slovenski narod, pa tudi nadaljevanje protifašističnega boja. ki so ga že veliko prej začeli primorski in koroški Slovenci. Iz tega odpora in boja se je razvilo mogočno narodnoosvobodilno gibanje. Vanj so se vključevali Slovenci na celotnem narodnostnem ozemlju in s tem uresničevali stari sen o združeni Sloveniji. To gibanje je bilo sestavni del osvobodilnega hoja vseh narodov Jugoslavije, samostojen člen odporniških gibanj v državah podjarmljene Evrope in zvest zaveznik naprednih sil v svetovni protiiiacifašističiii koaliciji. Slovenci smo vse do usodnega 1941. leta v očeh drugih veljali za narod brez državniške in vojaške tradicije, saj smo se vedno - celo takrat, ko so naši očetje pri Doberdobu branili slovensko zemljo - vojskovali za tujca. V boju za svojo svobodo pa je slovenski človek v razmerah najtežje okupacije dokazal, kaj zmore. "
t v"i° vo""" " ljudeh zgolj zato, ker so v preteklosti drugače j :"nti tiste, ki lahko in so pripravljeni največ prispevati , "i v.sc fy " Slovenija država demokracije in blaginje, ki so pripra-,(""^. o ji>l-s'*e dati v tem usodnem času na voljo interesom svojega ■''""karti 01 "na niora biti sposobnost in ne politična, nazorska ali
<e,,«»j/ ....... ^j • --■ -
!S*#»S # opravičljiva
Bodimo ljudje. Čas je žel
t
JVa*ij, :dajP.nPadnost. Zdaj ni čas za politiko diferenciacij in izklju-vl'"' '"'// 7 °Pr?v'čljiva - ker je nujna - samo politika združevanja (i k ^.kin]'' I ■H>^"i"ln Ta je pogoj, da bomo zmogli to zgodovin-i/' "° Evro ""v Pore*e s svobodoljubno, demokratično in so-
tpfcko de?' Danes je treba znova ugotoviti in poudariti še eno zgo-n . ' 'lepiUl°:\ Osr°bodilnega boja Sloeneev ni mogel nihče ustavi-\(',S'^"a dejaf' ,c"" okupatorjev in orožje njegove vojaščine, niti -l"st<>h iinl','10' us°dna tveganja in zmotna pričakovanja njegovih slo-
?**nčil,"Vznikov T.,,.:)sJ i-........       *....../.../.       ..;!-...; ;.?•=„/
(en i■
A. '0
Tragični konec številnih med njimi je žal črno 'ega naroda v letih, ko je ta narod bil velik in sr-fi,'-1"" vstopnJe U,f<nu ustvaril odporniško gibanje, ki mu je bilo in bo iU)S,'c,uh osv*- ; iVr"Pski rzavoj. kakršnega je omogočil prav poraz ii/,;"'0(V« hh?Ja    '     8'banje je s svojo vojaško, politično in morah ,  ''" lasu.H'V'1.'1" Pravico Slovencev do samooodloehe. utemeljilo
"V//; )   / t— /""'ni' jmicmn   UU sa/iioootuin m. khiiihj««'
C(ii,lo   .5ritavo in doseglo združitev s slovensko Primorsko. Sa-
lo
»i^Jrpbanje ima narod kot svoj dokaz pred zgodovino. Druge-ar       ,e$a SV0Je8a edinstvenega dokaza odreče danes in °- ker ne leta 1941 ne kasneje ni bilo v narodnoosvobo-
$toa*es,%'o" VSil' "ajdovih političnih sil? Tako, kot jih, žal, ni tu
xL.'" -Wiv//(' "Va veuka priložnost, da preteklost dokončno preptt * '!L"Ur"du, Kglji "usuinek OF povzročil usodnih delitev
loven-
bstajale že prej. Žal so insko zrel. da jih presežemo in današnji dan. Se torej moremo temu svojemu naj-
<• .•■(,-,.„Kali in korenine teh delite\ "'"'/o s"!'10 "'d' v čas. ki je bil zgodovin.
llalt'1' v današnji dan. Se tore y^",u zgodovinskemu dokazu odreči zgolj 8° "O.viv.A    "' od OF'" ker je njen ustanovitelj bila tudi So i;;"'";' fronta je odziv na pobudo, ki je. kot je to jMP0*'™ ""*"(V ie imela komune preglo   Aovta.
^kc ':' flove„ceVt ,. „,,„,, A,- /(„, ie hila namenjena: fovilM <^ ^Prihodnost ter zagotovozaznamovala vse. kar je nt i . < J« ViM;'":c'"> s tisto točko njenega programa, ki govor, 0 »< < ^ > |, i uodiiem značaju" V udih soočenjih s totah'flrninu«SWm samozavestni kot posamezniki in ne le ko, narodi skup-^»Hti S'°J* razumljivo, da nikomur ne zunaj iti ne doma m bonu ' (,a bi nam ravnal možgane in krivil hrbtenico.
"Polemike, ki so se te dni razmahnile v slovenskem prostoru, ne morejo v ničemer spremenili tega, kar se je zgodilo, lahko pa veliko povedo o naši današnji zgodovinski, politični in nacionalni zrelosti, pa tudi o našem nacionalnem in človeškem dostojanstvu. Trganje plakatov z znakom O F, žaganje zastavskih drogov je in ostaja predvsem pričevanje o človeški majhnosti tistih, ki to počno. Lahko bi celo rekli: okupatorja ni več. ostanki njegovega sovraštva do upornega slovenskega naroda pa se spet prebujajo. In prav to bi nas moralo skrbeti, ko se ponovno odločamo o svoji prihodnosti. Tokrat že kar današnji. V bistvu stojimo spet pred težko Cankarjevo obtožbo na račun ideološko zadrte slovenske poniglavosti: s sramotenjem slovenskega narodnoosvobodilnega boja in osvobodilne fronte, ki ga je vodila, ti ljudje posredno poveličujejo slovensko hlapčevstvo."
"Če smo že tako oslepljeni od sovraštva, ozrimo se nase s pogledom drugih: v letih druge svetovne vojne je bilo partizansko gibanje od Baltika do Jadrana, torej tudi naš narodnoosvobodilni hoj. ncizfrgljivi del zavezniške koalicije proti fašističnim silam osi. In to ne samo po naših, ampak po evropskih zgodovinskih in moralno političnih kriterijih. Na kateri strani so bili tisti, ki se zdaj trudijo, da bi oblatili narodnoo-osvobodilni boj in njegovo Osvobodilno fronto, pa je tudi že povedala evropska zgodovina.
Vendar Iv rad tudi ob današnji h deli t vali poudaril pozitivno stran, ki smo ji ob tem praznovanju priče: obeležitve OF in začetka upora proti okupatorju ne podpirajo samo stranke parlamentarne opozicije, liberalno demokratska, prenovitelji in socialisti, ampak tudi tri stranke parlamentarnega Demosa: Slovenska demokratska stranka. Zeleni Slovenije in Slovenska socialdemokratska stranka. V posebno zadovoljstvo mi je, da sta k organizatorjem praznovanja pristopili tudi Slovensko krščansko-socialno gibanje - stranka Krščanskih socialistov v nastajanju, in Slovenska socialdemokratska unija. Slovenska politična večina torej kljub svoji kritičnosti do preteklosti in velikim razlikam med sabo ob današnjih razmerah ohranja svoj odgovoren odnos do zgodovine in do slovenskih nacionalnih ambicij. Zatorej preživimo petdesetletnico OF in začetek upora proti okupatorju kot svoj nacionalni in zgodovinski praznik. Brez sovraštva in z dostojanstvom tudi do tistih, ki v teh dneh skušajo ta praznik oblatiti. Bodimo ljudje. Čas je
Pred pastoralnim občnim zborom ljubljanske nadškofije
Je nevarnost klerikalizma izmišljena?
Pastoralni občni zbor ljubljanske nadškofije bo v soboto, 11. maja, na Teološki fakulteti v Ljubljani.
Ljubljana, 25. aprila - Nove razmere, v katerih živijo verniki ljubljanske nadškofije skupaj s celotnim slovenskim narodnim občestvom, jim narekujejo, da med sklepi pastoralnega občnega zbora, ki je potekal spomladi in jeseni 1988. leta, na novo razmislijo o tistih, ki jih še posebej zadevajo spremenjene zunanje razmere. Od dvanajstih sklepov, ki so jih sprejeli na drugem zasedanju, velja to predvsem za tri: za vlogo kristjana in Cerkve v narodu in družbi, za moralno vzgojo in katehezo.
Kot je zapisal prof. dr. Anton Stres v gradivo, ki naj bi udeležencem pastoralnega občnega zbora nakazalo vprašanja za razmišljanje in razpravo, je tudi v spremenjenih družbenih razmerah prvo in bistveno poslanstvo Cerkve izrazito religiozno. Cerkev zavrača vsak klerikalizem oz. vsako povezovanje poslanstva Cerkve s političnim uveljavljanjem. Cerkev ni in ne more biti povezana z. nobeno stranko in tudi nima ter tudi noče imeti neposrednega vpliva na politične in upravne odločitve nove vlade. Cerkveni ljudje, ki predstavljajo ustanovo Cerkve, se ne morejo politično udejstvo-vati. Vse dejavnosti, ki služijo evangelizaciji ali so z njo povezane (tisk, bogoslužje, karitativna dejavnost) naj bi bile nepolitične. Duhovniki ne morejo delovati v okviru strank in ne uveljavljati svoje pastoralne avtoritete za politično organiziranje določenih strank. Nasprotno pa imajo laiški katoličani vso pravico, da delujejo v politiki. Verniki so vključeni v različne stranke, vodstvo Cerkve pa jih pri tej svobodni izbiri ne more omejevati.
Tretje zasedanje pastoralnega občnega zbora naj bi posebej poudarilo in opredelilo vlogo Cerkve pri moralni obnovi našega naroda. Obnova bo dolgotrajna in bo zahtevala veliko potrpežljivosti in vztrajnosti, tudi zato, ker celo mnogi verniki obupujejo in se vdajajo razočaranju. Potrebno bo tudi več let in mogoče desetletij, da se bodo v javnosti uveljavile drugačne vrednote.
Kar zadeva vzgojo in izobraževanje, se Cerkev med drugim zavzema za nedržavno, svobodno šolstvo in za to, da bi v Ljubljani čimprej odprla svojo srednjo šolo. Izkušnje z znanimi in uglednimi "škofovimi zavodi" v Šentvidu ji kažejo, da bo samo s svojo kvalitetno gimnazijo lahko okrepila vrste javnih delavcev krščanskega prepričanja.
Pastoralni občni zbor. na katerem bodo enakopravno zastopani predstavniki vseh organiziranih oblik cerkvenega življenja v škofiji, kleriki in laiki, moški in ženske, naj bi tudi odgovoril na vprašanje, ali naj bi začeli na novo ustanavljati katoliške organizacije. Obstajajo že skavti kot katoliška mladinska in taborniška organizacija, v Cerkvi pa je čutiti še potrebo po posebni organizaciji katoliških izobražencev, organizirali naj bi se katoliški pedagoški delavci, podobno tudi zdravniki.• C. Zaplotnik
Konfederacija novih sindikatov
Neodvisnost igra z odprtimi kartami
Kranj, 25. aprila - Konfederacija novih sindikatov Slovenije neodvisnost je priredila novinarsko konferenco, da bi uveljavila svoja stališča do sindikalnega pluralizma, privatizacije, lastninjenja in soupravljanja delavcev v podjetjih. Kdove ali je dejstvo, da smo bili edini predstavniki javnosti, pripisati preobilju dogodkov na Gorenjskem ali organizacijski neiznajdljivosti ljudi iz regijskega odbora Neodvisnosti za Gorenjsko.
Kakorkoli, slišali smo kopico že znanih stališč tega lani ustanovljenega sindikata, ki ima v Sloveniji med 100 in 120 tisoč članov, na Gorenjskem pa dokaj ohlapno govore o članstvu med tri in pet tisoč. Slišali smo. denimo, da Neodvisnost ni sindikalna centrala, pač pa je teža odločanja v panogah. Ne naslanjajo se na nobeno politično stranko, pač pa delujejo povsem neodvisno. Sindikalno konkurenco na Slovenskem ocenjujejo kot izziv, potrebno pa je tudi akcijsko povezovanje. O privatizaciji so dejali, da bi morali del lastnine podjetij brezplačno razdeliti med delavce, to premoženje bi dobili v obliki »voucherjev«, ki bi jih vlagali v podjetja v interesu solastništva ali ohranitve delovnih mest. Kupčevanje z voucherji pa bi bilo obdavčeno. V pripravi je tudi zakon o soupravljanju, po katerem naj bi delavci v upravne organe družb imenovali svoje predstavnike. O tem bodo v sodelovanju z mariborsko univerzo pripravili strokovno posvetovanje, kjer se bodo ozrli zlasti po zgledih Švedske. Nemčije, Italije in Francije. .
Sicer pa so na novinarski konferenci, kjer je poleg članov gorenjskega odbora Neodvisnosti sodeloval tudi član republiškega predsedstva OŠtefan SkledarE, govorili tudi o dvomih glede kolektivne pogodbe (ta je na pobudo Neodvisnosti na ustavnem sodišču). Sporna je. ker ni podpisana po načelu reprezentativnega sindikata, sopodpisal jo je le svobodni sindikat: ker tudi gospodarske zbornice ne priznajo kol pravega zastopnika delodajalcev; ker naj bi v generalni pogodbi ne bili zakoličeni tarifni razredi, pač pa je to stvar panožnih pogodb. Beseda je bila tudi o nepravičnih razmerjih med plačami vodilnih in delavcev, o nesprejemljivosti tajnih plač v družbenih podjetjih, o brezposelnosti, izognili pa se niso niti problemov v Tekslilindusu, kjer ima Neodvisnost okoli slo članov.
Štefan Skledar, tudi avtor knjige Sindikalno pravo, ki se je pred kratkim v mil s Švedske, je nanizal tudi nekaj lamkjašnjih izkušenj. Povprašali smo ga tudi o reprezentativnosti sindikatov, saj je član posebne komisije za pripravo zakona o tem. Povedal je. da članstvo ne sme biti edino merilo za reprezentativnost sindikatov, saj to pomeni, da jih mora država prešteti, kar po mednarodni koncenciji že pomeni kršitev sindikalnih svoboščin. Pač pa je lahko reprezenlativen tisti sindikat, v katerem je zastopanih več panog. Na Slovenskem Neodvisnost to prizna sebi in svobodnim sindikatom, morda le še Konfederaciji 90, sicer pa je naša dežela premajhna za preštevilno sindikalno zastopstvo. • D. Z. Zlebir
Praznovanje 50. obletnice ustanovitve OF
Srečanje naprednih in dobromislečih
Škofja Loka, 26. aprila - Občinska konferenca SDP Škofje Loke je na predvečer 50. obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda v hotelu Transturist priredila srečanje, ki gaje naslovila: Srečanje vseh naprednih in dobromislečih občanov Škofje Loke. V prepolni restavraciji hotela - srečanja se je udeležilo več kol 240 ljudi, je navzoče nagovorila predsednica občinske konference SDP Mirjam Jan Blažič. v kulturnem sporedu pa so sodelovali pesnica Neža Maurer. partizanski pevski zbor s solistom Antonom Lovcem in pod vodstvom Petra Škerjanca. program pa je povezoval Franci Cerne. Po mnenju mnogih udeležencev je prireditev izredno uspela. 0 Š. Ž.
»S^ItMgTE£GLAS 4. STRAN
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
UREJA: ANDREJ ŽALAR
Torek, 30. aprila
1991
Jezerjani gledališko zaživeli
Jezersko - Po devetih letih gledališkega molka, ko so na Jezerskem preurejali kulturni dom, so to sezono Jezerjani dokazali, da jim je gledališče tako rekoč pisano na kožo. Sezono so uspešno sklenili z dvema gostovanjema v Besnici in Lomu nad Tržičem in seveda s predstavo na domačem odru. Z grotesko Iva Brešana Smrt predsednika hišnega sveta, ki bi po težavnosti uprizoritve prav lahko bila na odru z boljšimi tehničnimi in prostorskimi možnostmi in hkrati ob številčno precej bogati zasedbi, so se prvič po toliko tihih letih pokazali, da želijo živeti z gledališčem in zanj. Z voljo, nekakšnim notranjim darom in izrazitim nekako bolj "prirojenim " kot naučenim smislom za oder jim je predstavitev več kot uspela in bi se lahko pravzaprav postavili ob bok tudi tistim, za katere velja ocena, da niso popolni amaterji. Nekaterim izkušenim igralcem se je pridružilo že na začetku precej mladih, vendar se niso "izdali", da so začetniki na poti, ki kaže še nesluteno naprej. Tanja Piskernik, Neža Karničar, Ri-hard Murn, Alenka Mušič ob Danetu Jagodicu, Štefanu Zupanu in Lonci Šavs so ob nadarjenosti pokazali tudi bogato kreativnost. • (až)
Radioamaterji iz loškega centra slepih
Priprave na radioamatersko srečanje
Škofja Loka, 29. aprila - S pomočjo radioamaterjev v Škofji Loki je v tamkajšnjem centru slepih zaživela samostojna sekcija. V njej delujejo poleg učencev srednje šole tudi nekdanji gojenci centra, ki delajo na Gorenjskem. Sekcija bo pripravila 25. maja srečanje radioamaterjev z motnjami vida, kar ne bo pomembno le za slepe in slabovidne.
Zanimanje za radioamatersko dejavnost je med gojenci centra slepih posebej naraslo po prvem občnem zboru sekcije radioamaterjev začetek leta 1989. Sekcija je pripravila tečaje za operaterje C in E razreda, na katerih je izpite opravilo deset tečajnikov. Pod vodstvom mentorja Darka Kisovca je delo še bolj zaživelo, ko je sekcija dobila svojo UKV-postajo, prilagojeno uporabi za slepe osebe. Lani je 17 članov izvedlo več prireditev; spomladi so štirje člani sodelovali na tekmovanju z UKV-postajo na Planici, na jesenskem izletu na Križno goro pa so postavili anteno in opravili več zvez. Spomladi so začeli z rednimi sestanki v sredo ob 20. uri na frekvenci 145.575 MHz. Udeležili so se srečanja slepih in slabovidnih radioamaterjev Jugoslavije na Reki in srečanja ob 40-!etnici organiziranega radioamaterstva v Sloveniji na Travni gori. Organizirali so tudi piknik in prednovoletno srečanje članov sekcije. Novembra so začeli tečaj za operaterje E razreda. Še boljše možnosti za delo je sekcija dobila z nakupom nove opreme, postavitvijo antenskega sistema in preselitvijo v nove prostore.
Ena najpomembnejših letošnjih nalog sekcije bo organizacija srečanja slepih in slabovidnih radioamaterjev iz Slovenije in Hrvatske. Na prireditvi, ki se bo začela 25. maja ob 10. uri v prostorih sekcije, bodo prikazali tudi delovanje modernih radioamaterskih postaj s posebno opremo za slepe. V družabnem delu srečanja nameravajo pripraviti dobrodelni srečelov. s katerim bi zbrali del potrebnega denarja za načrtovani nakup nove kratkovalovne postaje. Radioamaterska oprema in dejavnost je namreč za marsikoga Z motnjami vida ena redkih možnosti povezave z okoljem. Prav tako pa člani sekcije želijo, da bi ob srečanju v Škofji Loki seznanili širšo javnost z delovanjem na vidu prizadetih ljudi, ki med normalno videčimi še vedno ne najdejo pravega mesta. Obenem hočejo spodbuditi k izgradnji bolj humane družbe, ki bi imela več posluha za težave prizadetih oseb in bi jim omogočila normalno vključevanje v življenje. • S. Saje
Gobarska razstava bo tudi letos
aKranj, aprila - Na rednem občnem zboru so se ta mesec sestali člani Gobarske družine Kranj, ki so se ob pregledu lanskega dela spomnili tudi 20-letnice delovanja družine. Lani februarja je namreč minilo 20 let. odkar je ta kranjska družina postala znana po prirejanju vsakoletnih gobarskih razstav v okviru Gorenjskega sejma, ki si jih vsako leto ogleda več kot tisoč otrok in prav na ta način spoznajo naše gobje bogastvo, obenem pa zvedo veliko novega o pra-Franc Žumer vilnem nabiranju in uživanju
gob.
Po zboru nam je predsednik Gobarske družine France Zumer, ki bo predsednik tudi prihodnji dve leti. povedal, da tudi letos Gobarska družina na oktobrskem sejmu v Kranju bo pripravila tradicionalno gobarsko razstavo.
"O razstavi smo se prav pred dnevi dogovorili z vodstvom sejma. Sicer pa nas v prihodnje čaka precej dela tudi pri pripravi zakona o zaščiti gozdov in gozdnih sadežev. Osnova za pripravo tovrstne zakonodaje je zbornik s seminarja Biotehnične fakultete in Gozdarstva, ki je izšel pod naslovom Izkoriščanje in varstvo gozdne mikroflore. Naše stališče v zvezi z zakonom je jasno: treba je zaščititi določene vrste gob in opredeliti dovoljeno količino nabranih gob; podobno, kot je to
že nekaj časa v naprednih evropskih državah...."
Tako bodo v prihodnje člani gobarskih družin po sprejetju zakona imeli še veliko večjo vlogo pri oš vešča nju ljudi. Za letos, kot nam je iz občnega zbora sporočil Božo Malovrh, pa v kranjski gobarski družini načrtujejo redne tedenske sestanke, ki se bodo začeli sredi leta. Nanje so vabljeni vsi člani družine in tudi drugi ljubitelji gobarjenja; še posebej mladi. Pohvalo na zboru (trenutno ima družina več kot 60 članov) pa je kranjskim gobarjem izrekel tudi predsednik Zveze gospod Križaj. Kranjski gobarji namreč s svojimi bogatimi izkušnjami večkrat pomagajo tudi ostalim družinam pri organiziranju razstav (Tržič. Škofja Loka. Ljubljana. Ribnica...). Sodelujejo pa tudi v akciji raziskovanja onesnaženosti gob, ki jo vodi Zveza gobarskih družin Slovenije skupaj z Inštitutom Jožef Štefan.
Velika nagradna igra za nakup nad 300,00 din
—X? WROOSSYp»,
Tomšičeva 2, tel: 632-055
Dobimo se v DELIKATESI ROOSS v starem delu Kranja!
V krajevni skupnosti Sorica so vsa društva kot eno
Da ne bo zmanjkalo za pesek
Krajevna skupnost Sorica je pravzaprav bolj nenavadna kot izjemna. Odločili so se na primer, da bodo vsak mesec sami prispevali za javno razsvetljavo in odvoz odpadkov, saj bi jim sicer zmanjkalo denarja za vzdrževal*
Nagrade prispevajo:
- Slovenijales
- Gradbinec
- Omnia sport
- Trgovina As
- Zlatarstvo Brigita Rangus
- Penzion Koral
- Pizzeria Orli
- Kristalin
- Delikatesa Rooss
nje cest.
Sorica, 30. aprila - Pa ta odločitev zbora krajanov ni edina posebnost v krajevni skupnosti, kjer je v sedmih vaseh oziroma naseljih (Zgornja in Spodnja Sorica, Spodnje in Zgornje Danje, Zabrdo, Torka in Podporezen) okrog 400 prebivalcev. Ni še tako dolgo, ko so se v prosvetnem društvu odločili za odkup oziroma obnovo domačije Ivana Groharja. Akcija teče in bo letos samo druga faza stala okrog 500 tisoč dinarjev. Številna društva imajo v krajevni skupnosti, pa pravijo, da bi bilo pravzaprav dovolj samo eno, ker so tako ali tako vsi v vseh.
Soriško planino, za katero pravijo, da je poseben problem, smo med zadnjim obiskom "odložili" za naslednje srečanje. Tokrat je bila beseda o njihovi akciji za obnovo Groharjeve domačije in o nekaterih drugih. Miro Kačar, učitelj, ki recimo nima nobene funkcije, je pa povsod, kjer je beseda o kulturi, in v dogajanju, ki je njej blizu, upa, da bo druga faza urejanja domačije letos vendarle uspela. Do srede junija pa bo izšel tudi poseben bilten.
"Vse je pripravljeno, le reklamni oglasi še niso skupaj. Od prodaje nalepk smo tudi pričakovali več. Zdaj obiskujemo obrtnike. Nekako zmanjkuje sape, vendar ne obupujemo. Po praznikih bomo imeli zbiralno akcijo tudi v krajevni skupnosti. Če bi nam uspelo dobiti še toliko, da bi lahko nabavili okna in za ostrešje, potem bi tudi fasado dokončali. Hvaležni smo vsem, ki so prispevali in pomagali doslej. Zelo sodeluje z nami tudi predsesdnik Obrtnega združenja Franc Šifrer. In čeprav smo precej razmišljali, preden smo se odločili glede izvajalca, se zdaj kaže, da smo se še kako prav odločili, ko smo izbrali Tehnika iz Škofje Loke," ugotavlja Miro Kačar.
Kar zadeva Groharjevo domačijo in program obnove, ne bodo odnehali. Tako kot že pri prenekateri drugi akciji niso. Volja, nekakšna zakoreninjena trma je navzoča povsod. Na ta način so uspeli, da so mladi ostali v krajih, da jih ne skrbi, ali bo šola imela dovolj mladeži. In prav mladi, ki na primer delajo v prosvetnem društvu, pri gasilcih, v turističnem dru-
Jutri bo veselo na Slajki
štvu, športnem, se tudi sami združujejo. Središče vsega dogajanja je zadružni dom. In na različnih področjih se dogaja vedno nekaj, da dom nikdar ne sameva. Čeprav jih na primer v krajevni skupnosti povezuje 15 kilometrov lokalnih in okrog 20 kilometrov krajevnih cest, Rdeči križ vedno povabi na srečanje vse nad 70 let stare ženske in moške nad 80 let. Slednjih je seveda le devet od 38 najstarejših v krajevni skupnosti. Najstarejša pa je 92-let-na Lojza Taler.
"Letos je pred nami velika telefonska akcija. Zdaj imamo v krajevni skupnosti en telefon, ki dela "po vremenu". Ko se bo osušilo, bomo zakopali in zgradili razvodno omrežje. Material že imamo in centralo tudi. 70 telefonov, upamo, da bo zazvonilo še letos. Vsi bomo delali; tako je pri vseh akcijah in vedno v naši krajevni skupnosti, čeprav bo nekako dve tretjini domačij dobilo telefone. Prispevali smo že po 1500 nemških mark, pa "udarniška" nas čaka. Upamo, da se ne bo zapletlo pri medkrajevnem kablu. Sicer pa imamo tudi še precejšen del prispevka, da bo dovolj denarja za priključke. Pa bomo že; še vedno smo speljali, česar smo se lotili..."
Predsednik 12-članskega sveta krajevne skupnosti Stane Čufer, ki je pred nedavnim na volitvah "nasledil" prejšnjega predsednika Sreča Kokalja (ki je še vedno član gradbenega odbora za obnovo Groharjeve domačije), pa razlaga, da bo telefonija (poleg Groharjeve domačije) le ena od glavnih akcij. V Zgornji in Spodnji Sorici na-
stane Čufer
Miro Kačar
Notranja inštalacijska dela in omete so že dokončali.
?C.bl ia tuše denar za okna in ostrešje, bi letos Groharjeva domačija ime di fasado. Sape pri akciji sicer zmanjkuje, vendar ne obupujej
meravajo letos pripraviti tudi cestišče, da bi ga prihodnje leto asfaltirali. Blizu dveh kilometrov ceste se bodo lotili. Letos bodo začeli pripravljati tudi projekte za ureditev meteornega odvodnjavanja in kanalizacije v Spodnjih Danjah. Pa cesta v Podporezen oziroma vzdrževanje le-te je postalo predrago; saj jih ogromno stane po vsakem deževju. Zato že razmišljajo o asfaltu. Sicer pa jim vzdrževanje makadamskih
cest pobere toliko denarja jim ga zmanjka za drago Ja razsvetljavo in za odvoz
padkov. Zato so se
za zbira'
odločili, da bodo sam« -~ i denar za razsvetljavo in odp ,j
ke; blizu osem tisoč
dinarjev
na mesec.
Ko smo se razšli, sent - . vožnjo razmišljal, kolikšna J* razlika med dolino in SoricoJF še kakšno njej podobno kr r vno skupnostjo... •
A. Zal«'
Začelo se je z barako pred 10 leti
Hotavlje, 30. aprila - Bivši dolgoletni predsednik Turističnega društva Hotavlje Janez Šturm, ki je bil vrsto let tudi predsednik gradbenega odbora za gradnjo doma na Slajki, bo jutri odprl Dom na Slajki. Po 13. uri bo potem pri Domu veselo prvomajsko srečanje, kjer bo igral Ansambel Blegoš, člani turističnega društva pa bodo poskrbeli, da ne bo nihče žejen in lačen.
V društvu, ki ima blizu sto članov, in je lani zabeležilo 20-letnico delovanja, so današnji Dom na Slajki, pri Slajkar-jevi domačiji na dobrih 800 metrih nad morjem, začeli graditi pred nekako desetimi leti. Ob razumevanju Slajkarjeve družine oziroma Cirila Buha je najprej zrasla baraka. Potem so naredili ploščo za ples in se kmalu tudi odločili, da zgradijo dom.
"Doslej smo imeli v Domu s teraso in ploščadjo le prostor z bifejem in kuhinjo, kjer smo naenkrat lahko postregli 30 do 40 obiskovalcem. Po številnih akci-
jah, ko smo gradili dom, pa smo zdaj v zgornjem delu doma uredili še tri sobe z dvanajstimi posteljami. Tako bo poslej dom, ki ga bomo na vesel način odprli 1. maja popoldne, izletnikom in pohodnikom Loške poti nudil poleg hrane in pijače tudi prenočišče. Odprt bo od maja do konca septembra vedno ob koncu tedna, oskrbnika Janez in Francka Stržinar s Hotavelj pa ga bosta za napovedane skupine odprla tudi med tednom. Sprejemali bomo tudi naročila in najave po telefonu na številkah 68-449, 68-174 in 68-416," je pred dnevi, pred jutrišnjo otvo-
Pri gradnji doma so jim še posebno pomagali Marmor Hotavlje, obrat Jelovica v Gorenji vasi in krajevna skupnost Gorenja vas. Nazadnje pa je nadzor nad deli imel na skrbi Pavel Klemenčič...
Karel Jezeršek, predsednik društva
ritvijo povedal sedanji predsednik Turističnega društva Hotavlje Karel Jezeršek. Janez Stržinar, oskrbnik Doma pa je dodal, da bo poslej v Domu poleg "zdravila" za žejo tudi vedno kaj za pod zob.
Sicer pa, kot so povedali člani turističnega društva, na Ho-tavljah in okoliških krajih nimajo posebnih ciljev o "velikem turizmu". Radi bi le polepšali kraj oziroma ta del doline na njihovem območju. Želijo si, da bi jim krajevna skupnost Gorenja vas pomagala, da bi bila cesta na Slajko lepša, čeprav je že zdaj "za silo" prevozna tudi za avtomobile. Pa sodelovanje z gostilno Lipan in bifejem Blegoš bo morda tudi "preraslo" na kaj več, kol le na sedanje obiske, ko se izletniki ustavijo v obeh lokalih po vrnitvi s Slajke...
Janez Stržinar, oskrbni*
na Slajki . -0
2e maja v društvu načrt"\ ^ postavitev šestih kozolce ^ roma smerokazov. ^'95fj\,e, ie do tudi letos pripravili ^ tradicionalni prireditvi- jtVjjO bo Dan šmarnic z »Jv. ju*1*' miss šmarnic prvo nedej ja na Slajki. Druga pa J« ,ja|i. pod vaško lipo na HO» dnji ki bo 10. avgusta, nas, $e, dan, v nedeljo, po mas«; V. po-manji dan. Obe pnredj • s,8 sebej Večer pod vaško "V ^tr že dobro znani. Letos p . letujejo pod vaško lip0 eSs^ čanje oktetov oziroma P n zborov in nadaljevanje
_  i • ■    •___z.:,.,\a Ma
tujejo pod vaško npu l~evsk'tl čanje oktetov oziroma P|an5k« zborov in nadaljevanje po-igre, ki jo je režirala Ma'J. Potočnik - Nackova mam • p0-tavelj. Takrat bodo P.pje(jj|i. stregli tudi z
domačim' i*ct0tf Za začetek letošnje -^IJ pa turistični delavci s " c,|3j-jutri, 1. maja, vabijo ko... • A. Zalar
Torek, 30.
aprila 1991
Če delavec dobi knjižico
Odpravnina po sreči?
Dv
ve zgodbi o tem, kako je moč odsloviti odvečne delavce. In še
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR
5. stran m^mmmmGLAs
a.
varsr star'n Časov, ko je delavec v popolnosti užival dobrohotno v«č «5° i?e.*ave' njegovo delovno mesto pa je bilo nedotakljivo, ni j'h iip6* <' sprevračajo se v svoje nasprotje. Skoraj v vseh podjetjih av'Jai°' 08 imajo preveč zaposlenih in iščejo načine, kako se j« del **?nek°d gre z nenadomeščanjem naravnega odliva, kjer dro-'c^u6 s"e °dločno preveč, pa to store s stečajem ali listami ka-Ollo - H? Presežkov. Boleče je zlasti prvo. V kranjskih Iskrah imajo mo j" drugo izkušnjo. Po zaslugi kranjskega sindikata pa pozna-
3j je za vse enako krut
zgodbo Iskrinega razvojno-^nnološkega centra smo v na-*j* časopisu velikokrat priob-^u. nazadnje konec marca, ko sm° zapisali na oko dobro no-j^CO, da je stečajni postopek v te,1i podjetju končan in da so sPet vzpostavljene podjetniške lekcije. Pa novica o srečnem !*.teku stečajnega postopka ni dobra za vse. Za dve tretji-f1 °d še lani zaposlenih 90 dedcev že ne, saj jih je stečajni Postopek odrinil med brezposelne.
iilfl
Ogovarjali smo se z zdaj že ianjimi delavci RTC, ki so 'i povedati svojo resnico. Z Jbo  stečajnega postopka v Je zakonito prenehalo delo-n°,razmerje. Stečajni upravi-. J Je za dokončanje del obdr-2k 28 ljudi. Zdaj že bivših 50 J'avcev ne boli le dejstvo, da SJ P° tolikih letih ostali na ce-'.n da njihovo prett
(med
. so inženii doktorji), ni več nikomur Pač pa se čutijo pri-
k0 iv .^njihovo pretežno viso PUŠ^I-' ,.cirano delo (med od stri Pc k.
Pečenj™-
"ni so inženirji, magi
Post0p^use 'z dveh razlogov
li kot    12terJave so se pojavi •    ' upniki svoje firme, saj lani niso bili v celoti iz-
Ji m
plačani osebni dohodki, regres in prevozi na delo. Te so jim priznali, ne pa tudi obresti nanje, medtem ko so ostalim upnikom terjatve obrestovali. Druga bolečina pa je dejstvo, da so se jih znebili brez odškodnin. Zakonsko jim odpravnine sicer v stečaju ne pripadajo, pričakovali pa so, da se bo stečajni upravitelj o njih dogovoril z vodstvom Števcev, katerim so RTC po prisilni poravnavi, skupaj s 28 delavci priključili. Delavci kot upniki so se namreč obnašali fair, saj so se v interesu uspeha prisilne poravnave odrekli 30 odstotkom svojih terjatev, ostanek pa so dovolili izplačati na daljši rok, v dveh letih in na obroke. Kot pravijo, so se pogajali o odškodnini, ki bi za vsakega delavca znašala šest 70-odsto-tnih povprečnih OD, za vsakih pet let delovne dobe pa še 70 odstotkov plače. Na občinskem sindikatu so jim svetovali, naj popuste in zahtevajo le 50 odstotkov povprečnega OD za vsako leto v delovni organizaciji. Ena in druga inačica bi pomenilo breme za Števec.
To je bil najbrž tudi razlog, da niso izposlovali ničesar, kar ni bilo pravno nujno. V zakonskem pogledu so Števci sicer čisti, moralno pa ne, jim očitajo delavci.
«0V
Hi
r^zpis za socialna stanovanja
sa za brezdomce?
- novij,3, aPr"a " Novembra bo v Škofji Loki na voljo šest-Ct v *°rek Srf^'a»'n'h stanovanj. Zaradi tega se je občinski izvršni
syet
Sj'3'113 stati00("0^'' Za °')iavo novega razpisa za zbiranje vlog za so h?ter«rn je xVa."ia- Sedanji prednostni vrstni red upravičencev, na - elia    čakaJočih, je bil namreč sprejet že decembra 1989, javnost pa se izteka konec maja.
Sova
V
^itiere"1 času so se socialne n^avičenr,P1. marsikaterem ^e, 0Ri U. bistveno spreme->J%2L* vedno"
Hll
da
• en!rŠni SVetJezato me-n Javnosti c5Vno Podaljšanje fe. ...0st' sedanjega prednostma reda kljub priča
*kH ne biSbtbŠki Z3k0
k?1 rešit?e ,Vldl-J° dru8e mož r? *a Proht  °Je8a stanovanj-
1 ^tfcSka SOcialna (so" oi° Pobudi Jl.razPravlJal tu-
&*«3rth5 brezdomce in
festanovkatfri bi bilo tudi C',30 '* dn2 Za ljudi< ki se ieblenivsSen,h snovanj. ft*«^1 Uki trenutne
-Je,.sklen ki
pošteno, am-. dati priložnost ne vidijo
iV'asti k,t]°, Pereč, vendar
skih m« ekIh,0ubrezposeinih
*K1 n. ki zdaj živijo
v družbenih stanovanjih in so zaradi svojega načina življenja moteči za sostanovalce ali pa ne plačujejo stanarin, čedalje večje. Poseben problem, ugotavljajo v Centru za socialno delo, so tudi možje, ki po razvezi še naprej živijo z družino in jo maltretirajo.
Kot najbolj primerna za preureditev v hišo za brezdomce, v kateri naj bi bila tudi brezplačna kuhinja, se kaže stavba na Spodnjem trgu, nekdanja ubožnica. V njej trenutno živi nekaj stanovalcev, vendar so bivalne razmere skrajno siromašne. Stanovalce bi lahko preselili v nova socialna stanovanja, hišo pa temeljito obnovili.
Predlog za ureditev hiše za brezdomce je v torek ostal nedorečen, izvršni svet je sklenil, naj ga najprej prouči sekretariat za družbeni razvoj. • H. Je-lovčan
Odpusti so bili neprijetni, toda korektni
Ko je Iskra Telekom lani izdelala liste presežnih delavcev in prva odpuščala, je bila deležna precejšnje obsodbe javnosti. Kar pa se z odvečnimi delavci v podjetjih dogaja letos, Telekomove postopke postavlja naravnost v idealno luč. Odpuščeni še po stari zakonodaji so imeli Telekomovi delavci več ugodnosti, vsem pa so slovo olajšali bodisi z odpravninami bodisi z dokupi zavarovalne dobe bodisi s čim tretjim. Tako so odpravnine zajemale 24 nlač. O tem nam ie Brane
planske postavke za kadre. Proces se letos nadaljuje - postopno nas čaka rešitev še 140 odvečnih delavcev.«
Programirani stečaji - genialni umotvor
Delovno mesto ni več sveto in lahko ga izgubiš danes ali jutri, tako je tudi drugod po svetu. Toda v mnogih naših primerih ta proces poteka tako kot v časih najbolj vulgarnega kapitalizma.
»Nad presežki nismo navdušeni, odpuščanju tudi ne nasprotujemo, če poteka korektno in v skladu z zakonom,«
Račič, direktor kadrovskega področja v Iskri Telekom, povedal naslednje:
»Leta 1989 je Iskra Telekom prvič začela proces ugotavljanja tehnoloških presežkov, opuščai smo namreč manj zahtevna dela in uvajali taka z večjim vložkom znanja. Ko smo isto leto postali mešano pod-jeztje z nemškim Siemensom, smo sprejeli tudi kadrovski načrt, ki je definiral 25 odstotkov presežkov, kar je pomenilo okoli 4000 ljudi. Reševanja presežkov smo se lotili po principih humanosti, predvsem zaradi ljudi, pa tudi dobrega imena firme. Lani smo rešili 276 presežkov, in sicer s predčasnimi upokojitvami, dokupi let, prekvalifikacijami, odpravninami... Seveda je pri teh postopkih z denarjem pomagala tudi družba (republiški sekretariat za delo), del tega pa smo financirali tudi sami iz posebne
pravi Jože Antolin, predsednik Sveta kranjskih sindikatov, ki ima zadnje čase veliko tovrstnih izkušenj. »Vztrajamo na programih   reševanja presežkov, pravilnikih, merilih, pošteni selekciji, ki delavcev ne izigra. Zakon predvideva, da podjetje delavcu, ki je ugotovljen kot presežek, še pol leta plačuje nadomestilo. Uživa tudi pravico do odpravnine (za vsako leto delovne dobe pri delodajalcu pol povprečnega posameznikovega OD v zadnjih treh mesecih). Dogaja se, da v podjetjih težkih razmer ne rešujejo pravočasno, potem pa ni več materialnih pogojev, da bi delavcem dali te pravice. Višek organizacijske iznajdbe so programirani stečaji, v njih so delavci ob pravice, ki bi jim šle v primeru, da so ugotovljeni kot tehnološki presežki. Primer dobrega reševanja slednjih je Iskra Telekom. V primeru pričakovanega stečaja Iskre Unitel, kjer bi delavci kmalu ostali na suhem, ker ni bilo stečajne mase, pa smo dosegli dogovor. Sindikati in vodstvo Telekoma smo se dogovorili, da namesto odpravnin delavcem dajo delnice v novem podjetju. Po enaki poti pojdemo tudi v drugih delih Iskre, Orodjarni, Vzdrževanju, Inženiringu, kjer utegnejo delavce na podoben način prepustiti stečaju.« • D. Z. Zlebir, Foto: J. Cigler
Novost iz loške delavske univerze
Izobraževanje za porod
Škofja Loka, 29. aprila - Strokovna sodelavka škofjeloške delavske univerze Regina Bokan pripravlja v torek, 7. maja, ob 16. uri v osnovni šoli Helene Puhar v Kranju informativno srečanje o Lamazovi metodi priprave na porod.
Metoda francoskega zdravnika Lamaza je v razvitem zahodnem svetu izjemno razširjena. V nasprotju z rusko metodo, ki jo popularizirajo v naših materinskih šolah in za porodnico priporoča pasivno relaksacijo, Lamaz ženo spodbuja in jo uči, naj bo pri porodu aktivna. Posebno vlogo namenja tudi možu, ki naj bo navzoč pri porodu, opora ženi, vez med njo in babico.
»Liberalizacija humanih odnosov pri porodih je v razvitem svetu že dokaj uveljavljena,« pravi Regina Bokan. »Pri nas se navzočnost moža pri porodu še vedno tolmači kot nadzor, ne pa pomoč ženi in ne nazadnje tudi babici. Zahteva po novem odnosu pri porodu je prišla prav s strani staršev, mislim, da tu naše zdravstvo zaostaja. Zato smo za matere in očete - oboji se v obdobju pričakovanja naraščaja srečujejo s čustvenimi težavami -pri delavski univerzi ponudili program priprave na porod po Lamazovi metodi. Program bomo predstavili 7. maja v Kranju, izobraževanje pa se bo začelo, tudi v Kranju, 14. maja. Program vsebuje poleg teorije tudi veliko vaj, telovadbe, praktičnih dihalnih vaj, sprostitvenih tehnik, pri čemer bodo nosečnice in njihovi partnerji aktivno sodelovali.« • H. Jelovčan
Izlet na Veliko Poljano (1479 m)
Planinska sekcija pri Društvu upokojencev Kranj vabi ljubitelje narave in planin, da se udeležijo planinskega izleta na Veliko Poljano pod Storžičem, ki bo v četrtek, 9. maja. Odhod rednega avtobusa je ob 9.25 s kranjske avtobusne postaje, kjer se bodo zbrali ob 9. uri. Peljali se bodo do Trstenika in od tu po Dolenčevi poti krenili proti cilju, do koder je tri ure zmerne hoje. Oprema naj bo planinska. Izlet bosta vodila Metka Špa-rovec in Lojze Zelnik.
POMISEL
Kompromisi z boni
Podjetja, ki nimajo dovolj denarja za redna izplačila mesečnih osebnih dohodkov, plače že nekaj časa kombinirajo z vrednostnimi boni. V jeseniški Železarni, kjer lanskega pol leta delavcem niso uspeli izplačati jubilejnih nagrad, stroškov prevoza na delo in drugih vzporednih stroškov dela, jim boni služijo kot način »pobotanja«. Denarja pač ni in ko delavci prihajajo izterjevat svoje minule pravice, jim lahko ponudijo samo to. Edo Kavčič iz tamkajšnjega svobodnega sindikata nam je v začetku tega meseca povedal, da njihovi delavci lahko bone uveljavijo vil trgovinah domačega trgovskega podjetja Zarja, v industrijski prodajalni svojega podjetja in v Metalki, člani njihovega sindikata pa imajo pri nakupu z njimi še dodaten popust. Pristavil je tudi, da s kompromisom niso najbolj zadovoljni. Da bi jim devalvacija ne jemala denarja, so se dogovorili za devizno klavzulo in ustrezno obrestovanje, vendar poračun nazadnje ni bil tako narejen, tako da se imetniki bonov utemeljeno čutijo nezadovoljne in izigrane.
Pustimo tokrat ob strani take in drugačne monopole, ki prihajajo na površje v podobnih stiskah! Kompromisi z boni so nam tokrat zbudili drugačna razmišljanja. Se ne vračajo morda časi tistega kapitalizma, ko je bila delavcu odmerjena le tolikšna mezda, da je preživel, vnovčil pa jo je lahko le v »specializiranih trgovinah« svojega delodajalca ali njegovih najožjih poslovnih partnerjev? Naši ljudje se nikakor ne morejo navaditi na takšno ponavljanje zgodovine. Tekstilindusovi delavci, denimo, so pred meseci sicer naglo vnovčili bone, ki so jih namesto plače dobili za hrano, malo teže pa je šlo s tistimi za nakup konfekcije. Tudi žele-zarji bi bili še zadovoljni s prehrambenimi boni, manj pa jim v vsakdanji stiski za preživetje koristi bon za gradbeni material in pohištvo. Takoj za kruhom in mlekom je namreč prva potreba obubožanih družin plačilo elektrike in stanarine. Razen seveda, če se z vso vnemo ne lotijo prekupčevanja s kompromisnimi boni in je nekaj povsem vsakdanjega, da jih ponujajo med malimi oglasi na radiu. S koliko uspeha, pa je že drugo vprašanje. Kdor danes na primer gradi, si to lahko privošči tudi brez bonov, za kupno moč preostalega prebivalstva pa tako vemo, kolikšna je. • D. Z. Zlebir
Družine z veliko otroki!
Se spominjate vabila, ki smo ga pred mesecem dni objavili na časopisnih straneh? K sodelovanju smo povabili družine, ki si kljub težkim Časom upajo imeti večje število otrok. Eno takih smo vam v našem časopisu že predstavili, namreč Balohovo iz Kranja, kjer starša Nada in Jože vzgajata Šest otrok. Verjamemo, da številnejše družine na Gorenjskem počasi »odmirajo«, da se starši mlajšega letnika raje odločajo za enega, dva ali največ tri otroke. So pa tudi takšni starši, ki so številnejšim potomstvom poskrbeli, da bi naš rod ne izumrl. Te bi radi izbezali iz anonimnosti in jih predstavili v časopisu. Sodeč po skromnem prvem odzivu jih ni veliko, vendar naj se nam le pogumno oglasijo. Njihova pisma ali telefonske klice bomo sprejemali na naslov. Uredništvo Gorenjskega glasa, Moša Pijadejeva 1, 64000 Kranj (za družino) ali na telefonski številki: 211-860 in 211-835. Po končani akciji, ki bo trajala do jeseni, bomo vse, ki se nam bodo oglasili, v polni zasedbi odpeljali na izlet.
VESTI
Izlet v Benetke
Društvo invalidov Kranj prireja v petek, 24. maja, enodnevni izlet v Benetke. Prijave sprejemajo v pisarni društva v Kranju, Begunjska 10.
Predavanje o bolečinah v križu
Občinski odbor Rdečega križa Kranj vabi vse, zlasti pa upokojence in starejše ljudi, ki imajo težave s križem, na zanimivo predanaje »Preprečimo bolečine v križu«. Predavanje bo v četrtek, 9. maja, ob 17. uri, v veliki sejni dvorani Društva upokojencev Kranj, Tomšičeva 4. Predavala bo fizioterapevtka Marinka Bobnar iz Zdravstvenega doma Kranj. Vstopnine ni.
GRADBENO IN KAMNOSEŠKO PODJETJE GRADNJE KRANJ, p. o.
JAVNA DRAŽBA
1. Enosobno stanovanje 39 m3
2. Stroj za izdelavo cementnih izdelkov I. 1979
3. Kalup za cementne izdelke
4. Viličar 2 t Indos
5. Mešalec za beton Viktor
6. Prikolica Adria
knj. vrednosti
Javna dražba bo 7. 5. 91 ob 10. uri, v sejni sobi. Pravico do udeležbe na dražbi imajo vse fizične in pravne osebe, oziroma njihovi zastopniki, ki se bodo izkazali z dokazom (blagajniški prejemek ali virmanski nalog) o plačilu varščine v višini 10 %, žiro račun 51500-601-13752. Informacije dobite na upravi ali po tel.: 214-751.
476.000,00
9,000.000,00 50.000,00 70.000,00 20.000,00 22.000,00
SALON
_1
J POHIŠTVA
KRANJ, Gorenjski sejem tel 216-276
Del čas: pon.. tor, sreda od 12 - 19 ure
čet., pet. od 8.-15. ure. sobota od 8 - 12
(§©S®K»1E2GLAS 6. STRAN
PISMA, PODLISTEK
Torek, 30. aprila
1991
Zaviramo ali potiskamo
Pod tem naslovom je predsednik Izvršnega sveta OS Škofja Loka g. Vincencij Demšar v Gorenjskem glasu z dne 12. aprila 1991 podal kratek pregled dela IS v preteklem polletnem obdobju. V eni od prejšnjih številk Gorenjskega glasa pa je bilo govora o črnih gradnjah v škofjeloški občini.
Obakrat je izpadlo poročanje o poteku adaptacije Mestne klavnice v Škofji Loki, ki jo za podjetje Mercator Ljubljana -Mesoizdelki Škofja Loka izvaja
fradbeno podjetje Tehnik iz kofje Loke. Čudi me, da investicija, vredna več milijonov DEM, za kakršno v tem klavni-škem primeru gre, ne zasluži nikakršne omembe v poročilu. Poleg tega pa je to ena največjih črnih gradenj v občini Šk. Loka, na Gorenjskem ali celo v Sloveniji. Krajani smo namreč na dveh sestankih zastavljali vprašanja, na katera nam ni znal nihče odgovoriti, začenši od lastnine klavniških objektov, lokacijskega, gradbenega dovoljenja, in drugih vprašanj.
Očitno je namreč, da gre v tem primeru za posilstvo med pravno državo, za katero smo sicer občani oddali na aprilskih volitvah 1990 svoj glas.
Po zazidalnem načrtu iz leta 1984 so bili klavniški objekti določeni za rušenje. Mimo vseh veljavnih predpisov Demosova oblast nadaljuje prakso stare re-alsocialistične oblasti. Vse politične stranke so padle na tem izpitu. Pardon, Zeleni so se sicer enkrat oglasili s svojim staliuščem, potem pa tudi obmolknili. Pri strankah prevladuje totalna nezainteresiranost in molk.
Poznavalci slovenske mesarske industrije vedo povedati, da je moral Mercator Ljubljana pred leti v Ljubljani zapreti svojo klavnico, sedaj jo pa gradi, nikjer drugje kot v mestnem jedru zaščitenega srednjeveškega mesta v Škofji Loki. Res prava mesarska logika in politika.
Strokovnjaki povedo, da obratuje v tem času v Sloveniji le približno polovica od obstoječih klavniških kapacitet.
Trgovci z novci (Čitaj: Mercator Ljubljana) so prišli v Škofjo Loko in jih tudi rušilna poplava novembra 1990 nič ne moti. Očitno imajo denarja na pretek!
V zadnjem času slovenski novinarji zelo radi opevajo svoj pogum in »neodvisnost«. Veliko opravkov imajo sami s seboj in za primere, kot je gornji, očitno nimajo časa. Ali se mogoče motim?
France Kavčič Škofja Loka Škofja Loka, 18. aprila 1991
Odmev na Odziv na Izjavo RO SKD
»... karavana gre naprej.« Čas, razsodnik, bo pokazal, in že kaže, komu zvoni. Zvoni nam. Gospodoma Branku Grimsu in Vitomirju G rosu bi, kot podpisnik Izjave RO SKD, želel reči le to: tudi nam gre za Slovenijo, pa tudi, in predvsem v samostojni Sloveniji - za Slovence, čeprav bi iz vajinega vzklika morda kdo sklepal drugače. Ampak, vzkliki, kakršni že so, nas ne bodo pripeljali dalj od skupščinskih preddverij in nikar v suvereno Slovenijo, niti kaj dlje od ljubke demagogije užaljenih in trmastih ljudi, ki so, seveda, vedno prepričani v svoj prav. Ko bi v vajinem Odzivu ne bilo toliko »dobrohotnega« pokroviteljstva do SKD (RO G) bi z molkom vsem odgovoril. Reči hočem: vajino mnenje in mnenje vajinih strank spoštujem, prejudiciranje smisla naše Izjave, medtekstovnega podtikanja pa nimam namena komentirati. Verjamem namreč v razsodnost bralcev, najbolj branega kotička Gorenjskega glasa.
Janez Poštrak
Loški šolniki
zaman
prepričevali
V petkovem Glasu z dne 19. 4. 1991, sem prebral poročilo s sestanka IS Škofja Loka »Loški šolniki (zaman) prepričevali«. Čeprav sem zaposlen v gospodarstvu, me v tem poročilu kot potrošnika storitev šole in kot davkoplačevalca marsikaj moti. Ne poznam podatkov o plačah učiteljev. Vendar sodeč po govoricah gotovo niso visoke. Še posebej ne, ker imajo verjetno tudi učitelji višjo ali visoko izobrazbo. Zdi se mi pa (čeprav tudi nimam podatkov), da so še vedno plače delavce v državni upravi precej višje kot v šolstvu ali zdravstvu. Ker v času enopartijske oblasti uradniki (oblastniki) dosledno skrivali realne podatke o plačah v državni upravi in v vodstvih političnih organizacij in nas pitali s »poštenimi« podatki o plačah zavita v večna povprečja, pričakujem, da nam demokratično izvoljena oblast teh podatkov več ne bo prikrivala. Zato predlagam, da IS občine Škofja Loka dokaže drugačnost in poštenost oblasti, tako da objavi podatke o plačah za enako izobrazbo v državni upravi, šolstvu in zdravstvu. Tako bomo lahko neposredni proizvajalci, ki prispevamo večji del v občinski proračun le zvedeli iz prve roke.
koliko je resnice v tem, da ima pisarniška delavka (verjetno s srednjo izobrazbo) približno enako plačo kot profesor na šoli ali zdravnik v zdravstvenem domu. Če pa se bodo taki podatki pred davkoplačevalci še vedno skrivali ali prirejali, pomeni, da smo z izvolitvijo novih oblastnikov prišli z dežja pod kap. Ob novih volitvah pa bomo postavljeni pred dilemo, koga sploh še voliti, da mu boš lahko zaupal.
Vsakokratni oblastniki se očitno sploh ne zavedajo, da napredku družbe prispeva le zadovoljen učitelj (primerno plačan za svoje nelahko delo) in ne dobro plačan občinski birokrat, ki s prilagajanjem oblastnikom ohranja le vsakokratno oblast.
Ker imam šoloobvezne otroke, mije mnogo bolj pomembno, da prispevam več za primerno plačanega učitelja kot za dobro plačanega občinskega birokrata. Zavedam se (in to dnevno doživljam), da nam znanje otrok, ki ga prinašajo iz šole zagotavlja družinsko srečo in lepšo prihodnost otrok in malo manj skrbi za negotovi jutri.
Miha Repše Trata
Deveto zasedanje vseh treh zborov
V prvi aprilski številki vašega časopisa je bilo na šesti strani objavljeno tudi pismo z naslovom Deveto zasedanje vseh treh zborov Skupščine občine Jesenice. Vljudno vas prosim za objavo naslednjega odgovora:
»Komisija za informiranje pri OO SKD Jesenice mije v članku kot neprimerno očitala izjavo o neodgovornem ravnanju delegatov.
Naj pojasnim, da sem v razpravi dejala: »Postavlja pa se vprašanje odgovornosti.«
Moja izjava (verjetno imam pravico povedati svoje mnenje) se je nanašala na tisti del delegatov oziroma članov predsedstva občinske skupščine, ki se nista strinjala s predlaganimi rešitvami v predlogu odloka o proračunu, čeprav sta se na seji predsedstva občinske skupščine tako rešitev predlagala. Toliko v pojasnilo. Ker pa menim, da je možnosti za razreševanje odprtih vprašanj več, ne le na seji občinske skupščine, naj ponovim pobudo, ki sem jo izrekla na seji skupščine, namenjena pa je vodstvom osmih političnih strank v občini Jesenice.
Veliko je skupnih zadev, problemov, pa tudi razlik in nepoznavanja, zato je prav, da vodstva različnih strank v občini sedejo skupaj (tudi z OO ZZB), se pogovorijo, v argumentiranem, strpnem, konstruktivnem dialogu, brez vnaprejšnjih sodb in diskvalifikacij. Tudi tak način izven skupščinskega sodelovanja lahko prispeva k uspešnejšemu delu v skupščini in nenazadnje, strne dragocene moči, znanje in pripravljenost za razreševanje nakopičenih problemov v občini Jesenice, ne da bi pri tem pozabili, da razlike so. A razlike niso le ovira, lahko so tudi most k iskanju čim boljših rešitev. Predvsem za ljudi v tej ozki dolini.
Rina Klinar Jesenice
SALON
POHIŠTVA
KRANJ, Gorenjski sejem tel.: 216-276
Del čas: pon , tor , sreda od 12 - 19 ure,
čet., pet od 8. - 15. ure. sobota od 8 - 12 ure
GLASBENA ŠOLA KRANJ, p. o. 64000 Kranj, Trubarjev trg 3
obvešča, da bo sprejemni preizkus za nove učence za šolsko leto 1991/92 v petek, 17. 5., ob 15. uri in v soboto, 18. 5., ob 9. uri v prostorih šole. Vpisovali bomo naslednje oddelke: KLAVIR, SOLOPETJE, VIOLINA, VIOLONČELO, KLJUNASTA in PREČNA FLAVTA, KLARINET, TROBENTA, ROG, POZAVNA, KONTRABAS, TOLKALA, KITARA, HARMONIKA ter v MALO GLASBENO ŠOLO oz. PRIPRAVNICO NG (predšolska glasbena vzgoja za otroke, rojene v letih 1984 in 1985).
Za vse, ki jih zanima glasbena umetnost, pa bo v novem šolskem letu Glasbena šola Kranj odprla oddelek za odrasle s predmetom: ELEMENTI POZNAVANJA GLASBENE UMETNOSTI.
Vse dodatne informacije dobite po telefonu št. 211-159!
MLADI VOZNIK
AVTO SOLA REIMT-A-CAR
NON STOP tel: 213-619 328-602
Lfch
loške tovarne hladilnikov, p. o. kidričeva 66, 64220 škofja loka
Tudi na Spomladanskem Zagrebškem sejmu (od 16. 4. - 21. 4. 91) je sodelovala tovarna LTH. V dveh paviljonih na približno 200 m2 so poleg svojih standardnih izdelkov (zamr. skrinja. hI. omare, hI. pulte, montažne komore itd.) predstavili tudi veliko novosti.
Omeniti moramo novo serijo hladilnih skrinj tipa GLASS, MIRROR in TINS ter nove tipe hladilnih vitrin (ki so trenutno zelo iskane). Poleg dosedanjih modelov »SATURN« SA51 in »VENERA« je veliko pozornosti vzbudila nova vitrina »NEPTUN«.
Hladilne skrinje GLASS so namenjene za prodajo ohlajenih pijač, sadja, zelenjave in drugih hladnih živil na ulici. Zaradi dinamičnega načina prodaje imajo vitrine namesto nog vgrajena kolesca. Nadgradnja, ki ščiti izdelke pred prahom in vročino, je steklena. Na hrbtni strani je montirana demontažna delovna polica.
Zamrzovalne skrinje MIRROR so namenjene za vzdrževanje in prodajo vseh vrst zamrznjenih živil. Uporabne so predvsem v manjših trgovinah. Posebnost zamrzovalnih skrinj MIRROR je nadgradnja iz dekorativnega ogledala, v njej je vgrajena fluorescenčna luč. Ta daje kupcem pregled nad živili, samo skrinjo pa osvetli in jo tako poudari v trgovini.
Hladilne skrinje TINS so namenjene za prodajo pijač v steklenicah ali pločevinkah. Skrinje se lahko postavijo v aH pred trgovine, na mesta, kjer se odvijajo razne športne prireditve, na bencinske črpalke itd. Za skrinje je značilna nadgradnja iz pleksi stekla, ki je osvetljena s fluorescenčno lučjo.
itiP
mnogo takih, ki so tudi nosili ali vlekli ranjence. Vsega skupaj , je bilo gotovo več kot sto. Zdelo se mije vse skupaj kakor v če njaku, ko živeče živali odnašajo mrtve.
Alojzij Žibert
34
V tem položaju se je pojavil pred nami mlad oficir v roki t ^, strelko, naperjeno v nas. Zahteval je, da moramo takoj odvi'e® njence in oditi nad sovražnika. Grozil je s streljanjem, če ne " $ takoj ubogali. Toda glej ga vraga v človeški podobi. Res je streljati med svoje ljudi, divje je vpil in preklinjal vse od kraja- ' u\ pa se je našel nekdo, ki mu je od zadaj poslal pozdrav v hrbet. T ,( je na tla in začel prositi za pomoči. Pobrali smo ranjence, on obležal tam in verjetno so ga zajeli Rusi in tudi obračunali 2 Taka je pač vojna: zob za zob...
brt°'
Pod MaryMn varstvom
Spomini Slovenca - nemškega vojaka -
na drugo svetovno vojno v letih 1941 - 1945.
V jarku sem bil sam. Čudna tesnoba me je stisnila, toda to je trajalo le za hip. Nadvladalo je spoznanje, da sem na fronti, v ognjeni liniji, na meji med dvema državama. Kmalu so začele desno in levo regljati puške in strojnice. Komaj sto metrov pred menoj so poletele v zrak ruske rakete in razsvetljevale okolico.
Ponoči so vojaki prinesli do jarka hrano, municijo in pošto od doma. Proti jutru sta prišla k meni še dva vojaka, doma nekje iz Sude tov.
V zgodnjih jutranjih urah pa se je tudi začelo. Najprej so nas napadli ruski zrakoplovi, potem pa so nas začeli obdelovati sovražni minometalci. Njihovi zadetki so bili izredno učinkoviti in točni. Tudi našim se je posrečilo sestreliti ruski zrakoplov, iz katerega pa je skočil padalec. Ta je padel točno pred nemški četni bunker. Imel je številna visoka ruska odlikovanja in bil oblečen v oficirsko uniformo. Tam so imeli zaprtega že nekega drugega ujetnika. Oba so zasliševali, potem pa jih je bilo treba odgnati na bataljonsko poveljstvo. V spremstvo sem bil med drugimi določen tudi jaz. Vsi smo imeli v rokah brzostrelke in strogo nam je bilo naročeno, da moramo ujetnike za vsako ceno privesti do bataljona. Samo v primeru nameravanega pobega ali nenadnega ruskega sovražnega napada jih je treba likvidirati. Ujetnika pa nam nista delala prav nobenih preglavic. Preden smo jih oddali, smo jim dali kruha, konzervo in cigarete. Za prejete
stvari sta bila ujetnika zelo hvaležna in nam govorila o strahotni moči zavezniških sil in gotovem porazu nemške vojske ter svetovala, naj se čimprej predamo silam Rdeče armade, če si hočemo rešiti svoje življenje.
Popoldne so nas rdečearmejci ponovno napadli. Ruska pehota je bila oddaljena od naših položajev komaj štirideset korakov. Bli-žinski boj je vedno zelo krut in nevaren. Pred samim napadom se ne smeš niti premakniti v zaklonišču, ne kihniti in ne dvigniti glave iz zaklonišča, kajti požrešne in izredno budne oči napadalca vedno iščejo živih ciljev. Tudi sedaj je pri nas ogenj dum - dumk vedno bolj naraščal, dokler ni prerastel v strahotni bližinski napad.
V tem boju je bil ranjen tudi moj dobri prijatelj in soborec. Naložil sem si ga na ramena in ga vlekel nazaj do obvezovališča. Tedaj pa se nenadoma zabliska in silno poči. Zaslišalo se je podiranje, ječanje... V glavo mije udaril vroč puh po smodniku. V ušesih mije močno zašumelo in kakor iz daljave sem slišal silno kričanje. Nedaleč od mene je divjal boj na nož, kakor se temu reče. Komaj nekaj metrov za bojujočo se fronto pa so udarjale salve katjuš - Stalinovih orgel.
Prebudil sem se iz omotičnosti in hitro ocenil položaj ter pograbil prijatelja ranjenca ter ga vlekel nazaj. Poleg mene je bilo še
Naročam KNJioo Alojzija Žiberta Pod Marijinim varstvom
KNJIGO Ml POŠLJITE NA NASLOV
PLAČAM PO POVZETJI
PODPIS
t.
Knjiga bo predvidoma izšla konec maja, prednaročniska $W 300 dinarjev (cena v redni prodaji bo 450 din). Izpolnjene>nt< h ce pošljite na naslov: Časopisno podjetje Glas, Mole Pila C1' Kranj. Knjigo lahko tudi vplačate pri blagajni našega časop ■ sta JLA 16, Kranj.
1221^30. aprila 1991
KULTURA
UREJA: LEA MENCINGER
7. STRAN @®m®K»IESGLAS
Jože Ciuha razstavlja v kranjski galeriji Bevisa
SLIKARSKI ZAPISI ČASA
, Ustvarjalna navzočnost slikarja Jožeta Ciuhe, naj gre za domače ali tuje razstavišče, je vedno srečanje s slikarstvom, ki je v domala štiri deset etjatrajajočem loku vedno vznemirjalo z značilnim duhovskim razmišljanjem o svetu m človeku v njem, pa naj Je govorilo s posmehljivim, ironičnim upodabljanjem živalskih in človeških deformiran* figur, al. pa je odseva o spoznanja o umetnikov Tasid anosti v prostor in čas na način, ki spodbuja vedno nove odgovore m vedno nove ustvarjalne .zz.ve.
vrsto let, menda kar enajst, preživite dobršen del leta v Parizu. Za umetnika, ki sodi med slovenske elitne likovne osebnosti, je verjetno vec razlogov za takšno izbiro ustvarjalnega okolja, katerega en del prav zdaj dajete na ogled v kranjski galeriji Bevisa.
"Več razlogov me je vodilo v Pariz. Eden je prav gotovo ta, da je treba svoje delo, naj bi bilo res ustvarjalno, zavarovati pred vsakim vznemirjanjem. Pred leti se se pogosto dogajalo, da so slovenji literati v miru pisateljeva-" v samostanu Pleterje. Pariz £ zame nekakšno Pleterje, kjer me pri delu nihče ne nadleguje, kjer mi zvoni vsak JlP telefon. Slikar, ki želi ne-kaj narediti, se mora izogniti Vsem tem nadležnostim, ki mu drobijo koncentracijo. Slikanje je kontinuiran na-P°r, ki traja neprekinjeno tedne in mesece, zato se je treba vsemu motečemu izogniti. Izogniti pa se je na ta
način
.   - mogoče tudi vsemu
nie umu' kar mrtviči življe-Cj ..kulture pri nas: provin-
ko i?Cm se P°novno Pase»ta" kot povsod tam, kjer so ."oznosti omejene. Vse, kar st P0vezano z bojem za ob-howln Prestiž, se izrodi v kru-
iS ?tvo« t0 Pa sodi med *re> ki niso simpatične. Tako
,. n^slim, da mi je usoda na-dejn^na: živim od svojega sw ln na ta način čuvam sv°Jo svobodnost."
Naih*z
m? i pa vam Panz ne P°~ ko e.mest°> v katerem lah-Za \n}'ri* ustvarjate, končno
rav °koli Sebe ni treba
y Potovati tako daleč. kot^es Je- Pariz Je zame več miruPa ,,e kraJ' kJ'er ,ahk0 v tudi v am- Pariz sem odkril lasn • darežlJivo mesto. V tja _otjJJ.z drugimi, ki gredo Prišel3 n se uveljavili, sem Um« V, Pariz že kot formiran ko 2l,k' Poglejte, kako lah-karja , mesto vpliva na sli-prj 7;. 0°časne krize, nihanja
neRa vanju so nekaJ običaJ-•ahk" domačem okolju to ce r^.traJa tedne, celo mese-
parizn me kaJ take8a do,eti v orj uj.' se sprehodim po eni
08leda Z galerijami in ko si riji *m sllke v dvajseti gale-Znova imojl akumulatorji zaj v nP ■ • sPet me žene na-ko iatelje. Od Pariza ta-dru8i „!ram 'smetano'. Po
tudi me,?"1 J?a Pariz P°meni cija llcfst0'.kjer je koncentra-
JW«Sa^l"1".energij neki je V.m udl t0Je del hrane, Ijiva rj"etniku nenadomest-v °dmPV°ma doživlJamo svet Preko I* preko informacij, mestu „produkcij, v takšnem ' Sle sredi dogajanja."
avanturo, prihodnost pa kot odprt prostor, ki se širi pred menoj; skušal sem ga naseljevati, kolikor se je pač dalo s preseganjem privajenosti. Navsezadnje se človek vse prehitro lahko zabubi sam v sebi in to je vedno znak hitrega staranja. Ravnam se pač po prepričanju, da ni čas tisto, kar ponuja prihodnost, pač pa je treba sproti naseljevati in koristiti. Najti je treba lastno svobodo. To sem našel v delu, zato sem najbolj cel takrat, ko delam. Druge stvari me manj vznemirjajo, pa tudi manj dajejo. Ko delam,
strani pa je tudi res, da nosimo v sebi tragično dediščino minulosti in ta je seveda navzoča v načinu našega izpovedovanja."
Ali drugje likovnim umetnikom 'sijejo milejše zvezde', jim je lažje kot našim?
"Umetnost, sla po ustvarjanju, se poraja kot želja, ki pa mora prejkoslej iti skozi mesoreznico možnosti. Pri tem poklicu ni vnaprejšnjega zagotovila, da se bo investicija v poklic tudi povrnila. Lahko se vse skupaj konča zelo tragično. Takih primerov ni malo še celo pri nas, ker je prostor relativno majhen, slikarjev pa veliko, družba pa mlada in relativno revna. Vse te pičle gmotne in prostorske možnosti povzročajo nenehne težave. Umetnik je nenehno v nekakšnem ringu, Seveda tudi veliki svet vse to pozna, toda tam je arena neprimerno bolj široka, lahkotnejša, do neke mere bolj dobrotljiva..."
Pravzaprav ste v svojem likovnem ustvarjanju nenehno težili k temu, da bi bili drugačni, nenehno vas je zanimalo tisto, česar še niste imeli pri-
JOŽE CIUHA: Pikova dama, barvni sitotisk, 1990
sem v tistem ustvarjalnem stanju, ki je najbližje vsem možnostim svobode. Svobo-f9 slov*  L da JC ze'° mt*mna stvar " n'"
i J* v d     Jjkovne umetni- kakor pa ne tisto, kar politika torakk^*11-!' mer* znači- tako rada me§a z državljanke xi-L   n P°gled na svet   skimi svoboščinami."
"7
^Pod»?i,Ji živevtem na-
ne-
S^ohSS 1a do°ršna mera •l izPov*!f -.Mnogi ustvarjal-Ja|* creSdTJO SV°J ustvar-2>.*nje 5°,kot. t»gifino spo-
sv« ienja- SaF doži-
m vedno*88*.- ŽivlJenJe cano  sprejemal kot
Na Slovenskem živi in ustvarja množica likovnikov. Se vam zdi, da je to nekakšna naša značilnost?
"Kot narod smo se obdržali predvsem s trdoživostjo in z jezikom, kot družba pa se še nismo povsem strukturira-li, niti izpovedali; v sebi nosimo velike latentne naboje ustvarjalnih energij. Po drugi
ložnost početi: prepotovali ste svet, da bi s slikanjem razmišljali na svoj poseben način o Človeku v prostoru in času...
"Problem drugačnosti je bil zame vedno eno osnovnih izhodišč mojih prizadevanj -če ta prizadevanja racionalno sploh skušam opredeliti, ker gre predvsem za iracionalne vzgibe, mi se pa trudimo, da bi jih vkleščili v sisteme, v standarde, v predalčke. Umetnost pa sama po sebi teži za tem, da vse zakonitosti podira."
To svojo drugačnost ste doživljali tudi v prepričanju, da je
umetnik končno tudi refleks širšega sveta.
"Da, tako so nastali ciklusi slik posvečenih Francu Kafki. Ko sem namreč začenjal slikati, je pri nas prevladoval tako imenovani socialistični realizem, obdobje, ki mu Slovenija ni kaj prida podlegala. Moram reči, da do tega nisem imel afinitete, čeprav izhajam iz partizanskih vrst in sem se kot intelektualec vedno počutil levičarja. - Zame je bilo v povojnih časih inspi-rativno srečanje z Makedonijo, predvsem s srednjeveškimi freskami. Poslej sem slikal ruralne motive, nekakšne impresije iz Makedonije. Pa sem se vprašal, mar ne živi človek v času svoje neponovljive sedanjosti? Iz takih razmišljanj so nastali hom-magei Francu Kafki, človeku, ki je v moderni literaturi načel problem odtujenosti. Sproti sem iskal lastno drugačnost. Tudi se nisem hotel opredeliti za nekaj, kar je samo naše: končno smo del sveta, zato svoja iskanja nisem hotel zamejevati z mejami in ceneno nostalgijo."
Je bilo podobno s slikarskim ciklusom posvečenem Fellini-ju?
"Fellinijevi filmi so me vznemirili, zato je nastal tudi slikarski hommage temu ustvarjalcu. V svoje filme, v poljubno filmsko zgodbo vnaša elemente, kot so fantazmagorija, svet sanj, pričakovanj, prividov in spominov, ki se vrtijo vzporedno s filmsko zgodbo, da bi z njo izpovedal nekakšno vseobsegajočo resnico. Sam sem v mojo dotlej dvodimenzionalno sliko vnesel trodimenzionalni detajl, ki je bil neredko kar hiperrealisti-čen."
Pisanje vas je poleg slikanja spremljalo ves čas. Napisali in objavili ste tri knjige - je pisanje nekakšno dopolnilo vašemu slikarskemu izražanju?
"Slikar, ki potuje, ne vleče ateljeja s seboj. Doživetja pa so dragocena in vredna, da se zabeležijo. Tako so nastale moje knjige o popotovanjih. Moram pa tudi reči, da sem večji del življenja stalno pisal, nekaj časa dnevnike, tudi poezijo, vendar tega nisem objavljal. Vselej sem se zanimal za literaturo, saj sem na začetku študija vpisal primerjalno književnost. To, da se ustvarjalci preizkušajo v ve-čih načinih izražanja, ni redek pojav. Omenim naj Cankarja, Puškina, Hugoja, Schčnberga, Kleeja itd... Vsak izbira svoj način izpovedovanja važna je pač komunikacija, nič posebnega, če se kdo preizkuša na več načinov. Sicer pa je tako tudi z iskanjem v enem samem mediju: v rabi sredstev. V možnostih, ki jih ponujajo materiali. Tako je bilo pri meni tudi z barvo: barvno sem se razživel šele z akvareli in pa zadnjem obdobju, ko sem ponovno začel slikati na platno in papir. Taka je pač logika iskanja in možnost pustolovščine, ki jo ponuja življenje." • Lea Mencinger, Foto: Gorazd Šinik
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V Prešernovi hiši razstavlja Vinko Hlebš. V galeriji Mestne hiše je na ogled razstava Nove pridobitve v etnološki zbirki Gorenjskega muzeja 1988 - 1990. V prostorih Gorenjskega muzeja, Tavčarjeva 43 sta na ogled zgodovinski razstavi Po sili vojak in Gorenjski kraji in ljudje v I. in II. svetovni vojni ter razstava keramike akad. kiparke Sonje Rautar Zelenko in Nine Zelenko. V galeriji Bevisa razstavlja akd. slikar Jože duha. JESENICE - V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava likovnih del Franceta Vandota, člana Dolika. RADOVLJICA - V Ljubljanski banki, enota Radovljica, razstavlja slikar Joža Horvat iz Radovljice. ŠKOFJA LOKA - V Groharjevi galeriji je na ogled razstava slik iz ciklusa "zavržene stvari" akad. slikarja Franceta Peršina. V galeriji Loškega muzeja je na ogled razstava del gorenjskih likovnih skupin. Stalne zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. V galeriji Fara razstavljajo fotografije člani Fotokino klub Radovljica. ŽELEZNIKI - Muzejska zbirka v Železnikih je odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 13. ure. Ob nedeljah in izven tega časa je ogled možen za prej najavljene skupine na naslov: Muzej Železniki, Na Plavžu 58, Železniki. TRŽIČ - V galeriji Kurnikove hiše je na ogled razstava izdelkov domače obrti mojstrov Jerneja in Mateja Kosmača. V razstavišču Paviljona NOB je na ogled razstava oljnih del Rojstvo idola slikarja Vena Dolenca.
KAMNIK - V razstavišču Veronika razstavljata slikar Dušan Lipovec in fotograf France Štele.
LJUBLJANA - V Moderni galeriji razstavlja nemški slikar Jo-seph Beuys.
ORGELSKI RECITAL
Kranj - V kranjskin župnijski cerkvi bo v torek, 7. maja, ob 20. uri orgelski recital, v katerem bo na povabilo Glasbene šole Kranj nastopil Draško Baumgarten z Reke. Vidnejši organist mlajše generacije je študiral v Ljubljani in v Zagrebu, nastopal pa je tako doma kot tudi v tujini, predvsem v Avstriji in Nemčiji. Za kranjskem koncertu bo Draško Baumgarten igral glasbo J. S. Bacha, F. Dugana, C. Francka ter eno svojo skladbo.
RAZSTAVE V MODERNI _GALERIJI*_
Ljubljana - V Moderni galeriji je še do nedelje, 5. maja, odprta razstava Nove tendence v nemški holografiji, odprta pa je tudi razstava slik iz stalne zbirke slovenskih avtorjev 20. stoletja. V Mali galeriji Moderne galerije razstavlja skulpture Rene Rusjan. V nedeljo, 5. maja, zadnji dan razstave Nove tencence v nemški holografiji, bo po razstavi vodil Vito Oražem, vodja holografskega laboratorija v Osnabriicku in eden od avtorjev na razstavi. Obe galeriji sta odprti danes, v torek, od 10. do 18. ure, v sredo je zaprto, v četrtek, 2. maja, je odprto od 10. do 13. ure.
SREČANJE GORENJSKIH LIKOVNIH SKUPIN
Škofja Loka - Razstava s tem naslovom je bila odprta v galeriji Loškega muzeja v četrtek, 18. aprila, v organizaciji ZKO Škofja Loka. Zajela bi skoraj vse likovne skupine, če razstave ne bi nekatere abstinirale.
Na razstavi smo zaman iskali predstavnike iz tržiške občine, niso se odzvale likovne skupine iz Kranja, kar je sploh poseben problem. Veliko likovnih amaterjev deluje v Kranju, a kaže, da sploh niso povezani v eno izmed likovnih skupin. Ker smo že začeli s tem problemom, ga skušajmo še podrobneje opisati. Zveza kulturnih organizacij Kranj ne skrbi za posamezne likovne skupine na svojem občinskem področju, niti ne za likovno skupino Iskre in ne za ono v Savi, pa sta zato navzoča na pričujoči razstavi le dva: Martin Goričanec in Branko Ško-fic, ki sta se razstave udeležila na osebno povabilo. ZKO Kranj sodeluje na razstavi z izdelki udeležencev tečajev keramike in vitraža, kar pa ne predstavlja tistega hotenja, ki je zajeto v želji po združevanju likovnikov v likovne skupine. To so ugotovili tudi na razgovoru pred samo otvoritvijo razstave, na katerem je bil osvojen tudi predlog, da bi udeleženci raznih likovnih tečajev predstavljali svoje delo na posebnih razstavah, kajti na takih preglednih skoraj nimajo kaj iskati. Tečajnikov je veliko, ne samo tistih v Kranju. Nekateri zagnani individualno obiskujejo razne druge tečaje, celo tiste, ki jih organizira Akademija za likovno umetnost v Ljubljani.
Sicer pa je bila udeležba na razstavi, ki je bila precej strogo selekcionirana, saj so izpadli vsi naivno usmerjeni slikarji: iz Radovljice in selektor Andrej Pavlovec izbral le delo Vinka Bogataja, iz Kamnika le Greto Boltar in Lojzeta Kalinška in iz Domžal dela Ide Rebule, Danice Smrdel ter Marjane Tavčar. Iz jeseniškega Dolika je za razstavo izbral dela enajstih likovnikov: Janeza Ambrožiča, Danice Gala - Bern, Franceta Kreu-zerja, Slavimira Mihajloviča, Antona Modrijana, Marka Rol-ca, Drage Soklič, Cveta Velikajneja in Marjana Židanka. Pri vseh teh pogrešamo še nekatere dobre jeseniške slikarje kot na primer Pavla Lužnika in morda še kakšnega. Škofjo Loko zastopajo poleg štirih likovnikov iz likovne skupine Iskra Železniki: Štefan Bertoncelj, Franc Rant, Lojze Tarfila in Stane Zgaga, še nekateri slikarji novega društva likovnikov amaterjev: Lojze Ferenc, Marijan Jesenovec, Janez Justin, Jure Mar-guč, Gregor Nartnik, Edi Sever, Peter Zirkelbach in Stane Žer-ko.
Splošna ocena del na pričujoči razstavi Srečanja gorenjskih likovnih skupin je ugodna, ker je razstava skrbno izbrana. Odpadli so vsi naivci in vsi tisti slikarji, ki v svoji kvaliteti niso prerastli začetniških težav oziroma diletantske ravni. Tako kot smo bili na podobnih razstavah navajeni prevladujoče vloge krajinarjev, je tudi na pričujoči razstavi delež slikarjev, ki se ukvarjajo s krajino, daleč največji. Razstavljena so samo tri tihožitja in samo dve figuralni kompoziciji. Stilno bi lahko razstavljena dela razvrstili vse od nove romantike in celo nekaterih poskusov historičnega slikarstva in zvestih posnemovalcev motiva do koloristov, ki se že borijo za svoj osebni slog.
Andrej Pavlovec
Nemci so nas dolgo poznali le po svetovnih prvenstvih in posebej po Planici
Tisk nas sedaj bolje razume kot politika
Da Slovenija zadnjih 30, 40 let za Nemčijo medijsko ni bila posebej zanimiva, je več razlogov: nismo imeli prodornih umetnikov in književnikov ter pomembnih desidentov (dr. Pučnik je bil do zadnjih let v Nemčiji skoraj povsem neznana osebnost), Jugoslavija pa je bila predstavljena tako, kot da ne bi bila sestavljena iz posameznih republik in pokrajin.
Ljubljana, 23. aprila - Razen tega tudi v Sloveniji posebnih prizadevanj in aparata za učinkovito promocijo v svetu ni bilo, na naših konzularnih in diplomatskih predstavništvih pa marsikje Slovencev sploh ni. V Bonnu imamo še srečo, saj imamo veleposlanika in svetovalca za tisk. Sploh pa je bilo za jugoslovansko diplomacijo znano, da je morala biti nacionalno neopredeljena, česar ne bi smeli vzeti za dano oziroma kar ni res.
Zvezna republika Nemčija, mišljena je še "klasična" pred združitvijo s sestro Nemško demokratično republiko, je glede medijske prisotnosti Slovenije zanimivejša tudi zato, ker nas v tej državi bolje poznajo kot na primer na splošno v Italiji, čeprav smo sosedje, in v Franciji. V Nemčiji je le veliko naših ljudi, meddržavno sodelovanje ali sodelovanje delov obeh držav je utečeno in človek bi pričakoval, da Slovenija le ni neznana.
Med obiskom nekaterih nemških novinarjev v Sloveniji, v okviru Tedna nemške kulture v Sloveniji, je bil v Društvu novinarjev Slovenije zanimiv pogovor o prisotnosti Slovenije v nemških medijih. Marjan Sedmak, dopisnik Dela in Radiotelevizije Slovenije v Bonnu je naša pričakovanja postavil na realna tla z ugotovitvijo, daje bila medijska privlačnost Slovenije v zahodnonemških medijih zadnjih 30, 40 let nizka in se je skrčila predvsem na športne, nepolitične dogodke, kot so razna svetovna prvenstva in seveda Planica. Do konca 80. let, tja do leta 1978, so nam manjkali prodorni umetniki in književniki, pa znani desidenti. Dr. Jože Pučnik je bil kot žrtev našega režima do zadnjih let v Zvezni republiki Nemčiji neznana osebnost, čeprav je 24 let živel tam. Temu se v bistvu ne moremo čuditi. Profilirane slovenske politike sploh ni bilo, ni bilo učinkovitega aparata za promocijo Slovenije, Jugoslavija pa seje sploh prikazovala kot enotna država, ne pa kot zbir republik in pokrajin. Posledica tega je kadrovska zasedba na konzularnih in diplomatskih predstavništvih, kjer pa osebje ni nacionalno neopredeljeno. Zato bodo promocijska učinkovitost ob političnem profilu Slovenije v očeh tujine ter sposobnost naših predstavnikov na tujem pomembne naloge slovenske države, ne glede, ali bomo popolnoma samostojni ali pa suverena država v jugoslovanski konfederaciji.
Gorbačov nam je pomagal
Marjan Sedmak je naštel pet dogodkov, ki so pomagali k večjemu medijskemu zanimanju Zvezne republike Nemčije (v državi izide vsak dan okrog 250 Časnikov) za Slovenijo. Prvi je bil obisk Gorbačova v Ljubljani, kamor se je v času obiska preselila večina tujega časnikarstva, vezanega na Beograd, prišle pa so tudi posebne ekipe iz tujine. Slovenija je bila prikazana kot dežela, ki ji je tudi v socializmu uspelo doseči sorazmerno dobre rezultate in kjer je dobil ta sistem celo nekaj človeških potez. Drugi korak k odkrivanju Slovenije je bil kosovska kriza. Bolj se je Slovenija zoperstavljala terorju na Kosovu, večje je bilo zanimanje Nemcev za nas. Tretji mejnik je bil razpad Zveze komunistov Jugoslavije in odhod slovenske delegacije z njega. Četrto, za Zahodno Nemčijo odmevno dejanje je bila vloga liberalnega dela slovenskega komunizma s Kučanom na čelu, ki je sodeloval pri elegantnem in mirnem prehodi z enopartijskega sistema v večstrankarsko družbo. To dejanje je bilo v Nemčijo deležno večje pozornosti kot pri nas doma in zato ni čudno, daje nedavni obisk Kučana v Zvezni republiki Nemčiji dobil veliko pozornost, da so o predsedniku Slovenije pisali prave slavospeve in daje bila prav to glavna tema pogovora z Brandtom. Peto področje, ki povzroča medijsko pozornost, pa je slovensko osamosvajanje in zapleti Slovenije z Jugoslovansko ljudsko armado.
Nasploh kaže zahodno-nemški tisk za Slovenijo več razumevanja kot uradna politika. Nemci so za dialektčno razreševanje jugoslovanske krize in nič čudnega ni, da je bil Milan Kučan na predavanju uglednim diplomatom in gospodom, ki ponavadi zaploskajo le na začetku in na koncu, deležen tudi vmesnega odobravanja, ko je dejal, da se Slovenija razdružuje
zato, da bi se lahko potem v Evropi in Jugoslaviji lažje povezovala. Ta formulacija je potrditev nemških želja po demokratični transformaciji Jugoslavije. Nemcem niso posebej po godu razne "vroče" izjave o enostranski odcepitvi oziroma osamosvajanju, ki bi bilo samemu sebi namen. Nemčija namreč še ni pozabila Tita in marsikdo še misli, da bi lahko Jugoslovani dobili novega. Zato ni čudno, da so bili v tej državi očarani zaradi Mikulića, pa potem kar dolgo nad Miloševi-ćem, sedaj pa pri njih visoko kotira Markovič.
Razpad ne bi bil katastrofa
V Nemčiji, verjetno bolj kot v drugih državah Evropske gospodarske skupnosti, spoznavajo, da razpad Jugoslavije ne bi bila katastrofa. Na pomembnem simpoziju v Miinchenu so to tezo potrdili, vendar so dodali, da mora biti razpad nadzorovan in da se morajo nove državne tvorbe vključevti v novo evropsko arhitekturo. Ti pogoji seveda še niso dani. Volja zahoda po evropeizaciji Balkana še ni zgubljena, izraža pa se v modelu konfederativne ureditve Jugoslavije, v modelu konfederacije suverenih republik, ker bi tako vsaj deloma še obstala Jugoslavija. To je želja Evrope. Vodilne države tudi ne razumejo nacionalnega prebijanja malih narodov in njihove želje po državotvornosti. Za Nemčijo je to še posebej značilno. Zgodovinsko je obremenjena z nacionalizmom in zato pogosto krepitev nacionalne zavesti zamenja z "grdim nacionalizmom". Slovenski nacionalizem ni enak poljskemu, ukrajinskemu, vendar ga v Nemčiji radi vržejo isti koš. Integracija je zanje ta hip najvišja vrednota (ustvarjena je bila z združitvijo obeh Nemčij) in ta integracija ima enak imenovalec kot Miloše-vič pri nas, ki želi integrirati vse Srbe, živeče v Jugoslaviji.
Skupna ugotovitev nemških časnikarjev in tudi slovenskih, ki so bili ali so še službeno vezani na Nemčijo, je, da se mora Slovenija obnašati evropsko in dokazovati, da njena opcija ni protiev-ropska. Zakaj ne bi bila Slovenija tista nova država, ki bi nadomestila Nemško demokratično republiko v Konferenci o evropski varnosti in sodelovanju. KEVS ima sedaj eno članico manj, se je vprašal eden od navzočih. Predvsem Slovenija si bo morala s celovito strategijo prizadevati, da bo Nemčijo in ostali del Evrope prepričala, da ohranjanje sedanje Jugoslavije ni prispevek k miru, ampak bo veliko večji učinek, če bo Evropa sposobna integrirati nove države v svoje gospodarske, socialne in politične tokove. Elementi nacionalnega bi s tem dobili pozitivni naboj. # J. Košnjek
Prvomajska anketa
Delavcem naj ostane njihov praznik
Po sili političnih razmer, ki so takšne, kakršne že so, letos veliko govorimo o praznikih: novih in starih. Med ljudmi srečujemo različna mnenja, pojavljajo se polemike ZA in PROTI državnim praznikom, ki smo jih v zadnjih desetletjih praznovali in o tistih, ki naj bi jih na novo uvedli.
1. maj je bil pri nas in je po svetu še vedno delavski praznik -pa naj ga obračamo kakorkoli že hočemo. Če pa naj bi bil v prihodnje tudi državni praznik v državi Sloveniji, se pa še ne ve.
Ko smo o 1. maju - in ne o najbolj »spornem« 27. aprilu - povprašali nekaj Kranjčanov, so nam tisti, ki so nam sploh odgovorili, večinoma rekli, naj se 1. maj še naprej praznuje in naj delavski praznik politika lepo pusti pri miru. To so bili večinoma mladi ljudje in starejši, naključno izbrani, anketirancev srednjih let pa kljub večkratnim poizkusom nismo uspeli prepričati, da bi nam v stavku ali dveh povedali, kaj si o praznovanju 1. maja mislijo. Zdaj ljudje odklanjajo odgovore že na taka vprašanja, kot so prazniki. Očitno je, da se je slovenska družba hudo spolitizirala in polarizirala in da še ni prišel čas, ko bodo brez predsodkov in strahu pred posledicami tudi javno povedali, kaj si mislijo.
Andreja Škulj iz
»Dobro je to, da smo drugače pa je vse brez prepiranja ali naj bo Meni je vseeno!«
Kranja: doma veze
- ta
ali "e:
Miha Koželj iz Kranja: »1. maj je praznik, ki so ga delavci vedno praznovali in mislim, da ga je treba praznovati tudi naprej. Sam grem za praznike v toplice.«
Tanja Vidmar iz Kranja: »Prav je, da ga ljudje praznujejo; še bolj prav pa je, da bomo kar ves teden doma. Sama sicer ne bom za praznike šla nikamor, bo pa doma bolj veselo.«
Goran Kabič iz Kranja »Precej se ukvarjam s športo"1' zato tudi prvomajske Prvazn' običajno  preživim  v šport ; Naj se 1. maj še kar naprej praznuje, mene nič ne moti«
Jaro Razinger iz Kranja: »Prvi maj je bil delavski praznik in nič nimam proti temu, da se praznuje. Sam sicer ne praznujem na način, da bi za prvega maja hodil na Jošta ali kam drugam, nič pa me ne moti, če imajo drugi radi taka srečanja.«
Erich Hiill iz Ljubljane: »Po vsem svetu praznujejo 1. maj, le pri nas se pojavljajo mnenja, naj ne bi bil državni praznik. Ni tudi nobene potrebe, da zdaj podirajo spomenike po Ljubljani. Le zakaj je treba vse odstraniti in vse podreti, ko pa je tudi to del naše zgodovine?«
Lazar Bonin iz ^ra*jL »Naj si nihče ne predsta da delavski 1. maj kar tajj.^ meni nič, tebi nič - lahko ^ odnese! Velja tudi za. . ve|i-smo ja veliko pretrpeli m ko »skoz dali«, preveč, ^ . zdaj naenkrat kar vse U*1^
ko »skoz dali«, preveč, »* ..jj zdaj naenkrat kar vse uKlfej,a In spomenikov tudi ni podirati!«
Sašo Mekina iz Kranja: »Obiskujem osnovno šolo Lu-cijan Seljak iz Kranja in tako kot drugi sošolci sem vesel, da bomo toliko časa prosti. Zame je zato fino, da je 1. maj praznik: s starši pa bom odšel v Italijo, v Milano.«
Mitja Hajsinger iz Celja: »Delavski 1. maj ni nekaj, kar bi bilo povezano s tako ali drugačno politiko: to je enostavno delavski praznik. Skoda je le, da je tako malo denarja, da bi si za praznik lahko kaj več privoščili.«
Minka Sušnik -  . pf
»Praznuje naj, kdor Pa^r nuje, kdor tako čuti m.■ jje tako želi. Mislim, da 'J „„
tU1"
iaKO zen. i vi i b 1111 •, *»- - Zfj maj na splošno radi p ^ jo, gredo v hribe ali Ka,.„rTluf
kakor
gam. Sicer pa: drago..« • D. Sedej
aprila 1991
PRVOMAJSKI POGOVORI
9. STRAN ©®5^SS^SSGLAS
Okrogla miza sindikatov v Tržiču
Boj za delavske pravice se šele začenja
Tržič, 25. aprila - Na vabilo Občinskega * na okroglo mizo o sindikatih in de avsk. zašc.t. zbralrpred sUvniki vseh pomembnejših sindikalnih organizacij * Slow*UJ V zanimivi razpravi so ugotovili, da je po ^^SSSSX-' družbi napočil čas, ko mora delavec ob pomoč.md kata na »ovo urediti svoj položaj v podjetju, kot osnovo za boj za svojje Pravice. Za to pa je potrebno veliko novega ™ *W%
8» razumevanja vloge sindikata. Na ™"m^$^§£ "o bila pripravljena za to srečanje, ni bilo mogoče dobit, odgo vora.
Predstavnik organizatorja okrogle mize je v uvodu poučni, da jih je k vabilu na tak Posvet spodbudil težak polo-taj gospodarstva v Tržiču in stiska delavstva, ki se ob tem zaostruje. Že pojasnilo o tem, kako naj se problemov delav-Cev v novem sistemu družbenoekonomskih odnosov, ki nastajajo, lotijo, bo dobrodo-Vabilu so se odzvali Predstavniki Konfederacije neodvisnih sindikatov Slovenije, Svobodnih sindikatov Slovenije, Sindikalne konfederacije 90 in Sindikata neza-
nih cn,h in socia,no ogrožena Sodelovali so tudi predalniki Zavoda za zaposlo-u.nje Gorenjske, odziv vajenih direktorjev, kadrovi-tr*y Jn socialnih delavcev iz skr^h P°dJetiJ Pa Je b»
sindikat je pravi
ja^a 'zziv kolegice Andrine .ser, ki je vodila okroglo "20, kateri sindikat je de-
8leHratičen' smo s,išali Pre_ plu pastaJanJa sindikalnega
čnih3 " mnoštva raz,i" 0r samostojnih sindikalnih ^ganizacij, ki je v svetu de-ofjj./^čnih družb, normalna neg 0rganiziranja sindikalna^1. Povezovanja delavcev.
feto iqUV S,oveniJ> segajo v lahlf 1987, za leto 1991 pa bi rJose V8otovi,i> da Je proces je" if stopnjo "kristalizaci-zaci Se s'ndikalne organi-negaV^Jene od medsebojni**. 0ja' Pogostokrat obre-preJe"e tudi medsebojnim organ-lm klevetanjem, in vefJn"12aciJskih težav, začno vam; J ukvarjati z zade-Ustan Za.radi katerih so bile
oCfr' Tudi na tej nih v V?121 ni bilo izpuščena biC Priložnosti zato, zbadi-ne kritizirali ali vsaj dok'J'v° poudarjali razlik ' najvlUrenčne organizacije Pri ™ tezav Je seveda imel
nik si ? ",evitve" predstav-vendar sindikatov -
tni o t s° si bili povsem eno-
ranost sindikatov edino pn-merna. čas in izkušnja ob prejemanju "delavske" zakonodaje v slovenski skup-Stlr» je pokazal, da je med različnimi sindikalnimi organizacijami
nujno sodelovanje ? celo enoten - torej usklajen nastop, zato je prav za-
tem, da
je taka organizi-
ključek te okrogle mize v spoznanju o potrebnosti organizacijske različnosti in akcijski enotnosti slovenskih sindikatov. Prostovoljno odločanje delavcev za to, v kateri sindikat se bodo vključili, konkurenčno spodbujeni boj za čim učinkovitejšo zaščito delavskih pravic, so najboljši poroki za kvalitetno delo. In še nekaj: sindikati so se v preteklosti ukvarjali kot družbenopolitična organizacija s številnimi tudi povsem nesindikalnimi zadevami, kar je pogosto pripeljalo to organizacijo v nasprotujoč si položaj. Razmere terjajo strogo selekcijo in maksimalno strokovnost pri izključno sindikalnih problemih.
Soodločanje ali stavka
Pri urejanju delavčevega položaja v podjetju predvsem ne gre spregledati, da v veliki večini podjetij, zaradi neizve-
dene privatizacije, še ni normalne strukture: delavci - poslovodstvo - lastnik(i). Ob bistvenih, vendar še v mnogo-čem nedorečenih spremembah zakonodaje, so delavci ostali v pravno povsem neurejenem položaju. Sindikati si bodo prizadevali za sprejem Zakona o delavskem soupravljanju (v sodelovanju z Univerzo v Mariboru, Sekretariatom za delo in Sekretariatom za zakonodajo pripravljajo seminar, ki naj bi omogočil pregled rešitev in izkušenj v vsej Evropi) in na tem temelju ustvarjanje O socialnega partnerstvaE. V podjetju je mogoče urediti položaj in pravice delavca le z delovnimi (podjetniškimi) pogodbami in pri tem smo šele na samem začetku. Predstavnik Kranjskih sindikatov je povedal, da so začeli z akcijo sklepanja pogodb v približno 30 podjetjih, predstavnik Svobodnih sindikatov pa ocenil, da v Tržiču na tem še ni nič storjenega - celo nasprotno: do te ureditve je veliko nerazumevanja. Samo v normalnih razmerah, ko je v okviru socialnega partnerstva urejeno tudi soodločanje ter s kolektivnimi in individualnimi delovnimi pogodbami urejen položaj delavca, je stavka sredstvo boja proti kršenju pravic ali za nove. Pri nas ostaja še stvar stihije, obupa,
koruza 3,80 din/kg
- PLEVEL CERKLJE
okt 10, tel.:42-366
Ve*Joko.ičl
no dostavimo na dom!
I ponudba:
• khH?*8 mol*ni<* 5,40 tr*'la*anesnice 6,20
*°nčnič
ne tropine 3,90
• živinska sol 4,50
• bro • finišer 7,60
brez pravega naslovnika in pogosto brez pravih možnosti razrešitve.
Kruta stvarnost sedanjosti
Ker je bilo med udeleženci okrogle mize tudi nekaj republiških poslancev, je bil iz občinstva slišan tudi očitek o skrajnem poslabšanju položaja delavcev s sprejetjem nove delovne zakonodaje. France Tomšič je tako trditev zavrnil z razlago, da je nova zakonodaja v bistvu le priznavanje grobe stvarnosti tržnega gospodarstva (namesto socialne demagogije, ki nas je v tak položaj pripeljala). Razvoj se bo začel šele po izvedeni privatizaciji, s katero prav zato ne moremo odlašati, ko bodo ustvarjeni pogoji za tržna vlaganja svežega domačega in tujega kapitala. Poslanci si bodo prizadevali za krepitve intervencijskih skladov, ki so že marsikje omilili položaj podjetij pred stečajem (po uradnih ocenah je bilo s temi sredstvi rešena tretjina podjetjij, ki bi sicer morala v stečaj, za enak delež pa bi se povečala tudi brezposelnost) in za socialne programe, ki naj omogočijo preživetje in preusmeritev tistih, ki jih nerešljive težave izločijo iz produktivnega dela. Trenutno je v Sloveniji 63.000 brezposelnih, 'kot zgornja meja še znosne brezposelnosti pa je ocenjena pri 150.000. K blažitvi socialnih razlik in težav bo po Tomšičevem mnenju prispeval tudi novi davčni sistem, ki s progresivno lestvico obremenjuje večje zaslužke, lajša in razbremenjuje pa skromejše. Andrej Magajna član DPZ Skupščine Slovenije je ob tem opozoril še dosežen popravek Zakona o delovnih razmerjih, ki pri odpuščanju delavcev določa arbitražni postopek, spremenili so se predpisi o razporejanju stečajne mase, del sredstev republiškega proračuna pa je namenjen za aktivno zaposlovalno politiko. In končno: na delavčev položaj slabo vpliva izredno slaba ekonomska politika Jugoslavije. Ko bomo "vajeti" vzeli v svoje roke, lahko vsaj postopoma pričakujemo izboljšanje tudi zaradi tega.
In Tržič?_
Posebnega recepta za trži-ške težave na tej okrogli mizi seveda niso mogli ponuditi. Sandi Bartol, ki se je v imenu gorenjskih Svobodnih sindikatov zadnje dni večkrat mudil v Tržiču in sodeloval pri reševanju nastalih problemov, je povedal, da je precej očitna huda kadrovska vrzel, ki ovira hitrejšo sanacijo nastalega položaja. Če so v podjetju okrnjene vitalne podjetniške funkcije (navedel je primer trženja in financ) ob znanih gospodarskih težavah z likvidnostjo, deviznim tečajem in preobremenjenostjo za javno porabo, potem je za reševanje malo upanja. Primer ZLIT-a kaže, kaj je s pravočasnimi pogovori moč rešiti tudi brez stavke. Ko se bo premaknilo tudi pri sklepanju delovnih pogodb v podjetjih - doslej so po Bar-tolovem mnenju direktorji "razumeli" le del, ki se nanaša na njihov položaj - bo tudi za tržiške delavce možnost, da si položaj urede. • S. Žargi
Delo enote za reševanje s psi
Pomoč človeku v raznih stiskah
Kadar je odnos med psom in vodnikom trden, je žival pripravljena tvegati vse za izpolnitev zastavljene naloge. Največkrat iskanje pogrešanih oseb.
Naklo, 23. aprila - Vsak torek popoldne se zbere na vadišču ob robu gozda pri nakelski gramoznici del enote za reševanje Kinološkega društva Naklo na rednih vajah. Vodniki usposabljajo pse za reševanje iz ruševin in izpod plazov ter za iskanje pogrešanih oseb. Gre za ljubitelje psov, ki jim ni dovolj le sprehajanje s svojimi štiri-no/nimi prijatelji, ampak skušajo sposobnosti živali izkoristiti za plemenite namene.
Julka Korenčan
Slovenski kinologi so poleg gorskih reševalcev že vrsto let usposabljali pse za reševanje izpod plazov. Ob ustanavljanju specialnih enot v civilni zaščiti so v tej organizaciji kmalu spoznali, kako koristna je pomoč izurjenih psov tudi pri reševanju iz ruševin in iskanju pogrešanih oseb. Zato so na pobudo občinskih štabov civilne zaščite pri nekaterih kinoloških društvih sestavili enote za reševalne pse. V Kinološkem društvu Naklo se je to zgodilo pred približno dvema letoma in pol. »Naša enota ima deset stalnih članov, med katerimi nas je šest žensk,« predstavlja svojo skupino vodja Julka Korenčan iz Kranja in razlaga: »Večina nas je doma iz kranjske občine, le trije člani so iz okolice Medvod. Ob stalnih članih imamo še nekaj kinologov, ki lahko po potrebi zamenjajo katerega od članov. Enota je namenjena reševanju iz ruševin in izpod plazov
Labradorci so spretni in neustrašni psi
vseh vrst ter iskanju pogrešanih ljudi v gozdovih ali drugih prostranih terenih. Za take potrebe so najbolj primerni lovski psi prinašale!, ki radi delajo v skupini. V glavnem imamo pse pasme labradorec, od črnega in rjavega do belega. Enota doslej še ni imela dela z reševanjem, sodelovala pa je že z Gorsko reševalno službo pri iskanju pogrešanih planincev. Da bi bila za take naloge pripravljena, je nujno stalno usposabljanje.«
Vaje delajo mojstre
Enota se sestaja na vajah dvakrat na teden; ob torkih se zberejo člani iz bližine, ob sobotah pa predvsem bolj oddaljeni člani. Urjenje poteka po določenem načrtu, ki obsega premagovanje ovir, iskanje v zaprtih prostorih, iskanje zasutih ljudi z raznimi materiali, iskanje človeka v gozdu in podobno. Iskanja, ki je za psa lažja naloga, se žival uči najprej na lastniku in šele potem na tuji osebi. Pri tej nalogi ga vodnik spodbuja z ukazom "IŠČI", po opravljeni nalogi pa ga mora nagraditi s pohvalno besedo in kretnjo ter s sladkorčkom ali keksom. Dober pes se nauči raznih iskalnih nalog v enem letu dni, sicer pa velja pravilo,
da je za izpolnitev te naloge nujen trden in prijateljski odnos med lastnikom in živaljo, v nasprotnem je vsako delo s psom brez uspeha. S svojo psico Julijo, triinpollet-no labradorko, sem bil na tečaju za poslušnost, kjer sem zvedel
Letos pomembne naloge
V enoti za reševanje so se našli ljubitelji psov, ki jim ni le do sprehodov in tekanja s svojimi štirinožnimi prijatelji. Radi delajo s psi, da bi jih pripravili za bolj plemenite naloge. Kot ocenjuje vodja Korenčanova, so tako v človeku kot psu neka humana nagnjenja; oba sta pripravljena veliko tvegati, kadar gre za reševanje nekoga v stiski.
Vodnica Julka Korenčan s psico Keno v ospredju in Nataša Kle-menčič z Lipo v ozadju pri vaji v premagovanju enostavnih ovir
za ustanavljanje enote za reševalne pse,« se spominja Herman Mubi iz Predoselj in naglasa: »Z resnim delom nama je doslej uspelo opraviti oba izpita za reševanje v plazovih, letos pa se bova lotila treh izpitov za reševanje iz ruševin. Vzgoja psov za take namene se mi zdi koristna, zato bom začel kasneje uriti za reševalske naloge tudi mlajšo psičko.«
Učenje premagovanja raznih ovir terja od vodnika več vztrajnosti. Ko pes premaga manj zahtevno oviro, se začne urjenje na novi napravi. Kos
Psica Julija poišče Hermana Mubija v še tako skritem kotičku Foto: S. Saje
mora biti hoji po ozki gredi, preskakovanju nižjih in višjih ovir, vzpenjanju po lestvi v višino in počasnemu spuščanju navzdol, plazenju skozi rove pa še marsikateri težavni preizkušnji. Da je moč s trdno voljo vse to doseči v kratkem času, potrjuje mlada članica enote Nataša Klemenčič, ki zadovoljno pove : »Svojo psico Lipo sem hotela naučiti nečesa koristnega, kar nama je uspelo v komaj letu dni. Sedaj se pripravljava za prvi izpit, potem pa bova z urjenjem nadaljevali. Zelo rada imam la-bradorje, pa tudi delo v skupini mi je všeč.«
Koliko so pripravljeni za take naloge, večkrat ugotavljajo na skupnih vajah reševalskih enot, ki so obenem priložnost za usklajevanje načina dela s psi in izmenjavo izkušenj. Na Gorenjskem se največkrat srečajo z enoto iz Tržiča, ki je enoti iz Naklega veliko pomagala pri začetnem delu. Stike imajo tudi s kamniškimi in domžalskimi kinologi. Seveda je najtesnejše sodelovanje s člani matičnega društva, ki ob štabu civilne zaščite najbolj podpira razvoj enote.
»Letos se pripravljamo na pomembno nalogo, ki jo bomo izvedli prvi teden junija v okviru prireditev ob kranjskem sejmu opreme in sredstev civilne zaščite,« napoveduje Julka Korenčan in dodaja: »Takrat bomo na Jezerskem izvedli 24-urno vajo v iskanju pogrešanih oseb na terenu in v ruševinah, ki se je bodo udeležili reševalci iz Italije, Avstrije, Nemčije, Švice, Tirolskega in Slovenije. Z njo bomo preizkusili usposobljenost vodnikov in psov za nekatere reševalske veščine, prvič pa bomo tudi organizatorji tako velike prireditve.«
Poleg tega enota načrtuje večdnevni jesenski tabor na Primorskem, kjer se bodo ob sodelovanju kinologov iz Ajdovščine usposabljale gorenjske enote za reševanje na neznanih terenih. Na domačem vadišču, ki so ga pred leti uredili s prostovoljnim delom, pa nameravajo obnoviti nekatere polomljene naprave za urjenje psov. • Stojan Saje
Jf Al »< I f|
KRANJ, KOROŠKA C. 16. tel.:212-249
GOSPODARSTVO
UREJA: MARIJA VOLČJAK
45 let kovinarstva v Železnikih
Nova galvanika v Niku
Železniki, 26. aprila - Ob 45-letnici kovinarstva v Železnikih so v tovarni Niko slovesno odprli novo galvaniko, ki je veljala dobrih 5 milijonov mark. Izdelki bodo kvalitetnejši, proizvodnjo mehanizmov pa bodo z 18,6 povečali na 25 milijonov komadov letno, kar 90 odstotkov jih bodo izvozili.
Slavnostni govornik je bil Izidor Rejc, slovenski minister za industrijo, ki je pohvalil 360-članski kolektiv Nika, predvsem njegovo usmerjenost v izvoz, saj so lani na zahtevne zahodne trge prodali 46 odstotkov proizvodnje, letos pa nameravajo 53 odstotkov. Hkrati je naložba odraz resnosti in odgovornosti, je dejal Rejc, saj je galvanika občutljiva tehnologija in kar 30 odstotkov naložbe ima ekološki značaj. Spregovoril je tudi o aktualnih političnih razmerah in dejal, da vlada pospešeno pripravlja program osamosvojitve, upoštevajoč vse možnosti, od črnih do svetlejših, ker smo v Jugoslaviji zelo povezani, bodo vrata ostala priprta, saj lahko ostanemo prijatelji. Poteze pa moramo vleči hitro, kakor svetuje Sachs, spremeniti mišljenje in se prilagoditi zahodni ekonomiji, saj nas bo svet le tako videl in opazil v vzhodni množici.
Nikovo galvaniko so slovesno odprli natančno ob 45-letnici kovinarstva v Železnikih, saj je bila 27. aprila 1946 na pobudo pokojnega Nika Žumra ustanovljena proizvodna zadru-
ga Niko, z njim pa je bilo še 15 ustanovnih članov, pet še živečih. Danes so v Železnikih tri kovinsko predelovalne tovarne: Iskra, Niko in Tehtnica, vse tri uspešno poslujejo, vse tri izvažajo na zahtevne zahodne trge.
Novo galvaniko so v Niku začeli graditi konec leta 1989, predračunska vrednost naložbe je bila 36,6 milijona dinarjev oziroma 5.233 tisoč mark. Gradbeni objekt ima v naložbi 5,9-odstotni delež, oprema 82,2- odstotnega, od tega dve tretjini uvožene. Približno 30 odstotkov opreme je namenjene varovanju okolja - čistilni napravi s pripadajočo opremo. Galvanika ima zaprt sistem vode, dodajanje kemikalij je avtomatsko, namestili so tudi naprave za odsesovanje onesnaženega zraka. V naložbi imajo tuja posojila kar 44,6-odstotni delež, domaČa posojila 23,8- odstotnega, slovenski razvojni dinar 11,9-odstot-nega in lastna sredstva 16,4-odstotnega. • M. V., Foto: J. Cigler
IZ GOSPODARSKEGA SVETA
Manjše obresti, prava revalorizacija
Stanovanjska komunalna banka Ljubljana, ki ima po prevzemu hranilnih vlog propadle Komercialno hipotekarne banke svoje poslovalnice tudi na Gorenjskem, bo spremenila posojilne pogoje. Realne obresti se bodo z dosedanjih 14 odstotkov znižale na 9 odstotkov, večja pa bo pri dolgoročnih posojilih revalorizacija. Posojilojemalci bodo lahko izbirali med dvema različicama, da mu bodo glavnico posojila revalorizirali glede na vrednost deviz (t.i. devizna klavzula) in bodo pri tem obresti še vedno 14-odstotne, ali pa bodo upoštevali mesečno inflacijo (rast maloprodajnih cen) in bodo obresti 9-od-stotne. Upoštevali bodo torej, da uradni tečaj dinarja ne sledi tržni ceni, kar seveda pomeni, da revalorizacija pri odplačevanju posojil posojil bolj realna in za odplačevalce še večje breme kot doslej. Stanovanjsko komunalna banka uvaja tudi hipotekama posojila s 14-odstotno obrestno mero in lombardna posojila zli - odstotno obrestno mero. Ta depozite pa bo obrestna mera še naprej 5- odstotna.
Elektrika se ne bo spet podražila
Zaradi devalvacije dinarja so se že podražila naftna goriva, vse pa kaže, da se vsaj nekaj časa elektrika še ne bo podražila, saj ni minil niti mesec dni od zadnje podražitve. V javnem podjetju Elektro-Slovenija so te dni elektrarnarji in distributerji podpisali medsebojne pogodbe, vendar pa vse še niso podpisane, saj niso razčiščeni odnosi z jedrsko elektrarno in premogovniki ter z velikimi porabniki elektrike, mednje sodi tudi jeseniška Železarna. Povprečna cena elektrike iz naših elektrarn je 8,30 pfeniga za kilovatno uro, najdražja je iz toplotnih elektrarn na premog. Po tej ceni pa je ni moč prodati v tujino, kjer jo je s kratkoročnimi pogodbami moč dobiti po 7 pfenigov za kilovatno uro, dražje jo je moč prodati le pozimi. Znižati bo torej potrebno stroške, kar vključuje tudi prezaposlenost. Avstrijski svetovalci, ki pripravljajo študijo o učinkovitosti in produktivnosti našega elektrogospodarstva, pravijo, da ima 30 odstotkov zaposlenih preveč. Direktor Elektro - Slovenije pravi, da bodo letos zaposlenost zmanjšali za 5 odstotkov, od tega dva do tri odstotke z odhodi v pokoj.
LOVENŠK. HRANILNICA I IN POSOJILNICA
Kranj, Likozarjeva I, ekspozitura Tržič, Cankarjeva 1 ® 212-857 ©50-189
vse vaše denarne skrbi SLOVENSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA uredi
Kranjska Sava ohranja finančno trdnost
Sava je bila le prehlajena
Dve tretjini odpisanih terjatev, ki so ob koncu lanskega leta povzročile izgubo, so zdaj že uspeli izterjati.
Kranj, 26. aprila - Kranjska Sava je lansko leto zaključila s 194 milijoni dinarjev izgube, ki predstavlja 4,9 odstotka lastnih virov v premoženju podjetja. Izgubo predstavljajo odpisane terjatve, ki so jih zdaj že 60- do 70-odstotno uspeli izterjati. Sava je bila torej ie prehlajena, kakor je slikovito dejal direktor računovodstva Vinko Perčič, navkljub težkim gospodarskim razmerah je uspela ohraniti finančno trdnost, ki jo je uspela ustvariti s petnajstletnim realnim bilansiranjem, tudi v časih najhujše inflacije.
Izgubo, ki so jo povzročile odpisane terjatve, so likvidnostno uspeli pokriti z neporabljenimi sredstvi amortizacije, lani so jo obračunali kar za 477 milijonov dinarjev in od tega približno 200 milijonov dinarjev uporabili za zagotavljanje kratkoročne likvidnosti. Zato Sava lani niti dneva ni imela blokiran žiro račun, redno so izplačevali plače, ki so bile najvišje med kranjskimi podjetji z več kot tisoč zaposlenimi, plačali so vse prispevke in druge obveznosti. Z uporabo amortizacijskih sredstev za zagotavljanje kratkoročne likvidnosti so seveda ogrozili investicijsko dejavnost, vendar bo kot vse kaže prišlo le do zamika in je ne bo treba bistveno zmanjšati, saj so uspeli že 60- do 70-odstotno izterjati odpisane terjatve, računajo, da bo vsaj 80-od-stotna.
Zaradi izgube trpi ugled tovarne
Vedeli smo, da bo zaradi izgube trpel ugled Save, nismo pa pričakovali tako enostranskega in nestrokovnega komen-
Sindikat jeslovenski skupščini in vladi poslal odprto pismo, v katerem zahtevajo spoštovanja splošne kolektivne pogodbe in oprostitev dajatev od minimalnih plač. Javno pa sprašuje, kako so poslanci lahko plače povečali za 22 odstotkov, zakaj negospodarstvo povečuje plače, gospodarstvo pa propada.
tiranja izgube, kakor si jo je privoščila kranjska vlada v svoji analizi, so se na petkovi tiskovni konferenci jezili vodilni iz Save in pripovedovali, da so informacije o tem šle tudi v svet. V tovarni seje oglasila celo članica Sachsove komisije, je dejal direktor Viljem Žener, vendar je odšla z bistveno drugačnim mnenjem. Vinko Perčič, direktor računovodstva, je dejal, da bi morali vsi, ki ocenjujejo izgubo, pogledati kaj več kot znesek prihodka in izgube, saj je med hudo boleznijo in prehladom velika razlika. Iz bilance premoženja je razvidno, da Sava še vedno ohranja dolgoročno finančno stabil-
nost, kar je odraz realnega bi-lansiranja in trezne oziroma gospodarne delitve v preteklih letih. V zaključnem računu za lansko leto je bilo kljub izgubi 283 milijonov dinarjev akumulacije, kar je predstavljalo 10,5 odstotka fakturirane realizacije. Poleg tega so stopnjo samostojnosti (delež trajnega kapitala v celotnih sredstvih) uspeli s 68 odstotkov povečati na 69 odstotkov, v kolikor bodo uspeli izterjati vseh 200 milijonov dinarjev dolgov kupcev jo bodo povečali na 74 odstotkov. Takšnih podjetij je pri nas malo, saj se stopnja samostojnosti jugoslovanskih giblje okoli 10 odstotkov, slovenskih pa okoli 20 odstotkov. Koeficient splošne (dolgoročne) likvidnosti pa je bil v Savi 2,3 (trajni viri in dolgoročne obveznosti so 2,3 krat večje od kratkoročnih), po mednarodnih standardih pa je podjetje stabilno že, če je ta količnik večji od 1.
Vse večji izvoz
V izvozu vse bolj iščemo prostor pod soncem, je dejal komercialni direktor Slavko Koren, trdnejše aranžmaje tudi pri drugih izdelkih, ne le pri gumah. Lanski izvoz je bil na ravni leta poprej, kar pomeni, da niso uspeli izvoziti 5 odstotkov več, kot so načrtovali. V letošnjih prvih treh mesecih pa so pospešili izvoz, ki je znašal
Zbor največjih Elanovih upnikov
Elan bo prodan kot celota
Za pretvorbo terjatev v delnice glasovalo 66 odstotkov upnikov, stečajna ekipa jih je skušala pridobiti še več.
Poljče pri Begunjah, 26. aprila - Petkovega zbora Elanovih upnikov v prostorih republiškega centra v Poljčah se je udeležilo več kot 80 največjih Elanovih upnikov, ki so se skorajda soglasno odločili za prodajo Elana kot celote, 66 odstotkov navzočih oziroma približno 40 odstotkov vseh pa se je že strinjajo s pretvorbo terjatev v delnice.
Na zbor upnikov je bilo posebej povabljenih 89 Elanovih upnikov, ki imajo 91 odstotkov vseh terjatev, znašajo dobrih 2,8 milijarde dinarjev, kar po nedavni devalvaciji predstavlja 215 milijonov mark. Zbora se je glede na terjatve udeležilo približno 60 odstotkov vseh upnikov, vsekakor pa smo v dvorani lahko opazili največje.
Poročilo je najprej podal stečajni upravitelj Igor Triller, ki je kot tretji po vrsti s svojo ekipo prišel v Elan 10. decembra lani, ko je bil račun blokiran v višini 1,9 milijona dinarjev, tovarna pa v razsulu, ni bilo skupne kulture podjetja, obstajalo je rivalstvo med oddelki. V štirih mesecih so uspeli oživiti proizvodnjo, prenesti poslovanje na sedem novih podjetij (hčere), ki imajo letošnjo proizvodnjo 70-odstotno pokrito z naročili, v prvih treh mesecih so ustvarila 315 tisoč mark dobička, Elan v stečaju pa je uspel za 2,1 milijona mark povečati stečajno maso, Plače so s 4.200 povečali na 12.000 dinarjev. Slovenska vlada je iz naslova kapitalizacije delovnih mest Elanu odobrila 63 milijo-ncv dinarjev, doslej so prejeli 8 milijonov dinarjev. Analiza izdelkov je pokazala na rentabilnost enajstih, le enega se pogojno splača izdelovati.
Predsednik upniškega odbora Mario Porobia, je dejal, da so podprli zamisel o oživitvi in preoblikovanju Elana, odbor deluje dobre tri mesece, vse odločitve z izjemo ene so bile soglasne. Zdaj podpira zamisel o prodaji Elana kot pravne osebe, torej kot celote, saj sodi, da bi to dalo najboljši rezultat.
Ekonomski elaborat osnovanja novih podjetij in rentabilnosti izdelkov je nato predstavil Jože Pukl, recenzenta sta bila dr. Ivo Banič in mag. Vladimir Kopun. Dr. Banič je dejal, da je projekt uporaben za leto 1991 in 1992, ne vsebuje pa dolgoročne vizije Elana. Svetoval je prodajo Elana kot celote, saj ima predispozicije za konvergentne proizvodne programe, k čemur danes stremijo v svetu. Odsvetoval pa je likvidacijo Elana, saj bi v času, ko je Ljubljana polna praznih prostorov, težko prodali prostore v Begunjah. Zelo podobna je ocena mg. Kopuna, ki je dejal, da bi najvišjo ceno dosegli s prodajo Elana kot celote. Prodaja po delih bi načela vprašanje posojenih sredstev hčeram in sprožila velike razprave o uporabi blagovne znamke, pri čemer je potrebno vedeti, daje ugled Elana v svetu visok.
Prodaja Elana s pretvorbo terjatev v delnice upnikov bo zapletena operacija, o njenih pravnih aspektih je spregovoril prof. dr. Jakša Barbič iz Zagreba. Gre za prvi takšen primer v Jugoslaviji, ki pa je pravno uresničljiv. S prodajo Elana v stečaju (matere) bi ohranili zakupne odnose z Elanovi podjetji (hčerami), upniki bi z nakupom terjatve pretvorili v delnice, ki bi predstavljale osnovni kapital, delniška družba pa ne bi odgovarjala za morebitne nove dolgove Elana. Upniki bi tako postali lastniki Elana, denarja ne bi dobili, računajo pa lahko na dividendo, še pomembnejša pa bo vrednost delniške družbe, ob poslovanju z dobičkom bi vrednost delnice
Izklicna cena Elana na licitaciji bo znana v dvajsetih dneh. sukala se bo od 70 do 170 milijonov mark, skrajni rok za licitacijo je 15. junij. Medtem bodo verjetno stvari že bolj jasne, saj vo verjetno razrešeno tudi vprašanje hipotek.
narasla in kasneje jih seveda lahko prodajo. Za takšno rešitev pa se mora odločiti vsak upnik, če bi se strinjali vsi, bi upniki postali lastniki glede na deleže nespornih terjatev. Upniki, ki se zanjo ne bodo odločili, bi bili izplačani, v njihovem deležu od vrednosti Elana, kar seveda pomeni, da bi bili lahko poplačani tudi le 5 odstotno. Možna je prodaja Elana na licitaciji ali pa s konzor-cijsko pogodbo upnikov.
V razpravi so upniki načeli vprašanje hipotek, ki jih imajo nad Elanovih premoženjem predvsem bankirji. Elan jih izpodbija, v teku so tožbe, če bodo obstale, jih bo delniška družba seveda morala prevzeti. Dobili so pojasnilo, da konzorcij zdaj sestavlja 20 upnikov, odprt pa je tudi za druge, za njegovo delovanje pa bodo namenili približno 4 odstotke terjatev. Za sporne terjatve lahko rezervirajo del delnic, če jih ne bodo potrebovali, jih lahko razdele med delničarje ali prodajo. Upnike je seveda zanimalo, kakšna bo izklicna cena na licitaciji, Igor Triller je dejal, da je Elan knjigovodsko vreden od 70 do 80 milijonov dolarjev, švicarski bankirji (Schvveizerische Bankverein) pa so vrednost Elana ocenili na 170 milijonov mark, ceno pa bo glede na soglasje upnikov določil stečajni senat. Konzorcij je stečajnemu senatu že predlagal neposredno pogodbo
Že leta 1989 je komisija začela preverjati presežke delavcev, delo je končala novembra lani. ko je delavski svet sklenil, da je v Savi 615 delavcev preveč. Doslej seje že zmanjšalo za 184, ostaja jih torej še 431. kar je približno tretjina zaposlenih v režiji. Nekaj jih bodo prerazporedili v proizvodnjo, nekatere upokojili, preostali bodo dobili odpravnine, zanje ho verjetno dosti zanimanja.
27,1 milijona dolarjev, kar je za 27,4 odstotka večji kot lani v enakem razdobju in celo 3,-odstotka nad planom. Če bo med letom tako naraščal, bo konec leta znašal 90 milijonov dolarjev, morda celo 100 milijonov dolarjev, nedvomno Pa bo večji od uvoza. Lani ni W< saj je izvoz znašal 84,1 milijo"3 dolarjev, uvoz pa 89,2 milij°na dolarjev.
Lani so se namreč zavestno odločili za kreditiranje domačega trga, kar je ob koncu leta povzročilo izgubo, razlog Pa seveda lahko najdemo v tečaju dinarja. V letošnjem prvem mletju je domača prodaja pad' la za 20 odstotkov, povečujej0 pa izvoz. Janez Bohorič, direktor novega podjetja Sava w* de, je dejal, da prodaja v SrbU' ponovno oživlja, hkrati pa se izboljšuje tudi kvaliteta pr°da' je. Maja bodo odprli novo Pr0/ dajno skladišče v Ljublja"1-kasneje v Banjaluki, pripravljajo se na gradnjo v Splitu, sled" bo Osijek. V Trstu že P°?.luje novo podjetje, predstavništvo odpirajo v Budimpešti, svojega agenta imajo v Kanadi, jese"1 bodo predstavništvo odprl' * Nemčiji, skratka vztrajno šinjj domačo prodajno mrežo m "e izvažajo le v države EGS, temveč tudi v ZDA,. Kanado, "a Madžarsko. • M. Volčjak
Za prodajo Elana kot celote je glasovalo 96,1 navzočih upnikov oziroma 57,53 vseh, glede na obseg terjatev seveda. Za pretvorbo terjatev v delnice je glasovalo 66 odstotkov navzočih upnikov ozirom 39.51 odstotka vseh-Igor Triller je bo tem dejal da je to za prvo glasovanje zelo ugoden rezultat in da bodo imeli v naslednjih dnen posamične dogovore z up"1' ki. zato pričakuje še večje soglasje in izrazil prepričanje-
da 'bodo dosegli 70-odstotno sčglasje upnikov.
med upniki, vendar seje ^ čil za licitacijo, poprej P£ yj, imeti strokovno oceno. Volčjak
GAULOISES BLON22
J^Hotelu Creina) tel. 064/213-650
petek, 3. 5.
VIDEO NOC
direktni TV prenos
GOSTI VEČERA'
Don Men toni Band Vocal Ar t Viještice Ritmoloco
Club je odprt vsak dan od 21. - 03. ure nedelja in poned zaprto
Torek, 30. aprila 1991
11. STRAN @©S®S3MEHGLAS
Bojan Štih
Kratke in izmišljene zgodbe iz let 1941 - 1945
LII
Z<*PJs v nekem partizanskem dnevniku: »Zdaj ""«imo o sebi najbolje in najlepše. Tako kako bo
ezPetdeset let?Ali bodo naša dobra dela in hudi S/eni pravično ovrednoteni? Bojim se, da bodo c,ez Pol stoletja govorili in pisali o nas, da smo bili 'e Prosovjetski idealisti, ubijalci in konspiratorji, f se tatovi. Vidim daleč naprej, ker poznam zgo-ao}'no. Brskali bodo po naših napakah, ki jih je Ifliko. Je že tako, francosko revolucijo je ukrotil naPoleon. o Cromvvellu pa tako ali tako vsi mislimi vi Je vodil fanatike in in prestopnike. Kaj je J"1«" Trocki o Stalinu, vemo, kaj pišejo razočara-
' rev<>lucionarji o Leninu in boljševikih, je tudi
"a"o. Ko'je revolucija v zenitu, se rodi njen mit, *° se revolucija izgubi v zgodovini, se razkrije
Jen dvojni protislovni obraz. Ampak ni zgodovin-Slj*ga dogodka, ki ne bi bil ali ne bi poznal člove-'** stiske. V teh stiskah pa človek blodi in tava.
/*to v imenu prihodnje pravičnosti zagreši marsi-^teri zločin. Greh, ki je bistvo zgodovinskega Procesa. Zgodovinski dogodek najprej zažari v dov"' lepoti, potem sije s svojo novo pravico.
nato zbledi v večnem dvomu ljudi in končno ugasne kot čisti nesmisel in greh. Tako bo tudi z nami. Toda tisti, ki nas zdaj ubijajo, so boljši od onih, ki nas bodo čez petdeset let secirali in žalili.
Ne pišem o politiki in njenih funkcionarjih, ki so negativno bistvo vsake revolucije, v mislih imam človeška upanja in hrepenenja! Zdaj, ko sem videl oblast na osvobojenem ozemlju, vem, da smo že poraženi zmagovalci. Lenin je bil oče oktobrske revolucije, toda obenem je bil tudi njen grobar.« Pisec tega dnevnika je padel, njegovo pisanje pa so našli v nahrbtniku. Ko je član varnostne službe prebral dnevnik, je predlagal komisarju, da s poveljem prepove pisati dnevnike. Če pa že res kdo mora pisati dnevnik, mora vsak svoj zapis pokazati komandi in varnostni službi. Predlog je bil sprejet in povelje o načinu, kako pisati dnevnike, je bilo ustno sporočeno vsem bojevnikom enote. Sele čez sto let, ko bo že vse varno in tudi mrtvo, bodo ljudje zvedeli, kolikor partizanov je tudi po tem povelju pisalo svoje »resnične« dnevnike...
Urednikova beseda
v desetletjih nazaj - na vznesene besede opisane v časopis ^m
okrogli mizi Gorenjskega glasa o bre2Pose*"f^ o osamosvajanju
objavljamo intervju z našim zunanjim ministrom dr. Dimitrijem p
Slovenije.
Naslednji petek bodo izšla Snovanja.
Želimo vam lepe prvomajske praznike! Leopoldina Bogataj
ŽIVEL 1. MAJ
Duh prvega maja v vse doline in vasi!
Nismo garači za rusko blaginjo
j.   Hoteli so nas zasužnjiti v poslušne satelite in garače za ru-*° blaginjo, odrekli so nam pravico, da ostanemo gospodarji oje zemlje in svojega premoženja, hoteli so nam odjesti sadove boffl nadčloveškega napora. Toda urezali so se nad nasosvo-^olJubnostjo, enotnostjo in pravo socialistično zavestjo. Poza-, VSn*o, da nismo klavrni satelitski osvobojene!, ampak v tezkt KaSVov' borbi preizkušeno ljudstvo... Tako ljudstvo kot avant-™aa delavskega razreda. Kakor je naša Komunistična partija, roJena za satelite, ampak za svobodo in za neodvisnost, pitamo k proletarskemu prazniku in želimo mnogo uspehov graditvi socialistične domovine. .
Gorenjski glas, leta 1952
Br<* strank,
Q loboda posameznika
frhd\Jugoslavije je zaradi doslednosti našega ljudstva pri izda "Jl lePše prihodnosti močno narasel. Kljub vsem poskusom, silQlnasa država osami, smo dosegli sodelovanje z naprednimi mth / v sv*tu in z miroljubnimi državami. V mednarodnih joru-
Je Jugoslavija bistveno prispevala k utrjevanju miru v svetu. ^ q gje(Je m po\oiaj v proizvodnji, v družini in v
je na"aša Praksa v povojnih letih je vsemu svetu dokazala đa ^ posebej mnogo eksplozivne snovi za razmišljanje. V
kst„;S>?etu Pot v tisto družbeno ureditev, kjer obstaja družbeno  « f      samoupravni socializem izpolnil njihova priča-
kovanja? V čem in koliko je dovolj, da se uredi varstvo otrok, bolnikov, starejših oseb? Če pričakujejo, da bodo za to našli nrostore sredstva in strokovno usposobljene moči poslana, odborniki in direktorji podjetij ter ustanov, se seveda predajajo lenim saniam. U politično prebujene ter kulturno in moralno -etično osveščene žene bodo kos problemom, ker bodo javnost sproti obveščale o stanju stvari in o možnih rešitvah... Naj nebo nikogar med nami, ki bi 1. maja ne čutil, da nam je drag kot človek z vsem. kar je v njem neponovljivo, enkratno m vtkano v zgodovino človeštva... ^ ^ ^
prevzela oblast v Sloveniji Osvobodilna fronta kot celota. Zgodovinsko gledano smo v slovenski OF vnaprej zavestno preprečili taka dogajanja, ki so jih utrpela mnoga zelo uspešna osvobodilna gibanja, da so namreč po zelo herojskem in uspešnem boju po zmagi šla narazen, se razbila v klike ter se med seboj začela tolči za oblast. Najbolj vidni primeri so v Alžiru, delno v Italiji, Franciji... Slovenski OF gre posebno mesto po originalnosti kot tudi po uspešnosti med vsemi osvobodilnimi gibanji tako v Jugoslaviji kot tudi v svetu...
Glas, leta 1971
Prvi maj. Čestitajmo! Čestitajmo vsem!
Tako kot nezadržna, dišeča in cvetoča pomlad naj duh prvega maja prodre v vse doline in vasi, naj se razlije po mestnih naseljih, naj se razbohoti po delavnicah in uradih, v stanovanjih in na vrtovih, naj dopolni aromo novega življenja ob Savi in Kokri, naj se ovije okrog škofjeloških gričev in okrog Uskovnice in Me-
žakle.
Prvi maj!
Z uresničevanjem gesla Tovarne delavcem! se je vsebina prvega maja v celoti spremenila. Pravice in dolžnosti so na strani delavcev. Zato naj naš Prvi maj z vsemi izbojevanimi zmagami pomeni ponosni pregled prehojene poti, pregled dela in samoupravljanja, trenuten počitek, sprostitev vseh misli in težav, da se zatem znova vrnemo na delo s še večjim elanom...
Glas, leta 1961   PQ "fitOVJ pOtJ
Za razvoj samoupravnih odnosov!
Ustavi se ob letošnjem prazniku pridružuje tudi razprava o osnutku zakona o združenem delu. Po sprejetju ustave je to najbolj pomemben zakonski dokument, ki pomeni nov korak naše celotne družbe pri uresničevanju izjemnega socialistično - samoupravnega sistema. O družbeni reprodukciji naj po določilih novega zakona odloča delovni človek... Slehernemu delovnemu človeku, ki mu je pri srcu vsestranski napredek in nadaljnji razvoj samoupravnih odnosov, je dana možnost za neposredno in ustvarjalno delo pri nadaljnji preobrazbi naše družbe.
Vsem delavcem in delovnim ljudem Gorenjske k delavskemu prazniku prisrčne čestitke! „
Glas, leta 1976
Naj ne bo nikogar,
ki prvega maja ne bi čutil...
'Hstništvn'4 PU- V llSt° aruzDeno ureauev. Kjer iiw*y« — L^okra ?roizv°dnih sredstev, brezrazredna družba in resnična 06 C'/0. brez strank, a s toliko globljo svobodo posamezni-tQk. oorn   njem Prvem maju lahko ugotovimo, da smo za ko-&r°men korak, bliže socializmu.
Glas Gorenjske, leta 1954
*Qstle bodo nove tovarne
f.ke kredtelaVskJ razred je z družbenim upravljanjem dobil v *o se je ° m°č. Pot družbenega upravljanja in samoupravlja-s Qvljanj    Zala kot Pjnvdna in je bogato obrodila. Družbeno
.?""' odli* Je P°stalo šola za tisoče upravljavcev - delavcev, ki «*#./,Uma mhaH-a
ki r„°,0,c°Jo, kaj in kako bodo delali. Istočasno se naš delav-  QF gre pOSeVHO mCStO
Za nas in za vse miroljubne ljudi sveta po Titovi poti, poti bratstva, enakosti, medsebojnega tovarištva in spoštovanj, po poti, ki pa ni brez ovir in sovražnih namer. Vsako naklepno dejanje, usmerjeno v rušenje dela in sadov misli in rok, idejnih ciljev in vseh dosežkov nasploh, moramo v kali zatreti in uničiti. Vse preveč je bilo krvi in solz, trpljenja in tlačenja človeškega dostojanstva, vse preveč borb in bitk, da bi najbolj dragocene vrednote, ki jih danes uživa delovni človek, poteptali... Delavci živijo v svobodni, demokratični, samoupravni in socialistični dr-Praznik dela je praznik nas vseh, naprednih in dobromi-
slečih.
Glas, leta 1981
». kaj in kako bodo delali. Istočasno He Zec! zaveda, da bomo lahko še bolje živeli, če bomo vec in ^deikilzvajali. Rastle bodo nove tovarne, nastajali bodo novi *Q šir',gradili bomo še več stanovanj, izdelali še več proizvodov rod0vT° Prošnjo, naša polja bodo bolje obdelana, bolj bodo K.una- Vsakomur po njegovem delu, po učinku, po storuno-
Glas Gorenjske, leta 1959
Poleg ustanovitve OF imamo še en važen mejnik v našem
u AtJonhniu- to ie tako imenovana dolomitska izjava, v osvobodilnem boju^toj^t , Q      lnoma enotnU
^čdeV^A^ OF.S tern^Mavnvrej
\*„~n mnfnost cevlenja slovenskih osvobodilnih sil, ta-Z7aje1sll2f,ZZLi''olkami OFpo osvobodi* lahko
Delu čast in oblast
Željni smo smelih zamisli in praktičnih korakov v prihodnost, vendar ne kratkovidnih in kratkega trajanja brez učinkov, temveč korakov, ki bodo vsebovali razumevanje razvojnih zakonitosti. Otresti se moramo vnaprejšnjega prepričanja, da je delavec samo tisti za strojem, v modrem kombinezonu, sodelavec v beli halji pa je manj vreden, manj koristen, skratka človek, ki troši za strojem ustvarjeni dohodek. Takšno pojmovanje je eden najhujših napadov na naš razvoj in na našo prihodnost, katere cilj je delavski razred... Samoupravljanje delavca in njegova glavna beseda pri ustvarjanju in delitvi rezultatov dela, to je odločitev delavca, vsestransko in objektivno seznanjenega s položajem in možnimi najboljšimi rešitvami. Samo s spremenjenim odnosom do naše sedanjosti in prihodnosti lahko vrnemo sijaj tolikokrat zapisanemu in izgovorjenemu geslu: delu čast in oblast! Gorenjski glas, leta 1986
^(SJISSSSajg^GLAS   12. STRAN
Torek, 30. aprila
1991
DANICA ZAVRL ZLEBIR
OKROGLA MIZA GORENJSKEGA GLASA: Kranj še ni mesto brezposelnosti in revščine
Filozofija dela bo morala zamenjati filozofijo čakanja na pomoč države
Občina menda nima nobenih pooblastil v gospodarstvu, republika se ukvarja le s sistemom, bodočo ureditvijo, osamosvojitvijo, vse urejajo federalni zakoni, torej se z akutnimi problemi gospodarstva ne ukvarja nihče.
Kranjska občina ima 73.000 prebivalcev, zaposlenih je 34.000, brezposelnih 3100, kar je 9,1 odstotka zaposlenih, oziroma 4,2 odstotka vseh prebivalcev Kranja. Zaposlenost je začela upadati v obdobju 85-89, lani pa se je število brezposelnih povečalo za skoraj 2000, napovedi pa pravijo, da bo konec tega leta v Kra-nju 10 do 12 tisoč brezposelnih, če se stvari ne bodo obrnile na bolje. Ob množični brezposelnosti bi se poglobila tudi socialna stiska, ki je zdaj v industrijskem središču Gorenjske še ne pozna veliko ljudi. Kaj storiti, da Kranj ne postane mesto brezposelnosti in revščine, kakor smo hipotetično postavili za naslov druge javne okrogle mize Gorenjskega glasa, na kateri so sodelovali: JOŽICA PUHAR, ministrica za delo, VLADIMIR MOHORIČ, predsednik kranjske vladeT SLAVKO KALAN, direktor kranjskega zavoda za zaposlovanje, RADO PAVLIN, direktor Centra za socialno delo Kranj, MILAN HUDOBIVNIK in ANKA RUPNIK; direktor in socialna delavka iz Tekstilindusa. Udeležilo se je tudi nepričakovano veliko poslušalcev, saj mnogo ljudi živi v negotovosti za-jutri.
nja, kar trenutno dela tudi izvršni svet v sodelovanju z zavodom za zaposlovanje.
Rdeča nit -Tekstilindus
Nič čudnega, da je mnogim razpravam in vprašanjem za okroglo mizo za iztočnico služil Tekstilindus. Tovarna je ta čas v Kranju na najtr-hlejših nogah, socialni položaj njihovih delavcev pa obupen. Zato smo k besedi povabili tudi dva njihova človeka.
Direktor Milan HUDOBIVNIK je govoril o težkem stanju v tekstilni industriji, ki je docela podkapitalizirana, vendar verjame v njeno rešitev, saj ima Tekstilindus priznano blagovno znamko, priznan je v Evropi in Ameriki, torej ima prihodnost. V tovarni je 1700 delovnih mest; kolikor bi jih mogli, bi jih ohranili. Podjetje, ki mu manjka zlasti sposobnih strokovnjakov, bi se rešilo, če bi pomagala tudi država. Za primer je navedel mariborsko Metalno, ki jo rešujejo tudi z občinskimi  in republiškimi
sredstvi. Anka RUPNIK pa je
orisala zlasti življenjske stiske Tekstilindusovih ljudi. Okoli 900 jih že prejema zajamčeni dohodek 2.830 dinarjev, nekateri od teh pa dajejo tudi do 1.500 dinarjev mesečno za prevoze na delo. Podjetje je moralo nekaterim izplačati celo razliko do zajamčenega OD od 500 do 1.500 din, ker zaradi razli-
čnih vzrokov (bolniški stalež ali drugo) niso dosegli 2.830 din. Februarja je bilo v Tek-stilindusu zaposlenih 1690 delavcev, marca so to število znižali na 1650. Od 700 do 985 delavcev je potrebnih širše družbene pomoči, saj z zajamčeno plačo ne morejo pokriti stroškov. Med ogrožene kategorije sodijo tisti, kjer sta oba zakonca zaposlena v Tekstilindusu, samohranilci, družine s tremi ali več otroki, tudi če je partner zaposlen v drugem podjetju. Družine rešujejo v sodelovanju s centrom za socialno delo, izplačujejo denarne pomoči otrokom, ki so bile mnogim delavcem premostitveni dohodek do izplačila OD. 403 družine prejema otroški dodatek za 706 otrok, vsi zaposleni v Tekstilindusu pa imajo 1475 otrok. Vrh vsega je okrnjen tudi skupni socialni standard tamkajšnjih delavcev, saj ne morejo več zagotavljati klimatskih zdravljenj, zaprli so tovarniško ambulanto, več let pa tudi ne rešujejo stanovanjskih vprašanj. Delavce je zlasti strah breizhodne situacije in zato hočejo vedeti, čigavi bodo.
O Tekstilindusovi agoniji je govoril tamkajšnji sindikalist Marjan Ojsteršek, ki je predlagal, da bi tovarno reševali kot delajo Italijani in Francozi, ki v krizi odpišejo dolgove in država vloži v ozdravitev. Brez zagotovila, da jih bodo skušali rešiti, zdaj delavci nočejo pognati strojev. Prizadeto je Tekstilindusovo stisko komentiral nekdanji delavec in sedanji Sivi panter Jože Potrebuješ. Dejal je, da je bila njega dni tekstilna industrija v Kranju nosilna in tako uspešna, da je lahko vlagala v infrastrukturo (v most čez Kokro je menda 1961. leta vložila 80 milijonov dinarjev), zdaj pa je od vseh pozabljena. Kdaj Tekstilindus lahko pričakuje rešitev? Direktor Milan Hudobivnik preobrat na bolje obeta šele na jesen, saj poletni meseci niso najboljši za prodajo. 70 odstotkov Tekstilindusove proizvodnje gre na zahodno tržišče, to je 500 tisoč metrov tkanine, kar bo prineslo 2,2 milijona nemških mark, za domači trg pa imajo plan 400 tisoč metrov in 32 milijonov dinarjev priliva. Če bo plan uresničen, bodo lahko povečali plače do 50 odstotkov. Tekstilindus v sedanjem obsegu ne bo mogel obstati, razen zmanjševanja števila zaposlenih bi ga rešil tudi velik kapital, pa seveda sposobni
ljudje. O kadrovskih kombinacijah v tovarni je bilo tudi za našo okroglo mizo veliko slišati, seznanili pa so nas tudi s snovanjem nove firme, ki bi Tekstilindusu ohranila zdravo jedro.
Socialnega programa še ni
Socialnega programa v Kranju še ni izdelanega, je pa v pripravi, je na naše vprašanje odgovoril Vladimir Mohorič.
Ne glede na to pa problem Tekstilindusa rešujejo kot prvenstveno nalogo. Vodstvo pripravlja načrt nove tovarne. Kaže, da je na temeljih nekdanje Tiskanine moč zagotoviti proizvodnjo za kakih 200 ali 300 delavcev, za Intex pa bi bilo pametno razmišljati o združitvi tega dela tovarne s kako drugo tekstilno tovarno. Realno bi se dalo rešiti največ 700 do 800 zaposlenih v Tekstilindusu, za ostale pa pride v poštev mehanizem, ki ga naša družba predvideva za nezaposlene: odpravnina, nadomestila, zavod za zaposlovanje. Treba je tudi delati na ustanavljanjnu novih podjetij, tisti z odpravninami pa naj bi vložili v novo proizvodnjo. Kranj je potreben novih programov, pospeševati kaže drobno industrijo, mala podjetja in delati na programu samozaposlova-
V Tekstilindusu ni niti plač, sočasno pa si lahko v državnih organih in družbenih ustanovah delijo visoke regrese, je govornike za okroglo mizo izzval Peter Katrašnik. Dobil je odgovor, da so plače za Tekstilindus doslej ves čas zagotavljali, deloma občina deloma sekretariat za delo. Tudi regres za lansko leto so zagotovili iz občinskih sredstev in verjetno bo tudi letos tako, če ne bo že stečaja in prenehanja delovnih razmerij. O regresih proračunskih uporabnikov pa Mohorič ni vedel točnega podatka, menda pa so si nekateri izplačali še enkrat višje kot občina.
Stečajev seje treba ogibati
Pogovor o Tekstilindusu je nanesel tudi na stečaj, ki se ga mnoge propadle firme poslužujejo kot rešilne bilke. Stečaj je po naši zakonodaji pot k likvidaciji programa firme, je dejala Jožica Puhar. Med ljudmi pa se je razširila teza, da je dobro iti v stečaj, ker bi delavce prevzela na pleča država. Dokler je družba še dovolj produktivna in lahko zagotavlja sredstva za socialno varnost, ni sporna. Če pa bi se taka filozofija razširila, z njo pa stečaji, potem ne bi bilo več ekonomskega potenciala za socialno podpiranje. Ljudje naj bodo usmerjeni k temu, da je treba čimveč delati in ustvarjati, ne pa izbrati varnega zavetja države, pokoj ali brezposelnost. Tudi tovarne, ki so se odločile za stečaj, so uvidele, da ta postopek spontano sproži nekatere nepričakovane učinke: sesuje se trg, ni mogoče dose-
jožica Puhar:
Nezaposlenost -stranski produkt trga
»Kranj je eno od mnogih slovenskih mest, v preteklosti razvito, z veliko predelovalne industrije, veliko zaposlenimi, zastarelo tehnologijo, velikim številom podzaposlenih delavcev, eno tistih mest, ki se z več-\ jo resnostjo srečuje s problemi v obdobju družbenoekonomskih in političnih sprememb in ko gremo v družbo tržne ekonomije. To pomeni pretres in temu se povsod, tudi v Kranju, pridružuje velika gospodarska recesija, ki je rezultat prizadevanj, da bi obvladali inflacijo in postali konkurenčni v sve-tovnnem tekmovanju tržnih ekonomij, da bi se programsko, tržno in drugače prestrukturirali. Temu se pridružuje tudi odsev ukrepov, kijih imamo v Jugoslaviji, pa tudi odsev ekonomske recesije v nekaterih drugih državah Evrope. Eden od produktov teh problemov je tudi rast brezposelnosti, ki jo srečujemo v povečani dinamiki v primerjavi z v preteklosti manj razvitimi območji. Značilnejša je za občine, ki imajo visoko stopnjo industrijske organizacije.«
ti izterjav, dobavitelji nehajo dobavljati, zato je stečaj res skrajno sredstvo. O stečaju, oziroma prisilni poravnavi, ob kateri je bilo v Iskri RTC ob delo dve tretjini delavcev, je govoril Marjan Koren. Med drugim je ugotovil tudi, da je stečajni zakon krivičen do delavcev, saj ob razsulu podjetja ostanejo brez pravic do deleža firme (odpravnine), medtem ko jih tehnološkim presežkom pripada vsaj nekaj. Vladimir Mohorič je poudaril, da je osnovna intencija stečajnega zakona poplačanje upnikov in ne socialni zakon, zato tako kruto ravna z delavci podjetij v stečaju. Zato se je
Ministrica je odgovorila, je cilj gospodarstva ustvarja nje dobička, produkcija 1 plasiranje na trg; funkcij? o zave pa ustvarjati pogoje
Totnnclrn romi I i rnti . SC W
plasiranje na trg; funkcija i
zakonsko regulirati, da ka funkcija lahko odvija, hkrati pa država opravlja tudi svojo socialno funkcijo; »To je čisti koncept, kjer naj vsak odigra svojo vlogo. KeI pa smo v prehodni fazi, & moramo oživeti tržno ekonomijo, da še ni lastnine, oj imamo večino produkcije s* vedno v družbeni lastnini tO se še ukvarjamo -s pr°ceSI lastninjenja, se ne morem" togo držati vsak svoje vloge-Ukvarjamo se tudi s konkretnimi problemi gospodarstva, posameznih panog, polo*a/ jem dejavnosti, celo organizacij. Veliko energije je vloženo v osamosvajanje, z*10 smo v marsičemu malo kra1*
Slavko Kalan:
S šolanimi ljudmi do prestrukturiranja
»Za Kranj še ne velja parola "mesto brezposelnosti in r ščine", bi pa kazalo kaj stori* da do tega ne pride. ^.'^ zaposlovanja je čutiti zlasti p mladih, ki prihajajo iz *a nje bo treba najti delovna tn sta. V šolskem letu 90/91 seje v 1. letnike srednjih šol vptsa'u 71 odstotkov generacije, dete vpisanih v štiriletne Pr°Sra% je višji od regijskega pvW*f' v Kranju je letos tudi U*" dentov več kot lani. Vse to P^ meni, da moramo računat' potencialom prihajajočieg znanja. Sodeč po podatki" tako tudi v prihodnjem ^' Na ta način se bo izboljšala kadrovska struktura v Kranju, pomeni, da bomo s šolanimi kadri lahko prestrukturirali 8oSJaf. darstvo. Mlada generacija razume trenutne težave S^spo . stva in se ne gre več šolat v klasične poklice (kovinarji, e'e*e. carji), pač pa prevladujejo poklici, za katere prej ni bilo raz£. ^ vanja, za gostinstvo in turizem. Tu je še podatek o štipendij od bogatih let, ko smo imeli na leto več kot 1000 kadrovskih
pendijjihje zdaj razpisanih le še 133, to pa pomeni ^kP1? na na štipendije iz združenih sredstev. Število teh se je poveča i
blizu 1700. Hude *-----—- »»' štioer
nju lahko sprožajo u\ * "rjff(jgtjo
gospodarske razmere in težave pri štipen . jo dvom, ali bodo naši starši sploh še spoi šolati svoje otroke. Zato še enkrat: strah pred brezposelno^ in revščino nas mora v Kranju združiti in s skupnimi napon^ ^. ramo iskati nova delovna mesta, za generacijo, ki prihaja * trenutno išče zaposlitev.«
treba stečajev ogibati. Naš stečajni zakon je narejen po avstrijskem vzoru, ki predvideva poravnavo upnikom in skrbi; da je na trgu delovne sile tudi vedno dovolj ponudbe, kar omogoča.nove zaposlitve. Pri nas slednjega ni, zato ima stečajni zakon tako negativne posledice. Peter Katrašnik je z govornikoma polemiziral o tem, ali ni stečaj tudi sanacija, saj se tedaj menjata program in nesposobno vodstvo. Jožica Puhar je temu deloma pritrdila, kar zadeva programsko prestrukturiranje, dodala pa, da je treba stremeti k ohranitvi zdravih programov, ne pa k razprodaji.
Čigavo je razsuto gospodarstvo
Edo Resman je predstavnika občinske in republiške vlade skušal izzvati k odgovoru, ali se vlada ukvarja zgolj s sistemskimi zakoni ali tudi s krutim dejstvom, da se vsi industrijski   centri podirajo.
ki. Ni pa finančnih m°*?bolj da bi se lahko kadrovsko. okrepili in učinkoviteje -e vali.« Podoben odgovo fc
dal tudi Vladimir
Moh°
d-
češ da izvršni svet m ge ^ na direkcija kranjske tj. strije, ki bi jo moral °P pt°' vno voditi in ji do očau ^ grame. To postavlja e darstvo samo.
Za mlade zaposlitev in *e socialna podP°™eC
12 tisoč nezaposlenih vpleta 1991 je nabolj črn ^
nju, po razlagi Slavg^pj pa je realno pn^yAaf tu*
manjšo številko.
Vendar
take napovedi terjajo no strategijo
ra*
voj-
Vranji nes industrijskem kje
v drobnem podJ^osto**-niti miselnost niti ?x°loi\f možnosti   niti mv^\oW kapital temu niso ni?
©N ©N
< —
as O H
on
«—5
UJ
t*
O O
<
co
Urednica priloge: Darinka Sedej; sporedi Leja Čolnar: oblikovanje Igor Pokom; lektorica Marjeta Vozlič
Srečanje pihalnih orkestrov v Fiumicellu
Pred kratkim je Pihalni orkester občine Kranj z dirigentom Brankom Markičem igral na 15. srečanju s Pihalnim orkestrom Tita Michelas iz Fiumicella v Furlaniji, ki ga vodi Gino Comisso. Obenem pa je bilo to drugo srečanje trojnega sodelovanja tudi s pihalnim orkestrom iz Železne Kaple Vellachtaler Trachtenka-pelle pod vodstvom Vladimirja Kordescha, za katero so se dogovorili lani in je bilo prvo že v Kranju. To sodelovanje pa je potekalo tudi že drugo leto v okviru skupnosti Alpe Jadran (v Italiji prvič). Idejo o uvrstitvi kulturnih sodelovanj v program AJ, ki se je porodila na pevskem srečanju v italijanskem Tržiču (Monfalcone), smo uspeli realizirati prav na kranjskem ZKO, saj smo po dolgotrajnih vlogah in osebnih razgovorih uspeli prepričati mednarodno komisijo skupnosti o pomembnosti kulturnih sodelovanj, ki kot je znano, vedno orjejo ledino in odpirajo možnosti sodelovanja tudi drugim področjem. Tako trenutno pod okriljem skupnosti sodeluje 11 pevskih zborov in trije pihalni orkestri - iz Kranja so trije zbori in orkester; verjetno pa se bo sodelovanje razširilo tudi na folklorno in druga področja.
Po uradnem sprejemu župana občine, ogledu Ogleja, je bil svečan koncert vseh orkestrov v občinski dvorani ob 16. uri. Koncert je izzvenel na visoki poustvarjalni ravni pred navdušenim občinstvom. Programska odlika, ki jo je predstavil naš orkester, so bile skladbe naših avtorjev, torej naše ustvarjalnosti, ki se uspešno uveljavlja tudi v tujini, tudi s pomočjo takih sodelovanj. Sledili so nagovori predstavnikov občin; v imenu Kranja je srečanje pozdravil predsednik IS Občine Kranj Vladimir Mohorič. Po izmenjavi daril je srečanje zaključilo s skupno zaigrano Avsenikovo Ostanimo prijatelji.
Pri realizaciji srečanja je tudi tokrat pomagalo podjetje Živila Kranj.
Mihael Plajbes
Lepo vreme za praznike
Za sredo, 1. maja, pratika napoveduje jasno vreme, za četrtek, 2. maja, stanovitno, za petek, 3. maja, toplo, za soboto, 4. maja, stanovitno, za nedeljo, 5. maja, jasno, za ponedeljek, 6. maja, veter, za torek, 7. maja, zadnji krajec , za sredo, 8. maja, dež, za četrtek, 9. maja, dež in za petek, 10. maja, meglo.
Lunine mene
Ker se Luna spremeni v torek, 7. maja, ko bo zadnji krajec ob 01. uri in 46 minut, bo po Herschlove.m vremenskem ključu vreme lepo!
Koledar imen
Sreda, 1. maja: Iztok, Jože, Maja, Greta Četrtek, 2. maja: Živa, Bor, Borko, Ati Petek, 3. maja: Aleksander, Milica, Filip, Jakob Sobota, 4. maja: Florijan, Cvetko, Moni, Žan Nedelja, 5. maja: Anže, Juta, Judita, Miran Ponedeljek, 6. maja: Domen, Manja, Manca, Jan Torek, 7. maja: Gizela, Aldo, Dunja, Stanko Sreda, 8. maja: Mihel, Željko, Bono, Viktor Četrtek, 9. maja: Gregor, Irma, Kek, Kekec Petek, 10. maja: Nino, Antonin, Iza, Januš...
I?"^' POSOJILNICA - BANKA
i —J| ŽILA BELJAK / VILLACH
Beljak ' Villach Kaiser Josef Platz 6, Tel 9943-4242-27377 Brnca / Hart. vznožje Korenskega sedla - ob glavni cesti (odprto tudi ob sobotah11!) Ziljska Bistrica / Feistritz Gail
i* VISOKE OBRESTI ZA VLOGE £ BANČNA TAJNOST UGODNA MENJAVA <x SLOVENSKA POSTREŽBA *r
V naši nagradni igri, igri presenečenja, smo minuli vikend na letališču v Lescah z aero taksijem peljali naša dva nagrajenca. Na sliki: družina Šumnec s pilotom Alpskega letalskega centra Lesce. - Foto: D. Sedej
Prvi koraki zdraviliškega turizma - V depandansi hotela Jelovica, v Bogatinu na Bledu, so se z otvoritvijo centra za kontaktne leče začeli prvi obetajoči koraki na poti k uveljavitvi zdraviliškega turizma na Bledu. Center so ustanovili v sodelovanju s hotelom Jelovica in gospo Jano Krnaič - Premrou, ki ima podoben center že v Torinu. V centru imajo najsodobnejše aparature za merjenje dioptrije. Center bo vodila znana okulistka Marija Zupan iz Ljubljane, prvih deset pacientov pa bo dobilo kontaktne leče zastonj. Ustanovitelji upajo, da so to zametki novega podjetja...
TRGOVINA UGODNIH NAKUPOV
ŠPAROVEC
SPAR MARKET
STRUGA-STRAU Tel.: 9943-4227-2349
PETEK
SPOREDI
1. PROGRAM TV SLOVENIJA
8.50 Video strani 9.00 TV mozaik 9.00 Klub Klobuk
10.05 Kraljična na zrnu graha, ameriški mladinski film
10.55 Velik zasuk, ponovitev francoske nadaljevanke
13.30 Video strani
13.40 Dan zemlje, ameriški film
15.20 Sova, ponovitev
16.50 EP Video strani
16.55 Poslovne informacije
17.00 TV dnevnik
17.05 TV mozaik: Tednik, ponovitev
18.05 EP Video strani
18.10 Spored za otroke in mlade
18.10 Zgodbe o Poluhcu: Kako je Po-luhec odšel v beli svet, lutkovna igrica
18.25 Hči morskih valov, norveška nadaljevanka
19.05 Risanka
19.15 TVokno
19.30 TV dnevnik
19.55 Vreme
19.59 Zrcalo tedna
20.20 Izgubljeni svetovi, izginula življenja, angleška poljudnoznanstvena oddaja
21.05 Heroji, avstralska nadaljevanka
21.55 EP Video strani
22.00 TV dnevnik
22.20 Sova
Dragi John, ameriška nanizanka
Modri ovratnik, ameriški film 0.35 Video strani
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
15.30
17.30
19.00 19.30 20.00 20.30 21.10
21.50 1.50
SP v hokeju na ledu skupine A: 3 - 1, posnetek iz Turkuja Regionalni programi TV Slovenija - Studio Maribor: Tele M Videomeh, ponovitev TV dnevnik Žarišče Oči kritike
Koncert simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije, posnetek iz Cankarjevega doma Videonoč
Yutel, eksperimentalni program
1, PROGRAM TV HRVATSKA
9.15 Poročila 9.20 TV koledar
9.30 Živeti kakor vsi normalni ljudje, dokumentarna serija za otroke 10.00 Šolski program: Edukon, kontaktna oddaja 12.00 Poročila 12.10 Video strani 12.20 Staro za novo 16.30 Video strani 16.45 Poročila 16.50 TV koledar 17.00 Pogovori o znanosti 17.30 Živeti kakor vsi normalni ljudje, dokumentarna serija za mlade 18.00 Hrvaška danes 18.45 Nora hiša, ameriška nanizanka 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Dvojnica, nemški film 21.35 Duoptrija, talk show 22.25 TV dnevnik 22.45 Slike časa 23.45 Yutel
0.45 Videonoč, vključitev
1.50 Poročila
TV HRVATSKA 2
16.05 Video strani
16.10 Dober dan
Spregledali ste - poglejte
16.30 Splošna praksa, ponovitev avstralske nanizanke
17.10 Kvizkozeka, ponovitev
18.35 Twin Peaks
19.20 Dober večer
19.30 Glasbeni vsakdan
20.00 Risanka
20.10 Zgodba za lahko noč
20.25 Pakistan - dežela in ljudje, potopisna serija
20.55 Nostalgija
21.35 Alf
22.05 Ljubim show 23.05 Poročila
23.25 Neučakana pištola, ameriška nanizanka
TV KOPER
16.00 18.30 18.45 19.00 19.30
20.10
21.30 22.20 22.30
Športne oddaje
Program v slovenskem jeziku
Odprta meja
TV dnevnik
Čarobna svetilka, otroški program
G. T, risana serija Dober dan, Chuk, risana serija Rojeni za življenje, dokumentarna oddaja Leteči zdravnik TV dnevnik Športna rubrika
TV AVSTRIJA l
9.00 Jutranji program: Čas v sliki 9.05 Družinske vezi 9.30 Ruščina 10.00 Šolska TV
10.30 Indiskretno, ponovitev ameriškega filma 12.10 Fred Basset, risanka 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi, ponovitev 13.35 Roseanne, serija 14.00 Liebling Kreuzberg, Male ribe 14.45 Mojstri jutrišnjega dne 15.00 Otroški program 15.05 Ostržek 15.30 Am, dam, des 15.55 Zeleni pašnik 16.10 Dusty, avstralska serija 16.35 Mozartov kviz 17.00 Mini čas v sliki 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi
18.30 Baywatch, Morski psi 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport
20.15 XY - nerešeno, policija prosi za pomoč
21.15 Znane osebnosti kuhajo 21.25 Pogledi s strani 21.35 Rockv II, ameriški film 23.25 Šport
23.50 XY - nerešeno, odmevi gledalcev
0.00 Obmejna   patrulja, ameriški
film 1.45 Čas v sliki
TV AVSTRIJA 2
8.30 Blagoslov za kardinala Minds-zentyja
9.30 Pannonia Sacra - sveta Madžarska, portret kardinalaž PMMbja krste kardinala Minds-zentvja na mejnem prehodu Kelsdorf
16.05 Venerin dotik, ameriški film
17.30 Upanje za umirajočo kulturo
18.00 Družinske vezi, serija
18.30 Milijonsko kolo, nagradna igra
19.00 Lokalni program
19.30 Čas v sliki
20.00 Kultura
20.15 Prodani in izdani, Kurdi med
velesilami 21.00 Znanost 21.15 Šiling 22.00 Čas v sliki
22.30 Dame Edna Megastar, Najbolj
nori show na svetu 23.15 Spitting image, ameriški film 1.45 Čas v sliki
l. PROGRAM RADIO SLOVENIJA
4.30-8.00 Jutranji program - glasba -9.05 Glasbena matineja - 11.05 Petkovo srečanje + glasba -12.00 Poročila - na današnji dan - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.00 Od melodije do melodije + EP - 17.00 Studio ob 17.00 in glasba - 18.05 Vodomet melodij -19.00 Radijski dnevnik - 19.45 Z zabavnimi ansambli - 20.30-23.00 Slovencem po svetu - 23.05 Literarni nokturno - Vladislav Stres: Izgon iz raja - 23.15-4.30 Nočni program -glasba
l. RADIO žmi
16.00 - Napoved programa - EPP obvestila - 17.00 - Pustolovščina 19.00 - Odpoved programa -
RADIO TRIGLAV JESENICE
RADIA
ODDAJNIKI TRIGLAV
BRVOGI JESENICE
BLEJSKA DOBRAVA ŠPANOV VRH VOGEL
FREKVENCE:
96,8 Mhz,
89,8 Mhz
96,0 Mhz
87,7 Mhz
101,1 Mhz
Gornjesavska dolina
mesto Jesenice
Radovljica, ostala Gorenjska
Jesenice, Radovljica, Gorenjska
Bohinj
3, maja \997\
SLOVENIJA 1 SOVA DRAGI JOHN
John, ki je stricu Jacku na smrtni postelji obljubil, da bo po njegovi smrti skrbel za teto Emmo, se znajde pred težko nalogo. Izpolniti mora obljubo, obenem pa ne sme dopustiti, da bi teta spremenila njegovo življenje. Svetuje ji, naj se pridruži kakšni skupini... teta Emma nasvet upošteva in pride v Klub osamljenih src. Čeprav John ne misli ravno na to skupino! Članom se osamljena vdova, ki ima težave s srcem, sicer smili. To pa ne pomeni, da so pripravljeni prenašati njeno uka-zovanje.
11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.15 - Horoskop - 13.00 -Opoldanski poročevalec - prenos Radio Slovenija - 14.30 - Domače novice 1 15.00 - Petkov ocvirek - 15.30 -Dogodki in odmevi - prenos Radia Slovenija - 16.00 - Obvestila - 16.30 -Domače novice -17.00 - Tema -18.00 - Čestitke poslušalcev in EP - 18.30 do 18.40 - Neposredni prenos večernih novic radia BBC - 18.59 - Odpoved programa
RTL PLUS
6.00 Halo Evropa, jutranji program 9.20 Zrahljani živci, ameriška krimi komedija 11.10 Ponovitve: Tvegano 11.35 Nakupovalni magazin 12.00 Cena je vroča 12.35 Policijsko poročilo 13.00 Poročila 13.10 Hammer 13.35 Kalifornijski klan 14.24 Springfieldo-va zgodba 15.10 Divja Roža 15.25 Poročila 15.55 Domače melodije 16.45 Tvegano! 17.10 Cena je vroča 17.45 Sterntaler, filmski kviz 17.55 Poročila 18.00 Ženska za šest milijonov dolarjev, akcijska serija 18.45 Poročila 19.15 Nazaj v preteklost, ameriška serija 20.10 Loto 20.15 Grad ob Vrb-skem jezeru, nemška serija 21.15 Grad ob VVortherseeju, nemška serija 22.15 Lov za krili na Kilimandžaru, nemška erotična komedija 23.45 Poročila 23.55 Tutti-frutti, kviz s slačenjem 0.55 Rokoborec, ameriška komedija 2.30 Najemnika, ameriški pustolovski film 3.55 Formula ena
EUROSPORT
6.00 Poslovna poročila 7.00 DJ Kat Show, za otroke 8.30 Evrobika 9.0 SP v hokeju v Turku, finale, ponovitev 11.30 Evrobika, ponovitev 12.00 Tenis, v živo, mednarodno prvenstvo Madrida, četrtfinale 16.00 SP v hokeju v Turku, finale 18.00 Festival borilnih športov, ponovitev 18.30 VVorlds Sports Special 19.00 Ameriški nogomet, svetovna liga 19.30 Eurošport -poročila
KINO
3. maja
CENTER amer akcij. krim. film ROOKIE - ULIČNI POLICAJ ob 16., 18. in 20. uri STORŽIĆ amer. akcij, film RAMBO III. ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. kom. BRUC (FRESHMAN) ob 18. in 20. uri KOMENDA amer. akcij, vojni film NAVY SEALS - OKORELI SPECIALISTI ob 20. uri LAZE amer. film POD KLJUČEM ob 19. uri ČEŠNJICA amer. akcij. kom. NEKONTROLIRANE PIŠTOLE ob 20. uri ŽELEZNIKI amer. ris. film MALA SIRENA ob 17. uri, amer. avant. film DNEVI GRMENJA ob 19. uri ŠKOFJA LOKA amer. horror PETEK 13 - VII. del ob 18. in 20. uri RADOVLJICA hongkon. karate film ŽIVLJENJE NINJE ob 20. uri, amer. zab. film ZLOČINI IN PREKRŠKI ob 20. uri
S tehnologijo upravljata dve vrsti ljudi: tisti, ki dojemajo, s čim ne upravljajo in tisti, ki upravljajo, česar ne dojemajo...
< =
O H
< -
O
(A —i
Z
m
O O
z <
T—
co
Šolski razglednici
Otroci v šoli počnejo še marsikaj drugega, bolj zanimivega, kot je pisanje nalog in guljenje iz knjig. V objektiv smo ujeli delček tega drugega.
V radovljiški osnovni šoli A. T. Linharta smo zmotili deklice iz tretjega in četrtega razreda, ki so pridno vadile za nastop na kranjskem srečanju plesnih skupin. Imenujejo se Ročk deklice, vodi jih mentorica Maruša Rovanšek, plešejo pa, kot pove že ime, ročk. Nastopile so že v vseh podružničnih šolah, na Dovjem, povsod pa jim tako mladi kot starejši veliko ploskajo.
Na spodnjem posnetku pa so četrtošolci z Orehka pri Kranju. Toliko starega papirja seveda niso zbrali sami, pomagali so jim tudi mlajši vrstniki, kot "glavnim" v šoli pa jim je vendarle pripadla čast, da so smeli papir nagrmaditi v kontejner. • Foto: H. J.
Moj dežnik
Za rojstni dan sem dobila lep, pisan dežnik. Bila sem ga zelo vesela. Bil je lep sončen dan, jaz pa sem si želela dežja. Zvečer sem dežnik vzela s seboj v posteljo. Sredi noči sem zaslišala glas: "Greva ven. Barbara!" Pogledala sem in videla, kako se mi dežnik smeji. Dežnik seje odpel in zletel proti oknu. Prijela sem se ga in poletela sva v temno noč. Močan veter naju je nosil in gledala sva lučke ter temna drevesa. Oba sva se smejala. Spomnilasem se na mamico in prosila dežnik, naj me pelje nazaj. Obrnilasva se in pristala v moji sobici. Skobacala sva se pod toplo odejo in zaspala. Zjutraj, ko sem se zbudila, sem najprej pogledala skozi okno. Deževalo je. Vesela sem vzela dežnik in odšla v šolo.
Barbara Kosmač, 2. a r. OŠ Petra Kavčiča,Škofja Loka
V beli pasti
Petošolci smo letos imeli srečo. Zapadlo je dovolj snega, da smo se marca lahko šli šolo v naravi na Pokljuki. Ne bom pisal, kako sem smučal, kajti najbolj mi bo ostal v spominu doživljaj s sprehoda po okolici hotela.
Kdo bi hodil le po poti! Skočil sem v globok sneg in vdrlo se mi je do pasu. Hotel sem zlesti iz snega, pa mi ni uspelo. Na pomoč mi je priskočil prijatelj Rok. Potegnil me je iz bele pasti. Žal pa se mi je sezul škorenj in ostal v snegu. Začel sem kopati, da bi rešil obuvalo. Medtem so pritekli sošolci, da bi mi pomagali. V silni vnemi so mi zasuli mesto, kjer je bil škorenj zakopan. Kar naenkrat je bilo vseokrog polno lukenj in sploh nisem več vedel, kje se mi je vdrlo v sneg. Ugotovil sem, da bom moral bos v hotel.
Tudi domov sem odpotoval brez škornja, ki čaka na Poklju-
ki na pomladansko odjugo. Miha Bogataj, OŠ Josipa Broza Tita Predoslje
Kaj je v meni dobrega?
Sem dobrega srca in rada pomagam drugim. (Tanja D.) Sem tovariška. Če je kdo bolan, mu nesem zvezke. (Vesna) Pomagam, če je kdo v stiski. Ne kregam se s prijatelji. Ne tepem bratca in sestrice. (Anita)
Rada imam naravo, živali in svoje starše. (Željka)
V meni je dobro to, da spoštujem starejše ljudi. Nekega dne, ko sva se z mamico peljala v avtobusu, sem starejši ženski odstopil svoj prostor. (Cene)
V meni je dobro to, da rada nekomu nekaj posodim ali dam. (Marija)
Mislim, da bi lahko šel za prijatelja po kostanj v žerjavico. Rad pomagam vsem, kadar le morem. (Rok)
Katero svojo slabost bi rad (a) odpravil (a)?
Rada bi se odvadila grizenja nohtov. (Tanja D.)
Rada bi, da ne bi bila tako površna. (Vesna)
Popravila bi rada to, da bi mamico ubogala na prvo besedo.
(Anita)
Rada bi se odvadila jesti sladkarije. (Željka) Rad bi odpravil svojo pozabljivost. Nekega dne, ko se mi je mudilo v šolo, sem hitro stekel po stopnicah v stolpnici. Šele potem sem opazil, da sem pozabil torbo. (Cene)„ Želim si, da se ne bi kregala, lagala in prepirala. (Marija) Moja slabost pa je v tem, da sem v odločilnih trenutkih premalo zbran. (Rok)
Učenci 4. c r. OŠ Ivana Groharja,Škofja Loka
Na tleh je ležal kruh
Na tleh sem našel kos kruha. Pomislil sem, nekdo je bil presit in ga je vrgel. Premišljeval sem, kaj bi z njim. Odnesel sem ga domov. Dal sem ga lačnim putkam. Takrat ga je še mucek jedel, ker ga drugače ne.
Darko Gartner, 2. r. OŠ Sorica
Če bi bila bogata
"Če bi bil bogat, bi si kupil, bazen, vilo, avto..."
Jaz pa bi si v visokih gorah zgradila leseno kočo. Tja bi hodila vsak dan, na rekreacijo. V dolini pa bi imela vrtec za majhne otroke. Ti bi ob spremstvu vzgojiteljice hodili v lepem vremenu v gozd in v naravo. Malo večji otroci bi se učili tudi pisanja, drugače pa bi veliko risali in se igrali. Zase bi imela avto jugo 45, saj močnejšega ne bi potrebovala, vrtec pa bi imel svoj avtobus. Vrtec bi bil moderno opremljen.
Preostali denar bi dala v delnice v tovarni, ki ne misli na stečaj. Če bi mi še kaj ostalo, bi denar imela v govarici ali vikend kočici.
Svoje stalno stanovanje bi imela kar v vrtcu. Zaradi delnic bi stroške vrtca poravnala tovarna. Bili bi precejšnji, saj bi otroci jedli le naravno hrano. V vrtcu bi poleg mene delala še izučena vzgojiteljica. Otroke bi vzgajali po zahtevi staršev.
Kakšno leto pa bi bilo otrok premalo, zato bi vrtec zaprla in živela tisto leto v planinski koči.
Maja Markun, 7. b r. OŠ Matije Valjavca,Preddvor
00
lO
Će problem zahteva mnogo sestankov, postanejo sestanki pomembnejši od problema...
Zakonitost sestankovanja
SOBOTA
SPOKED1
4. ma}a 1991
1. PROGRAM TV SLOVENIJA
8.25 8.35 8.35 9.00 9.10 9.30
9.45 10.10
10.15 11.15 12.10 12.40 13.30 15.40 15.50
16.15 16.20 16.50 16.55 17.00 17.05
18.35 18.55 19.05 19.15 19.30 19.55 19.59 2020 20.35
21.00
0.00 0.05 0.10
1.25
Video strani TV mozaik
Angleščina - Follovv me Radovedni Taček: Miza Zbis: Tillove dogodivščine Zgodbe o Poluhcu: Kako je Po-luhec odšel v beli svet, lutkovna igrica
Alf, ameriška nanizanka
Norčije v živalskem vrtu: Tigri
in leopardi
Ex libris: O tobaku
Zgodbe iz školjke
Pesmi porabskih Slovencev
Večerni gost: Mitja Saje
Oči kritike
Video strani
Marlboro music show, ponovitev
EP Video strani Sova, ponovitev EP video strani Poslovne informacije TV dnevnik
Za zlato medaljo - Zgodba o
Billu Johnsonu, ameriški film
Grdi raček, japonska pravljica
Že veste?
Risanka
TV okno
TV dnevnik
Vreme
Utrip
Žrebanje 3x3
Lovci na med, francoska poljudnoznanstvena oddaja Rim: Izbor pesmi za Evrovizijo '91, prenos EP Video strani Poročila Sova
Na zdravje!, ameriška nanizanka
Twin Peaks, ameriška nadaljevanka
Video strani
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
11.55 Turku: SP v hokeju na ledu skupine A, prenos tekme za 3. mesto
14.00 Satelitski programi - poskusni prenosi
15.55 Turku: SP v hokeju na ledu skupine A, prenos tekme za 1. mesto
18.25 Zagreb: Rokomet (ž), 1. tekma finala za pokal IHF: Lokomotiva - Bayer, prenos
19.50 Muppet show: Buddy Rich
20.15 Filmske uspešnice: Nora zapornika, ameriški film
22.10 Satelitski programi - poskusni prenosi
23.30 Yutel, eksperimentalni program
0.15 Satelitski programi - poskusni prenosi
l, PROGRAM TV HRVATSKA
8.15 Poročila 8.20 TV koledar
8.30 Vesela sobota, spored za otroke
10.00 Izbor šolskega programa
10.00 Za zelenimi vrati
10.30 TV gledališče: Komedija
11.00 Vojna krajina: Od obleganja Dunaja do Napoleona
11.30 Danes skupaj
12.00 Izbrali smo za vas
13.00 Dirt Bike Kid, ameriški mladinski film
14.30 15.15 15.25
15.40 16.10 16.25 16.30 18.00
18.55
19.30 20.00 20.15 21.00
0.00 0.05
0.25 1.10
Mikser M, zabavna oddaja Sedmi čut, oddaja o prometu Ciklus filmov B. Marjanovića: Planinski  svet, dokumentarni film
Narodna glasba TV teden Poročila TV avkcija
Vrnitev na otok zakladov, angleška nadaljevanka Denver,  poslednji dinozaver, ameriška risana serija TV dnevnik Intervju tedna Dokumentarni film Rim: Izbor pesmi za Evrovizijo '91, prenos Poročila
Športna sobota, oddaja TV Sarajevo Yutel Poročila
NOVOSTI IZ ZABAVNE GLASBE
l. PROGRAM RADIO SLOVENIJA
4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani + pionirski tednik - 9.05 Z glasbo v dober dan -10.05 Kulturna panorama - 11.05 Radijski kabaret -12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.40 Radijski Merkurček + EP - 15.30 Dogodki in odmevi -
SLOVENIJA 1 17.05
ZA ZLATO MEDALJO -ZGODBA O BILLU JOHNSONU
ameriški barvni film; igrajo: Ant-hony Edvvards, Dennis VVeaver, Sarah Jessica Parker, Deborah Van Valkenburgh. Film Zgodba o Billu Johnsonu je gotovo zanimiv posebej zato, ker nas bo spomnil na zimske olimpijske igre v Sarajevu leta 1984, ki so pomalem že potonile v pozabo. Seveda ne za tekmovalce, še posebej so si jo zapomnili zmagovalci. Eden izmed njih je BiH Johnson, ameriški smučar, na katerega ni nihče resno računal, pa je nazadnje postal ameriški heroj, saj je prismučal Ameriki prvo zlato medaljo v smuku. Fant je od svojega osmega leta sanjaril o tem, da bi se uvrstil med najboljše smučarje, vendar bi svojo športno kariero kmalu zapravil zaradi vlomov in kraje avtomobilov, če mu oče ne bi pomagal, da se je izmuznil ječi in da so ga sprejeli na kolidž, kjer so imeli tudi smučarski program. Z voljo in vztrajnostjo je napredoval, kljub temu da je med njim in tovariši marsikdaj prišlo do trenj. Med zimskimi počitnicami je delal v Aspnu, kjer je vadila ameriška smučarska reprezentanca. Ko je kasneje zmagal na tekmovanju v Lake Placidu, mu je to prineslo uvrstitev v ameriško ekipo. To je bil najpomembnejši korak na poti do zlate medalje v Sarajevu. V filmu nastopajo priljubljeni ameriški igralci vseh generacij, ki jih poznamo tudi pri nas. Zanimivo je, da je film nastal v koprodukciji z Jadran filmom, zato so večji del zgodbe posneli v Jugoslaviji. Ekipa se je mudila tudi v Ljubljani, ki je posodila podobo enemu znanih evropskih smučarskih centrov.
Pidži: Country - na gruntu
Milan Pečovnik - Pidži, slovenski countrv solist prihaja iz Črne na Koroškem Pravi, da je countrv Slovencem blizu, pa vendar je malo glasbenih ustvarjalcev te zvrsti. Po njegovem je slovenski countrv polka in valček skupaj. Koroški Štajerc, kot pravi, da je, se zgleduje po ameriški tovrstni glasbi, dodaja pa ji slovenska besedila.
Deloval je v skupini D'Drava Countrv Dečki, kasneje v znanem bendu Pohorje Express, potem pa se je kot countrv solist podal po lastni poti. Pred tremi leti je izdal kaseto Prve brazde in se kot osamljeni »kavboj« slovenske cene, lotil novega
15.55 Zabavna glasba - 16.00 Od melodije do melodije + EP - 17.00 Tedenski aktualni mozaik - 18.05 Znano in priljubljeno - 19.45 Z zabavnimi ansambli - 20.00 Radio na dopustu -22.00 Zrcalo dneva - 22.30 Kratka radijska igra - 23.05 Literarni nokturno -Harry Kuhner: Pesmi - 23.15-5.00 Nočni program - glasba
projekta. Pri Helidonu mu je izšla sedaj že druga kaseta, ki ima naslov Na gruntu. Kot kantavtor je s pomočjo svojih godcev posnel deset skladb. Celotno avtorsko delo po glasbeni plati in z besedilom je Pidži zaokrožil v skladbah: V mojo vas nikoli ni pripeljal vlak, Na vasi, Ne pijem več in Katarina. Skladbe so razpoloženjske, ljubezenske, ob njih se lahko zabavate, klepetate ali popivate... meni Milan Pečovnik v usmeritvi svoje glasbe. Segel je tudi po priljubljenih tradicionalnih pesmih, dodal pa tipično slovensko besedilo: Tom Dol-ley, Suzana, Padel je mrzli sneg in Mariborski Štef.
RADIO TRIGLAV JESENICE
1. RADIO m
16.00 - 19.00 - Razvedrilno popoldne na valovih Radia Žiri - vmes EPP - pogovor s sponzorjem oddaje - 19.00 -Odpoved programa -
11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.10 - Duhovna obzorja -12.30 - Horoskop -13.00 - Opoldanski poročevalec - prenos Radia Slovenija - 13.40 - Kuharski nasvet - 14.30 -Domače novice 1 - 15.00 - Tečaj angleškega jezika - ponovitev - 15.30 -Dogodki n odmevi - prenos Radio Slovenija - 16.00 - Obvestila - 16.30 -Domače novice 2 - 17.00 - Zabavno glasbena oddaja - 18.00 - Čestitke poslušalcev in EP - 18.59 - Odpoved programa
CENTER amer. akcij. krim. film ROOKIE - ULIČNI POLICAJ ob 17 in 19. uri, prem. amer. akcij. kom. NEKONTROLIRANE PIŠTOLE ob 21. uri STORŽIĆ amer. thrill. LEPI JOHNNY ob 16. uri, amer. trda erot. DEKLETA IZ TAXIJA ob 18. in 20. uri ŽELEZAR prem. amer. mlad. akcij. kom. ČAROVNIK ob 17. uri, prem. amer. akcij. voj. filma NAVY SEALS - OKORELI SPECIALISTI ob 19. in 21. uri DUPLICA amer akcij, film RAMBO III. ob 19. uri, nem. trda erot. MERYLIN ob 21. uri TRŽIČ amer. thrill. JAKOBOVA LESTEV GROZE ob 18. in 20. uri ŽELEZNIKI slov. drama DO KONCA IN NAPREJ ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer avant. film DNEVI GRMENJA ob 18. in 20. uri RADOVUICA amer grozlj. MISSISSIPI V PLAMENU ob 18. uri, amer. akcij, film ODPOREN ZA KROGLE ob 20. uri BLED amer. glasb, film PLESALEC STEPA ob 18. in 20. uri BOHINJ amer. erot. film DEVET IN POL TEDNOV ob 20. uri
NEKONTROLIRANE PIŠTOLE (Loose Cannons)
ameriška akcijska komedija; režija: Bob Clark, igrajo: Gene Hack-man. Dan Aykroyd, Dom de Luise, Ronny Cox, Nancy Tranis. Izkušeni policaj Mac dobi novega partnerja, ki mu povzroča samo probleme: Ellis je namreč svoj čas pretrpel živčni zlom, potem pa se je moral, preden si je opomogel, vrniti na delovno mesto, tako da sedaj izigrava najrazličnejše osebnosti. Pozneje se pokaže, da jih El-lisova nevrotičnost občasno potegne iz težav, v katere pa seveda neprestano padajo ..
V akcijski komediji Nekontrolirane pištole prednjačita dva odlična igralca, Gene Hacman in Dan Avkrovd, pripadnika različnih generacij, ki pa sta se odlično znašla v tem tandemu. Film je skupek filmov Smrtnosno orožje. Polnočna dirka in Policaj iz Beverly Hillsa.
t/g < -
—
a!
—, Z
Bi
C C
—
< J ■—
BI s-<
w
0C
O
H
Z <
rr
T—
OO
tO
Količina strokovnosti je obratno sorazmerna s številom izjav, ki jih je občinstvo razumelo...
l. PROGRAM TV SLOVENIJA
On Ov
<
5
a.
<
o
m
US Cd os O
H
05 -
I—«
C/5 >—>
Z
UJ
O O
Z
<
K-00
8.35 Video strani
8.45 Otroška matineja. Živ žav
9.35 Hči morskih valov, norveška
nadaljevanka 10.15 V znamenju zvezd: Ribi, ponovitev  nemške dokumentarne serije
10.45 Muppet show: Buddv Rich, ponovitev
11.10 Po domače z ansamblom Pu-
gelj, Vesna in nagelj 11.40 Obzorja duha 12.00 EP Video strani 12.05 Zelena ura, ponovitev 13.05 Video strani 13.10 ONA + ON
14.40 Saga o Forsvtih, angleška nadaljevanka 15.30 Sova, ponovitev 16.50 EP Video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik
17.05 Le Grand Chemin, francoski
film 18.50 Risanka 19.00 TV mernik 19.15 TVokno 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme
20.05 Posel je posel, slovenska nanizanka 20.40 Zdravo
22.00 TV dnevnik, šport, vreme 22.20 Sova
Kremplji in praske, ameriška
nanizanka
Bluegrass, ameriška nadaljevanka 23.35 Video strani
Pomnjenja - 10.05 Nedeljska matineja - 11.03-16.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 16.00 Lojtrca domačih - 17.30 Humoreska tega tedna - 18.00 Priljubljene operne melodije - 19.00 Radijski dnevnik -20.00-22.00 V nedeljo zvečer - 22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno - Jems Tate: Pesmi - 23.15-04.30 Nočni program, glasba
GLASBENE NOVIČKE
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
14.00 Športno popoldne 17.55 Zrenjanin: PEP v rokometu Proleter : Barcelona 19.30 TV dnevnik
20.00 Bajke na Slovenskem: Usoda, dokumentarna oddaja
20.30 Ciklus filmov R. W. Fassbinder-ja: Obup Potovanje v svetlobo, nemški film
22.25 Kvalifikacije za svetovno prvenstvo v speedvvavju, reportaža iz Ljubljane
23.10 Športni pregled, oddaja TV Črne Gore
23.55 Yutel, eksperimentalni program
l. PROGRAM TV HRVATSKA
9.45 Poročila
9.50 TV koledar 10.00 Nedeljsko dopoldne za otroke 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Poročila 13.05 Serijski film 13.55 Družinska oddaja 14.25 Nedeljsko popoldne: Sestanek
brez dnevnega reda 18.45 Risana serija 19.10 TV sreča 19.30 TV dnevnik 19.55 EPP
20.00 Dramski program 21.35 Popularna serija 22.25 TV dnevnik
22.45 Športni pregled, oddaja TV ČG 23.30 Glasbena oddaja 0.30 Yutel Poročila
l. PROGRAM RADIO SLOVENIJA
5.00-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Radijska igra za otroke - 9.05
l. RADIO zmi
9.00 - Napoved programa - EPP - radijski koledar - kino - 10.00 - Minute za šport in rekreacijo - 10.15 - Alpe-tourovo turistično okence - v živo -11.00 - Novice in dogodki - obvestila - mali oglasi - 12.00 - Nedeljska duhovna misel -12.15 - EPP -12.30 - Čestitke in pozdravi - 13.30 - Odpoved programa -
RADIO TRIGLAV JESENICE
8.00 - Začetek - 8.05 - Oddaja za otroke - 9.15 - Horoskop - 9.45 - Špikov kot -10.15 - Slovenci v svetu - 10.45 -Nasvet za nedeljsko kosilo - 11.00 -Radijski sejem - 12.00 - Čestitke poslušalcev -13.00 - Tema - 14.00 - Čestitke - 15.00 - Razgovor - 16.00 - Čestitke poslušalcev - 17.00 - Tema -18.00 - EPP - 18.59 - Odpoved progra-
SLOVENIJA 2 20.30 OBUP - POTOVANJE V SVETLOBO
nemški barvni film; igrajo: Dirk Bogard, Andrea Ferreol, Volker Spengler, Klaus Lovvitsch Glavnina filma se dogaja v Berlinu, zgodba pa je postavljena v čas pred izbruhom nemške diktature, ko je bil strmoglavljen socialdemokrat Herman Muller, zadnji kancler vveimarske republike. Tovarnar čokolade Her-mann Hermann, baltiški Rus v izgnanstvu, poročen z žensko, ki nenehno žveči sladkarije in ga vara s svojim bratrancem, je tenkočuten, svetovljanski estet. Daje ga svetobolje, trpi zaradi sebe in svojega okolja, zaradi osamitve, ki jo je sam izbral. V glavo si zapiči idejo, da bi ušel kultivira-nemu dolgočasju in socialni brezbrižnosti svojega okolja in začel novo življenje. Odloči se, da bo zamenjal identiteto in to ga požene v izbruh blaznosti. Zdi se mu, da je v potepuhu, na katerega je naletel, ugledal svojo zrcalno podobo. To ga pripelje tako daleč, da ustreli domnevnega dvojnika in pobegne v njegovi obleki v Švico. Ko mu tam kmalu pride na sled policija in ga prime, je razpad njegove osebnosti popoln, njegova emigracija iz realnosti v norost, je uspela.
SLOVENIJA 1 20.05 POSEL JE POSEL
Želite zvečer v gledališče, v gostilno, na zabavo in imate doma majhnega otroka? Nič lažjega, pokličite Ultraservis. Specialist za čuvanje otrok je Dergi. Samo malo živčen je...
Jimmie Vaughan, vodja skupine Fabalous Thunderbirds, starejši brat Stevija Rayja, ki je lansko poletje tragično preminil, vsaj na zunaj ne žaluje več. "Po bratovi smrti sem mesece in mesece samo sedel doma in skušal preboleti bolečino. Premišljeval sem tudi o tem, da bi pustil glasbo." Vendar sedaj je Jimmie drugačnega mnenja. "Če bi Stevie še živel, bi me brcnil v zadnjico, ko bi mu omenil, da bi prenehal z glasbo. Enostavno dolžan sem mu, da igram blues." Mute - glasbena založba, ki jo je leta 1978 ustanovil Daniel Miller. Neodvisna založba, ki je lansko leto - 1990 - dobila naziv "Naj inovativna založba desetletja". Vzpon se je začel leta 1980 s skupino DAF (LP - Die Kleinen un die Bozen) in leta 1981 s prvencem Depeshe Mode "Speak am speli". Druga imena so tudi: Erasure, Laibach, Birthdav Party, Crime and the City solution. Založba je znana po nenavadnih zvokih vseh skupin, ki snemajo za njih.
Delovni dnevi so se zaključili. Prihaja pa skupina VVorking Week z njihovo zadnjo malo ploščo "Positive". Pozitivno je to, da so nazaj, da so posneli tudi vleiko ploščo, Black and Gold.
Denar je denar. Skupina Free, od mnogih pozabljena, je tu z zbirom najboljših pesmi. A. Fraser, P. Rodgers, P. Kossoff in Si. Kirke = The Free. Naslov originalen - The Best of. Ne igra se z mojim srcem - 12 inch skupine Matronbc. Plesna glasba za vse mlade in plesno nadarjene. Matronbc The in-credible Sound machine.
Poznate Davida Knopflerja. Sodeloval je s skupino Dire Sta-rits na prvih dveh albumi, nato pa so se poti s skupino razšle. David je zael na svoje svoje in to zelo uspešno. Po nekajletnem premoru, je tu novo ploščo, ki ima naslov "Lifeli-nes". Življenjska črta Davida Knopflerja je zanimiva in polna nepričakovanih obratov.
Joni Mitchell je v svoji dvajsetletni karieri posnela veliko glasbenih motivov. Občudovana s strani mlajših kolegov, je glasbenica iz Kanade še enkrat presenetila. Glasbo je namerila v folk korenine. Med nami z novim LP "Night Ride Home". Prisluhnite ji.
Običajno niso več, kar so bili. Njihov čas je minil. Dokaz za
to je pred nami. "Twenty 1" je naslov zadnje plošče. Bo to le
dovolj? „ „
J Z. Bavdek
KINO
5. maja
CENTER amer. akcij. krim. film ROOKIE - ULIČNI POLICAJ ob 17. in 19. uri, prem. amer. drame POD KLJUČEM ob 21. uri STORŽIČ amer. karate film NINJA BOJEVNIKI ob 16. uri, nem. trda erot. MERYLIN ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. akcij, vojni film NAVY SEALS - OKORELI SPECIALISTI ob 17. in 19. uri, prem. amer. trde erot. SEKS V ZAPORU ob 21. uri DUPLICA amer. karate film NINJA BOJEVNIKI ob 10. uri, amer. akcij, kom. NEKONTROLIRANE PIŠTOLE ob 17. in 19. uri, amer. trda erot. DEKLETA IZ TAXIJA ob 21. uri TRŽIČ amer. thrill. LEPI J0HNNY ob 18. in 20. uri DOVJE amer. akcij, film DENARJA NA PRETEK ob 19.30 uri ŽELEZNIKI amer. horror PETEK 13 - VII. del ob 19. uri ŠKOFJA LOKA amer. avant. film DNEVI GRMENJA ob 18. in 20. uri RADOVUICA hongkon. karate ŽIVLJENJE NINJE ob 18. uri. amer. grozlj. MISSISSIPI V PLAMENU ob 20. uri BLED amer. zab. film ZLOČINI IN PREKRŠKI ob 18 uri, amer. erot. film DEVET IN POL TEDNOV ob 20. uri BOHINJ amer. glasb, film PLESALEC STEPA ob 18. in 20 uri
NOVO V KINU
POD KUUČEM (Lock Up)
ameriška drama; režija: John Flvnn, igrajo: Svlvester Stallone, Do-nald Sutherland, John Amos.
Človeško sovraštvo in želja po maščevanju nimata meja.
V tem filmu, narejenem v najzloglasnejšem zaporu v ZDA, vidimo
Donalda Sutherlanda v izedni vlogi negativca in Svlvestra Stallone-
ja v klasični vlogi človeka, ki se bori da bi preživel pod nečloveškimi
pogoji.
Razkošnost sprejemnega urada neke firme je v obratnem sorazmerju z njeno solventnostjo...
Zakon o institucijah _
\ PQlSrEDEL,yEK
SPOREDI
6. ma^a
1. PROGRAM TV SLOVENIJA
8.50 9.00 9.00
9.10
9.25 10.00 10.15 10.30 15.10 15.20 15.40 16.50 16.55 17.00 17.05 18.25 18.30 18.30 18.45 19.10 19.20 19.30 19.55 20.05 21.40 22.30 22.50 23.30
0.45
Video strani
Mozaik, ponovitev
Ciciban, dober dan: Čebelica
leti z neba
Pojdi nekam, ne ve se kam: Ne vse se kam, lutkovna igrica HTV
Družinsko petje Utrip
Zrcalo tedna TV mernik Video strani
Obzorja duha, ponovitev Sova, ponovitev EP Video strani Poslovne informacije TV dnevnik
TV Mozaik: Zdravo, ponovitev
EP Video strani
Spored za otroke in mlade
Radovedni Taček: Goba
Alf, ameriška nanizanka
Risanka
TV okno
TV dnevnik
Vreme
Operacija Cartier, TV film
Osmi dan
TV dnevnik, vreme
400 let slovenske glasbe
Sova:
Gledališče Rayja Bradburyja, angleška nanizanka Bluegrass, ameriška nadaljevanka
Video strani
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
16.00
16.20
17.30
19.30 19.55 20.30 21.00 21.20
Satelitski programi - poskusni prenosi
Povečava, oddaja o filmu, ponovitev
Regionalni programi TV Slovenija - Studio Ljubljana TV dnevnik
Pesem je ženska: Vita Mavric Po sledeh napredka Sedma steza, športna oddaja Omizje
Yutel, eksperimentalni program
l. PROGRAM TV HRVATSKA
9.15 Poročila
9.20 TV koledar
9.30 Otroška serija 10.00 Šolski program 12.00 Poročila 12.10 Video strani
12.20 Satelitski program. Staro za
novo 16.30 Video strani 16.45 Poročila 16.50 TV koledar 17.00 Šolski program 17.30 Hrvaška danes 18.15 Otroška serija 18.45 Dokumentarna oddaja 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Dramski program 20.50 Zunanja politika 21.20 TV Dnevnik 21.45 Kinoteka Hollvvvooda 23.15 Yutel
Poročila
l. PROGRAM RADIO SLOVENIJA
4.30-8.00 Jutranji program, glasba -7.00 Druga jutranja kronika - 8.05 Po čitniško popotovanje od strani do strani - 10.00 Dopoldanski dnevnik: Informacije, gospodarstvo, glasba -11.05 Izbrali smo... 12.30 Kmetijski nasveti - 14.20 Mladi na glasbenih revijah in tekmovaniih - 15.15 Radio da-
nes, radio jutri - 15.55 Zabavna glasba - 17.00 Studio ob 17. in glasba -18.05 Pihalne godbe vam igrajo -20.00 Sotočja (prenos iz studia Radia Maribor) - 21.05 Zaplešite z nami -23.05 Literarni nokturno - Anka Petri-čevič: Ponovno te kličem - 23.15-4.30 Nočni program, glasba
SMEH JE POL ZDRAVJA
l. RADIO ŽIRI
16.00 - Napoved programa - reklame - obvestila - 17.00 - Zakajčkova mini šola - 17.30 - Vroča tema 18.00 -Spoznajmo se med seboj - 19.00 -Odpoved programa -
RADIO TRIGLAV JESENICE
11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.15 - Horoskop - 12.30 -Športni pregled - 13.00 - Opoldanski poročevalec - prenos Radio Slovenija -14.00 - Glasbena rubrika: klasična glasba - 14.30 - Domače novice 1 -15.30 - Dogodki in odmevi - prenos Radio Slovenija 16.00 - Obvestila -16.30 - Domače novice 2 - 17.00 - Tema - 18.00 - Čestitke poslušalcev in EP - 18.30 do 18.40 - Neposredni prenos večernih novic radia BBC - 18.59 - Odpoved programa -
SLOVENIJA 1 18.30
RADOVEDNI TAČEK: GOBA
Goba je užitna ali pa strupena, z njo lahko krpaš nogavice, karkoli pobrišeš, zanetiš ogenj, če nimaš pri roki vžigalic, če jo imaš v želodcu, si kar naprej žejen in če pri njihovem nabiranju nisi pazljiv, greš lahko po gobe. Toda Taček je previden, saj bi rad še dolgo živel in rasel kot goba po dežju.
Scenarij Berta Golob, sodelujeta Nace Simončič in Marko Okorn. Scena Tomaž Marolt, dramaturg Jože Rode, glasbena oprema Ivo Meša, redakcija Irena Struna Ar-ko, režija Boštjan Korbar.
SLUŽBA DRUŽBENEGA
KNJIGOVODSTVA
V REPUBLIKI SLOVENIJI
PODRUŽNICA 51500 KRANJ
objavlja prosto delovno mesto
VIŠJI PROGRAMER
za določen čas s polnim delovnim časom,  do 31 12. 1991. Pogoji:
-VI. stopnja strokovne izobrazbe - programski inženir, inženir računalništva ali druga smer z znanjem računalništva
- 18 mesecev ustreznih delovnih izkušenj
- psihološki preizkus
Vloge z opisom dosedanjih del in z dokazili o izobrazbi sprejema kadrovska služba SDK v RS, podružnica 51500 Kranj, Trg revolucije 2, v 8 dneh po objavi. Kandidate bomo o izidu objave obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepe o izbiri.
Sosedje
Razgovor z balkona na oknu:
»Tako ne bo šlo več naprej! Moja hči je morala prekiniti pouk petja, ker vaš pes neprestano tuli.«
»Ni moja krivda, soseda, vaša hči je začela s tuljenjem! • Špela kok. Kranj
Nenamernost
Slon in miš igrata nogomet. Pri tem se zgodi, da slon po nesreči stopi na miš in jo zahodi v mehka tla. Precej časa traja, preden se živalca spet prikoplje na beli dan. Slon se skrušeno opravičuje.
»Oh, saj ni nič,« velikodušno odmahne miš. »Šport je šport! Saj bi se meni lahko primerilo isto!« • Špela Kok, Kranj
Miličnik s pingvinčkom
Pozimi najde miličnik na cesti pingvinčka. Prinese ga na postajo milice in vpraša komandirja:
»Kaj naj naredim z njim?«
»Pelji ga v živalski vrt,« mu reče komandir.
Popoldne, ko gre komandir iz službe, zagleda na cesti miličnika s pingvinčkom.
»Ali ga nisi peljal v živalski vrt?« ga vpraša.
»Sem, dopoldne. Zdaj greva pa še v kino,« odvrne miličnik. • Spela Kok. Kranj
Zvoki Fallerjevih orgel iz leta 1680
V okviru Glasbe dežele Kranjske - 18. stoletja je pri Založbi kaset in plošč RTV Slovenija izšla kaseta Faller-jeve orgle - 1680, producenta Milka Bizjaka. Dvanajst skladb (arije, pastoraeli in sonate) so bile posnete lanskega 15. oktobra v Križevniški cerkvi v Ljubljani v sodelovanju s Festivalom Ljubljana. Izid kasete pa so omogočili: Republiški sekretariat za kulturo Slovenije, Restavratorski center Republike Slovenije in Občina Kamnik -Kulturna dejavnost.
Na ovitku kasete je Milko Bizjak zapisal, da je bil lani restavriran pozitiv ljubljanskega mojstra Janeza Faller-ja. Te majhne orgle, ki so bile prvotno izdelane za frančiškansko cerkev v Kamniku in kasneje prenesene v Sv. Primoža nad Kamnikom, sodijo med najstarejše tovrstne inštrumente na območju Slovenije. Obnovitveni postopek je potekal v dveh delih: inštrument je obnovil resta-vrator orgel Boštjan Černe, orgelsko omaro pa Darko Tratar, restavrator pri Restavratorskem centru Republike Slovenije. Ob zaključku je bil instrument predstavljen na razstavi v Narodni galeriji v Ljubljani in tudi na dveh celovečernih koncertih. Snemanje je potekalo v naravnem akustičnem prostoru v križevniški cerkvi v Ljubljani. Posnetke so poleg na kaseti, natisnili tudina laserski plošči. Posnetki niso bili filtrirani, da ne bi oškodovali zvočne slike. Ob pavzah je zaznati šum elektromotorja, ki poganja mehovje, pri uporabi tišjih registrov pa je zaznati tudi ropot tipk in ročic za odpiranje registrov.
Drago Papler
KINO
6. maja
CENTER amer kom. BRUC ob 16., 18. in 20 uri STORŽIČ IN ŽELEZAR Danes zaprto! RADOVLJICA ODPOREN ZA KROGLE ob 20. uri BLED
hongkon. karate film ŽIVLJENJE NINJE ob 20. uri
<
-
<
oc O
H
< -
on —i
Z
Lil
C
o
z <
h-
00 cd
Če jih ne moreš prepričati, jih zmedi...
Trumanov zakon
L
ZA DOM IN DR UZINO
SPOREDI
UREJA.: DANICA DOLENC
22. izdaja Slovenske kuharice
Brez nje ne sme biti nobena bala
Ljubljana, aprila - Menda ni doma primera, pa tudi v svetu je redek, da bi kakšna kuharska knjiga, razen morda razkošnega Pellaprata, izšla kar dvaindvaj-setkrat. Našo kuharsko knjigo Felicite Kalinšek SLOVENSKA KUHARICA pa je doletela ta čast: pretekli petek je Cankarjeva založba v gostilni Žabar v Ljubljani predstavila najnovejšo, 22. prenovljeno in dopolnjeno izdajo te obsežne, cenjene in pri vseh naših gospodinjah silno spoštovane kuharske knjige.
Zanimiva je njena zgodovina. Prvič je izšla leta 1868 pod naslovom "Slovenska kuharica ali Navod okusno kuhati navadna in imenitna jedila", sestavila pa jo je Korošica Magdalena Pleivveisova s pomočjo prijateljice Neže Lesarjeve, ki je njeno pripoved zapisala. Leta 1912 je šolska sestra in učiteljica gospodinjstva Felicita Terezija Kalin-škova knjigo povsem preuredila in ji dodala veliko novega, tako da je sčasoma postala kar njena in še danes, čeprav jo urejajo in prenavljajo povsem drugi, ostaja na naslovnici njeno ime.
Zadnji dve, ki sta knjigo prenavljali, sta sestra Izabela Terezija Gosakova in sestra Vendelina Marija Ilčeva. Slednja skrbi za dediščino Felicite Kalinšek še danes.
Čas teče, tempo življenja je vse hitrejši in temu primerno je najnovejša izdaja Kalinškove kuharice tudi prirejena. Marsikateri recept, je poenostavljen, oziroma daljši, zahtevnejši pripravi jedi, peciva ali podobnega,
Za zadnje izdaje slovite Kalinškove kuharice je skrbela sestra Vendelina Marija Ilčeva. Zaupala pa nam je, da v to delo uvaja že naslednico, tako da se tudi za naslednje izdaje ni bati.
dodan nov, preprostejši, včasih tudi manj kalorični recept. Izločeni so tisti stari recepti, ki so opisovali pripravo mesa bobrov, vider, kljunačev in podobnega, česar danes zagotovo ne bi več dali na mizo. Spremenjena je tudi razvrstitev receptov v knjigi, tako da je vse lažje najti, vse pa je tudi v abecednem seznamu receptov na koncu kuharice.
Naše mlade gospodinje torej ne bodo v zadregi. Na knjižnih policah naših založb je novih 10.000 izvodov kuharske knjige, ki ne sme manjkati v nobenem gospodinjstvu. Taka vrednota je, da sodi v balo sleherne slovenske neveste. • D. Dolenc
TA MESEC NA VRTU
Gomolje gladiol sadimo aprila. Biti morajo zdravi, saditi pa jih moramo vsako leto na drugo mesto.
Če smo poleti opazili na gladiolah bolezenske znake, moramo gomolje razkužiti, preden jih spomladi sadimo. Za razkuževanje je primerna 0,25-odstotna (25 g na 10 litrov vode) raztopina ceresana in germisana (ali drugih razkužil, ki jih dobimo v naših trgovinah). Preden gomolje razkuži, moramo odstraniti vse suhokožnate liste. Šele popolnoma gole gomolje obesimo za pol ure ali za eno uro v razkužilno raztopino. Najbolje je, če jih potem takoj posadimo. Sadimo jih 10 cm globoko, da veter rastlin ne podira. ■
Če posajene gomolje gladiol pokrijemo s šoto ali prepere-lim hlevskim gnojem, si prihranimo veliko dela z zalivanjem in okopavanjem. Tla lahko pokrijemo do 5 cm na debelo. Sele ko gredo pokrijemo, jo tudi krepko zalijemo.
SETVENI KOLEDAR
Naj vas še enkrat spomnimo, katero zelenjavo lahko te dni sadimo ali sejemo: danes, v torek, 30. aprila, je dopoldne čas za sajenje rož, popoldne in oba naslednja dneva, 1. in 2. maj, pa sta primerna za sajenje in sejanje zelenjave, kot so solate, ohrovt, motovileč, cvetača, zelje, ohrovt, blitva in podobno. V petek, 3. maja, v soboto, 4. (razen nekaj ur opoldneva), ter v nedeljo dopoldne, bo čas za sajenje rastlin z nadtalnimi plodovi, kot so fižol, paradižnik, sadje in podobno. V nedeljo, 5. pod večer, in ves ponedeljek, 6. maja, boste lahko sadili rastline s podtalnimi plodovi, kot so korenje, peteršilj, krompir, repa, pesa, čebula, česen in podobno, v torek, 7. maja, bo čas za nadtalne plodove, sreda in četrtek, 8. in 9. maja, pa bomo spet sadili rožice.
IZ BABICINIH BUKEV
Kako trdo meso mehko skuhaš?
Da trdo meso mehko skuhaš, prilij, ko se je meso v loncu spenilo, nekoliko žganja ali ruma (na 4 kg zadošča eno žlico). Najbolj trdo meso postane mehko ter nima nobenega okusa po žganju.
Kakovost mesa
Dobro volovsko meso je svetlordeče, mast bela. - Kravje meso je manj rdeče, mast rumenkasta. - Dobro telečje meso je trdo, od premlade živinice je kakor goba. - Dobro koštrunovo meso je temne, manj vredno bledordeče barve. - Dobra prašičevina je bledorožnata, dobra sveža divjačina temna.
In še dva recepta iz Kalinškove kuharice za prvomajske praznike:
Pehtranova ali drobnjakova potica
kvašeno testo: 2 žlici presnega masla, 5 žlic drobtin, 3/4 1 smetane, 3 žlice sladkorja, 2 rumenjaka, 2 žlici drobno zrezanega pehtrana ali drobnjaka, trd sneg beljakov. V maslu preevri drobtine, primešaj smetano, sladkor, rumenjak, pehtran ali drobnjak in rahlo zamešaj trd sneg beljakov. Dobro vzhajano testo tanko razvaljaj, namazi z nadevom, tesno zvij, daj v pomazan model in vzhajano pomaži z jajcem ter speci. Po nadevu lahko potreseš tudi rozine. Rezanci z orehi
30 dag rezancev, sol, 2 žlici margarine, 2 žlici sladkorja. 10 do 15 dag zmletih orehov.
Kuhane rezance odcedi, zabeli z margarino, stresi na krožnik in jih potresi z orehi, pomešanimi s sladkorjem. Ali: Speni v maslu sladkor in zamešaj vanj orehe z dišavami. K temu stresi kuhane in odcejene rezance, premešaj in postavi za kratko v pečico ter takoj postrezi.
MODA
Vse mogoče predvideva letošnja moda, od najkrajšega mini krila do dolžin, ki segajo skoraj do tal. Naj pa bo ženstvena ta moda, pravijo, in elegantna. Spet je v modnih žurnalih videti chanel-lo-ok, včasih tudi v malce športni kombinaciji, kot kaže tale naš primer: belo chanel jopico z gumbi, ki jih žlahtni bi-serovina, si je manekenka oblekla na bele kavboj ke, vendar pa le-te objema pas, ki se lepo ujema z gumbi na jopici. Pa še to: bela barva bo tudi letošnje poletje modna.
Vse, kar se dobro začne, se slabo konča. Vse, kar se slabo začne, se konča se slabše.
Pudderjev zakon
»Če sem dejal, da je nekaj zeleno, ne morem danes reči, da je to nenadoma rdeče...«, tako nekako je slikovito komentiral svoj odstop podpredsednik slovenske vlade dr. Jože Mencinger. Še dobro, da je ta sposobni ekonomist, ki ga politika in novodobne ideologije čisto nič ne zanimajo, uporabil še kar nevtralni barvi : rdečo in zeleno. Bog nas varuj, če bi bil dejal: »Če je nekaj rdeče, ne more biti belo...« ali obratno, kajti pri priči bi sprožil ideološki strankarski plaz ugibanj in sumničenj. ostrih ugovorov in protestov.
Saj priznamo: ko so se pred volitvami in po njih začele formirati nove stranke, seveda nismo pričakovali, da se bodo pristaši strank na levi in desni ali v centru kaj posebno ljubili med seboj! Kje pa! Mislili pa seveda smo, da strankarski pluralizem prinaša s seboj višjo civilizacijsko in kulturno raven, ki se bo izkazoval tudi v javnem nastopu, v pojavnosti posameznih strank in njihovih predstavnikov. Zdaj pa se dogaja, da naša demokracija ven in ven zardeva, saj smo priča tako abotnim nastopom in včasih takemu burkaštvu, da se za sila normalnim obrača želodec. Iz dnevnopolitičnih rubrik veje eno samo strankarsko na-stopaštvo, polemike pa so se zreducirale na politično marginalne zadevice, s pri t letino bojev itostjo: kako nasprotnika najbolj gnusno zatoiči? No, kdaj ste pa zadnjič brali kakšno strokovno polemiko, podprto z argumenti in z občutkom spoštljivega odnosa do človeka, ki drugače misli?
Pri nas pa gre vse na horuk! Z macšolo med oči, pa da pade ta zagamana svojat, ki ni naša... In ker ni naša, je proti nam! Mar smo res ne veke vekov obsojeni na pridne in one druge, na poštene in one druge, na dobromisleče in one druge, na napredne in one druge? Mar smo res na vekov veke obsojeni na to. da bomo brali in poslušali, kdo je tepec in kdo je idiot, kdo rdeč in kdo bel in kdo zelen in kdo marogast? Mar res ne more biti že konec tega, da vladajoče stranke pozabljajo na eksistenčne probleme prebivalstva in tratijo čas in energijo z ugibanjem, kakšna bo zastava in kakšen bo grb, opozicija pa si v ozadju mane predvolilne roke: »Čim slabše, tem boljše!« Kakšna zagamana in zatohla podalpska provin-cialna pamet!
Dvignite stranke, svoja ušesa!
Pa kdo sploh še ima toliko živcev, da bo ven in ven poslušal, ali I. maj JE delavski praznik ali NI; ali je bil 27. aprila pravzaprav začetek narodove nesloge in smrtnega sovraštva? Naj v miru božjem in ob državnem blagoslovu praznuje, kdor že hoče in kdor tako čuti! Praznovati tako ali tako nimamo ob čem, saj smo revni kot cerkvene miši. Naj bo praznik zapovedan ali odpovedan - le kaj bi z njim, če nimamo niti za malo boljši prigrizek?
Da so stranke vsaka na svojem bregu, je že prav. Da si ne pošiljajo poljubčkov, je tudi v redu. Da sem in tja slišimo kakšno kosmato, je tudi zabavno. Da pa nas iz ure v uro posiljujejo s svojimi primitivnostmi, neslanostmi in otročarijami, je pa že prehuda!
V nekem dokumentarcu smo pred kratkim videli, kako so se pred vojno zmerjali otroci na ulici. Z ene strani so otroci staršev, ki so bili pri orlih, vpili: »Opice, ki imate rdeče jopice,« na drugi strani pa so se pobalinčki staršev, ki so bili pri sokolih, drli: »Vzdignite orli svoja ušesa, da vas povleče Korošec v nebesa!«
Priporočam, da se te pomenljive poslanice rahlo modificirajo in v skladu s sedanjo omiko in prakso uvedejo direktno v parlamentu. Kajti očitno bo preteklo še veliko Save, preden bodo vse naše stranke prebolele oslovski kašelj in ošpice. Kaj šele, da bi bile voljne in dvignile ušesa ter vsaj na pol prisluhnile, v kakšni revščini in bedi živi njihova volilna baza. Pri priči bi jih minilo zganjati cenenost in politikantstvo... # D. Sedej
»Da se bom danes Ne me hecat!«
Suzana Šumeč: rada bi presenetila očeta...
V naši igri, igri presenečenja, smo ob koncu minulega tedna ustregli Mateji Pikec iz Kranja in Suzani Šumeč z Ja-vornika pri Jesenicah.
Takole nam je pisala Suzana Šumeč, Alojza Travna 17, Jesenice:
»V Gorenjskem glasu sem zasledila vašo rubriko, ki me je takoj pritegnila k pisanju. Zelo sem navdušena, da ste se tudi vi tega domislili. Stara sem 18 let, rada pa bi svojemu 41-letnemu očetu omogočila en polet z letalom. Že od nekdaj si želi leteti z letalom, seveda kot potnik... Zelo rada bi ga razveselila, zato upam, da mi bo z vašo pomočjo to tudi uspelo...«
Podobno je pisala tudi Mateja Pikec, Zlato polje 11 c, Kranj:
»...Moj osebni prijatelj Boštjan se že od malih nog zanima za letalstvo v vseh oblikah - od zbiranja modelov raznih letal, aktivnega vključevanja v Aero klub Kranj, kjer sami delajo letala na daljinsko vodenje do tega, da redno prebira novice o letalstvu. O tem, da se zelo rad tudi vozi z letali - potniškimi in športnimi - sploh ne bi govorila. Tu pa pridemo do želje, da bi rad preživel nekaj zanimivih uric v pilotovi kabini. Koliko se ta želja lahko izpolni, ne vem, vendar pa bi vam bila hvaležna, če bi se uresničila....«
Ob ljubeznivem sodelovanju vodstva   Alpskega letalskega
centra v Lescah smo se začeli dogovarjati s Suzano in Matejo. Namen naše igre je seveda v tem, da vaše sorodnike ali znance zares tudi presenetimo. Kako Suzaninega očeta in Matejinega Boštjana pripeljati na letališče v Lescah, ne da bi kakorkoli sploh pomislila, zakaj sta na letališču? V dogovorih nam je večkrat ponagajalo tudi vreme. No - nazadnje nam je »bila sreča mila« in ob minulem vikendu sta se oba s cessno popeljala nad Gorenjsko.
Saj si se hotel peljati, zdaj se pa pelji!
Simpatična Suzana Šumeč je stara 18 let in obiskuje srednjo žeiezničarsko šolo v Ljubljani. Z mamo Jožico, ki je zaposlena v Gorenjskih oblačilih na Javor-niku, in z očetom, ki dela v hladni valjarni na Beli, stanuje na Alojza Travna 17. Ko smo v petek popoldne pozvonili, je bila Suzana sama doma, oče in mati sta bila na vrtu.
S Suzano smo tuhtali in tuhtali, kako bi zadevo uredili tako, da bi bil oče zares presenečen. Ker Suazana ni vedela, ali ima naslednji dan »šiht« ali ne, ni ostalo drugega, kot da mu gremo povedat.
Suzana je bila kajpak presenečena - pisala nam je že pred
Franci Šumeč: da se bom peljal z avionom?
časom - in ni prav vedela, kako bo novico, da se bo naslednji dan prvič peljal z letalom, sprejel njen oče.
-
<
U a* O
< -
<—> Z
UJ
cC
O O
Z
< 5
d
C\J
Ko je stvar zavožena, jo z vsakim poskusom, da bi jo izboljšali, še poslabšamo...
z avionom peljal?
—
-
<
as
O H
< —<
on
Z tu «: O
o
z <
s
d
C\J
Igra: presenečenje
Doslej smo izpolnili že nekaj želja naših bralcev, ki sodelujejo v igri presenečenja. Vsi, ki ste nam pisali - malo potrpljenja, večinoma boste vsi prišli na vrsto, saj so domala vse želje, kako bi presenetili prijatelja, znanca, sorodnika, v »okviru naših zmožnosti« in jih bomo z vašim sodelovanjem postopoma tudi uresničili.
Prosimo vas za razumevanje, saj nekaj časa ne bomo upoštevali takih želja, kot sta jih imeli Mateja in Suzana - namreč polet z letalom. Pričakujemo pa druge skrite želje vaših bližnjih. Samo za primer: tudi na Gorenjskem imamo že vrsto zanimivih športov, ki bi jih vaši prijatelji radi pobliže spoznali, pa so jim iz takega ali drugačnega vzroka nedostopni. Ali seveda kaj drugega, saj le vi veste za skrite želje sorodnikov in znancev..
Včasih se neradi »spravimo k pisanju«, zato ni nujno, da nam pišete. Vaše želje nam lahko sporočite po telefonu vsako sredo, od 10. do 12. ure po telefonu 211-835: za igro presenečenja.
Suzana Šumeč z mamo Jožico in očetom Francijem, ki se je prvič peljal z letalom. .     „. ,
- Foto: Jure Cigler
Boštjan Žepič s svojo prijateljico Matejo Pikec na letališču v Lescah
»Dober dan, gospod Šumeč, mi smo z Glasa. Vaša hčerka nam je pisala, da bi se radi peljali z avionom. No, mi smo vam željo izpolnili - jutri se boste peljali! Ne sicer z velikim, potniškim avionom, ampak s taksijem Alpskega letalskega centra nad Gorenjsko!«
Mateja Pikec: rada bi presenetila Boštjana...
Franci Šumeč je bil v precejšnji zadregi:
»Kaj? Jaz? Z avionom...« In je presenečeno pogledoval zdaj hčer, zdaj ženo.
»Saj si vedno pravil, da bi se rad peljal,« je rekla Suzana, nakar je ostal brez besed. Ob novici ni vedel, kaj bi, v očitni zadregi nas je povabil: »Pojdimo no gor, boste kaj pojedli in popili...«
V soboto popoldne je bilo pri Šumčevih doma - nervozno. Malo manj sta bili Suzana in Jožica, ki sta se z letalom že peljali, oče Franci pa je kar priznal, da ga obhaja prav čuden občutek. Smo se že nameravali malce pošaliti, da z letalom tako ali drugače »vsak pride dol«, pa smo bili raje tiho... »Saj si vedno pravil, kako rad bi se peljal, zdaj se pa pelji,« je bila spet odločna Suzana.
Bilo je vse po sreči: koje minil polet nad Gorenjsko, je oče Franci dejal, da se ni prav nič bal in da je bilo imenitno, mama Jožica pa je rekla, da jo je bilo pošteno strah.
Bilo pa je doživetje, ki ga Šumčevi ne bodo pozabili, zahvaljujoč hčerki Suzani, ki je želela, da se očetu izpolni njegova želja...
Zakaj sem na letališču? Prijatelja čakam...
Tudi Mateja Pikec iz Kranja, s katero smo se dogovarjali po telefonu, je bila vesela, da ji bo-
Boštjan Žepič: jasno, da sem presenečen!
mo vsaj deloma ustregli, že od vsega začetka pa je bila odločna, da Boštjana preseneti tako, da bo za polet zvedel šele na le-škem letališču.
Bili smo že dogovorjeni, da se srečamo na letališču, ko je nenadoma začelo deževati. Nič! Naslednji dan! Ne vemo sicer, kako je take nenadne odložitve pri Boštjanu »zrihtala« prikupna Mateja, bila pa je zanesljivo prepričljiva. V nedeljo dopoldne ga je Mateja pripeljala na letališče, napotila sta se pred letališko stavbo in sedla na ograjo. Mateja nam je mimogrede namignila, da »Boštjan nič ne ve...«
»Dober dan, mi smo z Gorenjskega glasa,« smo nagovorili Boštjana Žepiča, ki je slonel na ograji, Mateja pa se je sme-joč oddaljila in gledala vstran. Kako bo reagiral?
»Ja,« nas je nezainteresirano pogledal Boštjan, «in..«?
»V Glasu imamo igro presenečenja...«
»A res?«
»Res,« smo mu zagotovili. »A pa vi veste, zakaj ste danes tukaj?«
»Seveda vem. Prijatelja čakam.«
»Ne bo držalo! Mateja je poskrbela za presenečenje. V naši nagradni igri ste dobili polet z aero taksijem nad Gorenjsko za tri osebe! Zato ste danes na letališču.«
Boštjanu je začelo iti na smeh. Obrnil se je k nasmejani Mateji: »Ah, ti...«
»Ste kaj presenečeni?«
»Jasno, da sem presenečen! Niti pomislil nisem, da se bom danes peljal...«
Mateja nam je povedala, da je pripeljala Boštjana na letališče pod pretvezo, da mora tam počakati prijateljico. Ko sta jo tako čakala, je Boštjan pogledoval k aero taksiju in ji dejal: »A se ne bi bilo fajn danes malo peljat...« In seje kasneje peljal, zahvaljujoč Mateji, ki nam je pisala in prijetno presenetila svojega prijatelja... • D. Sedej
Pod pritiskom gredo stvari še slabše...
L
j L PROGRAM TV SLOVENIJA    ~J j i. PROGRAM RADIO SLOVENIJA ~j  OkfflClBTiOlO Z1VIJ6IIJ6
v jeseniškem prostoru
8.50 Video strani 9.00 TV mozaik 9.00 Zgodbe iz školjke 10.00 Šolska TV. Zemljepisne posebnosti
10.55 Angleščina - Follovv me 11.20 Sedma steza, ponovitev 11.40 Osmi dan, ponovitev 12.25 Omizje, ponovitev 14.55 Video strani
15.05 TV mozaik: Angleščina, ponovitev
15.30 Sova, ponovitev 16.50 EP video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik
17.05 TV mozaik: Šolska TV, ponovitev
18.00 EP Video strani
18.05 Spored za otroke in mlade
18.05 Periskopov raček: Programski
jezik Logo 18.20 Sinjemodri   Peter, predstava
LGL Maribor 19.00 Risanka 19.20 TV okno 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme
20.05 Strast in paradiž, ameriška nadaljevanka
21.05 Knjižna novost: Vojaška organizacija na Slovenskem v 16. stoletju
21.20 Oživljeni rock'n roll - Toronto '69, ameriška glasbena oddaja
22.15 EP Video strani
22.20 TV dnevnik, vreme
22.40 Sova
Črnigad, angleška nanizanka Bluegrass, ameriška nadaljevanka
23.55 Video strani
4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani -11.00 Danes smo izbrala - 14.05 Čestitke poslušalcev 18.05 Za ljubitelje lahke glasbe -19.45 Z zabavnimi ansambli - 20.39 Glasbeni in-termezzo - 22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno - Jan Kochanovv-ski: Pesmi - 23.15-4.30 Nočni program, glasba
1. RADIO ŽTRI
16.00 - Napoved programa - EPP -obvestila - 17.00 - Po poti vaših vprašanj in pobud, kajti vsak zakaj ima svoj zato - 19.00 - Odpoved progra-
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
l. PROGRAM TV HRVATSKA
9.15 Poročila
9.20 TV koledar
9.30 Program za otroke 10.00 Šolski program 12.00 Poročila 12.10 Video strani 12.20 Satelitski program 16.30 Video strani 16.45 Poročila 16.50 TV koledar 17.00 Šolski program 17.30 Hrvaška danes 18.15 Program za otroke 18.45 Znanost 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Serijski film, Loto 21.00 V velikem planu, kontaktna oddaja
22.30 TV dnevnik 22.55 Kinoteka Evropa 0.25 Yutel Poročila
RADIO TRIGLAV JESENICE
11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.15 - Horoskop - 13.00 -Opoldanski poročevalec - prenos Radio Slovenija - 14.30 - Domače novice 1 - 15.30 - Dogodki in odmevi -prenos Radio Slovenija - 16.00 - Obvestila - 16.30 - Domače novice 2 -17.00 - Torkov popoldan z Bracom Korenom, vmes čestitke poslušalcev in EP - 18.30 do 18.40 - Neposredni prenos večernih novic radia BBC -18.59 - Odpoved programa
16.00 Satelitski programi - poskusni prenosi
17.30 Regionalni programi TV Slovenija - Studio 2 Koper
19.00 Pesmi Porabskih Slovencev, 2. del
19.30 TV dnevnik
19.55 Sarajevo: Košarkarska tekma: Yu aH starš, prenos
22.30 Žrebanje lota
22.35 Umetniški večer za vedno James Dean, angleški dokumentarni film
23.35 Yutel, eksperimentalni program
OPTIKA
VERVEGA NEVENKA
Tavčarjeva 1, Kranj tel 217-610 (nasproti delikatese)
Vam nudi hitro in kvalitetno izdelavo vseh vrst očal z navadnimi in specialnimi lečami. Izdelujemo na recept in brez njega. Računalniški pregled vida. Okulist dela vsako sredo popoldne od 14.30 do 15.30
VSEM OBČANOM ČESTITAMO OB PRAZNIKU DELA
V razstavnem salonu Dolik DPD Svoboda Tone Čufar Jesenice je do vključno 24. aprila odprta razstava okamnin, rud in mineralov iz zbirke Jeseničana Jožeta Bediča in Tehničnega muzeja. Na ogled je le tretjina eksponatov iz, kakor navaja dr. prof. Anton Ramovš, doslej prve in edinstvene zbirke okamnelega življenja iz majhnega prostora, ki prikazuje toliko okamnelih ostankov različnih živalskih skupin iz starega, srednjega in novega zemeljskega veka.
Strokovna literatura navaja, da so se stratigrafska in paleontološka raziskovanja na jeseniškem področju začela že v sredini 19. stoletja in se z manjšimi rezultati nadaljevala vse do sredine tega stoletja, ko se je začela nova doba tovrstnih raziskovanj. Pobudnik sistematičnih geoloških raziskav je bil Tehnični muzej Železarne Jesenice, oziroma tedanji vodja muzeja pokojni Miloš Magolič. Dela se je intenzivno lotil prof. dr. Anton Ramovš s številnimi domačimi in tujimi sodelavci. Le-tem se je pridružil vnet zbiralec okamnelega življenja na jeseniškem področju Jože Be-dič.
Okamnine imajo velik pomen za jeseniški prostor pa tudi za znanost. Odkrivajo nam pregled davnega življenja na tem majhnem koščku slovenske zemlje. Še poseben pomen imajo še za spoznavanje učeče se mladine in odraslih o davnem življenju nasploh in še posebej v naših krajih.
Okamnine jeseniškega prostora so v strokovnih publikacijah prodrle tudi v znanstveni svet in danes jih navajajo raziskovalci ustreznih skupin in geoloških časov po vsem svetu. Večina skupin je po zaslugi prof. dr. Antona Ramovša doma in v tujini moderno obdelanih in objavljenih v številnih znanstvenih prispevkih.
Jeseniška paleontološka zbirka, ki je po mnenju strokovnjakov edinstvena v Evropi, je delo Jožeta Bediča, ki se že leta in leta predaja nabiranju okamnin, njihovemu prepariranju in fotografiranju. Zbirko je pred leti odkupila Kulturna skupnost Jesenice, hkrani pa jo Tehnični muzej Jesenice. Velika škoda je, da te naravne znamenitosti, ki imajo kot naravna dediščina posebno kulturno, znanstveno, zgodovinsko pa tudi estetsko vrednost, ne samo za jeseniško območje, temveč za celotno Slovenijo in znanstveni svet, niso postavljene v stalne razstaviščne prostore in se le del zbirke tu in tam pojavlja na občasnih razstavah.
J. V.
Muzejski dan na Ajdni
V okviru spomladanskega programa prireditev Muzejskega društva Jesenice sodi tudi Muzejski dan na Ajdni, ki bo 18. maja ob 11. uri, z ogledom arheološkega najdišča in piknikom. Ker bo muzejski dan na Ajdni organizacijsko zahtevnejši, Muzejsko društvo Jesenice prosi vse, ki bi želeli priti, da se prijavijo - pogostili jih bodo tudi z malico. Na Ajdno lahko pridete s Koroške Bele - zbor bo ob 9. uri pred samopostrežno trgovino, iz Most - zbor bo ob 9. uri pred gostilno pod Stolom. Prijave sprejemajo na naslov: Muzejsko društvo Jesenice, Titova 64, Jesenice ali po telefonu: 82-061 ali 81-441, interna 21-70.
GLAS
KINO
7. maja
CENTER amer. kom. BRUC ob 16., 18. in 20. uri STORŽIČ nem trda erot MERYLIN ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. drama POD KLJUČEM ob 18 in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. trda erot. LEPO NORENJE ob 20. uri RADOVLJICA Ni predstave! BLED amer. akcij, film ODPOREN ZA KROGLE ob 20. uri
ON
0\ »-«
< -J
5
IX <
o
as ~~
en O
H
C/3 < ►J O
C/3 >—>
Z tu CĆ
o o
-z. <
00
cr>
Prvi mit o upravi je, da obstaja,,,
Uradniška zakonitost
Oxqacrvvz.aLXo-i PvVf>s>V.e:qaL Neteia\e <^\«.-&t><iT\a a.qeT\o\\a.YLTX\V\o       >Vi.\xt«4.     x\\.to.m \xvc\\c-vj\a.
<
5
cu <
©
m
2
x
O
H
03
-
O
on —>
Z
uj
a:
O
O
z <
Alpski večerna Mu
V soboto, 11. maja, bo v športni dvorani na Bledu Alpski večer, ki ga pripravlja glasbena agencija Knific iz Kranja.
Nadaljujemo s predstavitvijo ansamblov, ki bodo nastopili na Alpskem večeru. Med drugim pa bo nastopil tudi priljubljeni Avsenikov Franci Košir.
Ansambel Nagelj
Franc Košir
NAGRADNA IGRA
Za vse vas, drage bralke in bralci, ljubitelje narodnoza-bavne glasbe, smo pripravili nagradno igro. Med izžrebance, ki bodo pravilno odgovorili na naše vprašanje, bomo razdelili 20 vstopnic za Alpski večer, ki bo 11. maja, na Bledu.
Odgovore pošljite do ponedeljka, 6. maja, - na dopisnicah - na naslov uredništvo Gorenjskega glasa, Moše Pija-deja 1, 64000 Kranj - za Alpski večer.
Naše vprašanje se glasi: naštejte vsaj tri člane Alpskega kvinteta v novi sestavi, kvinteta, ki je bil pobudnik in organizator alspkih večerov na Bledu, in ki letos praznuje 25-letnico.
Sobotni gost v klubu Gauloises Blondes - Dino Dvornik
Kranj, 26. aprila - Pretekli vikend je bilo v klubu Gauloi-ses Blondes izredno vroče. Vroče in »drenasto«. Cel kup mladih, srednje mladih in ostalih je »pridrl«, da bi si od blizu ogledali Dina Dvornika, uspešnega dalmatinskega funkvjaša, ki je tudi med Slovenci dokaj znan. Dino je s svojim nastopom uspel spraviti na noge še tiste redke obiskovalce, ki so ob začetku njegovega nastopa morda še sedeli. Pravo huron-sko navdušenje pa je požela njegova znana »Zašto praviš slona od mene?« Po napornem nastopu, v katerem si je privoščil tudi posnemanje MC Ham-merja, nam je v kratkem pogovoru povedal...
V intervjuju za glasbeno revijo Grom ste izjavili, da ne nastopate več v diskotekah. Gau-Ioises Blondes res ni samo to, pa vendarle, zakaj ste se odločili za današnji nastop?
Dino Dvornik: »To, da sem rekel, da ne nastopam več po diskotekah, je dezinformacija. Bil sem na »živi« turneji po Jugoslaviji in med tako turnejo res ne morem nastopati s celim bendom v diskoteki. Sicer pa najboljši zaslužek prinašajo ravno nastopi v diskotekah. Zakaj naj bi se jih branil?«
Se vam je večja komercialnost vaše druge plošče z naslovom Kreativni nered obrestovala? Ste se vsidrali na lestvicah tako, kot ste si želeli?
Dino Dvornik: »Prva in druga plošča se izredno dobro prodajata. Dosegel sem veliko, skoraj vse, kar sem si želel. Vendar je lahko uspeti, težje pa se je obdržati. Trenutno delam material za tretjo ploščo, ki jo bom posnel v enem najboljših študijev v ZDA. v Chicagu, kjer snema tudi Prince. To bodo popolnoma nove skladbe, v angleščini seveda. Mislim, da je tam tudi zame še dovolj prostora. To bo uspeh, sto posto!«
Kako usklajujete družinsko življenje (žena, majhna hčerka) s svojo glasbeno kariero?
Dino Dvornik: »Popolnoma normalno. Res je, da veliko potujem, skušam pa to nadoknaditi, kadar sem skupaj s hčerko
in ženo. Imam zelo razumno ženo in najbrž tudi srečo, da sva se spoznala pred mojim uspehom. Popolnoma sprejema moj način življenja in ne verjamem, da bi me še kaka druga tako potrpežljivo prenašala.«
Vaša turneja je šla po vseh večjih krajih v Jugoslaviji, razen Slovenije. Zakaj?
Dino Dvornik: »V Sloveniji nisem bil še dovolj popularen, da bi si lahko privoščil tako turnejo. To bi bil zelo »rizi-čen« posel.«
Mislite, da ste dobra naložba?
Dino Dvornik: »Mislim, da sem »dober biznis«. Kot vsi dobri »biznismeni« pa sem zapostavljen, zaradi nestabilnosti naše države. Cena mi pada, namesto enega koncerta moram narediti npr. tri. Ampak, saj sem še mlad.«
Ste kdaj tekmovali z očetovo popularnostjo (igralec Boris Dvornik)?
Dino Dvornik: »Med menoj in očetom ni bilo nikoli nobenega tekmovanja v popularnosti. Med nama je normalen odnos, oče - sin. Sploh ni pomembno, da je igralec« Današnji vtisi po koncertu? Dino Dvornik: »Super. Včasih bi se mi »zdelo« marginalno, da grem nastopat v Kranju. Danes pa ni več tako. Ce meje kdo opozoril na hladnost občinstva? Kjer nastopam jaz, ni hladnega občinstva.«
Mojca Peternelj
Tenorist Gilbert - Louis Duprez je počasi izgubljal glas. To je potožil kolegu Rubiniju, ki ni imale takih težav.
»Le kako si mogel ohraniti tak glas?«ga je vprašal Duprez.
»Dragi moj«, je rekel Rubini.»Ti si izgubil glas, ker se zmeraj pel z vsem kapitalom, jaz pa zmeraj le z obrestmi.«:
Predlog za preložitev sestanka je vedno sprejet..
Parkerjevo pravilo parlamentarnega postopka
SREDA
j 1. PROGRAM TV SLOVENIJA /
8.50 Video strani
9.00 TV mozaik. Živ žav, ponovitev
9.50 Mozaik
9.50 Operacija Cartier, ponovitev TV filma
11.20 Strast in  paradiž, ponovitev
ameriške nadaljevanke 15.20 Video strani 15.30 Sova, ponovitev 16.50 EP Video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV Dnevnik
17.05 TV Mozaik: Bajke na Sloven skem: Dobro in zlo, ponovitev dokumentarne oddaja
17.35 EP Video strani
17.40 Spored za otroke in mlade
17.40 Risanka
17.50 Klub Klobuk, kontaktna oddaja 19.00 Risanke 19.15 TV okno 19.30 TV Dnevnik 19.55 Vreme
20.05 Film tedna: Tatovi koles, italijanski film (čb)
21.35 Fluid, zabavnoglasbena oddaja HTV
22.20 EP Video strani
22.25 TV dnevnik
22.45 Sova
Alf, ameriška nanizanka Bluegrass, ameriška nadaljevanka
V znamenju zvezd: Oven, nemška dokumentarna serija 0.30 Video strani
- 12.10 Pojemo m godemo 74.06 Športna novoletna oddaja - 75.55 Zabavna glasba - 17.00 Studio ob 17. in glasba - 18.30 Na ljudsko temo -19.00 Radijski dnevnik - 20.00 Zborovska glasba po želji poslušalcev -21.06 S knjižnega trga - 23.05 Literarni nokturno - Leonardo Boff: Zakrament cigaretnega ogorka - 23.15-4.30 Nočni program - glasba - -
1. RADIO žnu
16.00 - Napoved programa - EPP -obvestila - 17.00 - Za ljubitelje narod-no-zabavne glasbe - 18.00 - Boom -gostje ansambel The Others - 19.00 -Odpoved programa
RADIO TRIGLAV JESENICE
11.45 - Začetek 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.15 - Horoskop - 13.00 -Opoldanski poročevalec - prenos Radio Slovenija - 14.00 - Novosti iz na-rodno-zabavne glasbe - 14.30 - Domače novice 1 - 14.45 - Radijski sejem - 16.00 - Obvestila - 16.30 - Domače novice 2 -17.00 - Tema -18.00 -Čestitke poslušalcev - 18.30 do 18.40 - Neposredni prenos večernih novic radia BBC - 18.59 - Odpoved programa
mmsmmGLAs
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
16.00
18.30 19.00
19.00 19.15 19.30 20.00
22.00 22.45
Satelitski programi - poskusni
prenosi
Mostovi
TV Slovenija 2 - Studio Maribor
Poslovna borza TV ruleta TV dnevnik
Športna  sreda:  Nogomet 1. tekma finala UEFA, v odmoru kolesarska dirka Alpe Jadran, reportaža Svet poroča
Yutel, eksperimentalni program
1. PROGRAM TV HRVATSKA
9.15 Poročila
9.20 TV Koledar
9.30 Otroška serija 10.00 Šolski program 12.00 Poročila 12.10 Video strani
12.20 Satelitski program, Staro za
novo 16.30 Video strani 16.45 Poročila 16.50 TV koledar 17.00 Šolski program 17.30 Hrvaška danes 18.15 Otroška serija 18.45 Videoboomna oddaja 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Filmski večer 22.00 TV dnevnik 22.25 Dokumentarni program 22.55 Intervju 23.55 Yutel
Poročila
1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA
4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani - 9.05 Glasbena matineja
SLOVENIJA 1 20.05 TATOVI KOLES
italijanski črno-beli celovečerni film; režija: Vittorio De Sica; igrajo: Lamberto Maggiorani, En-zo Staiola, Lianella Carell, Elena Altieri in drugi
Antonio Ricci dobi delo lepilca plakatov. Ker je Rim veliko mesto, potrebuje kolo. Toda njegove sanje o lepem življenju se razblinijo, ko mu kolo ukradejo tatovi. S sinom Brunom začneta iskati tako dragoceno kolo... Režiser se ni zadovoljil s socialno razsežnostjo zgodbe. Zadoščalo mu je, da je že v prvih prizorih pokazal pomanjkanje dela v prvih povojnih letih v Rimu, vrste čakajočih na delo in polne zastavljalnice. Toda bolj kot Antonio Ricci, v družbi s sinom Brunom, išče kolo, bolj De Sica (režiser) izpostavlja svojo drugo veliko temo: samoto posameznika soočenega z množico Zmeraj znova se Antonio srečuje z množico, pa naj bodo to ljudje, ki imajo svoja kolesa, ali sosedje, ki branijo morebitnega tatu kolesa ali... Brez kolesa je Antonio brez dela, in kot tak je odrinjen, izrinjen iz sanj o sreči, velikih načrtov, upov. Kljub svoji nesreči, nemoči, Antonio ni sam. Njegov sin Bruno ga gleda z velikimi očmi; zaupa v svojega očeta, sledi vsakemu njegovemu koraku, kretnji. De Sici je uspelo, da je z izjemno toplino orisal odnos oče - sin; kljub porazom, ponižanju je oče še zmeraj oče, v sinovih očeh je še zmeraj največji, najboljši. Film Tatovi koles je tako prepričljiv kot socialna drama, pretresljiv kot individualna usoda, izjemen v svoj upodobitvi odnosa med očetom in sinom.
Pred začetkom zadnje skušnje za Samo s kamelijami se je gospodična Doche, nosilka glavne vloge, delala močno sramežljivo, čemur Dumas ni kaj verjel.
»Kakšno obleko naj po vašem oblečem, da bi kar najbolj prepričljivo oblikovala osebnost kokete?«, je vprašala.
»Mislim, da bo tista, ki jo nosite vsak dan, prav primerna,«je odgovoril Dumas.
Dahnili so da:
Na Jesenicah: Mirjam Oblak in Zoran Janjoš z Jesenic: Simona Anderlič in Robert Pajk z Blejske Dobrave. Čestitamo!
PESMARICA TRŽIŠKIH LJUDSKIH PESMI: »S'M TRŽIČAN«
»Sem Tržičan, daleč poznan. Delam in pojem, rad se štemam...« je začetek ponarodele pesmi znanega trži-škega ljudskega pesnika Vojteha Kurnika, ki je pred davnimi leti o še cehovskem tržiškem življenju Šuštarjev in usnarjev napisal prve ljudske pesmi, ki so se ohranile med ljudmi. Kurnikov Zadovoljni Tržičan je uvodna pesem tudi v posebni pesmarici tržiških ljudskih pesmi z naslovom »S'm Tržičan«, ki jo je pred kratkim izdala Zveza kulturnih organizacij Tržiča, namesto vstopnic pa so jo prejeli tudi udeleženci minulega srečanja ljudskih godcev in pevcev Tržiča v Jelendolu. Sedem pesmi ljudskega porekla: V Tržiču je tako, Sem Tržičan, Tržiški venček, Vrh Ljubelja, Kje je moj mili dom, Ko jesen se poslavlja in Tam, kjer gamse zalezujem.
Med štiriindvajsetimi pesmimi pa je 16 pesmi umetnih tržiških ljudskih pesnikov, za katere pa upravičeno rečemo, pa čeprav so nekatere najnovejšega datuma, da so se že vsidrale med ljudi, še zlasti tiste, ki jih prepevajo planinci v hribih. Jurij Bocak je avtor Smučarske in Mi smo pa Tržičani, Hrabroslav Perne pa pesmi Poslušam Kovača.
Mato Mežek je prispeval Tržiško dolino in pesem Čeprav Tržič je lukna, edina tržiška pesnica, ki je med šestimi pesniki, pa je Dorca Kraljeva, vsem znana kot mama Dorca s štirimi besedili: Oj, Storžič, Zelenica, Kriška gora, Kjer visoke so planine, Janez in Micka, Mladi alpinisti ter Z vrvmi in klini. Knjižica v primerni velikosti žepnega formata, ki naj bi postala spremljevalec planincev, pohodnikov in veselih družb ob različnih priložnostih, je izdana v 1000 izvodih, natis pa je omogočil Gorenjski glas. Pesmarico je izdala Zveza kulturnih organizacij Tržič, urednik izdaje pa je Boris Kuburič.
Tako kot so že pred osmimi leti v Tržiču pričeli s tradicionalnim prirejanjem srečanj ljudskih godcev in pevcev, sedaj to bogato področje dopolnjujejo s tiskano besedo, v obliki knjižice ljudske poezije. Popularizirajo ljudske in umetne ponarodele tržiške pesmi in v prvi izdaji niso mogli objaviti vseh, ki so doma na tržiškem koncu. Po besedah tajnika ZKO Tržič Borisa Kuburiča pa je v pripravi tudi druga pesmarica, ki bo opremljena tudi z notami.
Drago Papler
KINO
8. maja
CENTER amer. drama POD KUUČEM ob 16., 18. in 20. uri STORŽIČ nem trda erot MERYLIN ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. karate film NINJA BOJEVNIKI ob 18. uri, amer. trda erot. SEKS V ZAPORU ob 20. uri DUPLICA amer. akcij, film RAMBO III. ob 20. uri ŽELEZNIKI amer. znan. fant. film POPOLN SPOMIN ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. trda erot. LEPO NORENJE ob 20. uri RADOVUICA amer. grozlj MISSISSIPI V PLAMENU ob 20. uri BLED Ni predstavel
—>
O O
<
I— OO
Kdor najglasneje kriči, dobi besedo...
Suripplerjevo pravilo
< -
—
—i z
PC 0 0
—
as i.
Cd as O H
Z <
rr
Is/Led piazmVa rva. "Kolce
Rezka bo spek\a potico, lahko pa tudi pizzo
HOROSKOP
Tržič, aprila - Čez praznike bodo odprte vse tržiške planinske postojanke, Kofce pa že od danes. Za naše dobro počutje bosta skrbela Rezka in Vinko Švab, ki ravnokar končujeta že deseto zimsko sezono na tej menda najbolj priljubljeni tržiški planini.
Ko so zadnjič tržiški planinci po časopisju objavljali, da iščejo oskrbnike za vse tržiške koče, meje kar pri srcu stisnilo: Kaj se je pa vendar zgodilo, da sta Rezka in Vinko popustila. Pa je bilo tisto objavljanje le formalnost, običajni vsakoletni razpis. Rezka in Vinko Svab sta zdrava, čila in bosta še naprej odlična planinska gostitelja. Menda takih oskrbnikov ni: v desetih letih ni bila koča na Kofcah niti eno soboto in nedeljo zaprta. Pardon, le eno soboto, ko je bilo toliko snega, da so ga do vratu gazili od Matizovca gor, ampak v nedeljo je bilo pa že odprto!
Te dni se že vsi Švabovi pripravljajo na praznike. Danes, v torek, 29. aprila, bo ob devetih zjutraj koča že odprta in je ne bodo zaprli vse do nedelje, 5. maja. Rezka bo dobro kuhala, kot vedno. Zadnje čase vam postreže celo z divjačino, lovec iz Jelen-dola jo oskrbuje z njo, in zato pri njej ni nič posebnega gamsov golaž. Vedno je na voljo kaj toplega, vsaj goveji ajmoht in še kakšna druga enolončnica. Vse leto se pri njej dobi masovnek, ob nedeljah navadno speče orehovo potico in domač kruh, če so pa večje druščine in si zaželi pizze, pa speče tudi te. Kar v štedilni-kovi pečici.
Tokrat na Kofcah še leži sneg, kakšne pol metra ga je. Rezka pravi, da so ji Kofce najbolj všeč, kadar jih čisto na novo zapade sneg in je vse naokrog deviška belina. V soncu je enkraten pogled na kočo, ko pridejo po stezi tamle do roba gozda. No, pa tudi te dni bo lep pogled nanje, čeprav bodo že shojene gazi po nazadnje zapadlem snegu.
Saj veste, kako se pride do Kofc. Rezka svetuje pot iz Pod-ljubelja in čez Matizovca, potem pa kar po njihovi poti. Do Matizovca je cesta suha, naprej pa še leži sneg. Le dobro se obujte, če jih le imate, si nataknite gamaše, da vam ne bo sneg lezel za čevlje. Pa lep, sončen dan imejte! • D. Dolenc
Mastodonti na ogled in za spominek
Kranj, aprila - Letošnja razstava mineralov in fosilov v Tržiču 11. in 12. maja bo v znamenju mastodonta, velikanskega fosila, ki so ga leta 1965 velenjski rudarji našli pri kopanju premoga v rovih pod Šaleško dolino. Kopija tega mastodonta bo največja atrakcija razstave.
Ta originalni primerek, ki so ga naši antropološki strokovnjaki sestavili in postavili na ogled na Velenjskem gradu si danes lahko ogledujejo obiskovalci. Gre za 3 metre visoko in 6 m dolgo žival z lopatastimi okli, ki spominjajo na viličarja. Zagrebška umetnika, akademska kiparja Ljiljana Tucaković - Mujagič in Stanislav Tucakovič sta šaleškega mastodonta oblikovala iz umetne mase in ta bo v dneh razstave na ogled na ploščadi pred OŠ heroja Bračiča v Tržiču.
Šaleški mastodont je tako zanimiva figura, da bi jo marsikdo rad odnesel domov za spominek, če bi ga le dobil. Organizatorji so pomislili tudi na to in izdelave miniaturnih mastodontov iz brona so se lotili dijaki Rudarske srednje šole iz Velenja, keramičnih pa Martin Cigler iz Kranja, ki se s keramiko že vrsto let ljubiteljsko ukvarja.
Torej, zbiratelji živalskih miniatur, tokrat boste prišli na svoj račun. - Na sliki: Martin Cigler pri oblikovanju mastodonta. - Foto: J. C.
Oven
Poskušajte živeti tako, kot ste se pred kratkim namenili in pozabite na minule težave, ki so vam v preteklosti pošteno zagrenile počutje. Neka oseba vas hudo pogreša. Oglasite se ji in izkoristite priložnost!
Bik
Nekdo vam bo poskušal dobronamerno svetovati, vendar ste v zadnjem času zelo trmasti in nikakor nočete razumeti, da je treba delati drugače. Nekaj časa bo še šlo, potem pa vam bo za trmoglavost pošteno žal!
jnj Dvojček
Obetajo se vam zanimivi dnevi, polni čustvenih doživetij. Svetujemo, da ste previdni, kajti večkrat vas prerado zanese, potem vam je pa žal. Ne zanemarjajte svojega dela, kajti sodelavci prav zdaj pričakujemo od vas največ!
Rak
Ne mislite kar naprej in naprej na maščevanje, kajti kdor drugim jamo koplje, sam - prej ali slej - vanjo pade! Kdaj se vam bo vendarle posvetilo, da je včasih veliko bolj modro stisniti zobe in potrpeti!
Lev
Vaša vztrajna nedostopnost in aroganca gre nekomu zelo na živce, zato se vam je že začel izogibati. Ob koncu tedna si boste nakopali vrsto dodatnih težav, ki pa jih boste uspešno premagali.
Devica
Nekdo vztrajno misli na vas in si želi vaše bližine. Ne odklanjajte ljudi, ki vas cenijo in upoštevajo! Zavedajte se, da so dobri prijatelji zelo dragoceni!
Tehtnica
Spet se vam obetajo precejšnje denarne težave. Iz stiske vas bo rešilo naključje, vendar se nikar ne tolažite, ampak rajši živite bolj varčno in zmerno. Uspeh v službi.
Škorpijon
Vaša odločnost vam bo v naslednjem tednu prišla zelo prav, kajti obetajo se vam sitnosti v družini. Pazite na zdravje, ki ga že nekaj časa preveč zanemarjate.
Strelec
Že nekaj časa so za raznorazne službene probleme krivi drugi, čeprav odgovornost vztrajno prelagajo na vas. Konec tedna se vam obeta prijeten večer v veseli družbi
Kozorog
Dobili boste zanimivo pošto, ki se je boste na moč razveselili. Takoj odgovorite na ugodno ponudbo, saj se vam obeta enkratna priložnost. Ob koncu tedna bo nekaj težav, vendar jih boste ugodno premagali.
Vodnar
Zakaj se tako neznansko dolgočasite? O primi te se svojega konjička in si poiščite razvedrilo. Življenje je prekratko, da bi ga zapravili s poležavanjem...
Riba
Nekdo vam pomeni veliko več kot drugi, ampak tega nočete pokazati - pa bi bilo prav! Opravite že delo, ki ga vztrajno odlagate za kasnejši čas..
co
Če želiš zlesti višje, se strinjaj.,.
Rayburnovo pravilo
1. PROGRAM TV SLOVENIJA
1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA
8.50 Video strani 9.00 TV mozaik
9.00 Grizli Adams, ameriška nanizanka 9.25 Mostovi
9.55 Heroji, avstralska nadaljevanka 15.20 Video strani 15.30 Mozaik, ponovitev Mostovi 16.00 Sova, ponovitev 16.50 Video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV Dnevnik 17.05 Mozaik, ponovitev 17.05 Čas negotovosti, angleška dokumentarna oddaja 18.00 Po sledeh napredka 18.30 EP Video strani 18.35 Spored za otroke in mlade 18.35 Novosti   založb: Prelistajmo skupaj
18.45 Zbis: T. Pavček: Marko na belem konju jaše 19.00 Risanka 19.15 TV okno 19.20 Dobro je vedeti 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme
20.05 Velik zasuk, francoska nadaljevanka
21.00 Tednik
22.00 EP Video strani
22.05 TV dnevnik, vreme
22.25 Sova
Ti in jaz, angleška nanizanka Na poti k mavrici, kanadska na daljevanka
23.45 Video strani
4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Znanja široka cesta - 9.05 Z glasbo v dober dan - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Domača glasba - 14.05 Oddaja o jeziku - 14.25 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 15.55 Zabavna glasba -18.05 Minute z Big bandom RTV Ljubljana - 18.30 Zborovska glasba -19.45 Z zabavnimi ansambli - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in na-pevov - 21.05 Literarni večer - J. W. Goethe: Faust - 22.20 Iz naših sporedov - 23.05 Literarni nokturno - Tio-dor Rosic: Ikona svetega Konstantina - 23.15-4.30 Nočni program, glasba
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
l. PROGRAM TV HRVATSKA
9.15 Poročila
9.20 TV koledar
9.30 Otroška serija 10.00 Šolski program 12.00 Poročila 12.10 Video strani 12.20 Satelitski program 16.30 Video strani 16.45 Poročila 16.50 TV koledar 17.00 Ljubitelji narave 17.30 Hrvaška danes 18.15 Otroška serija 18.45 Poljudnoznanstvena oddaja 19.15 Male  skrivnosti velikih mojstrov kuhinje 19.30 TV Dnevnik 20.00 Spekter, politični magazin 21.05 Kvizkoteka 22.20 TV dnevnik 22.40 Glasbena oddaja 23.45 Yutel
Poročila
1, RADIO ŽIRI
16.00 - Napoved programa - EPP -17.00 - Minute za šport in rekreacijo -17.30 - Novosti na knjižnih policah -18.00 - Novice in dogodki - obvestila - mali oglasi - 18.40 - Iz zgodovine naših krajev - 19.00 - Odpoved programa -
RADIO TRIGLAV JESENICE
16.00 Satelitski programi - poskusni prenosi
17.30 Regionalni programi TV Slovenija studio Ljubljana 19.30 TV dnevnik 20.00 Žarišče
20.30 Moški ali ženska, nizozemska dokumentarna oddaja
21.20 Mali koncert: Novi ljubljanski pihalni trio
21.30 Svet na zaslonu
22.00 Retrospektiva filmov Jožeta Babica: Trčenje na vzporednicah, hrvaški film (čb)
23.20 Yutel, eksperimentalni program
11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.15 - Horoskop - 13.00 -Opoldanski poročevalec - prenos Radio Slovenija - 14.00 - Zimzelene melodije - 14.30 - Domače novice 1 -15.00 - Teaj angleškega jezika - 15.30 - Dogodki in odmevi - prenos Radio Slovenija - 16.00 - Obvestila - 16.30 -Domače novice 2 - 17.00 - Tema -18.00 - Čestitke poslušalcev in EP -18.30 do 18.40 - Neposredni prenos večernih novic radia BBC - 18.59 -Odpoved programa
MlglMGLAS
GLAS
SLOVENIJA 2 ura NA
VZPOREDNICAH
hrvaški črno-beli film, režija: Jože Babic; igrajo: Miča Orlovič, Boris Kralj, Jelena Jovanovič -Žigon
Film pripoveduje o sodobnem zakonskem paru. Oba, mož in žena sta zaposlena in imata precejšnje profesionalne ambicije in s tem povezane službene obveznosti. Tudi žena mora službeno veliko potovati in mož je zaradi njenih službenih potovanj ljubosumen. Njegova ljubosumnost in neupravičena nezaupljivost je vir zakonskih prepirov. Žena namreč mora s svojim šefom na daljšo službeno pot in moževo ljubosumje izbruhne do konca na plan. Ne more se namreč sprijazniti, da gre žena s tujim moškim na pot. No, ona ga vseeno uspe pregovoriti in pomiriti njegovo ljubosumnost, in vse že kaže, da ji bo mož zaupal. Toda ljubosumnost mu ne da miru in skrivoma sledi ženi na njeno službeno pot. S filmom Na vzporednicah je Babic segel v aktualno problematiko odnosov v zakonu, ambicioznosti žene in njene emancipira-nosti in problemov patriarhalne miselnosti v našem prostoru, za Babica izlet v drugo okolje in druge teme.
SLUŽBA DRUŽBENEGA
KNJIGOVODSTVA
V REPUBLIKI SLOVENIJI
PODRUŽNICA 51500 KRANJ
vabi k sodelovanju
DIPLOMIRANE EKONOMISTE ALI DIPLOMIRANE PRAVNIKE Z ZNANJEM RA-ČUNOVODSKO-FINANČNE-GA POSLOVANJA za opravljanje KONTROLNIH PREGLEDOV.
Od kandidatov pričakujemo večletne ustrezne delovne izkušnje in pripravljenost sprejeti zaposlitev za določen čas.
Nudimo možnost kasnejše zaposlitve za nedoločen čas. Vloge z opisom dosedanjih del in z dokazili o izobrazbi sprejema kadrovska služba SDK v RS, podružnica 51500 Kranj, Trg revolucije 2, v 8 dneh po objavi. Kandidate bomo o izidu razpisa obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa o izbiri.
SLOVENIJA 2 ura MOŠKI IN ŽENSKA
nizozemska dokumentarna oddaja
Večina ljudi zanesljivo ve, ali so moški ali ženske. Toda ali je res tako preprosto?
Navadno se zanašamo na frizuro, modro barvo za dečka in rožnato za deklico... in pri odraslih na postavo. A marsikdo se ne more vživeti niti v vlogo moškega niti ženske. Oddaja pripoveduje o občutjih in izkušnjah teh ljudi ter o dognanjih psihiatra Johna Monevja, ki je vse življenje posvetil raziskavam spola. V slovnicah različnih jezikov je poiskal vse besede, ki zaznamujejo slovnični spol in ta izraz je prenesel v psihologijo in seksologijo -odtlej je pisal o problemu genu-sa, ki ima po njegovem mnenju enake značilnosti kot materinščina - ko se enkrat vkorenini v možganih, tam tudi ostane.
^»lEGLAS
Lipa, knez, žir?
Veliko se razpravlja o novem slovenskem denarju, manj piše. Dodal bi s tem rad samo svoje razmišljanje o imenovanju našega, novega denarja. »Zir« (za dinar) in 100 »jezic« (za pare) bi lahko imenovali novi denar. Za stotinko bi mogoče bilo primerno tudi »riž« ali »grah«.
Žir je preprosto, lepo slovensko ime, za plod bukve, ki ga pred uporabo izluščimo iz jezic. Doslej ta izraz ni bil v nikakršnji rabi, kar je določena prednost. Za nova denar, naj bi bil nove izraz, za razliko z »lipo«. Lipa je res lepo, domače ime. Lipov list je lep kot slovenski simbol. Tako naj bi tudi ostalo. Ker se »lipa« imenujejo že trgovine, založbe, gostilne, ansambel, lipa sprave in še mogoče kaj drugega, se mi zdi to ime že preširoko uporabljeno in zato ne preveč primerno za naziv novega denarja. Ker Slovenci radi po svoje nazivamo posamezne bankovce, bi rekli tisočaku (včasih je bil »jur«) »vejica« in izgovarjali »vej'ca«, za milijon bi uporabili lahko kar »veja« ali »bukev« in po domače izgovarjali »buka«, kakor Gorenjci. 50 jezic bi lahko imenovali »grozd«, 25 jezic pa »strok« (grahov, fižolov) kot nekdaj krona.
Moje razmišljanje sprejmite kot izziv in še sami napišite, kako razmišljate o tem, naj pridemo demokratično do imena denarja. Ime naj bo domače in preprosto, za vrednost in veljavo se bomo pa potrudili vsi.
V mislih imam večkrat tudi možnost za našo zastavo. Da bi zbrisali tisto, česar ne maramo in imeli, kar imamo radi razmišljam takole: zgornja polovica pravokotnega polja bela, srednja četrtina modra, spodnja četrtina rdeča, na sredini polovice belega polja, pri drogu, zelen lipov list. Na drogu bi lahko imeli stiliziran »Triglav«. Barva droga naj bi uskladila vse barve.
Pavel Bešter
KINO
9. maja
CENTER amer. drama POD KLJUČEM ob 16., 18. in 20. uri STORŽIČ nem. trda erot. MERYLIN ob 18. in 20. uri ŽELEZAR prem. amer. akcij, filma POLICAJ IZ VRTCA ob 18. in 20. uri DUPLICA amer. akcij, film STRAHOVIT UDAREC ob 20 uri ŠKOFJA LOKA amer. kom. ROČK & ROLL DETEKTIV ob 20. uri RADOVLJICA amer. pust. film NAKUUČNI POPOTNIK ob 20. uri BLED amer. grozlj. MISSISSIPI V PLAMENU ob 20. uri BOHINJ amer. akcij, film ODPOREN ZA KROGLE ob 20. uri
Čas trajanja sestanka je število udeležencev na kvadrat..
Zakonitosti ses tanko van j a
im <
mi *m
(d ec O
H
C/0
w
o O
z < rr
fe
Ženitno posredovalce \n svetovanje v Mtooa\\
Moških je več,
zato ženske lahko izbirajo
Zdenka Gradišnik iz Tržiča že leto dni vodi agencijo za že-nitno posredovanje v Kranju. Primorci si želijo Gorenjk. Avanturisti so izključeni. Afrodita klub, klub za sprostitev, katerega člani so lahko samo neporočeni.
Leto dni mineva, odkar se je Zdenka Gradišnik iz Tržiča, odločila, da odpre zasebno agencijo Afrodito, agencijo za ženitno posredovanje in svetovanje. Dobila je prostor v poslovnem centru Planina 3 v Kranju, kjer je za svoje sedanje in bodoče stranke dosegljiva prve tri dni v tednu od 8. do 14. ure in ob četrtkih in petkih od 14. do 19. ure (telefon 324-258).
Zdenka Gradišnik je socialna delavka po duši in po srcu. Zato svojo agencijo tudi tako vodi: Zdenka je dostopna, prijazna in razumevajoča za težave ljudi, ki jo prosijo za pomoč. In kar je najpomembnejše: Zdenka zares vzbuja zaupanje, ki si ga zasluži tudi zato, ker pošteno in po svojih najboljših močeh vodi svojo agencijo Afrodito.
»Leto dni mineva, odkar ste odprli agencijo za ženitno posredovanje in svetovanje. Kaj ugotavljate po letu dni? Je bila odločitev pravilna?«
»Popolnoma pravilna! Tudi po letu dni ugotavljam in ponovno poudarjam, da je taka agencija najprimernejši in najcenejši in tudi najuspešnejši način, da človek, ki ima realne potrebe in tudi realna pričakovanja, pride do partnerja.«
»Poznamo seveda tudi druge načine: male oglase, denimo.«
»V agencijah za ženitno posredovanje in svetovanje - če jih le vodijo resni ljudje, ki jim je za uspeh in ne samo za hiter zaslužek - je uspeh skoraj zagotovljen. Nad oglasi po časopisih pa so ljudje velikokrat zelo razočarani.«
»Najbrž bi si marsikdo, ki je v stiski in bi si rad poiskal tudi preko agencije sopotnika ali partnerja, v zadregi, saj si zaradi zakoreninjenih predsodkov ne upa. Ali pa se tudi boji avanruri-stov, ki verjetno tudi posredujejo želje preko agencij.«
»Še vedno je med ljudmi močno zakoreninjeno mnenje, da si preko agencije ne moreš iskati prijatelja, moža ali žene.
Vse to so zelo osebne zadeve, ki jih skrbno varujejo pred sosedi in znanci, če se že napotijo k meni. Pri nas je pač že tako, da ljudje takšnega načina še ne sprejemajo, se mu posmehuje-jo ali ga kako drugače odklanjajo. Prepričana pa sem, da bo čas prinesel svoje in nove, drugačne poglede tudi na tem področju. Kar se pa tiče avan-turistov: takoj bi jih izključila, če bi se pojavili. A pri meni jih doslej še ni bilo. Sicer pa imam kot socialna delavka že toliko izkušenj, da bi jih takoj spoznala.«
»In je v Afroditi diskretnost zagotovljena?«
»Absolutno! To je predpogoj, da sploh lahko delam in nadaljujem. Mislim, da so ljudje, ki prihajajo k meni, zadovoljni, saj včasih kdo tudi takole reče: »Po telefonu sva se tako dobro zmenila, da vas moram videti. «Brez medsebojnega zaupanja, brez diskretnosti in poštenega odnosa ne bi bilo okoli 300 primerov in že kar precej uspehov.«
»Na primer?«
»Kar precej jih je že, ki so se ob mojem posredovanju poročili in že pričakujejo otroke... Zgodilo se je tudi, da se je naše dekle poročilo z zdomcem iz Amerike. Odšla je z njim v Ameriko..«
»Torej daljava ni ovira?«
»Daljava sploh ni taka ovira, kot si marsikdo misli. Če sta si dva všeč, sploh ni važno, kako daleč živita. Zanimivo je, na primer, da je v Afroditi precej Primorcev, ki izražajo željo, da bi za sopotnico radi dobili Go-renjko!«
»In kako si to razlagate?«
»Zakaj si želijo prav Gorenj-ke, ne bi vedela natančno povedati. Vem pa, da se jih veliko dnevno vozi na delo v Italijo, doma imajo svoje hiše in nekaj malega kmetije in sploh nimajo časa, da bi si poiskali družico.«
»Dobro situirani samci torej...«
»Zanimivo je, da je večina moških, ki prihajajo k meni, dobro situiranih, s premoženjem in urejenim življenjem:
so vdovci, samski, hodijo v službo in še kaj malega popoldne doma delajo in tako nimajo priložnosti, da bi spoznali partnerico. Če pravim: dobro situirani, s tem seveda mislim, da socialno nikakor niso šibki in zares prihajajo zato, ker so osamljeni. Na drugi strani pa so mlada dekleta in ženske: mlada, osamljena dekleta, so nesrečna, ker mislijo, da pač nikoli ne bodo dobila primernega partnerja, kar nekaj pa je samskih žensk z otroki in nizkimi osebnimi dohodki, ki si želijo najti partnerja in obenem z dvema dohodkoma lažje preživeti. Mislim, da je slednjih še veliko v naši okolici, le da si ne upajo storiti prvega koraka: poklicati agencijo in navezati stik...«
»Se vam zdi, da ženske še vedno nočejo na kmetije?«
»Zato nočejo, ker jim nismo vzgojili ljubezni do zemlje, ženske pa je tudi strah, da ne bi bile delu na kmetiji kos. Bojijo se, kako jih bo sprejelo novo okolje, družina na kmetih, ki seveda živi v drugačni skupnosti kot v mestu.«
»Tovrstno pomoč išče več moških kot žensk?«
»Moških je precej več in tako ženske lahko izbirajo.«
»Kakšen je običajni postopek? Kakšne podatke je treba posredovati?«
»Če stranke želijo, k meni niti ni treba priti, po pošti jim pošljem vprašalnik o izobrazbi, starosti in drugih osebnih podatkih. Potem sama ocenim in samo predlagam, ničesar ne vsiljujem in nikogar ne prepričujem. Kot socialna delavka človeka kar precej dob*-o ocenim in se zavedam, da nikogar ne bom mogla spremeniti. Ljudje smo takšni, kakršni smo in če imata dva enaka nagnjenja in sorodne poglede na življenje, ob medsebojni strpnosti lahko shajata skupaj. Prav pred nedavnim sem bila zelo vesela, ko sta se »našla« in »ujela« dva, ki bi se brez posredovanja le težko srečala: gre za osebe, ki so rahlo prizadete in ki v družbi nikakor ne morejo najti partnerja. Če pa se najdeta dva, ki imata približno enako hibo, če se ujameta, lahko zelo srečno zaživita skupaj. Sicer pa se moški in ženska ob
Zdenka Gradišnik
mojem posredovanju nato lahko zmenita po telefonu ali tako, kot se pač dogovorimo.«
»Agencija Afrodita poleg posredovanja tudi svetuje?«
»Tudi svetujem. Tistim, ki se ob ločitvah ali v drugačnih življenjskih priložnostih ne znajdejo in ne vedo, kam bi se obrnili po pomoč. To so predvsem razne zakonske stvari, zato moram biti stalno na tekočem s predpisi in zakoni. Tega je kar precej - še posebej moški se pri urejanju družinskih zadev le malo znajdejo. Razen tega pa sem uvedla še eno novost: Vsi člani Afrodite in ostali, ki jih to zanima, se lahko včlanijo v klub Afrodita, klub za sprostitev. Edini pogoj je, da niso poročeni. Klub pa ima program za vse leto in pripravlja razna srečanja: od družabnih večerov s plesom enkrat mesečno, do planinskih pohodov, enodnevnih izletov, mar-tinovanja, silvestrovanja... Tako naj bi se na spontan način srečevali ljudje, ki nimajo družbe. Tudi prvi uspeh tega kluba že imamo: dva, ki sta se srečala v hribih, že hodita skupaj... Članarina je enkratna in simbolična: le 150 dinarjev.
»Kakšne pa so sicer cene že-nitnega posredovanja?«
»Zanesljivo sem med najcenejšimi tovrstnimi agencijami pri nas: primer ženitnega posredovanja stane le 800 dinarjev. Mislim, da si tak strošek lahko privošči tudi mama, ki mora preživljati otroka.«
»So vam tedaj, ko najdejo primernega partnerja, kaj hvaležni?«
»O, ja! Številni pokličejo in se zahvalijo, sicer pa je tako kot povsod v življenju: bolj je človek preprost, bolj je hvaležen. Meni pa je največje plačilo prav to, če se dva osamljena najdeta in zaživita skupaj...« • D. Sedej
Oblast stremi k temu, da daje naloge tistim, ki so najmanj sposobni za njihovo izvrševanje..
Šefovski zakon
NAGRADNA KRIŽANKA
1	2	3	4	5	6	7	8 i i J	9	10
11	12	13	14	15	16	17	18 ! !	19	20
I		22	23	24	25	26	11	28	
Prijetne praznike in veliko zabave pri reševanju vam želi sponzor križanke in sodelavci Gorenjskega glasa.
Če s pomočjo številk prenesete črke dobili poziv sponzorja reševalcem.
Nagrade:
iz križanke v gornji lik, boste
1. nagrada - ročni baterijski sesalec
2. nagrada - baterijski izvijač
3. nagrada - kavni mlinček
4., 5. in 6. nagrada - praktično darilo Gorenjskega glasa
Ker so pred nami prvomajski prazniki, imate tokrat več časa za reševanje križanke. Izpolnjeni nagradni kupon z vpisano rešitvijo nalepite na dopisnico ter ga pošljite v uredništvo Gorenjskega glasa, Moša Pijadeja 1, 64000 Kranj. Pri žrebanju bomo upoštevali vse rešitve, ki bodo prispele do četrtka, 9. maja, do 8. ure. Ne pozabite pripisati svojega naslova.
SODOBNI AMERIŠKI PISATEU
I-GOLI IN
MRTVI-1
ZAGREBŠKA HUMORISTKA ER-ŽIŠNIK
MEDENA ROSA NA USTJU
RAJKO KORITMK
21
SL AVTOR RISANK 0 ZVITOREPCU (MIKI)
NOETOVA BARKA
ZIMBA3-VEJSKI POLITIK
IJOSHUA!
ZATEMNITEV NEBESNEGA TELESA
ANTON AŠKERC
REKA V SRBUI. PRITOK KOLUBARE
ANG PISEC DETEKTTVK WALLAC<L
RIKO DEBENJAK
4f£
V LISTIČE ZVAUAN KOSITER
NENADEN
DVIG
ROLETA NAVOJNICA
LAURA ŠTRAVS
PTIČ PEVEC
MARIBOR TOVARNA
POLICA ZA KNJIGE
OCVIRK ANTON
OČETOVA SESTRA
OBLAČILO V ANTIČNEM RIMU
AMER MOŠ IME (BOKSAR
LOUIS)
PESNIK
Zupančič
rudi
ŠELIGO
LOVRO KUHAR
DANSKI OTOK
(TALIJ NAFTNI KONCERN
ANGLEŠKI GROF
NIKOLA ERCIGONJA
PISATELJ PELIN
MITOLOŠKI LOVEC
ZRAČNI DUH V ■VIHARJU-
ANG FILM IGRALEC (DAVID!
SLOV. PUBLI ČISTKA ŠUKUE
3ALMAT ŽEN IME
KRAJ V ME-DJIMURJU. OB MURI
ZORANA ZEMLJA
POTOVALNI NAČRT
OVČJI SAMCI
STRAST. POŽELENJE
RUDI AVČIN
MIT PRVI LETALEC
IVAN OMAN
VELIKO FINSKO JEZERO
L0ŠĆ
TUJE Ž£N IME
JAMAR
GR POKRA JINA NA PE-LOPONEZU IEUS.
VIDA ERŽEN
TENORIST LANZA
AVTOR KRIŽANKE R NOČ
ODKLADNI-
NAV KRAŠKIH JAMAH
DOMAČE ŽEN IME
PISATELJICA PEROCI
SRšENAP
RUDARSKI KRAJ V MEŽIŠKI DOLINI
ORIENT
barv«
ZA LASE
MELiŠČE
ZIDNA OBLOGA
LEPLJIV IZCEDEK DREVES
ČEHOV ANTON
OLMI EBMMM0
SREDIŠČE ROMUNSKE MOLDAVUE
slovesna
OBREDNA OPRAVA
BORIS u'RBANĆiC
JANEŽ
JAPONSKA NABIRALKA BISEROV
RUSKI LING VIST -OČE-JAFETTT TEORIJE
GLOBOKA NEZAVEST
TONE ANDERLIČ
MARIB. ČASOPIS. TABLOID
ST SLOV IGRALEC RANER
NEMŠKA
DEN ENOTA
TONE SVETINA
SREDIŠČE ŠVICARSK KANTONA AARGAU
STARO-
JUDOVSKI KRALJ
Ja£*nj 70 odstotkov ljudi strii; POslenin v veliki indu-ii J' J v nJ'ej naj bi tudi ostati JeJal Vladimir Mohorič.
inliveii lbodo lahk0 delali iiUrJTV pa Posega moči to sP0sobnosti občine, ker za t0 j' fr°kovnega znanja, za htl* ba angažirati velika CSa sredstva' ki so v dolin   ln ne v občini- Ta Je
^ogočatfam0 • sP°dbuJ'ati: 'ako i- P°8°Je za razvoj drohnke industrije kot obrti d83 P°dJetništva in cije j Pn opravljanju te funk-ra2m;er,2b<;ina v nemogočih *ave l S\ko mora 8asiti tein h„ tekstilindusu, Iskrah Žari«?.8lh občinskih kriznih Pesi,?h-.prihodnost je še bolj njo nlStlčna> kot razlog za-na Pa Je Vladimir Mohorič Sram t- ,Markovičev pro-jo r>'   °°eta novo stagnaci-
PWndaI je še' da je bila striijj     nja v kranjski mdu-
čePraZa 18 odstotkov manjša, Ve^ala fe nezaposlenost ni 10 0Ji' 'eto prej je padla za PoveH|k°v, za letos pa na-olc0Sn nov padec. V takih ti ob? nah niti republiški ni-^ge'u Vladi ne ostaJa nič "JMiifn- • gasilstvo, reševa-stisko    ki Padajo v skrajno
KraS,!;ategiJi zaposlovanja v skeai Je govoril član občin-TlvJJ 12vršnega sveta Miran fesorjnJeJ sodeluje več skernJ n V 'etošnjem občin-<% pr°računu pa so temu narje"arnenili 8,5 milijona di-
^^annci1 za Programe sa-Pr0Krr°s,Ovanja in del za nec lanu Podjetništva. Ko-svet ra, - 8a ,eta Je izvršni žrame ,P'Jal natečaj za provri razV^S Kranju pomagali l»ke rvuMVanJu te problema-naredii? - L1 so 72 predlogov, iancir" ?2bor in te bodo fi-\   *ni iz proračuna obči-
ljud > ob
enili sredstva za ta
tnal
liuHrvkP°menilo dela za o, ohA-Odal je tudi, daje nu nam -J ki so v proraču-narr,en lh sredstva za ta Sil>dikai-
>Ual   txSandl Bartol, je
hoSem vPrašanj: o pri-^adin"1. Pol°žaju izšolane b°d0 na ln delavcem, ki jim Se nrZav,odu za zaposlo-Centrali ren?.ha,e Pravice; o P«aia t?ClJ! družbenega ka-ža rn0W°bčlne Prikrajšuje ?h Proa°St izdelave social-?el°vnonramov; o kršitvah SkofflvaV!le akonodaje SatSlh Pogodb; o pro-
No n Sndu razbremenitve
vredneP0lčr in hkratne" nepo-j^ga žep °rer
S%dSaH 2akonozaPo-fr'rner hl? Zavarovanju za
?p0slitve J \ah m,adim brez 1e dajatvat,,neke individu-oa,ajoCaeahKne.Je razmiš-mJe načelo  Uhar Prevlada-
t1*a mlflH t,st1' ki e vla-aiimDTJ?dePaJepredvide-a anga-
žiranost, vključevanje v programe izobraževanja za podjetništvo, morda javna dela, usposobitev do te mere, da bodo našli svoje mesto v obliki samozaposlitve ali česa podobnega. Kar pa zadeva njihovo socialno varnost v primeru, da nimajo nobenega vira preživljanja, bi uredili s socialnim zakonom, kar bi kazalo uskladiti v fazi priprave te zakonodaje. Po prenehanju nadomestila za primer brezposelnosti socialno šibki še nekaj časa uživajo socialno pomoč. To bo resen problem za vse skrbstvene sklade, ker bodo ljudje pritisnili nanje, ko ne bo več drugih virov. Zato pa poskušajo prek drugih programov, denimo, spodbujanja podjetništva, samozaposlova-nja, ustvarjanja novega dela, kjer se da omogočiti, da bi ti ljudje čimprej začeli delati. To je na prvi pogled morda iluzorno glede na sedanjo stisko, a ocenjuje, da se ljudje prebujajo, vsaj sodeč po razvoju podjetništva in odziva na program 1000 novih delovnih mest. To bo šlo ob pomoči države, ki se povezuje z bankami za financiranje projektov podjetništva, vendar počasi, ker so tudi banke v težkem položaju.
Do kršitev kolektivnih pogodb in delovne zakonodaje prihaja, ker odpovedujejo prejšnji kontrolni mehanizmi in še ni jasno njihovo mesto (družbeni pravobranilec samoupravljanja, sodišča združenega dela). Pač pa bo treba delovanje inšpekcijskih služb obrniti od pretežno od varstva pri delu na kontrolo izvajanja delovne zakonodaje. Ne moremo pa biti preveliki optimisti, saj je premalo pravnikov na tem področju, te službe so prešibke tudi ob skopih proračunskih sredstvih.
P"=J5njadeiovFn
Socialni program države je naravnan k temu, da vsak posameznik poskrbi zase, je ministrica vrnila vrženo žogico. Država namreč v smislu »socialnega inženiringa« ne more ustvarjati sreče za vse. Ob nizkem standardu pa je ta opcija za mnoge dele prebivalstva težko breme. Vladimir Mohorič pa je ocenil, da kljub centralizaciji družbenega kapitala tudi iz kranjskega občinskega proračuna namenjamo sociali več kot prej. V Kranju ni le Tekstilindus v stiski, pač pa kar 70 odstotkov delavcev dela v podjetjih, ki so v preteklih letih ustvarila izgubo, zaradi česar ni ogroženo le gospodarstvo, pač pa tudi proračunska sredstva. Med večjimi izgubarji je Sava, čeprav je ena
redkih z zdravo poslovno filozofijo. Predsednik kranjske vlade je ocenil, da so se vodstva podjetij zadnja leta neodgovorno obnašala, ko so le štela, koliko imajo preveč ljudi in za koliko je treba zmanjšati proizvodnjo, ne da bi slednjo nadomestili z novimi programi. To je odvisno od vodstev podjetij in ne od občine, kar je ilustriral z anekdoto o dveh muhah, ki sta padli v mleko. Ena se je potopila, druga pa je toliko časa brcala, da je naredila maslo in odletela. Prevladala naj bi filozofija dela za trg, tega pa je treba znati poiskati.
Ogroženi delavci in upokojenci
Stane Boštjančič je spregovoril o dveh skupinah ljudi, v katerih domove se tudi že plazi revščina. Eni so delavci z nizkimi plačami (ti nosijo pretežno breme razbremenjevanja režijskih stroškov podjetij), drugi upokojenci. V podjetjih s presežki na veliko pošiljajo ljudi v predčasni pokoj. Vse to pritiska na pokojninske fonde in kmalu se utegne zgoditi, da bo en zaposleni preživljal bodisi enega nezaposlenega bodisi enega upokojenca. Koliko časa bo 34.000 zaposlenih v Kranju še ustvarjalo dohodek za nezaposlene in upokojence, bo to pripeljalo tudi do nujnega padca pokojnin? Jožica Puhar je omenila spremenjeni zakon, s katerim bo starostna pokojnina predstavljala 85 odstotkov povprečne plače. Zdaj je sicer večja, toda dolgo ne bo več in bati se je, da bo ob gospodarstvu, kakršnega imamo, težko zagotavljati celo 85 odstotkov.
Delež aktivnega prebivalstva pada, upokojitve naraščajo, ker se podjetja hočejo hitreje razbremeniti podzaposlenih delavcev. Razmerja, kjer gre za naraščanje starega prebivalstva in podaljšanje dobe preživetja, so značilna za vso Evropo.
Tudi naša davčna politika, kolikor je že posodobljena, bi morala biti še bolj v vlogi prerazporeditve družbenega bogastva, je sodila ministrica Pu-harjeva. Vse tiste, ki danes z lahkoto živijo, ki trgujejo z nepremičninami, kupujejo drage avtomobile, bi bilo treba bolj obdavčiti. Ni zastrašujoče to, da imajo nekateri visoke dohodke, pač pa to, da stvari niso institucionalno tako urejene, da bi se celotno bogastvo pravičneje prerazporejalo in se razlike ne bi poglabljale. Z davki moramo uspeti vzeti tam, kjer je in kanalizirati tja, kjer ni.
Brezposelnost še ni na vrhuncu
Da brezposelnost v Kranju še ni prebila magične meje, so dokazovali tudi glasovi iz občinstva. Dva zasebnika (gostinska in računalniška dejavnost) sta omenila izkušnjo, ko na razpisana dela nista mogla dobiti delavcev. Zaradi pičlega odziva sta novačila tudi na zavodu za zaposlovanje. Tam prijavljeni ljudje menda izračunajo, da se jim bolj splača sloneti na plečih države, kot delati. Slavko Ka-
Rado Pavlin:
Revščina se tihotapi v naše domove
»Na center za socialno delo v vedno večjem številu prihajajo ljudje, ki nimajo več dovolj sredstev za sprotno pokrivanje stroškov bivanja (stanovanje, ogrevanje). Več kot tri mesece ni pokrilo teh stroškov 860 imetnikov stanovanjske pravice, elektrike ni plačalo 120 gospodinjstev, grozijo jim z odklopi, nekatera gospodinjstva pa imajo tok že odklopljen. Še huje odzvanja dejstvo, da ni sredstev za normalno prehrano naših družin, za plačilo vrtcev, šoloobveznim otrokom ne moremo več zagotoviti denarja za nekatere stranske stvari, denimo šolo v naravi, celo za nakup učbenikov. Kot vzroke navajajo: dlje časa smo že brez plač, dobivamo le zajamčene OD, smo na čakanju doma, dobimo le nadomestila zavoda za zaposlovanje, ali ga celo ne dobivajo več, vse pogosteje tudi "iščem prvo zaposlitev."
Zgovorne so številke: za začasne pomoči je bilo v četrtletju lani 54 vlog, v letošnjem 136. Za enkratne pomoči je lani prosilo 40, letos 89 občanov. Domicilno zaščito so lani uživali 103 ljudje, letos 222. Še podatki o socialnovarstvenih pomočeh: družbeno pomoč otrokom je lani iskalo 3263 družin, letos 4600, subvencijo stanarin lani 1313, letos 1800, oprostitev participacije 1218, letos 2000. Povpraševanje po socialnovarstvenih pomočeh je naraščalo tudi v preteklosti, a ne tako drastično. Ob velikem pritisku na pomoči je vprašanje, kdo bo zagotovil denar in ali ga bo dovolj. Za pomoči je iz občinskega proračuna letos zagotovljeno neprimerno več sredstev kot lani in zneski, kakršni so trenutno v proračunu, bodo zadostovali, če se stanje ne bo slabšalo in če ne bo množičnih pojavov socialne stiske kot v primeru Tekstilindusa in dveh organizacij Iskre.
Trenutno namenjamo socialnovarstvene pomoči še po veljavnem sporazumu o pomočeh, potem pa teze o novem socialnem zakonu predvidevajo, da bi imeli le dve pomoči od današnjih 15, in sicer pomoč kot edini vir preživljanja in denarni dodatek družini. Dosedanje merilo za pridobitev pomoči je bil povprečni OD v Sloveniji za preteklo leto, po tezah zakona o socialnem varstvu naj bi bil zajamčeni OD, od katerega se računa. Ne vemo pa, kdo bo v prihodnje poskrbel za dve kategoriji ljudi: mlade, ki iščejo prvo zaposlitev, ki po starih in novih socialnih kriterijih niso nikjer zajeti, in tiste zdrave, mlade, delavoljne in de-lazmožne ljudi, ki jim na zavodu za zaposlovanje nadomestilo za čas brezposelnosti preneha.«
Vladimir Mohorič:
Niz "zgodovinskih" odločitev
»Gospodarsko stanje v Kranju \je podobno onemu v vzhodni Evropi, ko po zlomu socialističnega sistema in socialistične ekonomije z velikimi napori gradimo tržno gospodarstvo. Pojavi, ki jih ugotavljamo v Kranju, so enaki v vseh deželah in mestih vzhoda, in ne specifika, ki bi se lahko ob drugačnem občinskem vodstvu dala obrniti na bolje. Druga značilnost je, da se gospodarstvo v Kranju odvija po predpisanih pravilih iz Beograda, saj I je vpliv Slovenije na slovensko gospodarstvo minimalen, zlasti po zadnjih Markovičevih ukrepih, za katere se bojim, da smo doživeli le slabe posledice tega sistema. Tretja značilnost Kranja je vrsta "epohalnih" odločitev, kijih pomni v svoji jugoslovanski zgodovini. Po letu 1920. je bila to odločitev za izgradnjo tekstilne industrije, kar je Kranj dvignilo na vodilno mesto v industrijskem razvoju in pod vplivom te koristne odločitve se je kranjska industrija dolga leta razvijala. Leta 1960 je prišlo v Kranju do negativne odločitve, kije vodila k likvidaciji tekstilne industrije: prišlo je do združitve lntexa in Tiskanine, ukinitve Špika, Mladega rodu, odpovedali smo se panogi, ki jo je Kranj obvladal, in se odločili za Iskro. Bojim se, da ta industrija ni izpolnila pričakovanj. Še ena epohalna odločitev pa je bila širitev ekstenzivne industrije, ko se je hitro večalo število zaposlenih, kar je povzročilo negativne posledice, od prehitre rasti mesta do pretirane izgradnje in sedanje brezposelnosti.
V zvezi z brezposelnostjo še pretiravamo. Pri skupnem številu zaposlenih (34.000) je 3100 nezaposlenih še v normalnih mejah zahodnega sveta. Priznam, da je opaziti tendenco po večanju nezaposlenosti, ne pričakujem pa alarmantne številke 10 ali 12 tisoč. Problema se v Kranju dobro zavedamo, v našem izvršnem svetu smo zato postavili posebnega človeka, ki se s tem ukvarja.
V Kranju v slabih ekonomskih razmerah ni pričakovati posebnih uspehov, uspeh bo že, če bomo zadržali vsaj povprečja gospodarskega stanja v Jugoslaviji.«
lan je odvrnil, da v primeru odklonitve dela, kar sta doživela zasebnika, brezposelni na zavodu izgubi nadomestilo, zato kaže o takih primerih obveščati. Na misel, da ljudem še ne prede pretrda, pa je odgovoril, da brezposelnost ne narašča tudi zato, ker zavod skupaj z ministrstvom za delo sledi načelom aktivne politike zaposlovanja: skrbi za prekvalifikacijo in dokvalifikacijo ljudi, ki bi bili sicer brez dela, sofinancira pripravništvo, stimulira dodatne zaposlitve, izobražuje... Brez tega bi bilo na trgu delovne sile še več ljudi. Nekdo iz občinstva je tudi dejal, da kot iskalec zaposlitve na zavodu ni dobil dovolj informacij. Slavko Kalan zatrjuje, da se tam zaposleni svetovalci trudijo, toda ker jih je še prav toliko kot tedaj, ko je imel Kranj samo 300 brezposle-nih, so nemočni. Kranj ni edina občina, ki ugotavlja brezposelnost, za določena dela pa ni zanimanja, je dejala Jožica Puhar. Poenostavljeno je reči, da ljudem še ni dovolj hudo. Problem ima namreč več dimenzij, ena od njih je, denimo, estetika dela. V glavah ljudi še prevladujejo načela, ki so velikokrat močnejša od eksistenčne nuje. Soglašala pa je zlasti s predlogi, da je treba iskalce dela izobraziti, da bodo imeli na trgu več možnosti.
Več govornikov je omejalo tudi slab položaj drugih podjetij v Kranju, denimo Iskre, kjer je petim podjetjem tudi že sojen stečaj. Nekdanja Ki-bernetika namreč razpada na več samostojnih firm, pri tem pa so čez noč prepuščene trgu (in propadu) »podporne« dejavnosti in žrtvovane na oltar finalistov. Vladimir Mohorič je to politiko ocenil kot napačno odločitev v podjetju, ki bi bilo lahko enovito. Sicer pa tudi Iskro občina rešuje z enako skrbjo in zavzetostjo kot Tekstilindus.
Skrb zbujajoče je dejstvo, da je več iskalcev zaposlitve kot delovnih mest. Trenutno v Kranju podjetja, ki so pripravljena zaposlovati, iščejo 28 delavcev, iskalcev zaposlitve pa je 2700. Pri nižje kvalificiranih delavcih na eno delovno   mesto kandidira 119 iskalcev zaposlitve, pri stopnji tehnikov 75, pri visoko izobraženih ljudeh pa 15. To je grob podatek, toda če bi stvari analizirali,    bi najbrž kmalu prišli do tega, da potrebe pokrijemo, je ocenil Slavko Kalan. Voditi je treba tako politiko, ki bo spreminjala miselnost in bo vsak več storil za svoje delovno mesto.
Alenka Kovšca je povprašala, ali bi v Kranju v republiki ne pripadal poseben status, ker je kot industrijsko središče bolj ogroženo kot drugi. Vprašala je tudi, koliko več denarja za socialo si je Kranj letos izboril iz republiškega proračuna. Na slednje je dobila odgovor, da smo med porabniki republiškega proračuna na glavo prebivalca na šestem mestu, po deležu dohodka pa na 21. mestu, kar je pogost vzrok očitkom, da dobimo še preveč. Prispevek k posebnemu statusu pa je komentirala Jožica Puhar, in sicer z naštevanjem gospodarsko veliko bolj ogroženih predelov Slovenije, denimo, Maribora, rudniških bazenov, zaokroženih dolin, kjer ima opuščanje programov, zmanjševanje proizvodnje in večanje nezaposlenosti še bolj pogubne učinke.
Kaj če pride do socialnih nemirov? Prerokovati ne moremo, je dejala ministrica, treba pa je uporabiti razum, da do socialnega konflikta ne
Pride • Foto: J. Cigler
(mMMSMEEGLAS 22. STRAN
Torek, 30. aprila
1991
JOŽE NOVAK
Pogovor z dr. Dimitrijem Ruplom
Čaka nas še trdo delo
Bliža se 26. junij, ko naj bi Slovenija razglasila tudi formalno svojo samostojnost. Zelo pomembno je, da bo tokrat Slovenijo priznalo kot samostojno državo čimveč držav. Dr. Rupel na ta vprašanja daje diplomatske odgovore, toda kljub vsemu je optimist.
V skupščini ste predstavili osnutek zakona o zunanjih zadevah in koncept strategije slovenske zunanje politike. Kako si predstavljate mednarodni položaj Slovenije kot samostojne države?
Slovenija kot samostojna in enakopravna evropska država. Slovenija kot veljavni, spoštljivi, skromni in svoji meri ustrezni član družine evropskih narodov oz. kot članica evropske skupnosti držav. Slovenija kot država, ki zahteva zase spoštovanje in ki zahteva, da se spoštujejo njene pravice. Od tujine pričakujemo, da bo spoštovala odločitve plebiscita in odločitve slovenskega naroda, ki je za nas najvišji zakon oz. najvišja avtoriteta. Slovenija z miroljubnimi namerami v Jugoslaviji, ki želi najprej priznanje svoje državnosti v Jugoslaviji in potem priznanje tujine. Slovenija želi živeti polno mednarodno subjektivnost. V obrambnem smislu in v drugih sistemskih pogledih spoštuje mehanizme Konference o evropski varnosti in sodelovanju.
Zdi se, da je največji problem slovenske zunanje politike uravnotežiti vpliv italijanske in av-strijsko-nemške zunanje politike. Interesi teh zunanjih politik so različni Italija podpira enotno Jugoslavijo, da bi zadržala avstrijsko-nemške zunanje politike. Interesi teh zunanjih politik so različni Italija podpira enotno Jugoslavijo, da bi zadržala avstrijsko-nemški vpliv, ki je bolj naklonjen samostojnosti in neodvisnosti Slovenije.
Mi ne delamo razlik med Italijo in Nemčijo, ker mislimo, da so razlike med Italijo in Nemčijo bolj dnevnega značaja. Želimo imeti enako dobre odnose tako z Italijo, kot tudi z Avstrijo in Nemčijo. Res pa je, da smo Slovenci nekako »neuslišani ljubimci«, kar se tiče odnosov s centralno italijansko vlado. Zato so krive pomanjkljive informacije in upam, da se bodo odnosi v prihodnosti izboljšali. Slovenija si ne more izbrati niti enega niti drugega izmed teh dveh blokov, v tem smislu, da bi se navezala na enega in drugega črtala. Želimo imeti kar najboljše odnose z obema blokoma. Zgodovin-
sko smo ujeti v to sosedstvo. Vsako pričakovanje, da bi se naslonili na eno ali na drugo stran bi bilo po mojem prepričanju hudo kratkovidno. Nemčija in Italija sta obe članici evropske skupnosti in ne vidim, zakaj bi zato prišlo do temeljnih razlik. Evropska skupnost se integrira in bo v prihodnosti vodila še bolj enotno politiko kot danes. Zato pričakujemo, da se bo evropska skupnost opredelila do teh pojavov. Evropske države so zaskrbljene, ker se bojijo, da bi se ponovile nekatere stvari iz preteklosti. Mi mislimo, da se je mogoče ponavljanju preteklosti izogniti tako, da se dokončajo demokratični procesi, ki so se zaustavili ob ustanovitvi Jugoslavije. Jugoslavija je bila umetna tvorba, produkt razmerja sil po prvi svetovni vojni. Američani so imeli velik vpliv na nastanek Jugoslavije. Nikoli niso razumeli evropskih problemov in nacionalnega vprašanja, zato ker Amerika ni država nacij, tako kot Jugoslavija ali Sovjetska zveza, ampak nacija držav, torej živeli so v popolnoma drugačnih razmerah. Zato razumem Američane, ker so jim naše razmere težko razumljive. Menim, da, če se bodo stvari odvijale, kot so se doslej, potem bomo prišli na zeleno vejo tudi z Evropsko skupnostjo. Toda vseeno nas čaka še veliko trdega dela.
Različni interesi Italije in Avstrije ter Nemčije se kažejo že v regionalnem povezovanju. Italija s Pentagonalo, Nemčija in Avstrija pa s skupnostjo Alpe -Jadran. Koliko se bodo razmere spremenile, če bo Slovenija postala samostojna država? Mi mislimo, da se položaj ne bo bistveno spremenil. Nova slovenska realnost ne bo ogrožala nikogar in ne bo pomenila bistvenih premikov. Gre le zato, da se povzpnemo na višjo raven, in da naše regionalne strukture vključimo v regionalna povezovanja. Slovenija ne more biti regija kot Koroška ali kot kanton v Švici, ker bo pač država, zato bo prosila za tak status, kot ga imajo druge države.
Ameriška zunanja politika v mnogočem vpliva na odnos evropskih držav do Slovenije in
KOMUNALA RADOVLJICA Ljubljanska c. 27 64240 Radovljica
Komunala Radovljica obvešča uporabnike komunalnih storitev, da je na podlagi zakona o družbeni kontroli cen in sklepa Izvršnega sveta Skupščine občine Radovljica povečala cene komunalnih storitev. Od 16. 4. 1991 dalje veljajo naslednje cene za enostavno in razširjeno reprodukcijo: a) za m3 vode:
gospodinjstva
- ostali
b) za m3 odvajanja odplak:
- gospodinjstva
- ostali
c) za m2 odvoženih odpadkov:
- gospodinjstva
- ostali
d) za m3 biološkega čiščenja odplak:
- gospodinjstva
- ostali
2,66 din 5,32 din
1,80 din 3,43 din
0,77 din 1,86 din
2,48 din 3,41 din.
pribaltskih republik. Gorbačov in Marković sta skorajda že izgubila podporo in vse bolj jasno postaja, da se bo razdelitev, ki je v Vzhodni Evropi nastala po letu 1945 spremenila. Zakaj je ameriška politika tako toga? To razlagam s tem, da je bila Amerika nekoliko nepripravljena na kompleksne spremembe v (Vzhodni) Evropi. Ni imela pripravljenih scenarijev in dovolj kompleksnih odgovorov na zelo kompleksne probleme. Upam, da se bo to sedaj spremenilo. ZDA so že evoluirale v svojih stališčih. Od začetka so bile njene zahteve bolj trde. Ne smete pozabiti, da je ameriški senat nekoliko drugače v zadnjem času reagiral na problem Slovenije. Mit o enotni Jugoslaviji nekoliko peša. Treba bo pa še veliko trdo delati. Toda osnovno je, da je Slovenija za Američane vendarle majhen otoček, oni bi pa želeli rešiti problem celotne Jugoslavije. V svojem referatu v skupščini sem skušal dati recept za rešitev jugoslovanskega problema. S tem ko bi Slovenija postala samostojna država, bo mogoče lažje rešiti jugoslovanske probleme. Ko bo vsakdo gospodar samo v svoji hiši, se bo bolj ukvarjal s problemi svojih državljanov in ne bo imel toliko časa za ideologijo. S tem bo Jugoslavija z novimi dejstvi v Sloveniji in drugod postala bolj stabilna. Prepričan sem, da s svojim osamosvajanjem prispevamo k stabilizaciji razmer v Jugoslaviji.
Slovenija je napovedala, da bo do 26. junija postala samostojna država. Ali se bo do takrat razrešila jugoslovanska kriza?
Ne. Mi le upamo, da se bomo do takrat lahko dogovorili z Jugoslavijo, da nam ne bo delala prevelikih težav. Ne vem, ali se nam bo uspelo dogovoriti z armado ali z zveznim sekretariatom. Od tega, kako se bomo uspeli dogovoriti, je potem odvisno, kakšne poteze bomo vlekli. Možni sta trda in mehka varianta. Upam na mehkejšo varianto, toda pripravljeni moramo biti tudi na trdo varianto, ker bomo v tem primeru padli na trda tla.
V javnosti so bili izraženi strahovi da bomo postali avstrijska provinca. Kaj menite o tem?
Mislim, da so to nerealne in tudi nepomembne dileme. Slovenija nikoli ni hotela postati provinca nikogar. Ravnokar se borimo, da ne bi bili več provinca Jugoslavije. Če se bomo rešili enega neustreznega okvira, potem bi bilo nesmiselno skočiti v drugega, ki bi bil verjetno ravno tako neustrezen. Mislim, da ni nobene bojazni v zvezi s tem. Slovenija bo samostojna.
V skupščini ste omenili da bodo do 26. junija pripravljeni slovenski potni listi
Slovenski potni listi bodo vsekakor pripravljeni, deloma so
že pripravljeni. Slovenci jih bodo imeli in jih bodo lahko uporabljali za potovanja v države, ki bodo Slovenijo priznale. Nima smisla imeti potnega lista, v katerega ti tuja država noče pritisniti pečata. Računamo, da bomo še krajši čas uporabljali jugoslovanske potne liste, ker upamo, da bo za priznanje države Slovenije potreben krajši čas. Gotovo nas bodo nekatere države priznale in v njih bomo potovali s slovenskim potnim listom. Slovenski potni list je želja Slovencev. To je plebiscitarno izražena želja, ki jo mi uresničujemo.
Katere države bodo najprej priznale samostojno in neodvisno Slovenijo?
Na to vprašanje vam kot zunanji minister ne morem odgovoriti. Vi veste, da še nikogar nismo formalno prosili za priznanje. To lahko storimo šele po 26. juniju. Želimo in pričakujemo, da nas bodo priznale najprej sosednje države, potem pa še druge.
Zanimanje javnosti je vzbudila polemika s predstavnikom slovenske vlade v Washingtonu gospodom Millonigom. V čem je bistvo spora?
Gospod Millonig ne razume, kakšen je njegov položaj in kakšne so njegove dolžnosti. Zato bomo predlagali njegov odpoklic. Z njim ne želimo imeti polemike, ker je naš uslužbenec. Nikjer v svetu se ne dogaja, da bi neki predstavnik polemiziral s svojim zunanjim ministrom, ker je tako rekoč njegov uslužbenec. Obnaša se neprimerno svojemu statusu. Razlog za to je preprosto v tem, da gospod Millonig ni razumel, kakšna so njegova pooblastila in zato ni delal v redu.
Najbolj mu zamerite, ker je poskušal dobiti posojila od Tajvana?
Slovenija ne bo najemala nobenih posojil od Tajvana. S Tajvanom nima nobenih odnosov. Želimo vstopiti v OZN. V OZN je Kitajska stalna članica Varnostnega sveta in zato je za nas Kitajska izredno važna. To da je gospod Millonig omenjal Tajvan, je diplomatska napaka prve vrste. Za takšno stvar sledi določen ukrep. Gospod Millonig je opravljal slabo še druge stvari, saj je v intervjuju rekel, da nas bo Avstrija prva priznala in s tem je spravil Avstrijo v nemogoč položaj, kar je še en dokaz njegovega diplomatskega neznanja na področju zunanje politike. Lahko da je dober gospodarstvenik in dobronameren Slovenec, toda za to službo ni primeren.
Gospod Millonig velja kot Peterletov človek. Kakšni so vaši odnosi s predsednikom vlade Lojzetom Peterletom? Moji odnosi s predsednikom vlade so korektni in uradni. Spoštovati moram, kar dela po svoji službeni dolžnosti. Toda med nama obstajajo precejšnje ideološke in tudi nekatere razlike v razumevanju položaja. Te razlike so pogojene s članstvom v različnih strankah, on je predsednik krščanskih demokratov, jaz pa sem predsednik SDZ. Ti dve stranki sta skupaj v Demosu, ker sta se povezovali za zrušenje prejšnjega režima. Demos ni monolit. V njem vladajo precejšnje razlike in te razlike štejem kot normalne. Zaradi razlik v pogledih se včasih nekoliko ne razumeva, kar je za večstrankarsko demokracijo normalno.
ODMEVI
3
Ministri tečejo zadnji krog!
»Mladina« že nekaj časa šteje dneve Demosa, kije na »oblasti«. Medtem prebivalci Republike Slovenije spremljajo delo parlamenta. V njem se že leto dni srečujemo poslanci z nepregledno množico gradiv, da bi se na podlagi njene vsebine kar najbolje odločili. Delamo hitro in počasi.
Hitro zato, ker je potrebno spremeniti celotno zakonodajo, jo posodobiti in se z njo približati Evropi. Da ne bi preveč zaostajali za razvitim svetom, vključujemo rešitve drugih držav, upoštevamo mednarodne pakte in konvencije, ki jih je naša država že podpisala, ali pa jih še bo. Prepočasi zato, ker nas referendumska odločitev veže na osamosvojitev Slovenije, ki mora biti uresničena najkasneje do 23. junija 1991.
Do tega trenutka pa je zelo malo časa, mogoče premalo.
Na zadnji republiški skupščini 27. in 28. marca, smo poslanci pričakovali strategijo - Načrt osamosvajanja R Slovenije. Klub poslancev Demos je bil s tem namenom sklican že dan prej. Razpravljali smo o Aktualno političnih razmerah v Jugoslaviji in uresničevanje osamosvajanja RS.
V razpravi je bilo poudarjeno, da vlada v javnosti nestrpnost glede osamosvojitve Slovenije. Takšno stališče pa je verjetno posledica slabega ekonomskega položaja prebivalcev Republike. Ugotovljeno je bilo, da je premalo informacij o načinu in vsebini dogovorov z drugimi republikami. Predstavniki vlade so bili izzvani, naj poročajo o pripravljenosti za pospešeno osamosvojitev. Predložena je bila pisna zahteva Kluba poslancev SDSS, naj Skupščina RS nemudoma uvrsti na dnevni red ustavni zakon za takojšnjo in popolno osamosvojitev Republike Slovenije, ter predlog, da se skliče izredna seja Skupščine, ki naj ustavni zakon sprejme v najkrajšem možnem času. Janez Janša, republiški sekretar za ljudsko obrambo je poudaril, da je osamosvojitev stvar lastnih možnosti in sposobnosti. Po njegovem je plebiscitna odločitev nedvoumna in zavezujoča. Za primer pospešene osamosvojitve vlada nima nikakršnega scenarija. Predlagal je, naj se vlado zadolži, da najkasneje v štirinajstih dneh izdela konkreten operativni program ukrepov za čas po sprejemu ustavnega zakona.
Poslanci smo podprli idejo o pospešeni osamosvojitvi Slovenije. Anton Peršak je predlagal, naj se drugim republikam določi rok o izjasnitvi glede resolucije, ki jo je slovenska skupščina sprejela februarja. Predlog je podprl Ivan Bizjak, kije poudaril potrebo po takojšnji izdelavi termin-skega plana zakonodajnega dela skupščine, scenarija za postopanje državnih organov in sprejetju ustavnega zakona o neodvisnosti Slovenije.
Na skupnem zasedanju vseh treh zborov skupščine RS, sem podal predlog resolucije, ki se glasi:
1. Trenutne politične razmere neugodno vplivajo na nadaljnji razvoj in stabilnost Republike Slovenije. Silijo nas v predčasno odcepitev od ostale Jugoslavije.
2. Stranke parlamenta bomo odločitev za samostojno Slovenijo, sprejeto na plebiscitu 23. 12. 1990, uresniči le s potrditvijo najkasneje do 30. aprila 1991.
3. Skupščina republike Slovenije zahteva od TS RS, da že na tej seji poda predlog osnutka Programa o programu odklapljanja od SFRJ. Sprejeti predlog mora IS RS realizirati do imenovanega roka.
Sedaj so na potezi ministri s svojimi resorji in IS. Dan osamosvojitve se usodno bliža. V teh dneh se bo pokazala njihova sposobnost opravljanja javnih funkcij. Videlo se bo, kako obvladajo ministri svoj resor, ali znajo porazdeliti delo med sode-
lavce v svojem sekretariatu. Izgovorov ne bo. Vlada stoji ali P* de. O svojem delu so odgovorni republiškim poslancem in celotnemu narodu.
Ocena dela bo postavljena na
koncu.
Tone Kramari} Trii!
Kaj je sprava m kaj demokracija?
Na zastavljeno vprašanje 1 naslovu bomo poskušali odgovoriti borci NOB iz Krajevne skupnosti Godešič pri Škofji Loki. Naša organizacija je imel"
?   nnrSln 1t>tnK V mOStOrdl K tO'
13. aprila letos v prosj^ jevne skupnosti Gode:»c ^ skupščino. Kmalu po skupščine so vdrli vPr°smAa vSi krajani iz Godešiča (mem"aifr
iz vrst Demosa) in sofTX Aii; isprovocirali v vzkliki: »°anaJ'bno. dajalci, komunisti« in.P0"bii\o-Ob prerivanju pri vratih je' žje poškodovan udeleženec ščine, borec NOB ¥**Lj-nard. Na našo zahtevo je
nard. Na naso zanievu j-venirala milica iz Škofje ^ o tem napravila zaPisn,.„a\a v kujemo, da bo oblast ukrep" _ ,
Kujemo, aa ou umu*. -skladu s predpisi. Nato smo1 delom skupščine nadaljevali t" ga tudi zaključi/i.
Kolikor nam je znano, Je prvi primer takšnega pog'oma' škega, SA-jevskega nastopa p^ ti organizaciji ZB NOV oz. W nim organom. Zaradi tega štej? mo za svojo dolžnost, da o tej" seznanimo javnost in ji P<>sre0' jemo tudi svoja stališča in ocen* Najprej pa naj pojasnimo, o so bili prebivalci Godešiča me" vojno v veiiki večini na stran NOB. Že oktobra 1941 je bilv vasi ustanovljen odbor 01 ' eden od prvih na loškem ozew lju. Od tedanjih približno 3» vaščanov jih je odšlo v partizan* {1, 18 jih je padlo ali umrlo? JJ boriščih. To niso bili nikakršni banditi, izdajalci, niti komu**" temveč le zavedni Slovenci. & j »bandite« so jih razglašali Neffl d in njihovi pomagači, ki so s I na Gorenjskem pojavili šeleJe 1944. Glede na to menim, d? J , tak pogromaški in faš'^j napad na preživele borce hkr° tudi napad na vaščane God* ! (a, ki so žrtvovali svoja življe"! v NOB.
Postavlja se nam tudi vpras nje, kaj ta dogodek PomfL. stališča sprave. Pri mnogih w cih se vse bolj utrjuje prePnL. nje, da sprava, vključno z' °D' dom v Rogu, ni sledila nf nim, človekoljubnim, temveč n( Uličnim ciljem. Bila je in )e.( vedno v funkciji tekoče poli'" Najprej v funkciji boja za oN? 1 nato pa za utrditev 0D'a,s\i obračunu z opozicijo. V ko" konsekvenci pa se kaze v re* šizmu, obračunu z NOB govimi udeleženci. To PreP?ina nje potrjujejo številni napa"1 jft NOB in razni dogodki, pojaj'j manifestacije povezane z n) , Spori, konflikti in razdvoje"^ se prenašajo na mlade, to) ljudi, ki niso obremenjeni sr j. tek/ostjo. To potrjuje tudi taj mer, ker so vsi od provoka^J rojeni po vojni. ..je Vprašujemo tudi, ka**". $( naša demokracija, v kater lahko dogajajo take stvan- " ^. da »komunist - boljševik«. yS( tero se neupravičeno naZl^Jl0 partizane, je že postala ps c\. Namesto strpnosti, tolera"0'^ vilizacijskega in demokratu: , dialoga in duha, nema"ofol-prevladuje pogromaštvo, "' ^ ni teror in metoda Unča< m$0t$ trjuje tudi naš primer- g. NOV smo podpirali *se,%iji kratične spremembe v bi\n^ in Jugoslaviji. Bili sm°..t\.afi i" pri večstrankarskih v°ll<tUlji \ plebiscitu. Naši člani so strankah Demosa in s0g"trarik tudi za kandidate iz teh s ^ Menimo, da je ta *nCia posledica in rezultat rozmer' ^H' sov in stanja pri nas. V te ^ tekstu je lahko tudi glaS^bra^'
njevanja revanšizma na.
Predsednik ZB N ^
»»»'
1^30. aprila 1991 Pfi Brencetovih v Gorenji vasi
KMETIJSTVO
UREJA: CVETO ZAPLOTNIK
23. STRAN ©S GLAS
Ko na kmetiji spoznajo, da je mleko le "polizdelek"...
1 orencetovih v Gorenji vasi načrtujejo, da bi vse mleko, ki ga na-j„. *eJ° doma, predelali v lastni sirarni. Do nje je po njihovih izkušnjah precej trnjeva pot.
Sni*>e|iBo/a!-i aPr"a " smo se Prea petimi leti odločili, da kmetijo preusmerimo v prirejo mleko, Ije, ,ja . OV|"Vda na stari lokaciji, v vasi, ni mogoča obnova gospodarskega poslopja in da bo še najbo-°d'očiIi -"^'J0 Prese'imo na zemljišče zunaj vasi. Hišo smo na tej lokaciji že gradili, potem smo se nakupiI*Se|Za ^ra^nJ° hleva za prosto rejo. Se v času gradnje smo prodali vso živino moškega spola in in pj,a ' Pomenske telice. Pred petimi leti smo imeli v starem hlevu dvanajst krav, ostalo so bila teleta ki je »d i na 'et0 Pa smo Priredili okrog 35 tisoč litrov mleka in pet do deset pitancev, v novem hlevu, dajo ok ^ V uP0raD' že tr' leta, pa imamo dvaindvajset krav črno-bele in simentalske pasme, ki na leto prečna ^-'^ t'so^ ntrov "deka, °d katerega ga približno 100 tisoč litrov oddamo v mlekarno. Povila krav •Cn0St.''e ^° litrov na kravo, naš cilj pa je, da bi dosegli sedem do osem tisoč litrov dio dru>-ln ^a k' na leto namolzli 150 do 200 tisoč litrov mleka. S tem bi kmetija, ki ji že lahko reče-dveh - Zlnska' °h ustreznih cenovnih razmerjih ustvarila dovolj dohodka za normalno preživljanje
"Kmetijskemu ministru je bila izrečena nezaupnica zaradi nezaupanja v sistemske rešitve (zakon o gozdovih, zadrugah, denacionalizaciji) in je bolj kot nanj letela na druge v sekretariatu, do katerih je minister po mojem mnenju preblag. Podrejeni so, kot kaže, izrabili svoj položaj in v zakone vtkali mišljenje in usmeritve, ki jih kmetje ne podpiramo. Če je 95 odstotkov kmetov proti obveznemu odkazilu lesa, je nenavadno, da se takšna opredelitev znajde v zakonu. Dr. Osterc je kot strokovnjak primeren za funkcijo ministra, politično pa bo moral biti odločnejši. Zamenjava trenutno ne bi bila smiselna, dobro pa bi bilo, če bi v kabinetu naredil red."
iavj^ izkušenj z iskanjem delo i?\za ^e'° na kmetiji že ima-kakšne so?
času^3 kmetiJi smo Pred leti< v mie. naJhujše mlečne krize, ko raz 0 n' imelo nobene cene, Predi Jali 0 tem> kaJ storiti.
odio?^°V Je bil° več: ali se goie Za rej0 perutnine ali za J nJe gob, zmanjšati prirejo Soe jP na približno petdeset ti-
to> d k°V na let0 in Pristati na |a' J? °' se jaz ali žena zaposlili i- 2aPoslitvijo v tovarni navJe.drugJe nisva bila preveč
takšnUŠena' tudi zat0 ne' ker bi l0Vn a.2aP°slitev porušila de-
njem ntem kmetiJe- Med tenta" uba mozn°sti, s čim se še Vleff in kako povečati do" "* kmetije, sva se odločila
z'a to j"lcuje' sva se OUIU(-"a i , ' da bi doma namolzeno
S° tud ečne i2
°'trde in trde sire, ki so cilj
mlet'
^'ečn tUdl doma Predelali v ie izdelke,  predvsem v
vsakega sirarja. Ker bi predelava mleka na domu zahtevala tudi dodatno delo, sva na škofjeloškem in kranjskem zavodu za zaposlovanje poizvedovala za ljudmi, ki bi se bili pripravljeni zaposliti na kmetiji. Čeprav sva pričakovala, da ob tolikšnem številu brezposelnih ne bo problem dobiti delavca za delo na kmetiji, pa seje izkazalo, da "profila", ki bi ustrezal ni in da vsak vztraja pri tistem delu, za katerega se je izšolal." Mar to pomeni, da kriza še ni tako huda, kot se jo sicer skuša prikazati?
"Če bi sodil po najini izkušnji, bi že lahko dejal, da kriza še ni dosegla vrhunca. Za zaposlitev in delo na kmetiji ni zanimanja, pa čeprav kmečko delo zdaj ni več tako zasramovano, kot je bilo nekdaj, čeprav bi bila pripravljena delo primerno
zanj le težko odločajo ljudje, ki niso živeli na kmetiji; in drugič: brezposelnim je, kot kaže, lepše doma in prejemati nekaj tisočakov podpore, kot poprijeti za kakršnokoli delo. Vprašanje je, koliko časa bo država še zmogla plačevati podporo in kakšno perspektivo ima takšna politika."
Ko ste na kmetiji ugriznili v jabolko in se odločili, da začnete uresničevati zamisel o predelavi mleka, ste spoznali, da je jabolko precej kislo...
plačati in čeprav se je na našem območju v zadnjem času število brezposelnih nekajkrat povečalo. To kaže dvoje: delo na kmetiji je specifično in se
"Kar zadeva vračanje kmetijskih zemljišč in gozdov, sem mnenja, da je lastnino, ki je bila nepošteno odvzeta, treba vsem vrniti, kolikor je le mogoče, v naravi, naloga države pa je, da z davčnimi in drugimi ukrepi zagotovi primerno obdelanost in gospodarjenje. Edino, kar me nekoliko moti, je vračanje zemlje Cerkvi. Cerkev je poklicana, da se ukvarja s človekovo dušo, država pa naj ji zagotovi možnosti za to poslanstvo."
50*njske podružnice kmečke zveze o organiziranosti in kmetijskih zakonih
Denacionalizacija naj zajame tudi arondirana zemljišča
k "katerih ocenah naj bi arondacije kmetijskih zemljišč > celo več krivic, kot so jih agrarna reforma, zaplemba .n drug. ukrep, povoj n °blasti.
kiiečk apr"a * Predstavniki vseh gorenjskih podružnic Sloven-J^sko i ZVeze * LJudske stranke (Naklo, Sorsko polje, Cerklje, v in TSem?e: ŠkofJa Loka' Poljanska dolina, Selška dolina, j8°stj|nj A ''.z '2Jemo radovljiške, so v četrtek zvečer na sestanku > a"ja k ar'vnsek v Naklem obravnavali organizacijske probleme .*kone ^ ^ecke zveze na Gorenjskem in za kmetijstvo pomembne h . '.z*vzel naci°nalizaciji, gozdovih, zadrugah, lovstvu, veterini °*''e arnn/3 S0 tut" sta''šče do popravljanja krivic, ki so jih povoje v času med 1960. in 1964. letom.
Probio Zp.ravi 0 organizacijskih *v^e iT". de'ovanja kmečke '""dajer lo med drugim sliša-"3Pan3  0renJska preslabo za-
skih 0 v. osrednjih republiko tUfr-h stranke in da je ^Je strani"-1611 vPliv na delovanje . k,e. Premajhen. Da bi stranke laJevali dejavnost ["leno,,,.,.113  Gorenjskem, so
S° vodil tegijski odbor< ki Sa NtinS met Ivan §tular iz 5« zve;d' Slcer poslanec kmeč-
ela ren, u- zboru združenega upščine. Mi-VnicPP-edsedr>ik tržiške po-Se e'anstvJe °P°zoril na to, da Cl zrnan r-V nJihovi podružni-naJ bi kiif' in sicer zato, ker No JT^3 zveza doslej pre-
St, S8 ?a kmeta- Janez >'ce ?P Hdsednik SKZ-LS Je-' Podrudejal'dasejevnjiho-
k°v, da ; al° 2a tndeset odsto-
uTi0,enkrat na teden
?et1lZbnr ',da 50 se  na Ob-
SžaciJokm ^g0V0rili za or8a-K^Prav|ffičke8a dne in da so
V%lc ° Pologu, ali
Ponovno začeti z ne-
kdanjimi kmečkimi zimskimi športnimi igrami...
V razpravi o zahtevi izvršilnega odbora kmečke zveze po odpoklicu kmetijsko-gozdar-skega ministra dr. Jožeta Oster-ca se je pokazalo, da gorenjske podružnice (ali  vsaj njihovi predsedniki)   o   tem nimajo enotnega mnenja in da se njihova stališča podobno kot na republiški ravni precej razlikujejo. Nekateri podpirajo zahtevo za odpoklic ministra, drugi ne, tretji celo menijo, da bi to lahko zahteval le upravni odbor stranke, ne pa izvršilni odbor. Ciril Zaplotnik, predsednik kranjskega odbora kmečke zveze, je ob tem dejal, da bi statut oz. pravilnik stranke moral določati, kdo lahko o določenem problemu daje stališče, mnenja, zahteve. Marjan Ro-blek, sicer direktor kmetijske zadruge Sloga Kranj, je menil, da bosta vodstvo stranke in kmetijsko ministrstvo morala bolj upoštevati mnenje članstva stranke. Ciril Smerkolj, ki je v stranki zadolžen za regij-
sko organiziranje stranke, je dejal, da "samo z napadi na svoje ljudi ne bomo veliko dosegli", in je pozval k enotnosti in preudarnosti. Janez Eržen, predsednik podružnice Sorsko polje, je dejal, da se nemoč kmečke zveze kaže v vse slabšem položaju kmetijstva. V razpravi je bilo tudi slišati, da bo v kmetijstvu tako, kot je, vse dotlej, dokler ne bodo iz kmetijskega ministrstva in iz drugih služb, ki so pomembne za kmetijstvo, odšli ljudje, ki mislijo po starem, da so razmere v kmetijstvu odsev tega, kako smo volili in kaj smo izvolili, da bo probleme mogoče lažje reševati, ko bo Slovenija samostojna država...
Kar zadeva zakon o denacionalizaciji, so predstavniki podružnic menili, daje treba iz zakona črtati člene, ki ščitijo družbena posestva, in v zakon vnesti določbe, ki bodo omogočale popravljanje krivic, ki so jih oblasti povzročile kmetom z arondacijami v času od 1960. do 1964. leta. V podružnicah
Kar zadeva zakon o zadrugah, so predstavniki gorenjskih podružnic kmečke zveze menili, da bodo zadruge po novem zaživele le, če jim bo država priznala pri poslovanju posebne ugodnosti ali olajšave, če bodo dobile nazaj premoženje, ki jim je bilo odvzeto, in če jim bo zakon omogočil lastninske deleže v predelovalnih obratih, ki so nekdaj že bili zadružni ali so nastali in se razvijali tudi s prelivanjem akumulacije iz kmetijstva.
"Ko sva z ženo obiskala pristojne kmetijske ustanove, sva ugotovila, da obvladujejo le velike sisteme za predelavo najmanj 50 tisoč litrov mleka na dan in da nimajo znanja in izkušenj z malimi predelovalnimi obrati. Z mlekarskega inštituta sva po dveh urah razgovora odhajala z dolgim nosom, razočarana in v dvomih, zakaj sva sploh rinila v to. Potem se nama je ponudila priložnost, da je žena lahko en mesec obiskovala mlekarsko planšarsko šolo v Švici. Domov seje vrnila z optimizmom in s spoznanjem, da je tisto, o čemer sva pred leti lahko samo sanjala, tudi uresničljivo. Ko sva si poleti vzela še nekaj časa in šla obiskat njene sošolce na švicarske planšarije, sva tudi v praksi videla, da je mogoče tudi za dosegljive denarje postaviti sirarno za proizvodnjo sirov vrhunske kakovosti." I
Nekaj sira ste poskusno že naredili...
"Za zdaj imamo doma v kleti majhno sirarno s 200-litrskim kotlom, v katerem lahko v eni "izmeni" naredimo okrog osemnajst kilogramov sira. To je poskusna sirarnica, za učenje in nabiranje izkušenj. Prednost prireje in predelave mleka na kmetiji je prav v tem, da lahko sproti preverjamo, koliko je kakovost sira odvisna od kakovosti mleka, od pravilnosti krmljenja in podobno in da lahko na spremembe hitro rea-
( ifdluO."
Pri iskanju možnosti za predelavo mleka na kmetiji ste tudi spoznali, da so naši predpisi prire-
"V politiko sem se vključil toliko, kolikor se mi zdi pametno, in tam, kjer lahko pomagam, ne samo sebi, ampak tudi drugim. Tudi to, da smo se na kmetiji odločili za predelavo mleka in da sva z ženo pregledala vso zakonodajo, ki opredeljuje pogoje za ureditev zasebne sirarne, je politika. Zdaj lahko iz lastnih izkušenj opozarjava na zakonske in druge ovire, ki otežujejo razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetiji."
jeni za velike obrate in zato tudi precej togi.
"Eden od razlogov, da pri uresničevanju zamisli o lastni sirarni še nismo dlje, so tudi neživljenjski zakoni in predpisi. Pri nas, na primer, predelovalni obrati ne smejo biti v stanovanjski hiši, vhod v sirarno ne z delovnega dvorišča... V Švici so glede tega manj omejevalni, zanima jih predvsem to, ali je izdelek v redu ali ne, ali vsebuje snovi, ki so dovoljene, ali tudi tiste, ki so prepovedane.
Sedanji predpisi zahtevajo za ureditev sirarne takšne pogoje, da so za vsako kmetijo finančno nesprejemljivi. Pri nas smo se prav zato lotih gradnje novega objekta. Če pa smo nekoliko bolj življenjski, lahko hitro ugotovimo, da ima veliko naših kmetij v hlevu ali v hiši še prostorske rezerve in s tem tudi možnosti, da ob spremenjenih predpisih uredijo lastne predelovalne obrate." • C. Zaplotnik
MEŠETAR
Gorenjske podružnice kmečke zveze zahtevajo, da se količnik za izračun katastrskega dohodka povečuje skladno z rastjo odkupnih cen kmetijskih pridelkov, ne pa na podlagi gibanja drobno-prodajnih cen.
zahtevajo, da se jim arondirana zemljišča vrnejo pod enakimi pogoji, kot so jim bila odvzeta. Razprava je pokazal, da tudi gorenjske podružnice in njihovo članstvo ni enotnega mnenja. Miro Bajd iz tržiške podružnice je dejal, da bi pri vračanju kmetijskih zemljišč in gozdov morali upoštevati predvsem gospodarska (ne pa politična) merila, Ciril Zaplotnik je menil, da je zakon o denacionalizaciji zelo "raztegljiv" in naj bi zemljo vračali v naravi le tistim, ki so, na primer, v določenem obdobju dali na trg določeno količino pridelkov, ostalim pa primerno odškodnino.
Republiški poslanec Ivan Štular je seznanil predstavnike podružnic z novim osnutkom zakona o gozdovih, v katerem odkazilo drevja za posek ni več obvezno. Igor Muri iz podružnice Jezersko je dejal, da so je-/žerski kmetje zdaj pastirji divjadi in da so večje lesne zaloge predvsem rezultat zaraščanja planin oz. večjih gozdnih površin. Ciril Smerkolj pa je opozoril, da bi zakon moral zavarovati kmetovo lastnino v gozdarskih temeljnih organizacijah kooperantov in likvidacije TOK-ov razglasiti za neveljavne. • C. Zaplotnik
Po koliko so novi in rabljeni kmetijski stroji, priključki in nadomestni deli v Kmečkem stroju, v zasebni trgovini Franca Gu/elja pri Sv. Barbari 23. nedaleč od Škofje Loke?
Novi stroji in priključki
vrsta stroja, priključka
cena (v din)
obračalnik Favorit 220 zgrablialnik Zvezda 310 kosilnica Britev, disk. 165 trosilec Krpan 25
nakladalna prikolica za seno Novi pionir 17
trosilec hlevskega gnoja Orjak 40
cisterna Creina 2700
traktor TV 818
traktor 1MT 539
kardan za nakladalno prikolico
dvojni prst za kosilnico BCS
puhalnik Tajfun brez. elektromotorja
mešalec za beton LIV 120
motorna žaga Husquarna 266 E
68.
14.500.00 23.IW.00 35.660.00 52.000,00 150.00 1.490,00 38.800.00 67.320.00 136.350.00 2.170.00 225.00 9.450.00 6.330.00 8.140.00
Rabljeni stroji, priključki	i	
vrsta stroja, priključka		cena (v din)
nahrbtna kosilnica Mitsubishi E-200 nakladalec za gnoj ZTN 1 traktor Štore 404, letnik 1983 traktor Zetor 52-45, letnik 1986 sekular za obžagovanje lesa freza za traktor TV 18 elektromotor Sever 11 kW, 2800 obratov		8.250,00 6.100.00 135.000.00 176.000.00 20.500.00 8.720.00 4.100.00
•    90 •
Koje zvezna vlada februarja letos ukinila olajšave, ki so jih imele kmetijske organizacije, in kmetje, ki sodelujejo z njimi, pri nakupu dieselskega goriva D-2 ("kmečke nafte"), je slovenski sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predlagal republiški vladi, da bi Slovenija sama nadomestila na zvezni ravni ukinjeno olajšavo, vendar je slovenska vlada predlog zavrnila. Kaj bo storila Slovenija zdaj. ko zvezna vlada ponovno predlaga spremembo zakona o prometu blaga, s tem pa tudi oprostitev plačila temeljnega prometnega davka za dieselsko gorivo D-2'.' Bo Slovenija lo zakonsko spremembo sprejela ali pa se ji bo. zvesta svoji težnji po suverenosti, odrekla?
@©S^S»IEEGLAS 24. STRAN
SPRAŠUJEMO, SVETUJEMO
Koliko je vreden dinar
Tečajna lista z dne 26. aprila
mi)
Država
Devize
Velja za srednji tečaj
Avstrija
Nemčija
Italija
Švica
ZDA
100 ATS 100 DEM 100 ITL 100 CHF 1 USD
184,5596 1300,0000 T,7602 1546,1739 22,6823
Kakšne so cene?
Tokrat smo se odločili za novo rubriko, v kateri vam bomo skušali predstavljati cene izbranih izdelkov široke potrošnje v različnih trgovinah. Te trgovine bomo izbirali sproti, danes pa smo izbrali naslednje: zasebna trgovina Zapravljivček iz Kranja, Nakupovalni center v Čirčah, Nakupovalni center Drulov-ka, samopostrežna trgovina Nama v Škofji Loki in Mercatorje-va Blagovnica iz Tržiča. Med seboj pa smo primerjali cene naslednjih izdelkov: navadna bela moka (1 kg), kruh - bela in črna "štruca", mlečna čokolada Gorenjka (100 g), ustekleničena coca cola (1 liter), pivo Union, kilogram zelene solate, olje Cekin v steklenici (1 liter), kilogram kivija, trikilogramski prašek Persil in liter dolenjskega sadjevca (žganje).
	Zapravljivček	Čirče	Drulovka	Nama Šk. Loka	Mercator Tržič
moka	9-12,70	11,00	12,80	10,90	8,30
kruh - beli	.13,00	13,00	13,00	13,50	13,00
- črni	/	12,50	/	/	12,50
čokolada	16,70	11,80	/	15,10	13,30
coca cola	25,20	25,40	25,40	23,20	21,70
pivo Union	14,30	13,90	13,90	14,10	11,80
solata	92,00	51,90	43,20	39,00	39,00
olje Cekin	21,30	25,40	25,40	25,60	20,80
kivi (1 kg)	80,00	74,20	75,60	79,00	78,00
Persil (3 kg)	150,40	143,80	143,80	160,20	/
dolenjski sadjevec	112,00	152,60	152,60	143,10	132,00
No, in sedaj, po pregledu cen, se lahko odloČite, ali boste odšli v bolj oddaljeno trgovino in kupili ceneje ali pa boste ostali kar pri svoji in plačali nekaj več. Mogoče pa ste celo med tistimi srečneži, ki imajo najcenejše med današnjimi trgovinami tik pred nosom. Lahko se veselite do prihodnjič, ko bomo izbrali druge trgovine in seveda do novih cen... • (M. Peternelj)
Male, bogato založene trgovinice
Glasov test: Mercedes BenzMB 100 D
Udobje velikih
Mercedes je lansko leto predstavil novo serijo kombijev z imenom MB 100 D, ki dopolnjuje ponudbo lahkih dostavnih vozil in potniških kombijev serij 300, 400 in 500. Na naši preizkušnji, ki smo jo tokrat opravili po zaslugi ljubljanskega AU-TOCOMMERCA, smo vozili luksuzno izvedbo potniškega kombija MB 100 D, s katerim smo opravili več kot 1100 kilometrov. Mercedesovi konstruktorji so pri snovanju projekta MB 100 ponovno posegli po kombijevskem pogonu na prednji kolesi, ker se zadnji pogon v vseh razmerah ni obnesel
avtobusom. Več kot dovolj prostora ima za svoje delo tudi voznik, ki sedi precej visoko, tako da ima dober pregled nad vsem vozilom, kar omogočajo velike steklene površine in dve veliki ter dobro nastavljivi bočni ogledali. Voznik ima na razpolago klasično armaturno ploščo, na kateri sta poleg kilometrskega števca še merilnika temperature motorja in količine goriva. Slednji bi bil lahko natančnejši, saj kazalec pri ustavljanju in speljevanju preveč niha. Pri opremi armaturne plošče smo nekoliko pogrešali merilnik vrtljajev, čeprav je motor težko spraviti v visoko toražo. Manjše voznike utegne motiti, da so se konstruktorji nekoliko ušteli pri prestavni ročici, ki so jo postavili preveč nazaj. Sicer pa je tudi v spred-
najbolje. Sicer pa je MB 100 D izredno dolg kombi, saj meri v dolžino skoraj 5 metrov, v izvedbi s povišano streho pa je v svojem razredu resnično pravi velikan. To seveda pomeni, da je notranjost prostorna in udobna. Sedem sedežev v potniškem prostoru je razporejeno tako, da je mogoče iz kombija vstopati ali izstopati brez nadležnega premikanja sedežev in potnikov. Sedeži so opremljeni z naslonjali in s po višini nastavljivimi nasloni za roke, tako, da se po udobnosti MB 100 lahko meri s potniškim
njem delu kabine poleg tipično tovornjaškega vzdušja, mogoče čutiti udobje navadnih avtomobilov. Dovolj dobra je tudi klimatizacija kabine. Za ogrevanje poleg sprednjega ventilatorja skrbi tudi zadnji naftni grelec. Eden boljših delov je vsekakor motor, česar smo pri mercedesih že vajeni. Prestavno razmerje je preračunano po tovornjaško, tako da je treba dokaj hitro prestavljati do četrte prestave, s katero pa je mogoče voziti tudi pri dokaj nizki hitrosti. Pri hitrejši vožnji je motorju v pomoč tudi peta prestava, v kateri vozilo doseže zavidljivih skoraj 130 kilometrov na uro. Vozilo je glede na svoje mere in teže dokaj lahko vodljivo, seveda, če je voznik pripravljen na precej trdo prestavljanje, velik volanski obroč in orientacijo na bočni ogledali. Med hitrejšo vožnjo je krmilo s servoojačevalnikom kar nekoliko prelahkotno, tako da je potrebno vozilo ves čas uravnavati. Ta lastnost pride prav pri obračanju na mestu ali pa
Kranj, aprila - Počasi, a vztrajno oživlja ulica Jake Platiše, odpirajo se trgovinica za trgovinico, čas pa hiti, da niti verjeti ne moreš, da bo že dve leti, kar so se vselili v Spilo, Mernik na dvoriščni strani, in Bibo, Avtodele In druge na prednji, tam, kjer kraljuje Mona Lisa...
Po rožnati barvi se ozrite, pa boste našli BIBO. Na brniški cesti vam ogromen napis na betonskem ogrodju nakazuje smer k blokom vzdolž ceste proti kranjskemu pokopališču. Ne morete ga zgrešiti, Jože Trobec je avtor napisa. Z Mono Liso imata skupno tablo ob vhodu na parkirišče in ko ste tu, ste tudi že pred vrati BIBE, za katero se na tlake Platiše 13 trudita Francka in Miro Gašper-lin.
Hiter pogled na izložbeni okni da vedeti, da je trgovina namenjena bolj otroški konfekciji, toda naj vas ne zavede: v njej dobite vse za otroke od rojstva pa do šestnajstega leta, moške in ženske pletenine, izbrane ženske bluze in krila, trenirke za vse, otroško, žensko in moško perilo, jeans, pa še kaj bi se lahko našlo.
Dobro so založeni, to jim je resnično treba priznati, saj tako polnih polic zlepa ne najdeš. Res je, da nimajo skladišča - v BIBI je takoj vse na prodajnih policah - to pa je za kupca še en plus, saj ima prav vse na očeh. Pisane so Bibine police, da je kaj. Kakšna izbira majic vseh velikosti, bombažnih otroških trenirk, "šumečih" trenirk
za odrasle, otroških oblekic! Kompletni otroški program za poletje je že tu, od kopalk do dolgih in bermuda platnenih hlač in tako zelo modnih in iskanih mornarskih kompletov. Prisrčne so oblekice za deklice iz temno modrega bombaža z belimi pikicami in čipkastimi ovratniki in obratno, iz belega blaga s temnimi pikcami. Ko bo naslednjo soboto, 11. maja, v Kranju na Trgu revolucije Direndaj, bodo male manekenke med drugim oblečene tudi v modele, ki jih prodajajo v BIBI. Vse, kar najdete tu, so izdelki naših priznanih konfekcionarjev, Jutranj-ke, Beti, Pletenine in drugih.
Ne moremo pa tudi mimo programa za najmlajše. Morali bi si ogledati opreme za dojenčke, od belih čipkastih in ve-
zenih, včasih celo z drobnimi perlami obšitih za krst, do mehkih plišastih hlačk in kompletov, ki kar božajo občutljivo otroško kožo. Vse pa je prisrčno, modno; celo v programu za dojenčke najdete aktualno mornarsko obarvane modele!
In da ne pozabim! V BIBI se dobijo samo spodnji deli bombažnih trenirk, ki jih tako zelo iščemo, pa tudi fine bombažne teniške srajce z zanimivimi vzorci. Pa še to: te dni dobijo ženske kopalke vseh vrst in velikosti.
Prav mogoče je, da smo pri tem naštevanju še kaj Izpustili. Najbolje je, da sami pogledate, kaj vse se ponuja na prijaznih "pinki" obarvanih BIBINIH policah. Odprto imajo vsak dan od 8. do 12. in od 14. do 19. ure, ob sobotah pa le dopoldne. Če potrebujete hitro informacijo po telefonu, pa zavrtite št. 326-995.
REKAH
d. o. o.
Kranj, tel.: 323-085
MAZDA323 MAZDA 626 cupe DOBAVA TAKOJ!
Predstavitev kolekcije M Cluba
Trgovsko podjetje Kokra in M Club Velenje sta v torek v Kranju odprla nov skupni butik. Otvoritev so popestrili tudi z modno revijo, kjer so prikazali letošnjo moško in žensko pomladno - poletno kolekcijo M Cluba. Manekenke in manekeni so predstavili tudi novo kolekcijo z imenom Agent, katere licenco je velenjski M Club prodal tudi ZDA. • M. G., foto J. Cigler
pri ostrejših ovinkih, ko je treba z volanskim obročem narediti nekaj vrtljajev več. Glede voznih lastnosti je treba omeniti tudi to, da se je MB 100 na naši preizkušnji izkazal tudi v težjih razmerah, v 16-odstot-nem klancu in snežnih razmerah. MB 100 je sodoben potniški kombi, ki ima seveda svoje klasične mercedesove lastnosti, kar pomeni, da ne skopari z velikostjo in udobjem, ki se skupaj z dobrimi tehničnimi lastnostmi uvršča med tiste kombi-
je, s katerimi t>i se Človek P tudi na daljše potovanje. TEHNIČNI PODATKI-^0, štirivaljni diesel motor u 2399 ccm, 53 kVV/72 KMJ^ na teža 2650 kg, neto f»
685 kg, teža vozila l9fjsede-žina vozila 4922 mm, (s(0. žev, hidravlično krmilo.J' penjski menjalnikposoaa' }]] rivo 70 l. Največja h1""' pri km/h (testna meritev). ^ D0 Autocommercu: ^4:3 rt9afit\l brez dajatev. • M. slike J. Cigler
AL/TOCOMM€RC€
Ljubljana
Zunanja in notranja trgovina, servis in proizvodnja d. d. Ljubljana, Trdinova 4
PREDSTAVNIŠTVO KRANJ
Kranj, Cesta JLA 14
Telefon 064/213-968, 212-364
BANČNI NASVET
Vprašanje: ^ o- -
V Gorenjskem glasu ste pred kratkim objavili, da Gorenjska wm ^ Kranj po pogodbi izvaja tudi posle za zainteresirane narocni«• slovanski borzi v Ljubljani. Ker se bodo na tej borzi pr^^rz^o^' pravice, me zanima, ali bo v pogodbi o borznem posredovanju p GB d. d., Kranj, zajet tudi ta posel, ter kako?
in splošne potrebe v Republiki Sloveniji, v pogojih °onUU|iKe
Odgovor:
Odlok o proritetnem vrstnem redu plačil v tujino -- ^ m splošne potrebe v Republiki Sloveniji, v pogojin potili.-plačevanja v tujino, ki je bil objavljen v Uradnem listu .^6* Slovenije št. 12/91, določa v 5. členu, da prenos evia<['   |jani, viznih pravic (EDP) med podjetji poteka preko borze ^H^ljh/i e\ Na borzi se trguje z izdelanimi »potrdili« o raz.P°. sektofflji denčni devizni pravici (EDP), ki ga izda banka - devizni ^ željo prodajalca. Cena nakupa ali prodaje je izrazen* nad uradnim srednjim deviznim tečajem. __„ „o ot>rf1
u i awi uiti oit^uiijiiii        vili 11111  to^ajui m. CHP   S° /i
Komitent, ki želi prodati svoje EDP ali kupiti EU*\-t0 pr^ na borzna posrednika v banki: Braneta Čareta       n]2-^ , nja, telefon 064/ 217-271 int. 294 oz. 328, telefax 0t)7'Qa^0 katerima se dogovori predvsem o naslednjih pogojin prodaje EDP: Q
- znesek EDP, odstotKiH. P
- maksimalna oz. minimalna provizija izražena v ^ kateri je komitent pripravljen prodati oz. kupiti EDP,
- način in rok poravnave. k0 svoi%
LB - Gorenjska banka d. d., Kranj opravlja Pr^udj tfF* borznega zastopnika vse vrste poslov na borzi, torej in prodajo evidenčnih deviznih pravic.
POSOJILNICA - BANK
B0R0VUE - Tel. 9943-4227-3235 podružnica BRODI - tel. 9943-4227
ZAGOTOVLJENA ZAUPNOST POSL
AVTOSOLA 5
216-245
Begunjska 10, KRANJ, tel. W   VAŠA AVTO ŠOLA
^ocesta predor Karavanke - Bregana, odsek Hrušica
Vrba
Se 245 dni do jeseniške obvoznice
gal^av Je ^an D, ko bo odprt karavanški predor, bližji, je ta trenutek (seveda ob precej večjih zadre-s precej "čeii") boli znan dan D za Avtocesto na 13 kilometrov dolgem odseku od Hrušice do
Vrbc
sko2j* i ' aPr'la - Ob urejanju nekaterih kritičnih prometnih točk ^3] raSen'^e--'n 00 P°8'e(iih na pobočje Mežaklje Jeseničani že žal, |jj Sa z,v'jo v znamenju dnevov D. Prvi, ki se je že zelo pribli-Vaševar natancno "i znan (in tudi ob tej priložnosti nismo toliko P» je km'i'*0 nJem)' Je otvoritev karavanškega predora. Drugi, ki Wnic 3 P° začetku gradnje predora začel razburjati prebivalce ižgra)jn-ln zgovorne v občini oziroma v skupščinskih klopeh, pa je »ainrjj^L. odseka avtoceste od Hrušice do Vrbe. Na Jesenicah so '"odprt r° ugotovin' da Jin 00 promet skozi mesto, ko bo zgrajen s,'se vč ''•f^0^ dobesedno "razdelil" na dva dela. Ob zaskrbljeno-448 živeT • ^ Zda^ "P°^aMJo"i da bodo na eni ali drugi strani metli pa »s' . : ^' se bodo ob otvoritvi predora znašli na tisti strani, Nnie lt' SC *>°^° pa^ tam roai'*- Vendar že od vsega začetka i H) je Predora ni bilo navzoče zgolj opozarjanje domačinov, da (ton,e'| ?en'ce hud prometni zamašek po otvoritvi predora. Tako Dir, tre.' str°kovnjaki, kot investitor, so bili mnenja, da je s predo-i!kajra|0a sPe.'Jati tudi promet mimo mesta. In zelo hitro se je tudi |{s*niŠk' k ^ moznost pravzaprav samo ena: avtocesta oziroma kije, La ODvoznica lahko poteka samo na strmih pobočjih Meža-WriJrr Je na vz"ožju že železniška proga Jesenice - Bohinjska
strica. " ™ VZn°ŽJU
\i
ar zadeva predor, je treha sotovui, da vse poteka po !t°8ramu in da bo promet sko-M\ lahko stekel nekako ob retJ«- Kolikšen pa bo tisti že,"utek Promet, pa je ta hip še 5v: ."hvaležna napoved. Na
vo2. strani namreč ob 0 te
i*
J|Me ne bo gotova. Pri Sv. J?avz" je namreč okrog 700 s« ,,°.v dolg vkop, za katerega lurda bo končan nekako
Mag. Jernej Ravnikar - odgovorno razpet med ciljem D in številni "čeji"; vse večji ČE pa je (še vedno) denar...
avtomobilska cestna po-Qo Predora v načrtovani dvopasovne avtoceste
njega leta. Pa tudi. Predor na avstrijski stra-telc ?Vezan s cesto, je ta trenu-likse težko napovedovati, ko-USrrt. Prometni   tok   se bo
ptoiuna pred°r-Mnenja
Preci   h strokovnjakov so si
naiboVVSak k sebi- Morda Je *e ta. °.'J zanesljiva ocena, da bo
li
Če bo denar, viadukti bodo; čeprav so nekateri med njimi prava znanost. Prvi, 237 metrov dolg Podmežaklja 1 (v smeri proti Vrbi), že dobiva podobo bodoče jeseniške obvoznice. Med 9. in 12. kilometrom pa so kar štirje gradbeno zelo zahtevni...
predo Prav Usrner'la promet
P^kft0 pa 'e Prav gotovo, ""eni 7 Promet v vsakem pri-"stern
trenutku, ko bo
?odPrt. na Jesenicah po-; ;;ato kakršnokoli odlaša-
Jeseniške ob-irine".1asPrejemljivo. O tem
odgovornih, stro-
bilo gradbeno dovoljenje izdano šele 12. januarja lani. Rezultat teh kasnitev pa je bil, da se je prvotni rok za izgradnjo ceste z 28 skrajšal na 24 mesecev. Program se na ta način seveda ni več "pokrival" z otvoritvijo predora, vendar pa naj bi vseeno razbremenil Jesenice pred prometnimi zamaški že prihodnje leto.
Drugače povedano, avtocesta oziroma   jeseniška obvoznica
*iu$a tni tras\je bilo treba izkopati 140.000 kubičnih metrov hu-|S**W/T •°*đ Ku^'mh metrov drugega materiala in vgraditi f'i 90 t- ' m'lijona materialov... V zgornji ustroj bo treha vgra-r'čnihS°C Kubičnm metrov tamponskega drobljenca. 300 tisoč ,beton™etrov Htudrobljenca in 296 tisoč kubičnih metrov as-
^"iliii^ I l-8radnji bodo opravili točne izmere in naredili tudi
>knJ^e vpise... sprednji.0 j*?P°sobitev za promet (brez počivališč in drugih 'tef)°vali' ?°Jektov ob cesti) po ocenah (še pred devalvacijo) po-°bog 200   -r- m'l'Jard° dinarjev. Prihodnje leto pa potem še Milijonov za celotno ureditev...
mora biti narejena, da bo po njej lahko stekel promet, najkasneje do konca tega leta. In ta najkasneje je zdaj tudi dan D, do katerega pa je ta trenutek še 245 dni.
Na 13 kilometrov dolgi trasi od Hrušice do Vrbe sta trenutno dva glavna izvajalca (s številnimi podizvajalci); in sicer Slo-venijaceste Tehnika in Gradiš. Slednji ima več dela na viaduktih, sicer pa je na celotnem odseku povprečno 600 delavcev in mehanizacija, ki je kos najsodobnejši tehnologiji gradnje tega zelo zahtevnega in za gradbene strokovnjake tudi zelo zanimivega gradbišča. Mimogrede povejmo, da so naši strokovnjaki in izvajalci od sosedov, ki od časa do časa tudi "pogledajo" k nam, kako poteka gradnja v primerjavi z njimi, dobili zaradi presenečenj nad gradnjo kar nekaj laskavih ocen. Pa ne le izvajalci, tudi projektantu gre ta ocena, ki je
'n domačinov nede-
Je K' >
I °venije1V.Sa Sk"pnost za ceste v?Se nre,kma,u Po zacetku
S^mo u katerem bi Pro" 1
ft'adi l99iT T0*"3' StCČi *
*£Prt Pedor S h°, Zgraje" f^etet   Qor- Vendar pa se
,h *aDl£radnje zaradi razli" aSi P?0v  (odpori proti
S d0.p0Ceste na Gorenjci, Pr£°traJni upravni po-f<rrad,Vs7Papomanjka->dnja .odm'kal. Tako se * ^|eJdnrVladukta Moste za-
°d Hm-   80 traso avtoce-nru^'« do Vrbe pa je
kije, kjer si na odseku od 9,2 do 11,6 kilometra sledijo štirje nesimetrični viadukti v skupni dolžini 1530 metrov. Na tem odseku dodatno otežujejo gradnjo strma pobočja, kjer na vznožju poteka železniška proga, gradbišče pa je dostopno le skozi dva ozka obokana podvoza pod to progo. Sicer pa se gradbišče avtoceste začenja pod naseljem Hrušica (kilometer 6) kot nadaljevanje trase iz predora Karavanke. Že takoj na začetku se razširi v obojestranski servisni plato, kjer so poleg črpalke, restavracije, in-. formacijskega centra z menjalnico tudi drugi prostori s parkiriščem. Na 12 kilometru pa se trasa "odlepi" od pobočij Me-žaklje in prečka železniško progo. Tu je potem deteljica priključka Lipce, ki je pravzaprav vzhodni priključek za Jesenice; saj je zahodno od Jesenic še priključek Hrušica, ki bo zgrajen v okviru gradnje predora. Trasa na 15 kilometru prečka kanjon Save z impozantnim viaduktom, grajenim po načinu prostokonzolne gradnje v vsej širini dobrih 20 metrov. Takoj za viaduktom pa se trasa "zarije" pod zemljo v 180 metrov dolg pokriti vkop, ki bo preprečeval hrup v Mostah. Od tod pa poteka naprej po iztegnjenem Žirovniškem polju, prečka v podvozu železniško progo Jesenice - Ljubljana in se za zdaj pod sedanjo magistralno cesto slepo konča z začasnim priključkom pri Vrbi (19. kilometer).
<?h.s^°itooo,ei
Pobočje Mežaklje - gradbeno zahteven in grd teren, na katerem del praktično ni moč ustaviti in vsak zamujeni dan lahko podre zastavljeni cilj...
ob tako imenovanem varčnem profilu (brez odstavnih pasov in brez zelenice med voznima pasovoma) uspel postaviti v zelo zahteven in omejen prostor lepo cesto, saj se nikjer ni približal tistim mejnim, še v skrajnih primerih dovoljenim normativom, kar zadeva zavoje, strmine...
Cesta in tudi sama gradnja sta razdeljeni na dva dela: na samo traso z objekti od 6 do 19 kilometra in posebej na gradnjo viadukta Moste. Kritična je izredno zahtevna postavitev trase na strma pobočja Meža-
Viadukt Moste - gradbeno najbolj zahteven 444 metrov dolg objekt. Spojen mora(!) biti (tudi zaradi načina gradnje) julija oziroma avgusta letos, "prevozen" pa v začetku novembra...
Lanski plan na primer ni imel praznika 1. maja. Tudi letos bo ponekod tako. Dinamika je vražja, teren grd, strokovno tehnološko zahteven (za gradbene strokovnjake tudi pravi izziv in poslastica), gradbeni delavec pa je zaradi vseh teh razlogov in planiranja "suženj". Časa namreč ni. Denarja tudi ne dovolj. Izvajalci se pritožujejo, da investitor kasni s plačili. Vendar, odločeni smo, tako glede denarja, kot glede rokov, da cesta mora biti do konca leta tako narejena, da bo lahko razbremenila Jesenice... Kar zadeva denar, bi kakršnakoli ustavitev del, ne le
bočju Mežaklje... Sicer pa je stanje na celotni trasi, po izjavi mag. Ravnikarja za zdaj v načrtovanih rokih, ponekod, na najmanj zahtevnih odsekih, sicer malo kasnijo, kar pa ni problem. Skrb in problem ob številnih "čejih" je lahko zgolj in samo gradbišče pod Mežakljo.
Sicer pa laiku (kakršni smo bili mi) sprehod po 13 kilometrov dolgem gradbišču vzbuja najrazličnejše mešane občutke. Spopadanja izvajalcev in stroke z geološkimi spoznanji, ki so mlada (saj so stara komaj 10.000 let), o podorih in zdrobljenih
Na Lipcah (v smeri proti Hrušici), kjer smo morali prekriti tudi železniško progo, je lepega gradbenega terena konec...
180 metrov dolg vkop (galerija) v Mostah. "Smešno" - nad njim bo na primer lahko rastel fižol
Dolžina odseka je 13 kilometrov, izračunana hitrost na cesti 100 kilometrov na uro (čeprav bo mogoča neprimerno večja), maksimalni vzdolžni sklon (vzpon) 2,00 promili... Cesta bo imela 5 viaduktov, 6 nadvozov in 6 podvozov s površino več kot 35 tisoč kvadratnih metrov... Podporni zidovi bodo merili blizu 7.000 kvadratnih metrov, sidrane obloine stene prek 5.500 kvadratnih metrov... Skupna dolžina deviacij (zavojev) znaša 7.900 metrov, najkrajši zavoj pa je 1.200 metrov. Zaradi trase je bilo treba narediti 1.500 metrov nove struge za Savo...
aro pobočje Mežaklje "požira" beton in jeklene "ratnimi metri obložnih sten in na samem cestišču na
Pravi naslov, kako je z dnevom D oziroma ali bo tako projektirana jeseniška obvoznica konec leta sprejela promet, pa je Cestni inženiring, ki nadzira gradnjo oblikovno, kakovostno, finančno in nenazadnje tudi časovno. Zato smo se tudi obrnili na vodjo Cestnega inženiringa za odsek avtoceste Hrušica - Vrba mag. Jerneja Ravnikarja, diploriiiranega inženirja gradbeništva, in si skupaj pred dobrim tednom ogledali traso. "Ko je bilo 12. januarja lani izdano gradbeno dovoljenje, sem rekel, da je pred nami grda naloga. Tega mnenja še vedno nisem spremenil, saj ga gradbišče vsak dan ne le potrjuje, marveč tudi celo stopnjuje.
Lani smo delali neprekinjeno, tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih. Ne seveda na celotni trasi. Tudi zdaj dela ne potekajo na vseh 13 kilometrih. Delali smo tudi pozimi in v mrzlih dneh ogrevali beton s posebno tehnologijo. Vendar je bila zima vseeno predolga. Načrtovali smo izpad 45 dni, pa je bil daljši.
zaradi Jesenic, marveč zaradi same dinamike in vseh potrebnih zavarovalnih postopkov na gradbišču in same operative, pomenila ogromno in nepopravljivo škoda... Zato v inženiringu ob vsakodnevnem spremljanju dogajanja na trasi trdno vztrajamo na opredeljenem roku...!" Sprehod po trasi ni vzbujal vtisa, da izvajalci ne bi bili kos nalogi in roku. Vendar je bil magister Ravnikar zaskrbljen ob ogledu nad odsekom med 8. in 12. kilometrom, kjer so viadukti. Tehnologija gradnje z elementi, ki jih na primer delajo v Mariboru, Ljubljani... in prihajajo po železnici, sidranja, jeklene vezi, sam način gradnje... ta trenutek ne dopuščajo več nobenega dnevnega izpada. Vsak zaradi vremena zgubljeni dan, pomeni nujno nadomestilo in pospeševanje že tako napete dinamike. Pri na-keterih postopkih pa tudi to ni mogoče. Vsaka zamuda, okvara (o štrajku sploh ni treba razmišljati), pomeni lahko nedo-končanje na viaduktih na po-
Slike: Aleš Gorišek
bokih Mežaklje po umiku ledenika po zadnji ledeni dobi, o poroznih plasteh na njej... so nekako misteriozna. Občudovanje moči, tehnologije in sposobnosti vzbuja pogled aa viadukte. Ogromno znanje in odgovornost se kažeta v gradnji viadukta Moste z nosilci in posameznimi deli cestišča. Celo magister Ravnikar potrdi, da viadukt Moste spremlja cel strokovni konzilij, ki zjutraj, čez dan in ponoči s tisočinkami smešno majhnih merilnih enot preverja "dihanje", da se ne bi zgodilo, kar se v nobenem primeru ne sme... "Smešna" se zdi napoved, da bo v Mostah nad vkopano cesto lahko rasel na primer fižol... In svojevrstna zavist se poraja, da "železničarji", ki so bili tu "doma" že veliko prej, niso mogli "ugnati cestarjev", čeprav so slednji imeli nalogo, da niti za minuto ne sme zastati železniški promet... Skratka, strokovna ugotovitev je, ko bo ta odsek zgrajen, bo predstavljal zanimiv in lep gradbeni objekt, ki bo potniku hkrati odprl tudi nov pogled na mesto Jesenice. Kar zadeva pogled, bi lahko ugotovili, da čaka Jeseničane v prihodnje precej zahtevna naloga; da bo ta pogled lepši, kot je s te strani na mesto zdaj. Vendar, časa za "ukvarjanje s pogledom" bo nenazadnje še dovolj. Zdaj je najbolj pomemben cilj: od jutri naprej še 245 dni. Za dosego tega cilja pa je ta trenutek najbolj pomemben denar... • A. Žalar
GLAS  26. STRAN
OBVESTILA, OGLASI
Torek, 30. aprila^
ŽIVILA
ŽIVILA Kranj trgovina in gostinstvo
V četrtek, 2. maja, so od 8. do 13. ure, odprte naslednje dežurne trgovine:
NC Storžič Kokrica NC Drulovka SP Huje - Planina Market Center - Bled
Želimo vam prijetno praznovanje prvomajskih praznikov!
Številni naši oglaševalci so se že prepričali o tem, pridružite se jim tudi vi!
<i////to/' m^Ims /tope///* /H<z,r/wtM^
Opozarjamo Vas tudi na posebne priložnosti za propagiranje v Gorenjskem glasu.
• 17. maja izzide Gorenjski glas v nakladi 60.000 izvodov in ga bodo prejela vsa gorenjska gospodinjstva
• 21. maja izzide avtomobilska priloga
• 29. maja izzide priloga Gradimo, obnavljamo... Pravočasno si rezervirajte oglasni prostor!
Gorenjski glas, propaganda, C. JLA 16, Kranj tel. 218-463
fax. 215-366
MARMOR HOTAVLJE
Gorenja vas tel.: 064/68-210
SPOŠTOVANI GRADITELJI: od 12. do 30. aprila 1991 vas vabimo, da obiščete naio
RAZPRODAJO,
na kateri vam bomo po znatno nižjih cenah
do 50 odstotkov
iz proizvodnega programa nudili pestro izbiro izdelkov iz domačega in uvoženega marmorja in granita
• tanke marmornate ploščice, poleg teh pa tudi NOVOST
• tanke granitne ploščice iz svetovno znanih vrst granita
• stopnice z različno oblikovanimi robovi
• police
• talne plošče raznih dimenzij
• balkonske obloge
• mize, kuhinjske in kopalniške pulte, kamine
• prozorno silikonsko zaščito za marmor
Na razprodaji vam bodo vsi ti izdelki na volio sicer v omejenih količinah, vendar po izredno ugodnih cenah.
Od 12. do 30. aprila 1991 pa lahko izkoristite še dodatno ugodnost - za vsa naročila izdelkov po posebnih merah in vaših željah vam bomo nudili 16-odstotnl AKCMSKI POPUST.
PRIDITE - PRESENEČENI BOSTE NAD PONUDBO IN KVALITETO I
alples
industrija pohištva
Železniki
predsobe, dnevne in samske sobe, klubske mizice, karnise, video omarice po konkurenčnih cenah
64228 Železniki, telex: 34-557 Yu alples, tel.: 064/67-121, telefax: 064/66154
IjSI hujšal]
^^PA NIMATE ČASA
ofenJerO^oi*
SALON
ESMA PLANINSEK. STARA CESTA 15, KRANJ, tel.: 218-323
URA TELOVADBE PRI NAS t,M ODTEHTA 7IR REDNE TELOVAl^
PRITE\1SElZB0lf* PREKRVAViTEV TELL^
KREPI CELOTNAMLSKULATLRA
IZBOLJŠA GIBLJIVOST VSEH SKLEPO
m i co
s
s
fS
lllllll?
ČE SI TUDI VI ŽELITE, DA BO DOBER ZAČETEK POL DELA
POTEM STORITE PRVI KORAK Z NAKUPjjJ V PRODAJALNAH KRANJSKEGA MERKUH
Znižanje cen izdelkom proizvajalca HELIOS Domžale
• za zaščito lesa in kovin,
• za dekoracijo notranjih prostorov,
• fasadne barve,
• barve za avtomobile (reparature Mobihel) Predstavitve proizvodnega programa HELIOS Domžale bodo od 15. do 18. ure v naslednjih dneh:
- 6. maja GLOBUS v Kranju,
- 7. maja BARVE LAKI v Škofji Loki,
- 8. maja BARVE LAKI v Radovljici,
- 9. maja FERRUM v Ljubljani.
25%
f\ Znižanje cen izdelkom U proizvajalca BELINKA Ljubljana.
(beltop, belton, belles, virga, belocid, fentin, super blesk, beli on, beli lux)
Predstavitve proizvodnega programa bodo od 15. do 18. ure v naslednjih dneh:
- 21. maja GLOBUS v Kranju,
- 22. maja BARVE LAKI v Škofji Loki,
- 23. maja BARVE LAKI v Radovljici.
ZNIŽANJA CEN VELJAJO ZA TAKOJŠNJA PLAČILAJ* ČLANE STANOVANJSKIH ZADRUG PRI NAKUPIH NA« 300,00 DIN DO 25. MAJA.
ŠPORT IN REKREACIJA
UREJA: VILMA STANOVNIK
Vlemorial Borisa Berganta
'Trii; ■>« O
Trž'^ 25. aprila Ve !• Mem
Pfažnik V*"C V Trži{u ie bH v ^rtek, 25. aprila, spet pravi tekaški ite Vi \'» w kot 150 atletov in atletinj se je zbralo na tradicionalnem,
'»doikp10^ Boruta Berganta, II. odprtem prvenstvu Gorenjske za -J. Friji- p Ter'torialne obrambe ter štafetnem teku po ulicah Tr-N« bila ?' T °° vseP°vs°d» tal«> kot je že običajno, najhitrejša letos pa I« Bohi (AK Rudar Trbovlje) na najdaljši progi ter Vero-
I       u»«»c (Mesarstvo Krušič Ljubljana) med atletinjami, "reditev
., ki je potekala pod ^Pokroviteljstvom poltednika Gorenjski glas ter Pokrajinskega I w Za 10 Gorenjske, Je bila loobio organizirana, brezhibno Izpeljana in tudi dobro obiskana, [vodnik organizacijskega od-P0« VI. Memoriala Boruta Ber-P»M» Janez Kikel je povedal: ^Potrudili smo se, in mislim, da lm° v tem uspeli, da bi prireditev Pr najbolj popularizirali. Teka 5 udeležili številni kvalitetni ekači in tekačice in s tem potrdi-našo usmeritev, da v Tržiču "Pravljamo bolj kvalitetno kot božično prireditev. Množičnost .v''Ji bolj v pionirskih štafetah, J j'h je letos štartalo že 20. V JpPularizaciji prireditve pa vi-P uspeh v številnih gledalcih, ''s° stali ob cesti in bodrili teka-*ler v tem, da so, kljub hladne-■ vreme-
nu,
""»carini T"' vztrajali vse do E    aelltve priznanj najboLj-
^za^61'^6 Pa so bila Prava ,Cl 23 vse, saj so organi-
zatorji poleg lepih pokalov in kolajn pripravili vrsto praktičnih nagrad za številne udeležence. Prav praktične nagrade so svojevrsten čar teh tekov v Tržiču, kajti organizatorji vedno poskrbijo za kaj posebnega. Tako je podjetje TGT, trgovina gostinstva in turizem, d. o. o. Tržič v sodelovanju z Blagovnim centrom iz Celja prispevalo gorsko kolo za najhitrejšega, z ostalimi bogatimi nagradami pa so sodelovali še številni drugi posamezniki in podjetja z vseh koncev in krajev Slovenije in avstrijske Koroške.
Tekmovanje se je začelo s tekom štafet pionirjev, kjer sta se do zadnjega metra borili za zmago domača ekipa z osnovne šole heroja Grajzarja in ekipa AK Spodnja Idrija. Denis Debeljak je bil v finišu močnejši in je prinesel zmago domači vrsti. Med pionirkami so zmagale same atletinje iz treh atletskih kolektivov.
Mladinci, mladinke ter članice
^včani dobro pripravljeni
se bo v Crikvenici začela že 25. tradicionalna
*» dirka Alpe -'Adria, na kateri bodo nastop, tud. vs, najbolj ijiz kranjske Save. V prvi ekipi bo nastopil Marko Polanc, EL* bodo vozili v reprezentanci Slovenije, ki jo bo vodil trener "** ekipe Save Matjaž Zevnik.
ki S letošnji 25. kolesarski dir-m0tt • Adria bo nastopilo 20 je *ev 'z štirinajstih držav: Itali-ske lmčlJe' Avstrije, Nizozem-Polj £Par»Je, Francije, Švedske,
Češkosl
ovaške, Bolgari-
jo f
ije.
^'ce, Madžarske in Jugo-vodii      rePrezentanci, ki jo
in Eržen iz Krke, » Merxa, Miškulin iz Ro-
6 'n p i
Sav^ani       iz Save- Kar triJe
tančic? bodo vozili v rePre-MatjažV'°venije, ki jo bo vodil Ura in 5*vmk. Poleg Pilarja, Žu-
nj ekioi ^nclja (Sava> bodo v bHnar f KranJec (As Astra) in KotJed„ ,r D- Pintarič (Rog), ^fcntiJ Matjaž Zevnik, je re-*nca S1ovenije zelo mlada
50le^rievJ? Večini izmed šestih v'*nski v • s Prva sezona v fakuje Ji5stl' Zato °d njih ne pri-ttv i ekstremn^ ...JI.:
'■ Ter • ernno visokih uvrsti-°d Polano Vfč pa 8re pričakovati Vn. '  1 bo tekmoval za A
!ed Prv nnH0' CilJ J'e uvrstitev *Uvi, ka, ■ ct v koncni razvr-dr Je glede na zadnje re-
zultate tudi moč pričakovati, pravtako pa se zna dobro izkazati tudi Bertoncelj. Na dirki z zelo močno zasedbo, ki je bila ta vikend v Avstriji, je bil Polanc sedmi, v času zmagovalca pa je v cilj prišel tudi Bertoncelj. "Najtežja etapa dirke Alpe - Adria bo prav-gotovo prva z začetkom v Crikvenici, kjer se bo že v grobem izoblikovala tudi končna razvrstitev," je dejal Matjaž Zevnik. Aleš Pagon trenutno vozi na Gi-ro delle Regioni v Italiji, ali bo nastopil na AA, ali na Dirki Miru na Poljskem pa še ni določeno. • I. Kavčič
Uspešni mladinci
Kranj - Na enodnevni dirki v Italiji so zelo dobro nastopili mladinci kranjske Save, saj je bil na 115 km dolgi progi Jure Studen peti ( + 0.20), Žiga Bajt pa osmi ( + 0.30). • I. K.
* teku trmastih tristo tekačev
v  *° pri K
Imenom .Ju'. 27' aPri,a " Potern ko prireditelji niso imeli sreče z r ^'nulifLrejŠnj0 SODOto> so tekmovanje prestavili in odlično izpe-JjJe Prvič ° tedna- §P°rtno društvo Klub Trmastih iz Preddvorih tun'83"'2!1"3'0 tako
veliko rekreativno prireditev, za katero IB°jan nekaJ sponzorjev: Jeans klub Petrič, Športni park Rapa Bistvo Ca1, tr|°vina Trta, trgovina Cekinček, Merkur Kranj, Ko-fla Vili so m  ■ a KranJ in Zavarovalna skupnost Triglav. Pri-
jl Priredjtva-!lce.za vse tekmovalce in vrsto daril za srečelov. Štarter do't.telc na Vi^i supermaratonec Dušan Mravlje. Zmagovalci: otroki Ce' Nn* -v etre' dečki: Gorazd Globočnik (Radovljica) 11,07, žiMmen D^i bert (Preddvor) 13,06, tek na 11 kilometrov, moški: A ' 5°-29 ,^nc (Klub trmastih) 41,38, ženske: Ana Jerman (ŠD Tr-°'ga r I3*21 ki'ometrov, moški: Roman Kejžar, 1.07,05, žen-|,       Grm (§D Lesce) 1,25,11. • V. S.
»i izidi
°eni r r°k°r
Rokomet - V drugi zvezni rokometni ligi za-ški," '8ri se iV?3!5'06 KranJa doma gostile ekipo ŽRK Velenja. V bor-J2 i° si gostje v3 končala z rezultatom 21 : 21 (8 : 13). Po podalj-d0m ^ slove l\• eIenJa priigrale prednost in zmagale z rezultatom obr"^ gostili et- r,okometni ligi za moške so rokometaši Preddvora 20 ačUnu slav |1P° škofieloškega Šeširja in v gorenjskem ligaškem 8osnr'' °odo rV rezultatom 22 : 17 (9 : 9). To soboto, 4. maja, ob tos elcipo n K°metaši šeširja doma, v športni dvorani na Podnu JeJo Dri      •• Tekma bo ob 20. uri. Rokometaši Preddvora pa
8a r • /o -
Tr'glavaPjrVič,.v 'etošnji vaterpolski sezoni so vaterpolisti kranjske-
M mešto'v i8dH v domačem letnem bazenu v Kranju. V boju za pr-'• o zvezni vaterpolski ligi so zasluženo premagali ekipo
Dh'Cl za štiri'.Z x^agreba in tako dve koli pred koncem vodijo na le-Sd« A liso, v      To Pa nkrati že pomeni zmago v ligi in vrnitev v 'Bralii d«   nas,ednjem, trinajstem kolu, bodo vaterpolisti Triglava
'igo "v°«-!." T°.pa hkrati že pomeni zmago v ligiin vrnitev v
>ubrovn1kI,Vi,,etnem DŠzeou v Kranju. Gostili bodoekipo Bellvuea ' tekma pa bo to soboto, 4. maja, ob 17. uri.
No
gometaši Živil doma
maja,
Nakla e so v 23. kolu v prvi slovenski no-
ijEi dE
ti? 1 (t " o7vgOS.U,i ekipo StckIarja in igrali izenačeno z rezulta-"vture • v   PrinodnJem kolu nogometaši iz Nakla gostujejo pri v Stanovnik
in veteranke so startali naenkrat, zelo zanimiv je bil boj za zmago na 5000 metrov dolgi progi, kjer so tekle članice in veteranke. Zmagala je Veronika Bohinc, ki je tako osvojila že svojo peto za-
Predsednik organizacijskega odbora Janez Kikel
Najbolj zanimiv je bil tek članov in veteranov na 10 000 metrov
poredno zmago na tekih v Tržiču.
Najzanimivejši tek je bil tek članov na 10 000 metrov, kjer je precej časa vodil Franc Teraž z Jesenic, v skupini najboljših pa so bili še Zivko Romeo, Roman Hojak, Klemen Dolenc ter veterana Franci Novak in Milan Kotnik. V drugem krogu se je balkanski prvak v teku na 5000 metrov Živko Romeo prebil na čelo tekačev ter z lahkoto vodil do končne zmage. Vprašanje je bilo le, ali bo popravil rekord s teka z
leta 1989, koje tudi zmagal v Tržiču ali ne, vendar se je pokazalo, daje bil tokratni tek počasnejši. Tako še vedno ostaja rekord proge čas 30:54,61.
Za konec je potrebno omeniti še, da so si med številnimi gledalci in atletskimi delavci od vsepovsod prireditev ogledali tudi predsednik SO Tržič Peter Smuk, poveljnik PŠ za TO Gorenjske Peter Zupan, pokal najhitrejšemu pa je podelil oče Boruta Ivko Bergant.
J. K.
Domžale, 29. aprila - Ta konec tedna se v Domžalah začenja drugi teniški turnir Slovenija Open 91. Prvi boji na igriščih bodo v soboto, 4. maja, ko se začenjajo kvalifikacije posameznikov, prav tako pa bodo kvalifikacije tudi v nedeljo, ko bo žrebanje za glavni turnir. V ponedeljek, 6. maja, ob 10. uri se bo začel glavni turnir, ob 16. uri popoldne pa bo svečana otvoritev na centralnem igrišču. Turnir bo trajal vse do nedelje, 12. maja, ko bo ob 13. uri finale za posameznike in dvojice. Finalne obračune bo prenašala tudi naša televizija, sicer pa se v Domžalah obetajo zanimivi nastopi perspektivnih teniških igralcev, med njimi tudi Francoza Guillauma Raouxa, Portugalcev Joaa Cunha - Silve in Nuna Marque-sa, Belgijca Barta Wuqtsa, Špancev Francisca Roiga in Fernanda Lune. Zanimivost na turnirju pa bo prav gotovo nastop Slobodana Zivojinovi-ča. • V. Stanovnik, slika: G. Šinik
Izvrstni rezultati Blejcev
Bled, 28. aprila - Letošnja uvodna pregledna tekma veslaških reprezen-tantov je prinesla pričakovane rezultate, saj med specialisti za sculle kjer je zmagal zagrebški skifist Robert Stakor. Izredno prijetno prese-' nečenje pa sta pripravila mlada blejska šampiona Iztok Čop in Denis Zvegelj, ki sta zmagala v močni konkurenci dvojcev brez krmarja. Ostali rezultati blejske prvomaj- dvojni dvojec: 1.Mladost; ml. ske regate - prvi dan: lahki veslači - enojec: 1. Božeglav (Argo); mladinke - dvojni dvojec: I. C.zvez-da-Istra; članice - enojec: l.Ver-mezović (Mladost); mlajši mladinci - enojec: l.Tul (Argo); mladinci - dvojni dvojec: I.Mladost; člani - enojec: 1. Stakor (Treš-njevka). Drugi dan: mladinke enojec:
.Bratić (Istra); članice
2Akn, K0VNJAK ŠTEVILKA 1 ha koroškem
^^^USA VSEH VHST IN KOLESARSKO OPREMO.
BELJAK
TREFFNERSTRASSE 2 Tel. 9943-4242-28413
(NA SEVERNI STRANI GLAVNE ŽELEZNIŠKE POSTAJE)
mladinci - dvojni dvojec: l.Istra; osmerec: l.Jadran; mladinci - enojec: l.Kostelić (Mladost); člani -dvojni dvojec: l.Partizan. Med prvomajsko regato so na Bledu pričakovali tudi mladinskega trenerja Krunoslava Janko-vića, ki naj bi okvirno določil člane reprezentance za letošnje mladinsko svetovno prvenstvo, ki bo na olimpijski progi Banyo-les v Španiji. Zal pa se trener na Bledu ni "prikazal". Blejci so na tekmi vsekakor dokazali, da so v izvrstni formi, kako pa se bodo lahko merili s svojimi tekmeci, bodo pokazale prve mednarodne tekme. • M. Peternelj
Šahovska misel
Šah je ena od človekovih nepogrešljivih sestavin vsakdanjega življenja. Zaradi izrezito intelektualne usmerjenosti oblikuje človekovo duševno življenje, v družbi pa utrjuje medčloveške vezi. Slovenski šah je v še ne tako davni zgodovini sooblikoval slovensko narodno zavest in je preko takšnih šahovskih velikanov, kot je bil velemojster dr. Milan Vidmar, širom sveta ponesel glas o ustvarjalnosti slovenske misli.
Šahovska misel, nova slovenska strokovno-izobraževalna revija, ki je ugledala luč sveta 10. aprila, želi povezati bogato tradicijo z vizijo ponovnega vzpona slovenskega šaha. Slovenski šahisti in ljubitelji so že dolgo pogrešali podobno publikacijo, ki bi, kakor je v uvodniku zapisal predsednik Šahovske zveze Slovenije Milan Kneževič, šahovske misel pripeljala v sleherni kotiček naše dežele.
To so glavni poudarki s tiskovne konference, ki sta jo ob izidu revije pripravila ustanovitelj Šahovska zveza Slovenije in izdajatelj šahovsko društvo Vrhnika. Revija bo namenjena igralcem, ki se aktivno ukvarjajo s kraljevsko igro, ljubiteljem, ki v šahu vidijo del obče človeške kulture, mladim in zvedavim kratkohlačnikom v šolskih klopeh, ki šele spoznavajo svet lesenih figuric in labirintov variant.
Za kvalitetno izvedbo tako široke programske zasnove je izdajatelj pritegnil k sodelovanju glavnino slovenskih avtorjev, ki so se z aktivnim igranjem ali proučevanjem šaha iz znanstvenega, kulturnega, zgodovinskega in strokovnega vidika tako ali drugače zapisali igri na štirinšestdesetih poljih.
Revija bo na razpolago v kioskih Tobaka in v večjih knjigarnah, interesenti pa se nanjo lahko naročijo na naslov Šahovska misel, Čolnarska 9, 61360 Vrhnika. Cena posamezne številke je 35 din, celoletna naročnina za 5 številk (revija bo izhajala vsaka dva meseca) pa je 150 din.
Uspešen začetek lokostrelske sezone
Lokostrelski klub Šenčur je organiziral letošnji prvi turnir v American-Roundu. Na turnirju je sodelovalo rekordno število 92 lokostrelcev iz 21 slovenskih klubov. Tekmovanje je štelo kot prvo tudi za točkovanje slovenskega pokala, ki je ponovno zaživel po večletnem premoru. Najbolje so se izkazali lokostrelci v compo-und slogu, kjer so bili tudi najštevilneje zastopani. Razveseljivo je, da so tokrat tudi pionirji zastopali svojo kategorijo v vseh stilih. Turnir so sponzorirali šenčurski obrtniki: pekarna Umnik, mesarija Kunej GT1, prodajalna ŠIK, trgovina z živili Pajer, vinoteka VIKI in Vina Makedonija.
Člani prosto: 1. Samo Medved, LK Moste, 854 krogov, 2. Marko Podržaj, LK Kranj, 837, 3. Vlado Rosa, LK Ankaran, 819; člani instinktivno: l.Žare Krajne, LK Gornji Grad 759 krogov, 2. Mitja Kocjančič, LK Ljubljana, 749, 3. Dušan Letnar, LK Kamnik, 747; člani compound: 1. Igor Kosi, LK Muta, 868 krogov, 2. Janez Ško-fic, LK Domžale, 867, 3. Dušan Klemen, LK Muta, 862; članice prosto: 1. Ksenija Podržaj, LK Šenčur, 793 krogov, 2. Marija To-mazin, LK Jesenice, 780, 3. Simona Fale, LK Gornji Grad, 667; članice compound: 1. Irena Rosa, LK Ankaran, 809 krogov, 2. Zdenka Iskra, LK Šenčur, 736, 3. Vida Lukanc, LK Šenčur, 648; članice instinktivno: 1. Sonja Ralca, LK Global, 609 krogov; veterani prosto: 1. Rado Čuš, LK Škofja Loka, 720 krogov; veterani instinktivno: 1. Janez Kramar, LK Šenčur, 622 krogov; veteran compound: 1. Roman Zupane, LK Celje, 790 krogov; mladinci prosto: 1. Peter Koprivnikar, LK Maribor, 818 krogov, 2. Kristian Požar, LK Postojna, 807, 3. Marko Žerjal, LK Ljubljana 742; mladinci instinktivno: 1. Miodrad Goric, LK Jesenice, 654 krogov, 2. Andrej Lužnik, LK Jesenice, 562; mladinci compound: 1. Grega Podgoršek, LK Domžale, 789 krogov, 2. Andraž Čeligoj, LK Postojna, 715, 3. Boris Rebula, LK Postojna, 691; pionirji prosto: 1. Robi Justin, LK Škofja Loka, 728 krogov, 2. Marico Uršič, LK Jesenice, 686, 3. Urban Tavčar, LK Šenčur, 561; pionirji instinktivno: 1. Grega Zakraj-šek, LK Jesenice, 752* krogov, 2. Matej Krumpestar, LK Kamnik, 681, 3. Aleš Gruškovnjak, LK Jesenice, 677; pionirke prosto: 1. Irena Antončič, LK Postojna, 484 krogov, 2. Simona Kos, LK Šenčur, 451, 3. Martina Kepic, LK Šenčur, 408; pionirji compound: 1. Janez Škofic, ml. LK Domžale, 838 krogov Marjan Podržaj
Franci Petek med domačimi
Žirovnica - Po številnih sprejemih po osvojitvi naslova svetovnega prvaka v smučarskih skokih se je naposled Franci Petek znašel še v izredno prijetnem ambientu med člani njegovega kluba Stol Žirovnica.
V dvorani na Breznici so se zbrali številni prijatelji Francija Petka, domači kulturni ustvarjalci pa so poskrbeli za pester spored.
Predstavili so se vsi člani skakalnega kluba Stol od najmlajših do članov, seveda na čelu z reprezentantoma Francijem Petkom in Rajkom Lotričem.
Ob tej priložnosti so predstavniki kluba Stol in ZTKO Jesenice svetovnemu prvaku iskreno čestitali in mu izročili več daril.
Janko Rabič
Motociklisticne dirke
Po 18-letih so bile ponovno motociklisticne hitrostne dirke v Sloveniji in to na letališki stezi Sečovlje pri Portorožu. Odprto republiško prvenstvo je organiziralo prizadevno AMD Domžale, to pa je bila po 23-ih letih ponovno prva dirka v Portorožu, ki se je v 60-ih letih uveljavil z mednarodnimi motociklističnimi dirkami. Gorenjski tekmovalci so s tekmovanja prinesli odlične uvrstitve. V kategoriji do 125 cm je zmagal Gregor Goreč, 2. mesto je osvojil Janez Pintar iz Kranja, 3. mesto pa je pripadlo Albinu Šternu. Vsi trije so vozili motorje znamke Honda in so člani AMD Domžale. Gorenjci so imeli še dva predstavnika v kategoriji Super bike 750 ccm. Zmagal je Dimitrijevič pred Branetom Lipnikom oba člana AMD Domžale, 3. mesto je osvojil Malec AMD. Matulji in 4. mesto Darko Katrašnik iz Radovljice član AMD Tržič.
Brane Lipnik je vozil motor znamke Kavvasaki, Katrašnik pa motor znamke Honda. Naslednja dirka bo maja v Novem Sadu in bo štela za državno prvenstvo. Najhitrejši krog je prevozil Janez Pintar, povprečna hitrost enega kroga je bila 117 km/h.
Motokros
Na motokros progi v Mačkovcih pri Murski Soboti je bila prva dirka za republiško prvenstvo pionirjev v motokrosu. Edini gorenjski predstavnik je bil član AMD Tržič Aleš Rozman, ki je na motorju Kavvasaki 80 ccm v prvi vožji zasedel 3. mesto, v 2. vožnji pa osmo, tako da je dirko na koncu končal na 6. mestu.
Matevž Jenkole
Tekmovanje jadralnih padalcev
Begunje, 30. aprila - Društvo jadralnih padalcev Lesce Bled pripravlja to sredo in četrtek, 1. in 2. maja, tekmovanje za pokal Avsenik v jadralnem padalstvu. Start bo oba dneva ob 12. uri iz Dobrče in Sv. Petra, pristanek pa bo na nogometnem igrišču. V sredo bodo tekmovali posamezniki v četrtek pa bo ekipno tekmovanje. Prijave sprejemajo v sredo do 10. ure na nogometnem igrišču v Begunjah ali po telefonu .73-311. • Ivo Zupan
SKUPŠČINA OBČINE ŠKOFJA LOKA
ČESTITA VSEM PREBIVALCEM ZA PRAZNIK DELA
IN/I   MERCA TOR - IZBIRA
KRANJ
Trgovsko podjetje, d o o KRANJ
Spoštovanim kupcem, poslovnim partnerjem in občanom čestitamo za praznik dela.
Ko se odločate za nakup gradbenega materiala in živil, IZBERITE IZBIRO
NAGRADNA IGRA,
V KATERI SODELUJE VSAK KUPEC
1. nagrada
VIDEOREKORDER SHARP
2. nagrada
BON v vrednosti 2.000,00 din
3., 4., 5. nagrada
PIJAČA v vrednosti 1.000,00 din v DISKOTEKI »Gorjanc«
6. nagrada
10 x PIZZA in PIVO v PIZZERIJI »ORLI«
7., 8. nagrada
BON v vrednosti 500,00 din
Imena nagrajencev bodo objavljena v Gorenjskem glasu!
JEANS CLUB PETRIČ - NAJ...........................JEANS CLUB
KRANJ Koroška c. 16 tel.: 212-249
SKUPŠČINA OBČINE KRANJ ČESTITA VSEM OBČANOM OB PRAZNOVANJU PRAZNIKA DELA
Za vse vas, ki čakate na delo ali pa bi si v kratkem času radi močno izboljšali življenjski standard, ponujamo enkratno priložnost!
Postanite naš redni ali honorarni sodelavec!
Resni interesenti naj kličejo po tel. 064/50-714 vsak delavnik do 14. ure.
KRANJ, JAKA PLATlSE 13
H Agromehanika
Kranj, Hrastje 52 a
telefonski številki (064)   325-680 324-033
A
CESTNO PODJETJE KRANJ, p. o.
Kranj, Jezerska cesta 20
tel.: 064/26-861
telex: 37720 CP KRN YU
Projektiramo, rekonstruiramo in gradimo ceste in ostale objekte nizkih gradenj. Upravljamo In vzdržujemo vse kategorizirane ceste na Gorenjskem. Nudimo vam gramozne in druge kamnite materiale. Opravljamo svetovalni inženiring za gradnje in obnove prometnih objektov.
Cesiamo Gobcem » dela -1 • maj
TRŽIČ
6. 5.1991 ODPIRA TURISTIČNI URAD
na MAISTROVEM TRGU 11,
ki vam bo nudil
t ORGANIZACIJO IZLETOV
• ZAKUP AVTOBUSOV
• NAKUP VOZOVNIC
POKLIČITE NAS, 064/217-867 aH 50-394
MOŠKO - ŽENSKI (''rize rs k i salon
BELI
FICKOHELI * SENIČNO 31/A, 64290 TRZlC TEL. 064/57-875
ODPRT OD 3. MAJA DALJE.
Sprejemam stranke tudi po naročilu in dogovoru.
VLJUDNO VAS VABIM, DA ME OBIŠČETE
novo
novo
novo
novo
novo'
novo
Trgovina za
ŠPORT, LOV,
RIBOLOV IN PROSTI ČAS kranj, Reg^eva VELIKA IZBIRA - KONKURENČNE CENE
Odprto: od 9.-19. ure. sobota od 9. - 12. ure___..
KRONIKA
UREJA: HELENA JELOVČAN
Nasilje v policiji
Ali policisti tepejo?
V ' 1/
tom?   lallko P"to^' na postopek policista, če ni bil zakonit, takten,
ian.
PNst'avT apr''a ' Čeprav javnomnenjska raziskava, ki so jo lani , v na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinar-ajej'ra da ugled slovenski policiji narašča, pozitivno mnenje o njo 0pr .Ja Predvsem tistih okroglo pet odstotkov ljudi, ki imajo z jo prven^' Zarad' 'astn'n odklonskih dejanj in jim je policija s svo-lm v represivno, kaznovalno vlogo, neke vrste slaba vest,
"Prali - lx b' 88 ze'el' izruvati. Ti se - da bi se pred javnostjo Micisti Vfc- tud* P"tožujejo, celo prek medijev, nad nasilnimi odl^j. ' k'da pretepajo nedolžne ljudi. Za uradno prijavo se, žal, sla, ge> „r*dkii menda zato, ker si ne upajo oziroma ker nima smi-
oni ti«nfna Vram ne 'zk,JuJe oči. Škoda zaradi resnice in pred-pre|(0r v.!1.' »Pajmo, da redkih, primerov, ko so policisti resnično Kranj l svola pooblastila. V pogovoru z načelnikom UNZ !- cij van°m Hočevarjem, inšpektorjem v sektorju UNZ za orga-cj v razvoJ Alojzom Mihelčičem ter komandirjem postaje i Ni rl..-/a.n^u Stanetom Fickom smo skušali, seveda z njihove
'iudrni Ve     Problem nasilja v policiji - nasilja policistov nad Pa tudi nasilja ljudi nad policisti.
!!r6JuP"tožbšest pičenih
Prisi|niLan Hočevar: »Uporaba ^ZK sfedstev na območju "'oni 'e v Primerjavi s Štefka , ?Pkov z občani zelo dalj c.!8"1'' na Primer, smo po-!°806 m za Prekrške cesth0 pred,°gov zaradi kršitve 1,">dafrB0metnih predpisov, smo kaznovali blizu žeucev VOzn'kov oziroma udele-N|0ffV prometu, okrog 5400 Iior, ?*0v smo napisali sodni-MvnJ! Pekrske zaradi kršitev
va|j fjweda in miru, obravna-skr«tka kaznivih dejanj itd., v 60ftftftrepresivo smo uporabili Eno .Postopkih z občani, d« z >:.pris',nih sredstev v skla-*«h j *konom o notranjih zade-silnih ,*(2?Vodi,> o uporabi pri-U^rabirTtev so naši P0,icisti pri!"erih v nekaJ več kot st0 8UrniievL; *izično sn° 50-krat, Pršit' ? šestkrat, plinski raz-vkiepani d«setkrat, vezanje in NatejT 5?~krat. Mislim, da ta ca oeoar8^0^ z8ov°rno zavra-wici«l ,no tezo o nasilnosti *°v mT UNZ Kranj do obča-MiCjstj am Pa reči, da so tudi s*ftio hv s strani ljudi doživeli ^usov I! Kd.irektna napada. Po-
prePie? !• sicer več' a so iih Sfe<lstev" 2 uporabo prisilnih
P°licis.' "ritožb na ravnanje **« Ubra Je bilo lani 61, od teh Mrav'čenih.«
NaVo...
Ntev^U,!°° "Porabi prisilnih polici    Jasno Pravi, da mora
S izoBSC-V-eda' če se ne more Prisiit  1 " lzbrat' najmilej-
>8očin.° ^edstvo, ki mu °Pravv ahtetr»o in stroko-
!St' W Zt n^'°go. Vsak poli-
?.aPisatj n ° uPorab' in vzroku Jna   l Poroe,lo, njegov stare-
Ibi ^trrV,^na ali "e, ali
tudf2 >50 IC,st opraviti
ci?!v«m V%b^^m.Prisilnim
^k«Jfaf? sredstvih pri- |
rtli
ru- da h
Uvid; ter3^'.1'11 sebe in dru
javnega reda in
Večkrat' njihovo premože-estnem 1 nPa tudi Pri kršitvah " Prometu.
Ho0pk'ripo.iah obča"°v na po-
0,lahkoPDJnafni : >>V^k občan Poliric. Pntoži
bLC,sta če»OZI.na Postopek S°nit ' ir Po "Jegovem ni bil
!?CVe- ^8an°v za notranje l£°d°lžnia °,Snovi Prit°žbe >e.zbrl,nall2irati vse oko-> Plati P°datke in s stro-a>Pka Pj!«niti pravilnost
i? °n'to ' Ll  lst mora
ravnati
S,'1* re5° 'CiSta 0 uporabi ntožbe oK dstev ali na osnov,
^0 bif °^ana
avicePnsilna sredst
Pr,
S^u^^Porab.jena," prol 25>k. vh»"? discipl'nski S? Post0hDU^lh Primerih ka-
^pot^l; skravka-nad
deln ejev me      V1SI kot De" ^ hVne8amestf°žnJ.a '^8ube cri s0.„  nesta- Tudi taki pri-
gotovimo, da
va neu-
Netaktni policisti?
Alojz Mihelčič je še bolj določen; na postopek policista se lahko pritoži vsak, ustno ali pisno, na katerikoli postaji milice, UNZ ali republiškem sekretariatu za notranje zadeve, ki pritožbo preda pristojni UNZ. Vsaka pritožba se rešuje, zagotovljena je tudi nadzorna funkcija. Če pritožba nima večjega odmeva, jo rešuje starešinski kader na postaji milice, nadzorno funkcijo ima inšpektorat UNZ, če pa gre za širše odmeve pojavnosti, potem se v nadzor vključi tudi republiški sekretariat. V bistvu se ne da ničesar prikriti, reševanje je objektivno, resnico je težko izluščiti zlasti v primerih, ko sta kršitelj in policist sama in oba vztrajata pri svojem. V zadnjem času se pritožbe nanašajo v glavnem na netaktno ravnanje polici-
državni upravi so stroge, vsaka prekoračitev je hujša kršitev delovne dolžnosti. Policist je odgovoren disciplinsko in odškodninsko za povzročeno škodo.
Vse pritožbe seveda ne gredo tako na roke pritožiteljem kot v zgornjem primeru. Dokaj pogosti so namreč primeri, ko se kršitelj pritoži na ravnanje policista samo zato, da bi izsilil "premirje", češ če bo policija umaknila prijavo, potem bo tudi sam umolknil. Na takšna izsiljevanja, ki so najpogostejša pri kršitvah v cestnem prometu, policija seveda ne pristaja.
Zaplet ob poljanski cesti
Precej prahu je v zadnjem času dvignil tudi konflikt dveh škofjeloških policistov z Leopoldom Jerebom iz Podgore v Poljanski dolini, ki seje ponoči 16. marca vpletel v postopek policistov z voznikom Lojzetom Dolinarjem. Leopold Jereb se je vmešal, ker policista po njegovem nista imela pravice zasliševati Dolinarja na lastnem dvorišču. Pravi, da ga je srečanje s policistoma veljalo več dni bolniške, pretres možganov, dva zoba in podplutbe po vsem telesu.
Ivan Hočevar: »Na UNZ imamo celoten spis o tej zadevi, v reševanje je vključen tudi republiški sekretariat. Nismo reagirali zaradi pisanja v Mladini, ampak po lastni dolžnosti. Vsi dokumenti kažejo na to, da je bila uporaba fizične sile proti Leopoldu Jerebu, ki je policista
stov in ne na nezakonitost ukrepov. Policisti so mladi, brez izkušenj, ko se srečajo s konfliktnim, običajno vinjenim kršiteljem, pride do zapleta. Seveda to ni opravičilo, policist se ne sme pustiti izzvati. Policisti z večkratnimi konflikti morajo presesti na dela, kjer nimajo stikov z ljudmi.
Klofuta mladoletniku
Med lanskimi pritožbami občanov na postopke policistov je tudi nekaj pritožb zaradi uporabe fizične sile. Najhujši je vsekakor primer, ko je policist udaril mladoletnika. Policistu je prenehalo delovno raz-merie pogojno za eno leto, je v kazenskem postopku zaradi storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja, starši so postavili tudi odškodninski zahtevek. Kazni po zakonu o delavcih v
oviral v postopku z Lojzetom Dolinarjem, upravičena. Ko je komandir škofjeloške postaje povabil Jereba, da se dobijo na mestu, kjer je prišlo do konflikta, ni utegnil priti. Druga dva ne zanikata, da je vozilo bilo na cesti, medtem ko Jereb trdi, da je bilo na dvorišču. Tudi iz zdravniškega spričevala niso razvidne poškodbe, manjkajoči zobje, kot navaja, razvidne so tiste, ki lahko nastanejo kot uporaba fizične sile.«
Žalitve, oviranje in napadi na policiste
Stane Ficko: »V letošnjo programsko zasnovo smo premišljeno zapisali, da bo delo v kranjski postaji milice temeljilo na načelih strokovnosti, učinkovitosti, usklajenosti, zakonitosti in pravičnosti. Ker je uporaba pri-
silnih sredstev največkrat razlog za pritožbo na ravnanje policistov, je koristno poznati zakon o notranjih zadevah (54. člen) in navodilo o uporabi prisilnih sredstev, kjer točno piše, kaj policist lahko uporabi pri opravljanju nalog. Za policista pride v poštev predvsem fizična sila, gumijevka, plinski razpršilec, lisice. Prisilna sredstva smo lani uporabili 21-krat, leto prej 23-krat, najpogosteje fizično silo in lisice. Vsaka konfliktna situacija je pogojena z osebnostjo dveh ljudi, storilca prekrška oziroma kaznivega dejanja in policista.
Opozoriti moram tudi na drugo plat; lani so bili kranjski policisti pri opravljanju nalog žaljeni v 73 primerih, leto prej v 57. To je hud pritisk na policiste, ki vedo, da morajo marsikaj prenesti, vendar pa ne dovolimo, da bi jih kršitelji žalili, jih napadali in jim preprečevali uradno dejanje. Zaradi žalitev smo napisali predloge sodniku za prekrške, v enem primeru tudi kazensko ovadbo, tri ovadbe smo podali zaradi preprečitve uradnega dejanja, pri čemer je bil en policist ranjen, eno zaradi napada na policista. Letos trend narašča.
Voznik, ki ne ustavi policistu, potem ko je ustavljen, ne more pričakovati, da bo policist z njim posebno vljuden. Policist ne ve, ali ni v avtu morda storilec kaznivega dejanja, oborožen terorist ali pa samo pijani voznik. Tudi vlomilca, ki ima pri sebi orožje, ne more lepo pozdraviti, preden ga prime. Prva je policistova varnost.«
Ivan Hočevar: »Lahko je po bitki biti general. Policist se mora v hipu odločiti, katero prisilno sredstvo bo uporabil, da bo lahko opravil nalogo. Kasneje, ko se pogovarjamo, ko pozna vse okoliščine, marsikateri prizna, da bi najbrž lahko ravnal tudi drugače kot je.«
Policija "deklica za vse"
Po podatkih, s katerimi je postregel Alojz Mihelčič, so gorenjski policisti v prvih treh mesecih letos 81-krat uporabili prisilna sredstva, od tega fizično silo 50-krat, gumijevko enkrat, plinski razpršilec dvakrat, lisice 24-krat, trikrat strelno orožje, in sicer štirikrat pri raziskovanju kaznivih dejanj, 50-krat pri vzdrževanju javnega reda in miru, 14-krat pri urejanju in nadzoru cestnega prometa, dvakrat pri varovanju državne meje, trikrat pri spremljanju kršiteljev in izročanju pristojnim organom. Za policiste se je 71-krat sešlo brez posledic, dvakrat s sledmi poškodb in dvakrat z lahkimi telesnimi poškodbami, za kršitelje pa brez posledic 65-krat, s sledmi poškodbe šestkrat, po dvakrat pa z lahkimi ter hudimi telesnimi poškodbami. Pri ukrepih proti policistom gre za dve opozorili in en disciplinski postopek, proti občanom pa za 57 predlogov sodniku za prekrške in enajst kazenskih ovadb. Ti so se po sedemkrat pritožili zaradi uporabe prisilnih sredstev, zaradi ukrepanj ter zaradi neukrepanj policistov proti storilcem prekrškov, devetkrat pa zaradi netaktnih postopkov.
Pa še beseda, dve o reorganizaciji slovenske policije, ki zajema tudi ukinitev nekaterih oddelkov in manjših postaj milice, v katerih so policisti po mnenju nekaterih ocenjevalcev preveč domači s prebivalci, z nekaterimi v dobro, z drugimi v škodo. Letos takega primera na območju UNZ Kranj sicer niso zabeležili, če pa ga zasledijo, takšne policiste opozorijo oziroma, če ne zaleže, premestijo. Da pa imajo prebivalci dobro mnenje tudi o manjših policijskih enotah, da jih potrebujejo, očitno potrjujejo njihovi odpori proti ukinitvi in celo protestni shodi. Ljudje se obračajo na policijo zaradi različnih problemov, ker vedno reagira, postaja nekakšna "deklica za vse", vedno pogosteje tudi za primere, za katere so pravi naslov inšpekcije ali socialna služba. • H. Jelovčan
NESREČE
LETOS ŽE 11 MRTVIH
Kolesar obležal
V četrtek, 25. aprila, ob pol sedmih zvečer je Bojan Kli-nar, roj. 1954, z Jesenic kolesaril po pločniku C. talcev na Koroški Beli. V bližini stanovanjskega bloka št. 8 d je iz neznanega vzroka zapeljal s pločnika na cesto, pri tem izgubil ravnotežje in oblast nad kolesom ter padel. Z glavo je udaril v rob pločnika in obležal na cesti. Huje ranjenega so odpeljali v jeseniško bolnišnico.
Deklica čez cesto
V nedeljo, 28. aprila, ob 16.45 je 23-letni Igor Perko iz Sp. Dupelj z Z 126 P peljal od Naklega proti Dupljam. V Strahinju je pred seboj na desni strani opazil skupino otrok, ki so se igrali na travniku. Tedaj je iz obcestnega jarka prišla štiriletna Ana Jenko s Praprotne police in stekla čez cesto. Perko je zaviral in se umikal levo, vendar je kljub temu deklico zadel. Huje ranjeno so odpeljali v UKC. • H. J.
GORENJSKA NOČNA KRONIKA
Napačna žrtev
M. A. iz Groharjevega naselja v Škojji Loki je prosil za posredovanje policistov. Natvezil jim je, da mu doma grozita žena in sin. Policista, ki sta možakarju prihitela na pomoč, sta ugotovila, da je prava žrtev žena, ki jo je M. A. pijan pretepal, dokler ni dokazovanju njegove moškosti naredil konec sin, kije, da bi rešil mater, očeta oklofutal. Oba bo podučil k lepšemu obnašanju sodnik za prekrške.
Preplah za nič
Starejši možak, ki sam živi v stanovanju stolpnice v Podlub-niku, je sredi noči na plinskem štedilniku kuhal jed. Medtem je zaspal, ko se je prebudil, pa je začutil vonj po prismojenem. V paničnem strahu je zdrvel na balkon in klical na pomoč gasilce, meneč, da iz jeklenke uhaja plin in da bo vse skupaj eksplodiralo. Policista, ki sta prišla pogledat, kaj se dogaja, sta ugotovila, da je bil stanovalčev strah odveč, kar je ugotovil tudi sam in se jima vljudno opravičil za nepotrebno vznemirjenje.
Preganjalci duhov
Trije pijančki so opolnoči pred škojjeloško občino na vse pre-tege kričali. Očitno so preganjali duhove, kar pa enemu od treznih poslušalcev v sosednji hiši ni bilo prav nič všeč. Poklical je varuhe reda. Policista sta uspela prijeti samo M. K., doma z Mestnega trga, kije bil tako pijan, da jima ni uspel pobegniti, medtem ko sta bila njegova kompanjona urnejših nog. M. K. se je pokazal za pravega tovariša, saj imen drugih dveh ni izdal. Tako se bo pred sodnikom za prekrške zagovarjal sam.
Ženski nasprotnici
K. A. z Novega sveta je poklical policiste, ker je njegovo ženo Š. A. pred zgradbo Ljubljanske banke napadla soseda, jo oklofu-tala in popljuvala. Policista sta zgodbo preverila, ugotovila, da je resnična ter napisala predlog sodniku za prekrške, ki bo kaznoval sosedo K. M. Zvedela sta tudi, da sta sosedi že dalj časa sprti.
Žalili borce
Ko so imeli borci z Godešiča občni zbor, so se jim brez povabila pridružili tudi nekateri pijani krajani, ki so imeli v bližini delovno akcijo. Borce so motili, jih žalili, enega celo priprli z vrati. Izgredniki se najbrž še lep čas ne bi umaknili, če A. K. ne bi poklicala policistov. Ti so napisali prijavo sodniku za prekrške proti L. S., K. J. in K. G.
NA SONČNI STRANI ALP
Odpadke nazaj v nahrbtnik
Kranj, 26. aprila - Posvet sanitarnih inšpektorjev z upravljale! planinskih postojank na Gorenjskem pred tednom dni je opozoril na zasipanje naših gora z odpadki. Največ jih tam puščajo obiskovalci, zato je umesten predlog, da bi jih spodbujali k drugačnemu ravnanju.
Ni več veliko časa do začetka nove planinske sezone, zato se upravljalci koč in drugi pripravljajo na sprejem prvih obiskovalcev. Bolj kot z oskrbo imajo težave predvsem s kopico ostankov za gosti iz preteklosti. Dolgoletna usmeritev v prilagajanje zmogljivosti postojank potrebam najštevilnejšega obiska je namreč privedla v začaran krog, v katerem so povečane zmogljivosti pomenile večji obisk, le-ta pa je spet zahteval večje zmogljivosti. Ponudba s hrano in pijačo je presegla nekdanji planinski standard in je prinašala vedno večje probleme.
Nekdaj je veljalo, da v gore hodijo tisti, ki jih imajo radi. Temu že dolgo ni več tako, saj je gorski svet preplavljen z obiskovalci, ki jim gore ne pomenijo ničesar. To trditev potrjuje dejstvo, da imajo glavni delež v skupni količini odpadkov pri kočah prav smeti, ki jih tam puščajo obiskovalci. Ker veliko postojank ne zmore stroškov za odvoz odpadkov v dolino, je edina rešitev v spodbujanju planincev, da vsak odnese svoje smeti v nahrbtniku nazaj v dolino.
Kako naj bi to dosegli, so se spraševali planinski aktivisti tudi na nedavnem kranjskem posvetu. Strinjali so se, da niso dovoij besedna opozorila oskrbnikov v kočah, naj gostje pospravijo smeti za seboj. Kot je predlagal radovljiški sanitarni inšpektor, naj bi že ob poteh k postojankam namestili table z opozorilnimi napisi za vračanje odpadkov v dolino. Posebej so priporočili, da bi bilo v javnih medijih več videti in slišati tudi o ekoloških problemih v gorah. Dokler bodo v gore zahajali tudi ekološko neosveščeni obiskovalci, pa ne bo druge pomoči, kot vračunati stroške odvoza odpadkov v dolino - to stane planinsko društvo približno 1 nemško marko za 1 kilogram - v ceno storitev v kočah. • S. Saje
GLAS 30. STRAN
OBVESTILA, OGLASI
Torek, 30. aprila
1991
ČISTA RUNSKA VOLNA
ff^gallus
COOL WOOL
Ne iščite teh modnih oblačil kjerkoli!
V KRANJU JIH LAHKO KUPITE SAMO PRI NAS!
miDAb IMPORT EXPORT KRANJ, d.o.o.	
trgovina f^S'/// Stražišče,	Delavska cesta 26 a
Vam predstavlja del svoje bogate ponudbe: - kozarci Luminarc - jedilni servisi Arcopal - slike slikarja Marjana Belca	
*- / f f t /	Novosti na našem tržišču - plastika Vidroplast - kuhinjska posoda Silampos - japonski porcelan
	
SKUPŠČINA OBČINE RADOVLJICA
Komisija za kadrovske zadeve, odlikovanja in priznanja
Skupščina občine Radovljica na podlagi 35. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91) razpisuje dela in naloge RAVNATELJA MUZEJEV RADOVLJIŠKE OBČINE Na osnovi določil statuta Muzejev radovljiške občine morajo kandidati izpolnjevati naslednje pogoje:
— visoka strokovna izobrazba muzejske smeri
— 5 let delovnih izkušenj na muzejskem področju Mandat traja štiri leta.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev morajo kandidati poslati v 8 dneh od dneva objave razpisa
na naslov:
Skupščina občine Radovljica, Komisija za kadrovske zadeve, odlikovanja in priznanja, Radovljica, Gorenjska c. 19. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po odločitvi.
Iskra
ELEKTROMOTORJI, d.o.o.
Železniki
Otoki 21
razpisuje JAVNO LICITACIJO
ki bo v torek, 7. 5. 1991, ob 11. uri na sedežu družbe v Železnikih, Otoki 21, za:
— tovorni avto Zastava 645 AD, reg. št. KR 824-93, št. šasije 007518, št. motorja 029997, leto izdelave 1979, prevoženih 410.000 km, (generalno popravljen po 300.000 km). Vozilo je tehnično brezhibno, registrirano do avgusta 1991, izklicna cena je 160.000 din. Varščina je 10 % od izklicne cene, ki jo plačajo potencialni kupci pri blagajni. Prometni davek plača kupec. Nakup je po sistemu videno - kupljeno. Kasnejših reklamacij ne upoštevamo.
ZLIT TRŽIČ, d.o.o.
prodaja dve kamp prikolici tip IMV Adria 420 TL, za 3 osebe, z baldahinom, leto proizvodnje 1979. Prikolici imata vgrajen sistem ogrevanja. Cena 1 prikolice je 2.000 DEM + davek. Možnost ogleda je v delovnem času v Zlitu-u.
ISKRA MKD
Podjetje mehanskih konstrukcij in delov
Po sklepu UO PO Iskra MKD, objavljamo
JAVNO LICITACIJO rabljenih osnovnih sredstev:
STROJI IN NAPRAVE ZA ODPRODAJO
Za p.	M	Proizvajalec	Inv.	Leto	Izklicna
št.	[N U Z1 v	Tip	št.	izdel.	cena — din
01.	rezk. st. za tekst.	ISKRA	20062	1966	32.500.00
02.	eks. stisk. 25 T	HME	18160	1965	104.000.00
03.	eks. stisk. 25 T	ISKRA	23546	1969	84.500.00
04.	eks. stisk. 30 T	TAS-ES 30	23545	1969	84.500.00
05.	eks stisk. 25 T	TAS-ES 25	28452	1972	195.000,00
06.	napr. za posp. trak.	ISKRA	87908	1982	39.000.00
07.	struž. rev. do 0 17 mm	SMART-BRONVN	16935	1971	65.000,00
08.	struž. rev. do 0 17 mm	SMART-BROWN	17932	1965	65.000.00
09.	struž. rev. do 026 mm	BOLEY	19893	1966	78.000.00
10.	struž. dokon, do 022 mm	SMART-BROVVN	17946	1965	58.500,00
11.	struž. vret. do 030 mm •	KARGER	07156	1962	97.500.00
12.	stroj za plos. bruš.	TOS	02457	1958	65.000,00
13.	brus. kozelj za trde kov.	VVUPPERTAL-BAREM	20544	1967	26.000.00
14.	stroj, za brus. rolir.	GARDIOL	02449	1962	19.000,00
15.	rolir. stroj	STEINEL	16742	1962	32.500,00
16.	vrt. str. nam. do 016 mm	VEBO	17930	1965	32.500.00
17.	\ rt. str. nam. do 0 16 mm	VEBO	17943	1965	32.500,00
18.	vrt. str. nam. do 0 13 mm	VEBO	19811	1966	13.000,00
19.	str. za rez. nav. do M6	ISKRA	07810	1962	19.500,00
20.	stisk. pnev. 0.3 t	ISKRA	18190	1965	7.800.00
21.	stisk. pnev. 0.5 t	JOŽEF SCHEELEN	20085	1966	9.100,00
22	struž vret.	COLCHESTER	17975	1965	104.000,00
23.	struž. univ.	PRVOMAJSKA	82974	1985	130.000,00
24.	rezk. univ. stroj	ELLIOTT	18119	1965	110.500.00
25.	rezk. nav. stroj	ELLIOTT	18120	1979	65.000,00
26.	brus plošč, stroj	KI ROVA	22180	1968	71.500.00
27.	brus. plošč, stroj	KIKINDA	54696	1981	97.500.00
28.	brus str. za nože	AGATHOH	82918	1987	78.000.00
29.	strojna pila	ELLIOT	82945	1985	26.000.00
30.	rezk. stroj	MAS	02743	1962	58.500.00
31.	k rož. žaga	ISKRA	02450	1962	26.000.00
32.	na. vrt. stroj	METALAC	19808	1966	6.500,00
33.	vrt. stroj	VEBO	83255	1985	13.000,00
34.	struž. polavt. do 022 mm	LEINEN	02556	1962	260.000,00
35.	struž. polavt. do 022 mm	LE1NEN	02574	1962	260.000.00
36.	stroj za rez. nav.	ISKRA	22750	1967	19.500.00
37.	trač. brus. stroj	IK OS	80025	1983	26.000.00
38.	trač. žaga — vod.	MI-DSAN	17960	1965	32.500.00
39.	pisar, in delav. oprem, ter le	s. in kp.v. zabojniki			
Javna licitacija bo v sredo, 8. 5. 1991, ob 16. uri, PO Iskra MKD Ljubljanska c. 24 a, Kranj. Osnovna sredstva so na vpogled uro pred začetkom licitacije. Intere-senti morajo pred začetkom licitacije plačati 10 " kavci-
jo od izklicne cene. Prometni davek ni vključen v ceno in ga plača kupec posebej. Prodaja bo potekala po načelu videno-kupljeno, kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali. Dodatne informacije po telefonu 064/218-861, int. 2394.
GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE
OBMOČNA ZBORNICA KRANJ
in
CENTER ZA INFORMACIJSKI SISTEM PRI GZS Poslovni klub EUROPATINOVA
organizirajo
PREDSTAVITEV IN DEMONSTRACIJO POSLOVNO INFORMACIJSKIH SISTEMOV
OBRTNIKE, PODJETNIKE IN DROBNO GOSPODARSTVO
SREDA, 8. MAJA 1991, OB 11. URI M OTVORITVENA DVORANA PPC GORENJSKI SEJtivi
1. Kako ponuditi svoje izdelke tehnologije in storitve na mače in tuja tržišča ie (Slovenija, Jugoslavija, dežele Alpe-Jadran, Pentagon' Evropa, S. Amerika, J. Azija)
2. Svetovalne storitve GZ Slovenije pri navezovanju Posl^ nih stikov s tujimi partnerji na področju kooperacij, i sticij in joint venturesov.
3. Predstavitev poslovanja kluba EUROPATINOVA   . ^ — pomoč podjetnikom in obrtnikom pri predstavitvi s
jih novih programov in storitev na sejmih, tele m deotekstu, borzah in informacijskih medijih. PREDSTAVITEV IN DEMONSTRACIJA JE ZA UDELEŽENCE BREZPLAČNA!
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš upokoje"1 sodelavec iz strokovnih sektorjev — Finančnega sektorj'
AVGUST POTUŠEK
rojen 1907
Od njega so se poslovili v družinskem krogu v petek, 26. aprila 1991, ob 11. uri na kranjskem pokopališču-
DELOVNI KOLEKTIV SAVA KRANJ
ZAHVALA
Ob izgubi 80-letnega dragega moža in očeta
GABRIJELA VILFANA
iz Zg. Bitenj
se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za plemenito pomoč, izrečena sožalja ter podarjeno cvetje. Hvala g. župniku za opravlja" obred, pevcem za zapete pesmi in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti.
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega sina, brata, strica m svaka
FRANCA VALJ A VCA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, P.r'-i3*£. ljem in znancem ter sodelavcem Planike Kranj — F"13 v no računovodska služba in Športna montaža, ki so na teh hudih trenutkih izrazili sožalja, darovali cvetje in n. vsestransko pomagali ter ga v tako velikem številu spre ^ li na njegovo zadnjo pot. Zahvaljujemo se tudi Pev!f za Trstenika za lepo zapete žalostinke in g. župniku opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! ŽALUJOČI: mama Kristina, brat Bogdan in sestra Marta z družino Trstenik, 10. aprila 1991
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše ljube
ALENKE MAUSER
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedomVP!ojav-Ijem, znancem in sodelavcem Dinosa za sožalne brz J .fi ke in darovano cvetje, vsem, ki ste nam izrekli ^^A^e-nam ob hudih trenutkih stali ob strani, osebju 0n*°ves ga inštituta in osebju odd. 500 bolnišnice Golnik z sll, trud ob njeni hudi bolezni. Iskrena hvala dr. Borutu . dr. Pavlinu, dr. Štanglu ter dr. Cerarjevi za njihovo bično pomoč. Vsem še enkrat iskrena hvala.
VSI NJENI
Bled, 24. aprila 1991
Torek, 30.
aprila 1991
MALI OGLASI, OGLASI
31. STRAN
1E2GLAS
jjjjjjCLflSI
^217-960 ^JCestaJU 16
^ftgATI STROJI
narlm7:?al^EŽA'-EC. Pret-
t^^!£2*L_?«*
s^oaTtSTR.0j za izdelavo beton--p^jg![esnika_y 312-314 6696
tnik FAKTOR zetor 70-11.le-War7 ,m traktorski VILIČAR. U^i!!2gj5. Cerklje 6707
Niču"*« Lrodam Poredno SEJAL-tnik LuL cr^Z0 0LT    stareJši ,e"
IH	* ) ROBINSON
■■K	\  olub TRŽIČ
19	_] tel.: 52-266
Letna terasa	
SAS BAR	
Robinzon	
od 9.	do 22. ure
nedelja, prazniki od 14. - 22. ure	
Disko petek, sobota od 21. - 2. ure	
	
STANOVANJA
V Kranju ali Ljubljani najamem GARSONJERO ali 1-sobno STANOVANJE. « 061/556-679 ali 0602/23-158 6446
VOZILA
6710
Prod a m----—_"' "
u-C     P0Polnoma nov TROSI-
ka'daTom in Sn°jil VIC0N 502> S
noveQa . odst°tkov ceneje od 326-inn* ,nformacije na « p^Pgjg^ri 6718
ekran^7barvni W Gorenje Color, Crv ja° cm- cena 2.000,00 din. Ce' ^omiško nabrežje 7, Jeseni-
U^-p——___6720
'aciisk,? 1r°dam malo rabljeno ro-
CliuK0SILN,C0 Britev 165 "otemaže 16, Preddvor
40.000 DEM, nudim partnerstvo. Šifra: ZELO VELIK ZASLUŽEK Naj se javi voznik, ki mu je bil POŠKODOVAN AVTO, v sredo, 24. 4. 1991, okrog 17. ure, pred Diskontno trgovino na Železniški postaji v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku._6713
IZOBRAŽEVANJE
Angleščino, matematiko in fiziko uspešno INŠTRUIRAVA. « 329-865_6734
KUPIM_
Kupim GARSONJERO ali 1-sobno STANOVANJE, v Šorlijevem naselju - Kranj. Šifra: CENA 6681
Prodam JUGO 45 A, letnik 1986, prevoženih 37.000 km, dodatno opremljen. Cena po dogovoru. Va-Ijavec, Kovor 70/a, Tržič, « 57-377_6397
Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1986. Igor Petric, C. na Klanec 46, Kranj 6410
Ugodno prodam zelo dobro ohranjen VW GOLF, letnik avgust 1982, motor generalno obnovljen. Janko Zupan, Ul. Tončka Dežmana 8, Kranj, (9. nadstropje), « 323-165 6564
Ugodno prodam štiri nove GUME Sava Sempetir Hi-Life Radial, dim. 175/70 R 13. « 327-652, po 15. uri 6617
Prodam Z 750, letnik 1984 in AS-CONO 1.6 GLS, letnik 1987. Zmi-nec 60, Škofja Loka_6674
Z 101 Konfort, letnik oktober 1980, registrirana do oktobra 1991, prodam. « 51-239 6678
Honorarno zaposlimo KUHARJA ali KUHARICO, v popoldanskem času, « 75-504_6712
Če ste pripravljeni delati kot ZA-STOPNIK - vsako sredo, soboto in nedeljo, za 15.000,00 din mesečno, pustite svoj naslov. VODJEM skupin nudimo najboljše pogoje! « 327-705_6717
Ponujamo vam perspektiven program in visoko provizijo. « 215-903 6731
ŽIVALI
Prodam KOKOŠI nesnice, stare 1 leto, za zakol ali nadaljno rejo. Za-
draga 18, Duplje_6391
Prodam 8 mesecev brejo KRAVO in 10 tednov staro TELIČKO. Škri-njar, Zg. Lipnica 2, Kamna gorica 6403
KOKOŠI, stare 20 tednov, tik pred nesnostjo, po 120,00 din za kos in JARKICE, stare 8 tednov, po 50,00 din za kos, z debikiranimi (šipani-mi) kljuni ali celimi, vse cepljene proti kugi, prodajamo. Gašperlin, Moste 99, Komenda, « 061/841-471 6407
JARKICE, različnih starosti, cepljene proti kugi, prodajamo vsak dan. Cegelnica 1, Naklo, « 48-648 6621
CELOVEC, ROSENTALERSTR. 205 Tel. 9943-463-281913
• NADOMESTNI DELI • SERVIS
• DODATNA OPREMA •VELIKA IZBIRA VOZIL
VSESKOZI PONUDBE POSEBNIH MODELOV IN RAZSTAVNIH VOZIL
WIESNER
&BENI
OSTALO
Pro0dle"0_Plastificirano PLUTO, {j^l®JJ3-727, po 20. uri 5940
strešnn i?m,am obijeno opečno *> VRat*ITIN0- °KNA z roleta-KOV ter o ,Večjo količino ZIDANJ,,,, k-d! kosov nove sive grad s. ^.IT|NE Trajanka Dravo-r^^jnin^76, Naklo,« 48-591
FAX S TELEFONOM
SUPER CENA! TRIMMEL
BAHNH0FSTR. 55
CELOVEC
Prodam dolgo obhajilno belo OBLEKO. Levstikova 3, Kranj 6682 Poceni prodam otroški italijanski kombiniran VOZIČEK Peg. Infor-
macije na « 82-801_6683
Prodam zložljivo KAMP PRIKOLI-
CO Brako.« 323-163_6688
Prodam   bukove   BUTARE, «
45-787_6701
Prodam mešana DRVA. « 43-352
POSESTI
HIŠO, z gospodarskim poslopjem, prodam. Šifra: MED KRANJEM IN RADOVUICO 6695
''cKfTv300 kosov sive strešne Škof;« j *e<"onika Eržen, Pungert 9, AiT^l^J 6699
?averi .a,0..28 izolacijo mansard, '5x27rj™ flretij v ploščah, Z- 7i rl50 kvad- m Je 1 000,00 5 77Vr, 67' od 8- do 12. ure ali ^-^^čer_6729
)!iPESlccUli! Jesenove in javorje-^^» 65-134 6737
PEUGEOT TALB0T
BRODNIK
• PRODAM.
DELI IN SERVIS Beljak/ Millach
Klaaemurterttr 17 Tel. 8M3-42« M388
OPTIKA
POSLOVALNICA KRANJ Cesra JLA 18 nasproti porodnišnice 'elelon 212.196
VEL|KA IZBIRA ZOŽENIH OKVIRJEV p^JNSTEKEL
j PREGLED| VIDA:
Ponedeljek, sreda od 14.- 15. ure -^J^ll 5.-17. ure
°«lprto:
PRIREDITVE
Duo IGRA na ohcetih, praznovanjih in zaključenih družbah, « 46-137_6694
POZNANSTVA
Fant želi SPOZNATI mlado dekle ali mamico, za skupno življenje na urejeni kmetiji. Šifra: NAJIN DOM _ 6724
RAZNO PRODAM
Prodam avtomobilsko tovorno PRIKOLICO in termoakumulacij-
sko PEČ. « 83-962_6673
Ugodno prodam rabljen POMIVALNI STROJ Iskra in ŠOTOR Krk, za 4 osebe. Informacije na «
329-187, zvečer_6684
Prodam VIDEOREKORDER Toshiba, star 1 leto, za 800 DEM, ŠOTOR za 4-člansko družino, za 250 DEM in žensko KOLO Rog za 50 DEM. Ogled popoldan. Rajko Do-rem, Gradnikova 91, Radovljica
_ 6692
Prodam mešana DRVA in diatoni-čno HARMONIKO« 622-418
_ 6700
Prodam barvni TV Gorenje, star 5 let, za 150 DEM in RADIATORJE Trika, malo rabljeni, 4 kose. Cena po dogovoru.« 622-767 6727
Prodam JUGO 1100 GX, letnik 1988, 17.000 km, OBRAČALNIK sena in PLUG Gorenje Kosor. « 45-141____6728
STAN, OPREMA
Ugodno prodam zložljivo vrtno GARNITURO.« 68-422 6676 Ugodno prodam kuhinjsko MIZO in štiri STOLE, « 218-208 6679 Ugodno, na tri obroke, prodaj skoraj novo belo SPALNICO in komplet KOPALNIŠKIH ELEMENTOV, z ogledalom in lučjo. Informacije
na« 327-158_ 6721
Prodam 3-delno skoraj novo GARDEROBNO OMARO in POSTEUO z jogijem, aluminijasto LESTEV ter TELEFONSKO TAJNICO. Informacije na « 327-158 6722
Prodam VOLVO 144, letnik 1968, generalno obnovljen.« 47-383
Prodam MINI MORIŠ 1000. Grmi-
čeva 23, Kranj - čirče_6698
R Clio 1.4, nov, metalne barve, ugodno prodam. « 77-317, popoldan 6703
TOYOTO Corola DX, letnik 1987, prevoženih 60.000 km, z veliko dodatne opreme, garažirana in odlično ohranjena, prodam. Sajovic, Mlaška c. 85, Kranj, « 217-527
Prodam R 4 GTL, star 7 let in približno 500 kg betonskega ŽELEZA, premer 10 mm. Pegam, Ješetova 31. Kranj - Stražišče,« 310-752
Z 750, letnik 1976, vozna, neregistrirana, poceni prodam. « 79-818_6715
Prodam PRIKOLICO za osebni avto. Janez Frelih, Posavec 64, Pod-nart_6732
Z 750, letnik 1979, ugodno prodam. Luže 63, Šenčur 6733
Prodam Z 101, letnik 1977. « 57-549_6735
Ugodno prodam R 4TL, motor generalno obnovljen, letnik 1981, registriran do septembra 1991. « 66-772 6736
Pritlikave PUDLE, mladiče, črne barve, z rodovnikom, odličnih staršev, prodam. « 631 -692 6672
Prodam KRAVO po teletu, dobra mlekarica. Poljšica 32, Zg. Gorje
___ 6677
Prodam 1 teden staro TELIČKO si-mentalko ali zamenjam za bikca. « 45-307 6680
Vsem Slovencem iskrene čestitke za L maj
V0D0INŠTALACIJE
Valentin Štular tel. 218-427
ŠIVILJSTVO
»MAJDA«
Cerklje, Ul. 4. oktobra 11 Tel.: 42-095
Obveščam cenjene stranke, da sem odprla delavnico za žensko in otroško konfekcijo. Izdelava po najnovejši modi. Cene in plačilni pogoji ugodni -prepričajte se!
ZAPOSLITVE
Na področju PRODAJE enega naj-konkurenčnejših artiklov v Sloveniji, zaposlimo (honorarno ali redno) samo omejeno število kandidatov.^*327-p^£ifdJ5id^li0_ V~Škofji Loki honorarno zaposlim PRODAJALKO oziroma PRODAJALCA, za prodajo na stojnici. Po-qoj celodnevni prosti čas in avto. Šifra: ŠKOFJA LOKA 6709
Prodam brejo TELICO simentalko. Fister, Brda 5, Radovljica 6686
Prodam KOZO, sanska in KOZO, srnasta, z mladiči. « 66-797 6690
Prodam TELIČKE po izbiri, stare do 2 mesecev. Frančiška šparo-vec, Zg. Duplje 26 6691
Prodam 6 tednov starega BIKCA simentalca. Češnjevek 3, Cerklje
_6693
Prodam BIKCE simentalce, stare od 6 do 8 mesecev. Lahovče 17, Cerklje 6702
Prodam dva BIKCA, stara 10 dni in 25 dni ter TELICO simentalko, breja 9 mesecev. Sr. vas 55, Šenčur
_6714
Prodam TELETA za zakol. Voklo 68, Šenčur 6716
Prodam nemške OVČARJE, čisto-krvni. C. II. grupe odredov 3, Cer-klje _6719
Tri TELIČKE, prodam. « 49-388
_6723
Prodam 3 mesece stare rjave JARKICE, cepljene proti kugi. Drino-vec, Strahinj 38, Naklo_6725
Prodam dva PRAŠIČA, težka od 50 do 70 kg. Ogled v torek, popoldan in v sredo, ves dan. Lancovo 28, Radovljica 6730
Prodam 2 PUJSKA težka okoli 40 kg. «217-791 _
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš predragi
PETER LIKAR
iz Potoč
Od pokojnika se bomo poslovili v sredo, l.maja 1991, ob 16. uri na pokopališču v Preddvoru.
Žalujoči: žena Jožica, otroci Nevenka in Sašo z družinama ter Miha in Nataliji«, sestra Tončka, bratje Nace in Ivan z družinami, mama Pavla in vsi, ki smo ga imeli radi
Umrla je naša dobra mama
MARIJA ŽUŽEK
roj. Mertelj
Pogreb pokojnice bo v torek, 30. aprila 1991, ob 15. uri na kranjskem pokopališču.
Žalujoči: sin Jože z družino
Kranj, 29. aprila 1991
Nenadoma je odšla od nas
ALENKA POTOČNIK-LAUKO
predsednica družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Škofja Loka
Od nje se bomo poslovili 28. aprila 1991
SKUPŠČINA OBČINE ŠKOFJA LOKA
Škofja Loka, 29. aprila 1991
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, babice, sestre, tete in tašče
VIDE PAVLIN
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo tako številno pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, vsem, ki ste sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje. Iskrena hvala dr. Benediku in njegovi zdravstveni ekipi, odd. 600 UK.C Golnik za plemenito in požrtvovalno zdravljenje, duhovniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevskemu zboru upokojencev za zapete žalostinke. Posebej se zahvaljujemo sosedom, sodelavcem Iskra TIV in UNZ Kranj.
Ohranili jo bomo v lepem spominu!
VSI NJENI
Kranj, 22. aprila 1991
Za vedno in mnogo prezgodaj nas je zapustila
ALENKA POTOČNIK-LAUKO
predsednica družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Škofja Loka
Slovenska demokratična zveza Škofja Loka Liberalno demokratična stranka Škofja Loka Slovenska kmečka zveza — ljudska stranka Škofja Loka Slovenski krščanski demokrati Škofja Loka Socialistična stranka Slovenije Škofja Loka Socialno demokratska stranka Škofja Loka Stranka demokratične prenove Škofja Loka Stranka za enakopravnost občanov Škofja Loka Zeleni Slovenije
ZAHVALA
Nekoč se bomo srečali, se videli še kdaj, nasvidenje mama, nasvidenje sedaj.
Zapustila nas je draga žena, mami, stara mama, sestra, teta
MARIJA VIRTNIK
roj. Žagar iz Kranja
Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in darovali cvetje. Zahvaljujemo se tudi g. župniku, pevcem iz Nakla za zapete žalostinke, kolektivu Planike, OŠ Matija Čop in Iskri — Števci, za izraženo sožalje in nesebično pomoč.
VSI NJENI
Šenčur, Kranj
NOVICE IN DOGODKI
Slovenija in
Lastna zunanja politika temelj državnosti
Slovenska skupščina se je prejšnji teden seznanila s temelji zunanje politike nove slovenske države in z zasnovo zakona o zunanjih zadevah. Vlada in zunanje ministrstvo bosta morala po naročilu skupščine oba dokumenta še dopolniti in ju predložiti v ponovno obravnavo.
Zunanji minister dr. Dimitrij Rupel je poslancem v obrazložitvi predloga za izdajo zakona z osnutkom zakona poudaril, da je ta zakon med tistimi predpisi, ki so potrebni za prevzem izvrševanja vseh suverenih pravic in morajo biti pripravljeni v šestih mesecih po plebiscitu. Slovenija se ne more osamosvajati, hkrati pa še naprej priznavati jugoslovansko ureditev oziroma pristojnosti glede rednih meddržavnih stikov ter urejanja sodelovanja med državami in meddržavnih pravic in obveznosti. Minister je analiziral trenutne poglede Združenih držav Amerike in evropskih držav na razplet jugoslovanske krize in osamosvajanje Slovenije. Združene države Amerike in Evropska skupnost zagovarjata enotnost in ozemeljsko celovitost Jugoslavije, dialog med republikami, spoštovanje človekovih pravic, demokracijo in tržno gospodarstvo. Odcepitvenih teženj ne bosta ne spodbujali, ne nagrajevali. Spoštovali pa bosta vsako ureditev, za katero se bodo dogovorili jugoslovanski narodi. Sovjetska zveza molči, čeprav je njeno stališče zaradi njenih notranjih razmer, jasno: enotna Jugoslavija. Med našimi sosedi ima Avstrija največ razumevanja za slovenske težnje. Italijanski odnos je trenutno tak kot odnos Evropske skupnosti, Madžarska se posebej ne izpostavlja, vendar Slovenija lahko računa na njeno podporo, razumevanje pa bolj ali manj odkrito izražajo tudi nekatere druge evropske države. Seveda pa bi bilo napak, če bi Slovenija v nedogled čakala na mednarodno priznanje in ne bi tudi na tem področju vlekla svojih potez. Predlagani zakon o zunanjih zadevah opredeljuje organizacijo in delovanje ministrstva za zunanje zadeve, katerega del so di-plomatskokonzularna predstavništva, določa splošna načela za opravljanje teh zadev ter modele za sklepanje in uresničevanje mednarodnih pogodb. Nekaj tega bo opredeljenega v ustavi, posebej pa bo treba razmejiti odnose med najvišjimi državnimi organi in ministrstvom, razmerja med posameznimi ministrstvi na tem področju, položaj delavcev v teh službah. Zunanji minister ima že po mednarodnem pravu poseben položaj med državnimi organi, najvišji uradnik v ministrstvu pa je generalni sekretar. Brez ustreznega zakona ni mogoče urediti delovanja in položaja naših predstavnikov po svetu, za Slovenijo pa bodo lahko v prehodnem obdobju opravljala te naloge predstavništva drugih držav, s katerimi bi se dogovorili. Kadrom v tej službi bo namenila Slovenija posebno pozornost. Razen strokovnosti bo merilo slovensko državljanstvo, znanje tujih jezikov in starost. Ker Slovenija ta trenutek takih ljudi nima na pretek, bo treba pred temi merili "zamižati" in si pomagati s pogodbenimi diplomati ter "častnimi konzuli", ki naj bi bili naši državljani na delu v tujini in izseljenci. Tudi sedanji pooblaščenci Republike Slovenije naj bi postali častni konzuli.
V prihodnje utegne povzročiti precej razprav razmejitev pristojnosti na področju zunanjih zadeve. Minister Rupel meni, da bi morala vlada predlagati šefu države vodje diplomat-skokonzularnih predstavništev, vodja pa bi moral dobiti soglasje odbora parlamenta, pristojnega za zunanjo politiko. Za vsa ostala imenovanja naj bi bil pristojen minister. Slovenija naj bi v petih letih zgradila svoj zunanjepolitični sistem, zunanji minister pa naj bi imel v tem obdobju večja pooblastila. Sporno ostaja še naprej vprašanje, ali bodo smeli biti diplomati člani političnih strank in vodstev. • J. Košnjek
Avtocesta predor Karavanke - Bregana, odsek Hrušica - Vrba, znan tudi kot jeseniška obvoznica, ima dan D, ko naj bi, čeprav še ne do vseh podrobnosti končana, že lahko prevzela promet mimo Jesenic, konec leta. Na grdem in zahtevnem terenu pod Mežakljo in tudi na drugih delih 13 kilometrov dolgega odseka že dobiva bodočo podobo. Kljub zahtevnosti gradnje in številnim "Čejcm" pa je ta hip ob izvedljivem cilju, največji "ČE" denar... - A. Ž. - Foto: Aleš Gorišek
Dom na Kališču odprt tudi med prazniki
Planinsko društvo Kranj sporoča, da bo planinski dom na Kališču odprt tudi med prazniki in sicer od torka do vključno nedelje. Planinci bodo lahko opravljali ture na bližnjo Veliko Poljano ali Sv. Jakoba. Za vzpon na Storžič priporočajo nekoliko več pazljivosti. Planinski dom ima na voljo 60 ležišč, planinci pa bodo lahko dobili tudi topli obrok.
(OO
a RAČUNALNIŠKI PREGLED
VIDA (BREZPLAČEN) ■U 8000 STEKEL V SKLADIŠČU 4000 OKVIRJEV NA ZALOGI SLUŠNI APARATI
OPTIK G4TTERER
BEUAK / VILLACH RINGMAUERGASSE 2 (V KASTNER & ĆHLER) Tel. 9943-4242-23970
»on						
			jVEJiSKEM |	111		
						mi mm
						mm
					"**'*« «1«)	
						t? iPinf
			Z 7			
Begunje, 26. aprila - V galeriji Avsenik so odprli "100 let varovanja naravne dediščine pragozdov na Slovenskem", ki sta jo oblikovala Tomaž Hartman in Janez Konečnik iz Gozdnega gospodarstva Kočevje. Razstava je odprta vsak dan od 11. do 17. ure, razen ponedeljkov, l»er je predvsem poučnega značaja je kot nalašč za šolske izlete, dogovoriti se je moč tudi za strokovno vodstvo po razstavi. Gozdarji so pragozd kot prvobitno naravo pri nas ohranili na Kočevskem, največja sta Pečka in Rajhenanski gozd. Natanko pred sto leti je gozdar dr. Leopold Hufnagel v prvih gozdnogospodarskih načrtih zapisal, naj pragozd ostane in gozdarji so ga ohranili vse do danes. Prav zdaj si prizadevajo, da bi ga zavarovali s posebnim republiškim zakonom. • M. V. Foto: J. Cigler
Izjava kranjskih socialdemokratov
Kranj, 26. aprila - Odbor Socialdemokratske stranke Kranj
nam je posredoval izjavo, v kateri pravi, da so bili socialdemokrati Kranja zelo presenečeni nad izjavo predsedstva Socialdemokratske stranke Slovenije ob 27. aprilu. Menimo, pravijo v izjav i. da ta dan ni simbol svobodoljubnosti in neodvisnosti slovenskega naroda, ker nam zgodovinska dogajanja, ki so sledila temu dogodku, še do danes niso prinesla svobode in neodvisnosti. Na ta dan (natančneje - na predvečer lega dne) je bila ustanovljena pod vodstvom komunistične partije le protiimperialistična fronta, katere cilj je bil boj proti demokratičnim državam - predvsem Angliji, v kolaboraciji z okupatorjem. Namen KP je bil predvsem uvedba boljšcviške sovjetske oblasti, kar je partiji tudi uspelo, meni vodstvo kranjskih socialdemokratov.
Slovenska obračunska enota
Ljubljana, 24. aprila - Po I. maju bodo lahko podjetja, banke in občani, ki bodo z njimi poslovali, uporabljali posebno obračunsko enoto, po vzorcu evropskega ekuja. Imenovala se bo seku, odlok o uporabi pa je republiška vlada sprejela 19. aprila in naj bi začel veljati po objavi v uradnem listu 26. aprila. Seku še ne bo obvezno plačilno sredstvo, njegovo vrednost bodo ugotavljali sproti, tako da bodo srednji devizni tečaj NBJ za eku povečali za zadnji tedenski povprečni tečaj evidenčnih deviznih pozicij na ljubljanski borzi.
Obrt
in podjetništvo
Kranj, 29. aprila - V torek, 7. maja, se bo v Kranju začel letošnji sejem obrti in podjetništva. Na prireditvi, ki bo trajala štiri dni, se bo predstavilo okrog 100 razstavljalcev. Že prvi dan bo v okviru prireditve okrogla miza o položaju obrtništva in podjetništva. Vodil jo bo predsednik kranjske občinske skupščine Vitomir Gros, ki bo v torek sejem tudi odprl. Obisk pa je napovedala tudi že Koroška gospodarska zbornica, s katero bodo tudi pogovori o sodelovanju. • A. Ž.
Prvomajska srečanja
Kranj, 30. aprila - Območni svet Zveze svobodnih sindikatov Gorenjske vabi vse ljudi dobre volje in novega upanja na praznovanje 1. maja. Škofje-ločani bodo praznovali na Križni gori na praznik dela ob 11. uri, Radovljičani na Šobcu ob 14. uri, Jeseničani pa na Poljanah ob 11. uri.
Svet kranjskih sindikatov pa vabi na tradicionalno srečanje delavcev na Joštu, ki se začenja že drevi ob 20. uri, nadaljuje pa na praznik dela ob 11. uri. Opozarjajo tudi na cestni zapori. Danes bo od 16. do 24. ure zaprta cesta Javornik - Jošt, jutri pa bo ta zaprta od 8. do 1. ure, cesta Stražišče - Čepulje pa od 8. do II. ure.
KRANJ, JAKA PIATlSE 13
CD
GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ
n. sol. o.
T0ZD GOZDNO GRADBENIŠTVO, TRANSPORT IN MEHANIZACIJA
OBVEŠČA
INTERESENTE, DA DAJEMO V NAJEM DEL POSLOVNIH PROSTOROV
V SKUPNI IZMERI 480 m2
Prostori so v Kranju ob cesti Staneta Žagarja, z možnostjo preureditve.
Prednost pri oddaji bo imel najboljši ponudnik z možnostjo zaposlitve delavcev TOZD.
Informacije so na voljo po telefonu na štev.: 211-472 vsak delavnik od 6. do 14. ure ali v prostorih TOZD GGTM, Staneta Žagarja 53, Kranj.
Pisne ponudbe zbiramo do 10. 5.1991-
u'fl-
Upanje za varčevalce Lesa
Kranj, 29. aprila - Varčevalcem banke Les lahko nekaj upanji ^ darle vliva nedavni razgovor njihovega odbora s predstavni venske vlade. sl-nredst8*
Po devetih mesecih so se minuli teden prvič sesli p ^ niki slovenske vlade, slovenskih bank in varčevalcev '"^f.3'varče' stran je predstavila svoj pogled na reševanje problematike (j. valcev. Odbor zato sporoča varčevalcem, da obstaja nekaj mizma, ne nazadnje tudi v povezavi z Elanom. ^aja Udeleženci sestanka so se dogovorili, da do k?nCre£jtve' opravijo nadaljnje pogovore in poiščejo dokončne možne f0v zato odbor prosi varčevalce naj potrpijo do zaključka p°8 konec maja. • M. V.
Kdor malega travni ceneje kupuje trgovine kranjskega MERKURJA obiskuje-
10°/i
o
• elektromateriai,
• orodje,
• material za centralno kurjavo,
• vodovodne inštalacije,
• kopalniška oprema,
• posoda,
t steklo, kristal in porcelan
• okovje in vijaki
• proizvodi črne metal.,
• gradbeni material.
• mali gospodinjski aparati,
• bela tehnika,
• akustika,
• rez. deli za kolesa, motorje 0 osebna vozila,
• motorji in kolesa
• zeleni program in kovinska
galanterija
ZNIŽANJA CEN VELJAJO DO KONCA APRILA PRI NAKUPIH NAD 500,00 d"1 ZA ČLANE STANOVANJSKIH ZADRUG IN TAKOJŠNJA PLAČILA