t I I • r \ I I V- II » \ Vf \i n List .J rn V • lecaj LVIII. I in J Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 6 kron pošti prejemane pa za celo leto 7 kron, za pol teta 3 krone 50 vin., za četrt leta 1 krona 80 vin. za pol leta 3 krone in za četrt leta 1 krono 50 vin po se plača na leto 80 v n. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni plača za vsako vrsto za enkrat 16 vin., za dvakrat 24 vin., za trikrat 30 vin. Za prinašanje na dom v Ljub rate) vzprejemlje upravništvo, in si Oglase (ins( Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic LJubljani 16. februvarja 1900. ^ ^ WW o Oi Politični oddelek. ^ Ml I b O polje mejnarodne politike ter si domišljamo, da na tem polju odločujeta nasprotstvo mej Rusijo in Nemčijo, ter mej Nemčijo in mej Francijo. ( Pogled na svetovni položaj. lahko Toda to je popolnoma napačno. Vsak dan se vidijo fakta, ki kažejo, da vladii mej Rusijo Evropske dogodbe so že davno prenehale, biti Francijo in Angleško glede svetovne politike če ne odločilne za svetovno zgodovino, a v zadnjih deset- popolno soglasje, pa vsaj toliko, da je mej njimi iz-letjih so sploh izgubile pomf n kot dogodbe prve vrste, vsak resnejši konflikt. To je naravna posledica svetovne centralizacije, pro Vsi se spominjamo skupnih korakov Rusije vzročene do paru in elektriki. Danes so razmere take Nemčije in Francije proti Japonski, ki je hotela raz da našega planeta ni več samo z astronom ičnega dej a ti Kitajsko Ta intervencija je bila zasnovana nego tudi s političnega stališča smatrati za celoto. dogovoru, da Japonska' ne sme dobiti niti Politika dandanes ni eč kakega rodu nad drugim samo prizadevanje za zmago azijatskega kontinenta v roke pedi tako kakor je nima zadoščenje gospodstva- Angleška izvzemši gibraltarsk@ skalo v Evropi Res željnosti in častihlepnosti visocih gospodov, ne več ^^ ^^ harmonija pozneje deloma razdrla, tako razširjenje lastnega ozemlja na turški ali tartarski P" ^vprašanju o Kreti in po Dreyfussovi aferi, ali do njen način, nego je narodnogospodarski. namen pred vsem kulturen in konflikta skega carja ni prišlo in to vsled posredovanj ru Zato se danes dalekovidni Rusi upirajo naglemu Ta pač ni zaman potoval v one kraje, koder je razširjenju Rusije v Aziji, češ da ima Rusij sedaj tekla zibel vse človeške civilizacije, v Indijo m na še na svojem ozemlju veliko preveč neizvršenega dela. In ruska vlada to tudi sama uvideva in se zato trudi da ohrani carigrajskega sultana in pekinškega nebeškega sina v njihovi oblasti. Nasproti temu pa skuša Anglija, oborožena z najrazvitejšega Kitajsko njegovim potovanjem se je začela prava m vsemi sredstvi moderne tehnike intelekta, zavladati celi svet, ali bolje rečeno, prisiliti svetovna politika Rusije in od tedaj tudi ni več računati, da bi mej Rusijo in Nemčijo prišlo do, konflikta, a dokler je Rusija zaveznica.Francije, je tudi kaka francosko nemška vojna malone izključena. To je tem gotovejše, ker sta Rusija in Nemčija po gospodarskih interesih tako tesno združeni celi svet, da kupoval izključno samo izdelke niti carinska vojna 1 angleške industrije, nasproti pa te konsumente pri- provociral ki jo je svoj čas da Bismarck ni dolgo trajala. Na Francoskem zopet morati, da prodajajo svoje surovine pod vsako ceno na Angleško. Brez teh surovin bi Angleška niti jedno leto ne mogla preživeti svojega prebivalstva, zakaj vse, kar pridela, zadostuje komaj za 7 tednov. Iz tega se vidi silno nasprotje med najmogočnejšima državama na svetu, mej Anglijo in Rusijo. to nasprotje često pozabljamo in rase m se širi nacijonalnolistiško gibanje, ki vidi v Anglij m ne v Nemčiji glavnega sovražnika Francije m, kar je najvažnejše, danes so vsi francoski politiki prepričani, da je njihova domovina za vedno izgubljena, če se nakrat. zaplete v pomorsko in v kontinentalno vojno Mi Slovani Takšen je svetovni položaj. Iz te površne skice prei^ašamo svoje nasprotstvo do Nemcev celo na se razvidi tudi to, da imajo naša država in sosedje na jugovzhodu v svetovni politiki jako pod- n j eni k Angleška Parlament se je z veliko večino izrekel rejen pomen. Ne morda vsled nedostajanja gmotnih varuštvo, a iznebila se ga ve^. ne bo. Sicer pa je to usodo sil, nego vsled tega, ker notranje razmere zavirajo P^ svojem postopanju leta 1866. v polni meri zaslužila. vsako odločno zunanjo akcijo in ker nimajo nikacih stalnih načel ter nikacega načrta. Naša država izročena političnim diletantom in naši politiki so večinoma pravi politični otroci, ki govore z velikim bombastom o stvareh, o katerih ničesar ne razumejo. za nadaljevanje vojne v Južni Afriki. končno vender zoaagajo, spoznali Angleži upajo trdno, da pa tudi, da je njih se- danja vojna organizacija nezadostna in hočejo vsled tega izvršiti tako organizacijo, da bodo imeli precejšnjo stalno armado. Francija Mej vlado in višjim duhovništvom je prišlo c. do konflikta. Vsled tega je vlada nasvetovala parlamentu tako premembo kazenskega zakona da bo mog v prihodnj Politični pregled* Državni zbor je sklican na dan 22. svečana, dasi vlada nima nikake gotovosti, da bo mogel zborovati. Spravne konference so doslej ostale brez uspeha in cerkvene dostojanstvenike radi agitacije proti republiki ob diti v ječo. Egipt Mej sudansko armado je torej ]Z teh naperjen proti Angležem in vsled nastal punt po- katerega je prav lahko mo gajanj ne izhaja noben vzrok, radi katerega bi mogli češki poslanci izneveriti se svoji obljubi, da bodo nadaljevali obstruk- goČe, da pride celo do razvitja egiptskega vprašanja, kar bi zamoglo provzročiti najnevarnejši mednarodni konflikt. <5ijo dokler ne dobi češki narod zadoščenja za razveljavljenje Vojna v južni Afriki Tudi tretji poskus generala jezikovnih naredb. Vlada se ni ozirala čisto nič na Čehe, kaj bodo storili. Sklicala je državni zbor v prvi vrsti zategadelj, da spravi pod streho zakon o rekrutih za letošnje leto, kateri zakon je jako nujen, ker se zaČno nabori že meseca marca. Temu zakonu bržčas tudi češki poslanci ne bodo delali težav, gotovo vnele prav burne spravni predlogi, če ti Bulierja, osvoboditi oblegani Ladysmith, se ni posrečil. Buller je s svojo armado vseh bojih od pač prišel Čez do žati čez Tugelo nazaj reko Tugelo, bil je pa v t m. tako poražen, da je moral zbe- Buri, so se do zdaj vedno držali dasi se bodo pri razpravi skoro pa debate. Vse druge predloge, zlasti sploh na vrsto pridejo, zadenejo brez dvoma na odpor Češke delegacije. Sodi se, da je vlada na to pripravljena in da sploh ne računa na uspešno delovanje državnega zbora, pač pa uvi-deva, da bo treba državni zbor razpustiti in razpisati nove volitve. To se zgodi najbrž že letošnjo spomlad. defenzive, so sedaj premenili svojo taktiko Lotili so se ofenzive in skušajo obiti Bullerjevo armado ter jo izolirati. Če se jim to posreči, bo Buller vjet v taki pasti, da mu ne bo pomoči. To bi bilo za Angleško največja nesreča. Ravno tiste dni. ko je Buller btžal Čez Tugelo, bojišče in je prevzel poveljstvo Modder-Eiverju. to armado J je nad ki prišel maršal Roberts na armado, ki je zbrana ob šteje 35.000 mož, hoče najprej osvoboditi oblegani Kimberley Sp konference se sučejo doslej največ okolu tacih vprašanj, glede katerih mej Čehi in Nemci ne bo težko Blomfontain. važnega boja Tekom prihodnjih dni potem pride pa vdariti bržčas že na do doseči ečj sporazum nasprotj Tista vprašanj glede katerih vlada pridej Šele tekom prihodnjih dni na vrsto in tedaj se tudi Čisto gotovo izkaže neuspešnost spravnih konferenc, zakaj tega, kar zahtevajo Nemci, namreč zaključeno nemško ozemlje na Češkem bi bila češčina tako tuj jezik, kakor kitajščina, tega Čehi nikdar in za nobeno ceno ne koncedirajo Premogarski štrajk še vedno ni končan, v moravsko-šlezijskem revirju se je še celo razširil in so se razbila vsa pogajanj vsled požrešnosti in trmoglavosti velikih podjetnikov Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko. (Dalje.) VII. Zbornični tajnik poroča, da je odposlanec m Pomanjkanje med premo^arji je jako veliko, a sredstev je borno trgovske malo na razpolaganje. Gotovo je, da se bode koj v prvi seji trgovinskem kongresu obrtniške zbornice pri mednarodnem poslanske zbornice sprožilo vprašanj delavnika v premogokopih. S tem konec štrajka. o uvedenju osemurnega se najhitreje naredilo v Filadelfiji gospod inžener dr. Henrik Luckmann predložil poročilo o posvetovanjih omenjenega kongresa. Trgovinski muzej v Poslanska zbornica sedaj nima prvega podpredsednika Filadelfiji je z dopisom z dne 13. aprila 1899 zbor ker je dr. Pi^tak med parlamentarnimi počitnicami bil ime- ^^^^ naznanil, da se bo v oktobru 1899 1. skupno z to mesto nacijonalno razstavo amerikanskih izdelkov, priredil mednarodni trgovinski kongres. Ob enem se je prosilo, novan minislrom za Gališko. Ni dvoma, da bo zase zahtevala in pri sedanjih razmerah in ker bo vlada to zahtevo krepko podpirala, se jej bo najbrž tudi ugodilo. Nemški listi tudi že propagirajo kandidaturo pripada stranki nemških nacijonalcev. poslanca Pradeja, kateri temu kongresu. Zbor- da se imenujejo odposlanci niča je v svoji seji dne 25. maja 1899 1. sklenila od- Srbija Zdaj veže to deželo s « črno tinj Srbij goro. pretrgala tudi zadnjo zvezo, poslati dva odposlanca omenjenemu kongresu, če svojega poslanika, in tako se Doalej je imela Srbila na Ce- se bode to moglo zgoditi brez stroškov. Kot odpo- vsa navidezno vzdrže- Sedaj valo prijateljsko razmerje mej tema dvema državama, je pa srbska vlada po ukazu razkralja Milana sklenila, da ga slanca sta bila tedaj imenovana gospoda: inžener dr. Henrik Luckmann m Avgust Trappen, tehnični odpokliče Pomilošženje obsojenih radikalnih politiko se še vedno ni izvršilo Obeta se sicer zopet ali na rb skemu kralju ali njegovemu oöetu še kaj" verjame Nemčija Ljubezen me posameznimi pripadniki ravnatelj kranjske industrijske družbe v Jesenicah, kateri je pa vsled neodložljivih opravkov bil zadržan se kongresa udeležiti. Ker je odposlanec prepričan, da bode zbornici nemške države ni posebno goreča, paČ pa poganja partikula-rizem čedalje lepše cvetke. Na Bavarskem je vlada letos odredila, da se na javnih poslopjih na god nemškega cesarja ne j® omejil svoje poročilo smejo razobesiti zastave. Bavarski menda že preseda prusko vanja, ki so se obravnavala. Mednarodni trgovinski trgovinski muzej v Filadelfiji poslal sejne zapisnike, na predmete in posveto- se je dne 12. oktobra 1899 I. v razstavnih kongres prostornih v Filadelfiji ob navzočnosti mnogobrojnih članov diplomatičnega zastopstva v Washingtonu in zastopnikov lokalnih oblastev otvoril. Predsednik Mac školjkami in v obče o tej naselbini, potem o južni Avstraliji in o avstralskih kupčij skih razmerah. 18. oktobra je bila na vrsti trgovina s Kitajskim. Kinley je svojo odsotnost opravičil m pomožni dr- reprezen- okrog žavni tajnik David I. Hill je imel nalogo, tante vseh trgovskih narodov in odposlance 200 trgovinskih zbornic v imenu ameriške vlade pozdravita Pozdravili so shod tudi mayor mesta Samuel H. Ashbridge in senator Eimuns. Generalni ravnatelj razstave in vodja trgovinskega muzeja Mr. Wilson je potem govoril o namenu trgovinskega kongresa in o zgodovini njegovega postanka. Na večer otvoritvenega-dneva se je vršil na čast odposlancev svečani vsprejem pri mayor ju mesta Filadelfiie. Debate se je udeležil tudi kitajski minister Wu, ki se je potegoval za razširjenje trgovskih odnošajev med združenimi državami in Kitajskim in omenjal izklju-čevalne zakone proti kitajskih priselnikom v združenih državah. \ držav 19. oktobra so se pretresavala vprašanja o prometu združenih držav z Japonskim, Korejo, Indijo in drugimi državami v Aziji ter. so se stavili predlogi v pospeševanje izvoza združenih držav v te dežele. 20. oktobra se je razgovarjalo o ameriški izvozni metodi v primeri z evropejsko, o napredku v papirni 13. oktobra so splošno govorili zastopniki raznih industriji. M. Eliot, predsednik Harvard-univerze, je 14 oktobra je razpravljal Edward Atkinson, govoril o namenu komercijelnih vzgojevalnih zavodov odposlanec Bvard of Trade iz Massachusettsa, o pred- P" ^^^ ^rdil, da so realne gimnazije v Nemčiji metu „Neodvisnost narodov" m se zlasti dotikal najbližje vzoru trgovske šole. Slednjič so mnogi govor-vprašanja carinskih pristojbin, upeljave enostavnega niki priporočali mednarodno poštno službo za zavoje. merskega in utežnega sistema ter podal podrobne statistične podatke o produkciji in konsumu različnih dežel na svetu. Nato so se predavale sledeče razprave : inozemska trgovina, kot trgovišče ameriškega železa in jekla, južne industri a bombaža. Končno je govoril Leo Vossen od trgovske zbornice v Achnu in izrekel v „beli Dne 21. oktobra je predsednik Mac Kinley sprejel hiši" v Washingtonu okoli 200 odposlancev upanje, da naj bi združene države kmalu opustile City. svojo obrambno carinsko politiko. 15. oktobra so priredili odposlanci izlet y Atlantic 16. oktobra se je razpravljalo o prevoznih faci- litetah med Kanado in združenimi državami in se je sprejela resolucija, da naj združene države naviga-gacijske zakone proti Kanadi liberalneje urede. Nadalje pretresavalo: izvoz in uvoz iz New-Südwalesa, obrt in industrija New-Südwalesa, Viktorija in njene in vsakega posebej pozdravil. 23. oktobra se je bavilo s trgovsko statistiko, in govorilo o napravi mednarodne pisarna za gospodarske interese, občno vpeljavo meterskega sistema^ o mednarodni osrednji pisarni vseh trgovskih zbornic. katere glavni namen bi moral biti razne trgovske zbornice v tesnejšo zvezo spraviti. To osrednje mesto komercijelne, industrijelne in bi moralo zbirati vse statistične informacije in jih pošiljati posameznim se svetovni na avstralska resurce, uvoz industrijskih izdelkov trgovišča. Pri resoluciji W. Toster Cockshuta iz Toronta, „da bi se po mnenji kongresa pospeševala svetovna trgovina, če bi združene države dovolile drugim deželam isto trgovinsko prostost, kakor jo te dovolju- debata, odpo- organizacijam. Dalje se je razpravljalo o razvoju in izvozu ameriške kolesarske industrije, o kupčiji z volno in o trgovini v južni Afriki. 24. oktobra se je posvetil vprašanju o prekopih. Govorilo se je o problemu interocejanskega prekopa, o novih trgovinskih progah, o transibirski železnici, o novih železnicah v Indiji, o Kap Kajirski in trans-saharski železnici. 25. oktobra se je največ razpravljalo o razte-znosti in razvoju ameriške trgovine in se predlagala resolucija; da naj bi se po vzoru trgovinskega muzeja jejo združenim državam", se je vnela daljša po kateri se je sprejela resolucija zborničnih slancev. Dalje se je sprejela resolucija, da naj Kanada v Filadelfiji ustanovili tudi v drugih mestih združenih iz združene države imenujeta skupno komisijo v to držav taki muzeji. « v 26. oktobra je prišel na vrsto razgovor o trgovskih svrho, da izdela načrt kako bi se naravni izdelki obeh dežel prostejše zamenjavali. Ko so odnošajih z evropskimi državami. Mr. Eurique Ala- se končala predavanja o trgovini Nove amora, odposlance iz Majorke, bavil se je o trgovini Zelandije, o prevoznih prilikah in ladijnih nakladih s Španijo. Nato so imeli besedo avstrijski odposlanci, (tovorih) za Novo Zelandijo, sestavila se je v pre- ki so se poprej zjedinili o skupnem postopanju. Najprej iskavanje trgovskih odnošajev med združenimi drža je govoril Ribard Knoller, odposlanec c. kr. avstrij- vami m glavni namen je Nemčijo nemško-ameriška komisija, katere skega trgovskega ministerstva, zahvalil se trgovin- bilo pospeševanje trgovinske reci- skemu muzeju in mestu Filadelfiji za povabilo in procitete med obema državama » 17. oktobra se je razpravljalo o rudniških inte resih Queenslanda-, o tamošnji trgovini z bisernimi narhije. sprejem pri kongresu in omenjal na razviden način trgovino in produkcijske razmere avstro-ogerske mo Dr Aleksander pl. Dorn, odposlanec avstro- v Chile, srednja Amerika, naravno bogastvo in trgo in ogerskega izvoznega društva na Dunaju in mnogih vina v Houdurasu, revolucije v španski Ameriki avstrijskih trgovskih in obrtniških zbornic, je govoril trgovina z bojnim streljivom, naravno bogastvo Bra- 0 medsebojnem pospeševanju trgovine med Evropo in njen izvoz in uvoz iz združenih držav, trgovina Ameriko. Dokazal je, da mora prohibitivno varstvo Perua in Bolivije, trgovsko mornarstvo združenih carine in izključenje tuje konkurence, donesti zdru- držav in stanje civilizacije v Ameriki, ženim državam tudi škodo, in da bodo morale združene države iz potrebe opustiti vrednostni carinski o o rudah sistem, ker nemogoöe, natančno sestaviti določila za vrednost blaga. Govornik izrekel željo, da bi združene države skoro odstranile škodujoči sistem vrednostne carine in namesto te upeljale specifično carino ter sprejele sistem trgovskih pogodb z vezano . oktobra se je govorilo o Bilbau in njegovih . o trgovini Italije z združenimi državami in nepravična visokost ameriškega dingley cenika. J. C. Monaghan, konzul združenih držav v Chemnitz-u na Nemškem, je imel govor o zakonodajstvu glede carine t o osvojitvi kakega ozemlja za spečavanje domačih carino. Zelo srečno je kritikoval tajno postopanie izdelkov, s tem, da se odpošiljajo potovalci, o delo- Board of General Appraisers, kadar se gre za sporna cenilna vprašanja, in želel, da se isto nadomesti z vanju trgovinskega muzeja, o trgovini s Kitajskim Indijo in Japonskim o razcvitu nemške države, o javnim m kontradiktoričnim postopanjem. Govor dr. pl. Dorna se je vzlic temu, da je bil največ naperjen proti protekcijonističnemu carinskemu sistemu visoki stopnji nemškega šolstva, o razvoju nemškega brodovja, o pazljivosti, s katero zavijajo nemški ekspor- — Madridski terji trgovsko blago pri odpošiljatvi. združenih držav, sprejel z občnim odobravanjem. odposlanec omenjal je trgovske in politične razmere uvozne razmere v Alfred I. O stheimer, c. in kr. avstro-ogerski honorarni konzul v Filadelfiji in zastopnik c. kr. avstrijskega trgovinskega muzeja na Dunaju, je podrobno poročal o namenu te korporacije. Profesor Mario Salvini, odposlanec iz Florence » in Bologne, je govoril o umetnosti in umetni industriji, varnostnih med Španijo in združenimi državami in izvozne ter Španiji. Dalje se je predavalo o Emil rudah, izdelovanju železa in trgovini na Švedskem, o trgovskih razmerah v Haiti in Uruguayu, o vrednosti varnostne znamke v trgovini o ideji mednarodnega zakona glede varnostnih znamk, o patentih in znamkah v mednarodnem prometu in o F i a( eher, odposlanec trgovske družbe mednarodnem registrovanju. na Dunaju, je govoril o trgovski vzgoji, o čemur sta tudi mr. Frederic Dmory, pisarniški predstojnik v Three državnem oddelku za inozemsko trgovino, razpravljala. 31. oktobra je opisal Oliver kupčijske resurce Riverja v Kanadi in je v interesu trgovskega sprejem prometa z združenimi državamf obžaloval Dalje so se vrstila predavanja o pomenu nor- dingley-cenika. Dalje se je omenjalo o pomenu Jamajke veške industrije in ameriške trgovine, o ko- za združene države in o trgovini združenih držav z risti sklepa trgovinske pogodbe glede žita in petroleja Leeward Islands v britiški zahodni Indiji. Neki go- med združenimi državami, Rusijo in Rumunskim. vornik je opominjal ameriške tovarnarje, da naj svoje Nato se je kongresu predložil zapisnik o posvetovanjih blago boljše zavijajo in mr. Albert Lucas iz Filadel- nemško-ameriške komisije in predlogi, katere je ista fije je razpravljal predmet o večnem miru narodov, stavila v povzdigo medsebojnih trgovskih odnošajev, dočim je Rockhill, bivši poslanik na Grškem, predaval kateri zlasti na to merijo, da se v Nemčiji in v zdru- o trgovskih odnošajih združenih držav z balkanskimi ženih državah ustanovi carinsko posvetovalno oblastvo, državami. katero bi se pri premembi cenika i pri uveljavljenju Potem obstoječih carinskih zakonov za svet vprašalo resolucijski odbor poročal o u.nogih sklepih ki so se enoglasno sprejeli, m sicer: glede 27. oktobra so se razpravljale trgovinske razmere enakomernih zakonov o varnostnih znamkah, glede Argentinije in Venecuele, potem so se vrstila preda- obče upeljave sistema za poštnino zavojev, glede med-vanja o trgovskih izdelkih Brazilije, s posebnim ozirom narodnega sistema primerjave in razglasitve trgovske pisarne na Santo Paulo, največje izvozno pristaniške za kavo. statistike, ustanovitev mednarodne osrednje Ulysses D. Eddy iz New Jorka je govoril o pred- v združenih državah za zbiranje in pred^lavanje po- nostih trusts-ov, zlasti v izvozni kupčiji v južno Ame- ročil o pridelovanju žita; upeljava enakih zavodov riko, in je povdarjal, da izhaja povzdig ameriške iz- kakor je filadelski Commercial Museum v raznih de- vozne trgovine največ iz koncentrovanega obrata pro- želah. stališ^^e kongresa proti napravi mednarodnih dukcije in transporta. Slednjič se je govorilo o trgo- razsodišč, glede hitre naprave prekopa v Istmu in dr. vinskih razmerah južne Amerike, Paraguay a, Paname, o reciprociteti v trgovini in o kilisalpetru. Dne 1. novembra se je vršila zadnja seja. Pri tej so odposlanci. generalnemu ravnatelju Wilsonu v 28. oktobra je bila na vrsti trgovina združenih priznanje njegovih velikih zaslug za uresničenje in držav z Meksiko, trgovina in industrija Meksike, bo- koristno delovanje trgovinskega kongresa izročili gastva države Tamanlipas, trgovina, prebivalstvo in izražujoč mu svojo zahvalo — krasno srebrno investicije za industrijske namene v Kostariki, trgovina mizno posodo. na « r Dr. Wilson se je v daljšem govoru zahvalil za Prav za prav smo pri trgovinskih pogodbah inte priznanje in naznanil, da se je ime trgovinskega mu- resirani samo glede izvažanja bukovega lesa in glede žeja spremenilo v „International Bureau of commerce" uvažanja italijanskega vina. Izvoz takoimenovanih tavolet in da se je pri sestavi Advisary Boarda trgovinskega iz bukovega kakor sploh našega lesa v zadnjih muzeja izvolil predsednikom William L. Elkins v Fila- letih močno padel. Posebno izdelovanje tavolet je vßled delfiji in za predsednike veliko gospodov iz raznih amerikanske konkurence malone dežel, med temi dr. pl. Dorn z Dunaja. popolnoma zastalo m « I se ne bo moglo povzdigniti, dokler se v trgovinskih po Po poročilu dr. Henrika Luckmanna je bil sprejem godbah izrecno ne odposlancev v Filadelfiji prav srčen m gostoljuben, južno lesa. določi, da se mora vse importirana sadje uvažati v zabojih iz avstrijskega bukovega Kranjski deželni zbor se je za to stvar že opeto- oficijelni odposlanci so bili za dobo kongresa gostje mesta Filadelfije in so se za iste aranžirale mnoge vano energično zavzel in je vsled tega upati 1 da se pri slavnosti: razun svečanega sprejema pri mayorju fila sklepanju nove pogodbe ugodi zahtevam kranjske dežele, delfskem Musical Smoker pri Manufacturer Clubu, To se toliko laglje zgodi, ker se Italija bržčas ne bo Luncheon pri University of Pennsylvania, gledališka dosti upirala. predstava v Chestent Theater, sprejem pri The Arne- Vse drugačn C težave rican Academy Political and Social Science itd. pa bodo z odpravo vinske klavzule, to je tiste določbe trgovinske pogodbe z Italijo Glede razstave je omeniti, da so na tej razstavili ygled katere se plačuje se uvoz italijanskega vina v našo večinoma Filadelfija in država Pensilvanija, ostala Amerika se je malo udeležila. Ce tudi se ni vi državo le jako nizka carina. predno je bila uvelja vljena vinska klavzula, se je na dolgo in na široko pisalo govorilo o škodi, ki zadene vsled nje vse vinarstvo m delo veliko predmetov, ki bi bili nalašč za razstavo pripravljeni, vendar je ista nudila mnogo zanimivega zlasti na Primorskem, v Dalmaciji in tudi na Kranjskem, v različnih strokah. Na predmetih katere so evropske Toda vse dokazovanje je bilo bob ob steno. Gospodje države razstavile, so bili zapisani kraj izdelovanje. prodajna cena in določba predmeta. Odposlanec je v pri zeleni mizi so bili sklenili, da se dovoli Italiji s svojim vinom delati konkurenco domačim producentom filadelfskih časopisih opozarjal na razširjenje trgovskih in ta njihova volja je tudi resnično obveljala. V državnem odnošajev s kranjsko deželo in najbližjim pristaniščem zboru je bilo sicer nekaj nasprotovanja, ali vsi ugovori / s Trstom. so bili bolj akademični, nihče se ni potrudil » Poročevalec omenja, da se zanimivo poročilo se bil reit no in brezobzirno uprl vinski klavzuli odposlanca lahko pogleda v zbornični pisarni in ker bil resno skušal preprečiti nje sprejetje. 1 da da je odsek iz njega razvidel, da se je odposlanec zelo potrudil podati v kratkem kolikor mogoče jasno sliko trgovinskega kongresa in zastopati domače koristi, predlaga v Zdaj ga pač ni človeka •t se upal zanikati da odsekovem imenu: Poročilo se z zado vinska klavzula domače vinarstvo silno oškodovala Posebno veliko škodo je ta klavzula provzročila v Dalma voljstvom vzame na znanje in odposlancu inženirju «• • • ciii in na Primorskem. Prej je v teh deželah imelo dr. Henriku Luckmannu izreče zahvala. Predlog se je vsprejel. (Konec prih.) vino, ki je vender njih poglavitni pridelek, dosti visoko ceno in se je dobro prodajalo, v tem ko je danes dalma- Kmetijstvo. MW 'fi ___--- tinsko vino izgubilo nad polovico cene. Vinska klavzula je za Dalmacijo in za Primorsko bila prava katastrofa. Dalmatinci in katastre fa. Dal m atin ci tega že zdaj krepko zavzemajo za to Primorci se vsled da se pri ob novitvi trgovinske pogodbe ta stvar za nas ugodno ureiila Vinska klavzula. Trgovinsko ministerstvo je pred kratkim začelo zbi Pa tudi Kranjci bi imeli dovolj vzrokov 1 da se / rati statistične podatke in drug materijal glede upliva trgovinskih pogodb z Nemčijo in z Italijo na naše gospo darske razmere in v raznih deželah se je že začelo prav dejansko škodo Gotovo je, da se naša izborna kmetijska timo te zadeve. Pri nas na Kranjskem sicer laška kori^ kurenca ni toliko škodovala, kakor na Primorskem in v Dalmaciji, a vzlic temu nam je provzročila dosti znatno * živahno gibanje, ki meri na to, da se je pri bližajoči se družba z vso odločnostjo zavzame za varstvo teh kmetijskih obnovitvi trgovinskih pogodb dosežejo boljše in primernejše določbe. Nobena stvar ne označuje našega slovenskega be- raštva tako dobro, kakor okolnost, da se skoro nihče ne « interesov, a potrebno bilo da se zavzamo tudi druge korporacije, v prvi vrsti naš deželni zbor f A t ^^ «v zanima za tako velevažno stvar, kakor je obnovitev trgo vinskih pogodb z inozemstvom. ampak vzrok to godbah v jako Temu ni vzrok indolenca da smo Slovenci po trgovinskih po; majhni meii prizadeti. Zaostali Kmetijske raznoterošti • 9 9 1 Proti vinski klavzuli budimpe^Sanskih nikov posnaraemo smo da je bila minoli teden pri ministerekem glede klavzule depntacija 150 ogerskih pač v vseh ozirih, najbolj pa v gospodarskem predsedniku Szellu vinotržceV in vinogradnikov, katerim bo se pridružili Se neka Stran 58. Letnik LVIII. resp teri poslanci; pritožila se je, če se klavzula ne odpravi, Če se pogodba z Italijo nespremenjena obnovi, bode to v Ogerski. Szell jim je odgovoril, da ve vse pa se je zavalil v ogenj. Ko so domači pri&li domov » neznansko škodo to, da so tožbe popolnoma opravičene, ali ničesar ne oblju- ostale so od popa samo noge še. Vsem buje vidno itd. bilo žal dobrega popa Ivana; pa ker so od njega ostale samo nege, ga uže noben zdravnik na da zopet ne bo dolgo dobo treba našemu vinograd- svetu ni mogel ozdraviti. Noge so slovesno pokopali; na Pritiskati bo treba na vlado kakor raz- niku trpeti tako velike škode. «I-r-- ,-^-^——-i-i^ Kaj se je Makaru sanjalo. Ruski spisal V. Korolenko; prevel M. Hostnik. (Vse tiskovne pravice prihranjene.) (Dalje.) Kako se je to zgodilo, tega ni zapazil. On da iz njega nekaj pojde in čakal iz njega ni šlo ničesar. 1 vedel kdaj tisto pojde. No ) Pa vendar je izpoznaval, da je uže umrl, in zato ležal pokojno; trenil se ni dolgo, da se je uže naveličal. Ležal dolgo tako Popolno temno bilo > ko je Makar začutil, da ga nekdo nalahko brcnil. Obrnil snene oči. glavo in odprl sti Zdaj so mecesni stali nad njim pokojni ) tihi ) kakor da jih sram prejšnjega nagajanja. Mahnate jelke izte govale so svoje široke, s snegom pokrite lape in se tiho tiho majale. V zraku so takoisto tiho padale blesteče snežinke. t « Jarke dobre zvezde pogledovale so se sinjega neba skoz goste veje, kakor da hote reči: „vidite, ubog človek^ je umrl stal stari pop Ivan tt Nad samim telesom Makara in ga nalahko brcal. Njegovo dolgo rjaso (talar) je po krival sneg; sneg Je bil tudi na kosmatej kučmi plečih I V dolgej bradi popa Ivana. Najbolj čudno pa to, da je bil to taisti pop Ivan } ki umrl že na bilo pred štirimi leti. To bil dober pop. Nikoli ni pritiskal Makara zaradi bire, celo za razne ceremonije ni terjal denarja. Makar mu je sam določeval plačo za krščenje in za cere- monije, in sram ga je bilo, ko se je vspomnil, da mu je včasi dajal malo, včasi pa celo nič. Pop Ivan se ni žalil nikoli I njemu bilo treba le jednega: vsako pot bilo ) treba predenj polič žganja. Ako Makar ni imel denarja pop Ivan sam po žganje in pila sta vkup. napijal vselej tako, da je mačko vikal. pošiljal t Pop Ivan se Tepel se je redko in ne močno. Kadar si uže ni mogel pomagati in se braniti, vozil ga je Makar domov, naj mati-popica skrbi zanj. Da, to je bil dober pop; smrt njegova pa ni bila Jedenkrat, ko nikogar ni bilo doma in je pijani lepa. pop sam ležal na postelji, hotel kaditi Vstal in opotekaje se, šel k peči, v kateri močno gorelo, da zažgal pipo Bil uže prepijan, spesnilo se mu I njih mesto pa je prišel drug pop Zdaj ta pop stal cel poleg Makara in ga suval Vstajaj ) Makar J rekel je Pojdiva. Kam neki pojdem ? vprašal je Makar nezadovoljen. On je mislil ) da J Če je uže ti poginil M 1 to mu je dolžnost ležati pokojno, ne pa da bi zopet taval po tajgi brez pota. Sicer čemu mu je bilo poginiti? Pojdiva k vehkemu Tojonu. Čemu neki? vprašal je Makar. 1 Sodil te bo, odgovoril je pop otožno in nekako milo. Makar si je domislil, da se je po smrti res treba javiti nekam k sodbi. cerkvi je nekdaj tako slišal Pop torej govori to, kar je. Treba je bilo vstati. In Makar je vstal in goarnjal smrti človeku ne dajo miru. za-se. da celo po ) Pop šel spredaj, Makar pa za njim Šla sta vedno naravnost. Mecesni so si lepo ogibali in ju puščali mimo. Šla sta Makar se jutru. čudil, ko zapazil 9 da za popom ne ostaja sledu v snegu. Ko je pogledal sebi pod noge, ni bilo sledu: sneg je bil čist in gladek, kakor prt. tudi Mishi ) da zdaj bi mu bilo zelo pripravno hoditi po tujih pasteh, ker nihče tega ne vedel 1 ali pop je očividno uganil njegovo skrivno misel ; obrnil se njemu in rekel: Nehaj Ti ne veš, kaj doboš za vsako tako misel Nu, nu! odgovoril je Makar nedovoljen Še po misliti, da bi ne smel? molči! .... i\aj si neki tako hud. Kaj i Pop je pomajal z glavo in šel daljše. Ali bo daleč treba? vpraša Makar^ Daleč! odgovori pop otožno. Kaj bova pa jedla? vpraša Makar skrbno. Ti si pozabil reče pop, da si umrl, in da zdaj ni treba ni jesti ni piti. Makaru to ni bilo posebno všeč. Seveda, to je dobro takrat, kadar jesti ni kaj ) pa tako bilo bolje ležati I kakor je ležal, ko je umrl. Da bi pa šel in še daleč šel, pa nič ne jel, to je pač vendar čudno. Zopet je zagodrnjal. Ne godrnjaj! rekel je pop Je uže dobro! odgovoril on razžaljen ter se pritoževal daljše sam za-se in godrnjal, da tu redu ni silijo, jesti mu pa ni treba! prav nobenega: „Človeka Kdo je kaj takega slišal?" Bil je zelo nedovoljen ves čas, ko je šel za popom Šla pa sta, kakor se zdelo I uže dolgo. Kes > Makar zarje ni še videl, pa kolikor sta uže hodila 9 sodil 9 da hodita uže cel teden; tako veliko sta pustila za seboj jarkov in hribov, rek in jezer, tako veliko lesov in ravnin sta prešla. Kadar se je Makar oziral, zdelo se mu da ') Tojon gospod, gospodar, glavar 9 W temna tajga sama beži od njiju nazaj, visoki snežniki pa — da se nekako tajajo v nočnem 'somraku in se hitro skri- uže umrl. Tiše, tiše, Makar! Ti vedno pozabi vaš čemu ti )e konj t In v nameček vajo za obnebjem. da ali si ne Zdelo se mu je, da se Zvezde so postajale vedno večje in svetleje. Potem se je izza grebena višave, na katero sta se vzdignila pokazal krajec zahajajoče lune. Ona, kakor da hoče uiti in da jo Makar in pop dohajata. Naposled se je zopet začela vzdigati nad obnebjem. šla sta po ravnem, visokem mestu. Zdaj postalo svetlo mnogo svetleje nego ob začetku noči. To seveda je bilo zato tako ker sta bila bliže zvezdam. Zvezde, velike kakor dobro jabelko » lesketale so v jednomer, luna pa, podobna dnu velikega zlatega soda, sijala je kakor solnce in osvečala ravnino od kraja do kraja. ravnini se je čisto natančno videla vsaka sne- Na žinka. Po njej je ležalo brez števila cest, in vse so se na vzhodu zjedinjale v jedno. Po cestah so šli ljudje v različnih oblekah in različne postave. Makar, ki je pazljivo ogledoval jednega jezdeca, kar hipoma krene s ceste in teče za njim. Postoj, postoj! kriči pop no Makar ga celo slišal ni. Izpoznal je znanega Fatara, kateri mu je pred šestimi leti leti ukral pegastega konja, pred petimi leti pa umrl. Zdaj Tatar jahal na onem pegastem konji. Konj se je vedno vzdigal na zadnje nege. Izpod kopit so mu leteli celi oblaki snežnega prahu, v katerih so se zvezdni žarki prelivali v raznih barvah. Makar se je čudil, ko je videl to bešeno ježo 9 da je on ki bil peš, mogel doiti Tatara. Sicer pa se je Tatar postrežljivo ustavil ) ko je nekoliko korakov od sebe zapazil Makara. je srdito planil nanj. Makar Pojdiva k starosti! kričal je konj! Desno uho ima razrezano Lej pameten! Jaha na tujem konji, gospodar To je moj kako je peš ga, naj pa krevsa ? kakor kak berač. Postoj! rekel na to Tatar Ni treba starosti. Tvoj je konj praviš? Na, pa ga vzemi! Pro- kleta mrha Peto leto ga jezdim, pa sem vedno na jednem mestu. Pešci me vedno prehitevajo. Za dobrega tatara je to celo sramota. In zanesel je nogo, da bi zlezal iz sedla, na to je spehani pop prihitel k njima in zgrabil Makara za roke. Nesrečnež! vzkliknil je 1 kaj delaš? Ali ne vidiš, da te Tatar hoče opehariti? Seveda opehariti, zakričal je Makar mahaje z rokami: Konj je bil dober, daj Bog vsakemu gospodarju takega. Štirideset rubljev so mi dajali zanj še na tretjej travi Ne-e 1 brat! Če si mi izpridil konja, zakoljem ga na meso. pa mi ga plačaj v gotovem denarji. Misliš, če si Tatar, take pravice ne dobom? Makar se je togotil in navlašč kričal, da bi se več vidiš da greš ti peš veliko hitreje, nego Tatar na konji vzdigujeta vedno višje. Ali češ ) da bilo treba jahati tisoč let? Makar je uganil, zakaj mu je Tatar tako dobre volje oddajal konja. \ » Zvita buča!" pomislil je in se obrnil k Tataru. prijatelj. Je uže dobro! Le jaši, tožil te bom pa vendar Tatar je srdito potegnil kučmo na čelo in hlestnil konja. Konj se je vspel, klobišči snega so se mu posuli ganila, pop nista izpod kopit; pa dokler se Makar in tudi Tatar od njiju ni odjezdil ni na jedno ped. Srdito je pljunil in se obrnil k Makaru. Poslušaj prijatelj, ali nimaš tobaka? Strašno bi t rad kadil, pa svoj tabak sem skadil uže pred štirimi leti. Pes tvoj prijatelj, ne pa jaz! odgovori Makar srdito. Vidiš ga: konja je ukral, pa še tabaka mu daj I Zlodej naj te pobere, meni te ne bo žal. It\ s temi besedami začel je iti Makar daljše. — Veš, raji bi mu bil dal list tabaka, — reče mu pop Ivan. Zato bi ti Tajon sto grehov. na sodbi odpustil najmanj Kaj mi pa prej nisi tistega povedal? zarežal je Makar. Zdaj je uže pozno, da bi te učil. Ti bi bil moral zvedeti to od popov, dokler si bil živ. Mukar se je ra?srdil Od popov ni videl nobene koristi: pobirajo biro, pa ga še tega niso naučili » kdaj je treba Tataru dati list tabaka, da bi se dobilo odpu ščenje grehov. To ni kar si bodi: sto grehov . . . listič tabaka. To pač nekaj velja! za en Postoj, reče Makar. Nama bo dovolj jednega lista, druge štiri oddam sto grehov. pa precej Tataru. To b o štri — Ozri se Makar se ) reče pop Zada) se je razstilala samo bela ozrl. zapuščena ravnina Tatar je v jedno sekundo v daljavi zamigljal ko drobna pika. Makaru se zdelo 1 da je videl kako bel prah leti izpod kopit njegovega pegca, no čez sekundo je tudi ta pika zginila. Nu, nu! reče Makar. Tatar bo nie kako izhajal tudi brez tabaka. Vidiš, kako je izpridil konja prokleti peslajnar! J Ne, pravi pop, on ni izpridil konja, no ta konj vkraden. Ali nisi slišal od starih ljudi] da se na vkradenem konji daleč ne prijezdi? (Dalje sledi) ^^ ssk ' w %f w Novice Osebne vesti. Naš rojak, g. dr. Karol Hinter ljudij zbralo okoli njega, ker Tatarov se je bal od nekdaj, lechner, asistent za mineralogijo in geologijo na tehniki v Toda pop je ohladil njegovo razkačenost. Brnu, je imenovan sekcijskim geologom na Dunaju. Pri državni železnici so pemakujeni v višji plačilni razred nadko 1 ) Člen seiske policije. misar g. A. S 00 h or v Ljubljani v r., pristava A. V Preveč v Skofli Loki in B aga tel j v Lescah v r , asistenta . 1 Novi tržaški meščani. Vladajoöa klika je ime- v Ljubljani v Kliebhau v Novem mestu in Fr. Kotnik novala v zadnji tajni sej obö. svfta tržaškega okoiu 60 novih^ meščanov. Skoro tretjina teli je židovske narodnosti in vere. razred. je bil Cerkvene vesti. Na župnijo Podkraj pri Vipavi Na ta način si hoče progiesovska stranka sagotoviti t. m. umeščen zmago g Anton Mezeg. Župnija Trata pri prihodnjih volitvah je podeljena č. g, Mateju Pintarju, župniku v Stari Oselici Potrjene izvolitve. Cesar je potrdil naslednje iz- Odlikovanje. Svetokriška frančiškanska provincija volitve v okrajne zastope: g. dr. Jos. Serneca, načelnikom in )e imenovala svojim častnim članom župnika č. gosp. Janeza dr. Ivan Dečka, namestnikom za celjski okrajni zastop; vč. Bernarda in to v priznanje zaslug, katere si je pridobil za g. Fr. Zdolšnka, načelnikom in notarja g. Mih. Jezovšeka, frančiškanski samostan na Brezjah. namestnikom za vranski okrajni zastop ; g. Fr, Šarba, naöel- Promocija. Na dunajski univerzi je bil dne 9. t. m. nikom in Mart. Zidarna, namestnikom za gornjegrajski okrajni promoviran doktorjem bogosl g. Leopold Pi ci g zastop. Častno občanstvo je občinski odbor v Podkraj Občinske volitve v celjski okolici dne in v svoji seji dne 11. februvarja podelil državnemu poslancu dr. t. m, so izpadle povsem častno za Slovenče in je značilno Ferjančiču v priznanje zaslug katere SI je pridobil za to sosebno to, da Nemei in socijalni demokratje letos niso niti občino Podpora. Deželni zbor kranjski je pogorelcu Fr. postavili svojih kandidatov, kakor so delali druga leta. $ « • I Velezanimive porotne obravnave so se vršile Kastelicu v Obolnem v šentviški občini dovolil 80 K podpore, ta teden v Celju. V torek je bil obtožen učitelj gospod Go- 2200 kron podpore poljedelsko ministerstvo stinčar, dovolilo ZB vodnjak v GaberČah v postojioskem okraju. je bil za časa celjskih slavnosti napaden in se Novo šolsko poslopje potoku. Prostora bo za štiri razrede. bodo je branil z revolverjem ter vsled tega trg potnika Polantza gradili v Laškem nekoliko poškodoval. Gostinčarja je zagovarjal dr. Hrašovec. Sodišče je to žrtev celjske podivjanosti obsodila na 1 mesec Dolenjskega Sentjanškega premoga so v me- zapora in plačilo 1880 kron. V sredo je bila obravnava proti secu januvariju izvozili 900 000 leg Domovini" zaradi neke notice o celjski bolnici. Urednik Do- Slovenska krščansko socialna zveza v Ljub- movine" g. Beg je bil obsojen na tri tedne zapora. Ijani je imela dne 11 t. m SVOl ob^ni zbor. Društvo ]e Graško imelo lani 1201 člana, državno pravdništvo in »Arbeiter« 2244 gld. dohodkov in 2111 gld. wille< Graški socijalni demokratje so namreč začeli bojko- stroškov. Priredilo je 15 predavanj in ustanovilo svojo de- tirati več graški h lekarnarjev radi oderuštva. Ker imajo lavsko pisarno. Predsednikom je bil izvoljen državni dr. Krek. poslanec Krojaški tečaj, soc. demokratje bolniške blagajne v svojih rokah in ker je Arbeiterwille" prinašal zapored jako temeljite članke, naper- ga n-------------------J,-----------J------^^^ je. V Ljubljani priredil jene proti lekarnarjem, postal je ta bojkot vedno bolj občutljiv C. kr. tehnologični muzej, se je začel dne 8. t. m. Trajal bo m graškim lekarnarjem piihaja vroče. Dne 7. t m. pa si je nekaj tednov. Učitelj je gosp. M. Kune. Zvršetkom tečaja se mislil priredi razstava. lekarnar W. Trnkoczy, da ne sme rok križem držati in misle da bo „Arbeiterwille" nadaljeval Članke o lekar- Prešernov akademični kipar spomenik v Ljubljani bode izvršil ništvu in zdravilstvu, dal SI )e iz tiskarne prinesti list Ivan Zaje na Dunaju. Jury za Prešernov predno je bil natisaan, in posrečilo se mu je državno spomenik mu je prisodila prvo častno nagrado. Srečolov je finančno ministerstvo dovolilo nemu društvu na Breznici. gasil- prav- dništvo speljati na led, da je zaplenilo' list, predno je izžel. No, v zahvalo so socijalni demokratje lekarnarju W. Trnko-czyju priredili podoknico ter razbili šipe. DotiČna nemška ti- Električno razsvetljavo v Novem mestu na- skarna pa je sedaj v velikih stiskah, ker demokratje gotovo merava napraviti gosp Fran Seidl in si je že zagotovil to- ne bodo več podpirali podjetja, gre tako očito na. roko liko odjemalcev, da pri podjetju ne bo imel izgube. njihovim nasprotnikom. Izvrševalni odbor narodne stranke se )e češkim članom spravnih konferenc pismeno zahvalil za njih izjavo, da se mora jezikovno vprašanje urediti za vse dežele doložbe glede poštnih taks ter jih je prosil, naj pri tem vstrajajo Frankovanje v inozemstvo namenjenih pisem. kr. poštno ravnateljstvo razglaša: Dasi so bile nove katera so se uveljavile poČenši s januvarjem t. 1. v vseh lokalnih časopisih priobčene, fr?n- V Tržiču je nemška stranka vložila ugovor proti kuje se še vedno znatna množina v inozemstvo namenjenih veljavnosti zadnjih občinskih volitev. »Gospodarski zvezi« je poljedelsko ministerstvo pisem samo s 20 stotinkami ter morajo vsled tega prejemniki plačevati pri prejemu teh pošiljatev predpisano globo. Ob- naklonilo letos 3000 gld. podpore Lani dobila 2000 gld Muzejsko društvo je imelo t. m. svoj občni činstvo se toraj opozarja, da znaša poštnina za v inozemstvo namenjena pisma 25 st V tem pogledu obstoji samo glede zbor. V odbor so bili voljeni raviifetelj Senekovič predsednikom, prof Kutar, prof. Orožen, kan. Smrekar, dr. Kosler, profesor Gratzy, prof. Verhovec, kurat Koblar in prof. Komotar za odbornike. stroškov. Društvo imelo 3478 dohodkov in. isto toliko Nemčije, Srbije in Crnegore izjema ter veljajo v teh relacijah za pisma sledeče pristojbine: Za Nemčijo 10 st. do 15 gr; 20 st. od 15 do 250 gr; za Srbijo 15 st. za vsacih 15 gr; za Črnogoro 10 za vsacih 15 gr. Kontingentna komisija za pridobninski davek je » Slovenčeve « pravde stvari vipavskega žu- pana Hrovatina proti „Slovencu" bo dne na kasacijskem sodišču na Dunaju. marca razprava imela svojo otvoritveno sejo na Dunaju dne 6. t. m. Izvolili so pododsek 12 članov. Za Kranjsko, Primorsko in Dalmacijo je določen referentom dr. Maj aro n, odvetnik v Ljubljani. Ponemčevalnica v Slov Bistrici. Dne t. m. Prihodnja seja pododseka bo 19. t. m je bil poslanec Wolfhardt v Slov, Bistrici in agitoval za ustanovitev popolnoma nemške Šole. nasvetu Zupan v Pragi. Dr. Vladimir Srb je sklenil po stranke, da sprejme volitev ter je to že staročeške Prepovedan »Tugomer«. Vlada je prepovedala javil predsedništvu mestnega sveta. Dr. Srb je bolan predstavljanje „Tugomera" tudi če bi imeli pristop samo po- ostane še nekoliko dni v postelji. Zupan ljubljanski. ter gospod vabljeni gostje. Vladno stališče je pač jako malenkostno. Ivan Hribar, je poslal dru. Srbu nastopno brzojavko: n 1. Dolenjske železnice. Postaja Straža se bode s prošnjo, da vsprejmete moje čestitke na izvolitvi primatorjem majem imenovala „Straža-Toplice". 9 zlate, tostolpne Prage, združujem željo, naj bi med Ljubljano i ' ^ r - t 9 • ' m ' \ - • ^ Letnik LVIIT. S'lan ßl. i i S I t . ) tV u f) • ^ i n 'in Prago nakaljeno isto razmerje prednikom". Na to brzoiavko Praga os L j u bij ani. se je razvilo pod Vašim horj sveta dolžnost, h t kd odgovoril dr zvesta s Srb str Zlat bel sJužnega ustanovitelj Narod vrsti se spoüainjati svojega preža naj ne pozabi, da je v prv vse Slomšekova zasluga,karkoli ^ je družba sv. Mohori Vse bi preganj iz Gorice radi vse, pregnali. kar je slovenskega Fr storila dobrega. On je sprožil prvi misel, naj se ustanovi on Orientale" je bil takoj začetkoma njen Tako ečji podpornik; on ]e s poznal bi rad živo potrebo take družbe v pouk in veselo razvedrilo sloven-pregnal tudi slovenske kuharice in dekle, češ, vsaka italijanska skega ljudstva " V teh besedah je lepo izražen visoki namen rodbina mora imeti edino le italijanske posle. Tako misli „II Fr. Or in veliki pomen Mohorj družbe! Slovenci, vabimo Vas da drugače pa laške gospodinje. Te dobro vedo, da ne proslavite stoletnico ' SlomSekovega rojstva med drugim tudi s dobe boljših poslov od Slovenk ter da so italijanski posli zanikrni; zato so menda malo hvaležne „II Fr. Or." za tako pisavo Neki Tukaj nam prihaj v spomin tem. da v čim največjem številu zapet pristopite k naši družbi Zvesti naj ji ostanejo vsi stari udje, pridobijo naj ti pa tudi vročekrvni Italijan v Gorici uradnik spaka! pravijo mična dogodbica prav mnogo novih udov, da se bo po Mohorjevih knjigah med je C. kr. Slovenci vedno bolj širil in utrjeval Slomšekov verski in *ia- da si je bil najel kuharico kar iz Italije! Pa glej rodni duh! Mnogih dobrot, katere ponuja naša družba svojim Čuden 1 Odkar je bila v neprijeten duh. Odkod to je imela juha opoludne neki udom, ni treba z nova naštevati. Opomnimo samo, da bode da mora prihajati od lonca. In odslej so obračali Slednjič so konstatovali, družba svojim udom letos poklonila sledeče knjige vso svo o Mart Slomšek 1) Ant pozornost na lonec, in zasledili so, da tisti lonec prof dr. A. Medved v Mariboru noči po čudnih potih z laško , jutro prihaja zopet v kuhinjo . . umevno, da ne marajo laških kuharic signorina roma po nam je lepo in kiepko opisal Slomšekovo življ cuoca u ter In ta duh Je da v potem delovanje meškega Izvoz prešičev iz n vlada začasno prepovedala- Občinske volitve v iztekle. Zmagali so z veliko večino. Razvelj torej Lahonom ni nič koristilo. okraj je deželna dobrotnika pisatelj in mnoge njegove zasluge za slovenski narod. Knjiga, ki bode tudi na zunanje lepo opravljena in okrašena z mnogimi podobami. naj v Slovencih ohrani spomin na njihovega velikega 2) Zgodb s v p 1 s m u VII kanonik dr snopič Učeni Lampe bo nadaljeval zgodbe sv. Zminju so za Hrvate ugodno pisma, ki naj bi pač ne manjkale v nobeni slovenski 1 *v • hisi volitev 3.) Prip na Napad na orožnika Gorjancih m rt zike. neki vlah 8 Hrvaškega, katerega je bil orožnik Ivan Košak radi tatvine preložen že v raine jez pa gnsp. kanonik dr. A. K Spisal je ta molitvenik le sv. Alfons Ligvorski, poslovenil Knjiga obsega tehtna pre aretiral tega orožnika nevarno ranil in potem pobegnil mišlievanja in razne molitve Dobro bo služila Slovencem tako krške Lanskega za domaČo porabo, kakor za cerkev 4.) S lovensk okolice vina imajo, kakor se nam poroča iz m zvezek Prvi zvezek naše V se fari sv. Duh in na Studencu gradniki v bližini Krškega (Cesta) pesmarice je v in novih hektoliter trt belo pri Krškem rudeče in Črno cena Vino 36 z starih 46 kron udom dokaj ugajal in zelo pospešil slovensko umetno in na- rodno Letos petj Mnogo se je povpraševalo po drugem zvezku ga Mohorj dobe in nadejamo se, da bodemo s to kr finančno ravnateljstvo naznanja tukaj knjigo prav ustregli svojim udom 5) n S1 o v e n s k č nice u 52 zvezek trgovski in obrtniški zbornici, da mu je naznanilo c. kr. finančno učnega berila bodo podale mnogo kratkočasnega in po ministerstvo ukaz z dne 1. decemb 1899 povesti, igrokaz, poučen sestanek itd Ve kolkovno znamenje z vrednostnim oznamenilom v kronski vred da se uvaja novo černic" Slovencem ni treba znova priporočati; poznajo in radi noti za račune in A^ozne liste 1899 1) teku meseca decembra jih berej povsod 6) Koled tt za 1901. bo izšel v se uvede na m sto kolkovnih sani v naprej uvedenem ukazu isti obliki kakor doslej in obst-gal prav raznovrstno gradivo znamenj, ki sta popi- tako da bo ponujal vsakemu nekaj To je torej književni dar za natisk na računske golice kolkovno ki se že marlj in v zasebnih tiskarnah narejene vozne liste enotno znamenje z vrednostnim oznamenilom v kronski vrednoti pripravlja v družbeni tiskarni in knjigove natiskovanje kolkovnega znametja, in to na računske kakor tudi na vozne liste za ž Za golice znici. Slovenci, na Vas je, da te knjige romajo v čim največjem številu med naš narod da se naša družba razširi sodi Gg poverjenike še posebej prosimo, da tudi pov-letos za plovstvo po morju trudoljubivo nabirajo širom domovine raztrešena krdela Mohor in po Botranjem vodovju so pooblaščeni: Osredni kolkovni janov in jih vpisujejo v našo družbo na Dunaju, kolkovni urad v Pragi, dohodarstveni in urad kolkovni urad v Trstu, ekonomata finančnih deželnih ravna- mi carinski urad v Levovu narjem naj se odboru dopošlj kakor Nabiralne pole z de druga leta d o d n ( m teljstev v Gradcu in v Brnu Lincu Opa gl a Mnogo truda sitnostij in nepotrebnih stroškov Libercu, Budjejovicah in Bolcanu davčni uradi v Salcburgu, Polznju. Kolinu in Ustj in gla provzrocajo nam udnine! Mili Bog tisti nam ne dopošljejo ob pravem času 1 dne januvarija uaprej bode dv 2,) Od jevo družbo bodi in državna tiskarna po 1 lagoma izdajala železniške vozne liste z novim kolkovnim zna- P 1 n blagoslovi naš e nazaj a v zgo r!" delo geslo za Mohor 1 n d marveč Pomiloščenje Morilca Boštj Žvana, na smrt menjem. 3 ) Računske golice in v zasebnih tiskarnah narejeni obsojenega Blaža Ravnika je cesar pomilostil. Najvišje sodišče vozni listi z vtisnjenim kolkornim znamen em za 1 kr. in Hr., in pa v dvorni in drž vozni listi s kolkovnimi tiskarni narejeni železniški mu je prisodilo kazen dosmrtne jeČe Umrl je oče režiserj slovenskega znamenji, glasečimi se na avstrijsko vrednoto, se smejo tudi v bodoče uporabljati. Vsled tega se torej izdaja takih golic in voznih listov ne izmeni, oziroma se ne razveljavijo ali izmenijo (zamenjajo). Rudolf I n e m a n n, zlatar v Pragi gledališča gosp C kraj Zabodel je na ženitovanju v LeŠah v radovljiškem Anton Zupan svojega prijatelja Franca Pahorja. Ponesrečil je pri šentjakobski cerkvi v Ljublj Vabilo k družbi sv. Mohorja Slovenci praznu- Janez Jeločnik. Padel je raz strehe tako jemo letos stoletnico rojstva nepozabnega knezoškofa lavan- morali prinesti v bolnico. rečno, da so ga tinskega, Antona Martina Slomšeka. Koliko zaslug si je Slomšek Slovencu. On nam je.osnoval tu'i družbo sv. Mohorj pridobil za naše ljudstvo, mora biti znano vsakemu lezniški paznik Jakob Povožen je bil pri Lipi blizu Beljaka 271etni že Maj je njegovega truda rodila se je v njegovi glavi plod pravi roke in levo nogo Kolesa so mu odtrgala glavo Dvoboj Pred kratkim je bil v Ljubljani dvoboj mej Slomšekov življenjepisec g. prof. dr. A. Medved, ter nadaljuje: poročnikom Frisekom in karnijolcem Pavlitschekom ■r Ob stoletnici Slomšekovega rojstva k torej diužbe sv. Mo- bil precej močno ranjen. Slednj t « v Stran 62. Popravek. 4 Toplic se nam piše, da v notici (Ali kakih?!! Vprašanje stavca.) Zares kosmato vest imajo t „Poskusen umor" tista Marija šušteršič ni bila doma iz do- Madjari, da se vesele takega rokodelstva, broznane poštene hiše 'Šušterši^eve iz Toplic, ampak iz Z a-rigelca fare in občine Poljane. I Dediči se iščejo V Brnu je umrla Deka Julija Pokoj- Hoffmann, ki je zapustila okoli 100 000 kron imetja niča je bila vnukinja ljubljanskega meščana Martzona in ker nima dedičev, so upravičeni do dedščine tudi sorodniki njenega starega oČeta. — Milo v zemlji. V Kolumbiji v Ameriki so zasle- dili kopljejo kakor rudo, n pr. sol itd. velikanski zaklad prirastenega mila ali „žaife tt katero Našli so mnogo jezerov sode, s katero je kemično združen boraks. Na bregovih teh jezer je veČ sto metrov debela škorja te prirodne „žajfe", katero kopljejo in pošiljajo po svetu. Prezračenje velikih železničnih tunelov. V pokrajmi Hoosac v severni Ameriki imajo silno dolg tunel. še prekosi Šentgothardski tunel na Tirolskem. Za prezra- so naredili ventilator, kateri piha v tunel čenje tega tunela vsako minuto 16 000 kubičnih metrov zraka. To je največji ventilator sveta. Ogenj. Posestniku Mihetiču v Gorenicih e v v sredo pogorel hlev s krmo in orodjem, bkode je do 700 kron. Van Bosboom se imenuje 551etni Bur, je baje najboljši strelec mej Buri. Še nikdar, ni zgrešil jelena, noja ali človeka. V mladih letih se* je s Kriigeriem mnogo bojeval za neodvisnost domovine. Pridobil si je v zlatih rudnikih mnogo imetja. Imel je dva sina, katera pa sta že padla v sedanji vojni proti Angležem To je pretresla njegovo ravnodušnost. da je sklenil sam iti v vojsko in se maščevati za svoja sina. Od novembra vodi malo hrabro Četo proti vsiljencem. In kako on strelja s svojo fuško? Vleže se na zemljo, s svojim or- lovim očesom vzame na muho vedno mladega angleškega v ča- stnika, ki ga nikdar ne 7greši. Ko puško izstreli, sk či kvišku je dva Častnika ustrelil izvršil m zakliče: „Chamberlain!" Ko \ je za isti dan svoje delo. Ko pa angleški zdravniki preiskujejo mrtvece, najdejo v srcu ali v možganih mesto svinca zlate kroglje. Tako se stari Bosboom maščuje za svoja sina patrone pa dela sam. Lakota na Hrvaškem. V siseškem okraju je nastala lakota med kmetovalci Nedavno so imeli občinski notarji posvetovanje, kako ljudstvu pomoči Notar iz FarkašiČa je povedal, da sta v njegovi občini že dva vsled lakote umrla. Občinski uradniki že niso dobili nič plače od meseca novembra. Občinski svetniki morilci. V Sassari v Italiji je mej 400 razpravi v obtoženimi radi umora tudi mnogo občinskih svetnikov in celo župan sam. To je tudi lepa slika o moralnem položaju Italije! Pri obravnavi imajo obto- ženi 100 odvetnikov. Drakonične kazni so zadele one lezervnike, so se na kontrolnem shodu v Kyjovu na Moravskem z zde i» Dobili so po zaporu, a jeden zglasili oziroma 6 mesecev v garnizijskem celo 13 mesecev obsodbi, ne bi knjigovodja Kalivoda zapora v trdnjavi. Pisati kakov komentar o bilo varno, toliko pa menda smemo reči, da po tej. razsodbi ni baš olajšano stališče mej narodom onim Češkim poslancem, so za spravo z Nemci. Istotako je odprto vprašanje, da-li je ta razsodba na posebno korist vojski. Raznarodevanje na Ogerskem Madjarom gredo vrlo izpod rok akcije za raznarodevanje druzih narodnosti v njih 30 deželi. „Bud. Hirlap" poroča ves ganjen, da je pred leti bilo več nemških otrok v peštanskih šol o Kji nego madjarskih Danes pa je tam od 100 učencev že 91 Madjarov. — Štrajk na Ogrskem. V tovarni za stroje in železne mostove državne železnice v Režici so delavci vstavili delo. Pridružilo se .jim je še 1000 drugih delavcev. Smrt rojaka v Ameriki. Dne 13. m. m je padel v steklarni v Clevelandu v vrelo steklo Simon Marolt, doma iz Sodražice ter vsled opeklin umrl. V domovini zapušča ženo s tremi otročiči.' Nesreče v Ameriki V šoli svetega Frančiška v t Quiney so imele šolske sestre dan pred Božičem vajo z deklicami za božično drevo. Edna belooblečenih deklic pride pre- t blizu plinovega plamena Užge se ji obleka, plamen se prime tudi ostalih deklic, od katerih jih je ednajst zgorelo, . mnogo pa se jih hudo opeklo. V Pamoni je skočil vlak iz tira. Trije potniki so mrtvi. 21 pa ranjenih. V Broronsville v Braznellovem premogokopu je nastala dne 24 m. m. eksplozija. Štirideset delavcev je mrtvih. — V Kaliforniji je razsajal dne 25. m. m. grozen potres, ki je razdejal mnogo hiš. V Sabobi se je poiušila stara hisa ter ubila še^t Indijank. Loterijske srečke v Lincu dne 10. februvarja t. I V Trstu dne 10, februvarja t. V Pragi dne 14. februvarja t. 24, 32, .37, 2, 58. 47, 25, 26, 45, 86. , 2, 44, 29, 27. Tržne cene. v Ljubljani dne 14. februvarja 1899. Pšenica kron 60 vin., rž kron 20 vin., ječmen kron vin., oves kron 20 vin ajda kron 20 vin., proso 10 kron vin turS'^Jca 5 kron 80 vin., Mu 24 kroa vin ^^rah 20 kron vin , fižol 20 kron vin. Vse cene veljajo za 100 kilogr'^mov. JL Razpošiljava sukna samo zasobnikom I En cdrezek gid 2-80 iz dobre 310 m dolg za- dostno za moško obleko stane samo 30 4-80 7-50 8 70 0-50 2-40 3-95 fine » [ i fine j še angleške grebenčeste pristne ovčje volne En cdrezek za črno salonsko obleko fl. 10* Blago za vrhnje sukne od 3 gld. 25 kr. meter in višje; loden v mičnih barvah odrezek 6 gld. odrezek 9 gld. 95 kr. peruvien m dosking, blago za državne in železniške uradnike in sodnijske talarje, najfinejše grebenčasto in še-vejot blago, kakor blago za finančne in žandarmerijske uniforme itd., razpošilja po tovarniških cenah kot reelno in solidno dobro znana sukno-tovarniška zaloga Ki sel-Amliof v Brnu. Vzorce pošlje zastonj in poštnine prosto. Pošiljatve po vzorcih Pozor! P. n. občinstvo so opozori, da se blago veliko ceneje dobi, ako se naravnost od nas naroči, kakor pa pri kupcih. Tvrdka Kiesel-Amof v Brnu razpošilja vsako blago po pravih tovarniških cenah brez prebitka katerega rabata. (2) Odgo urednik: Av^ast Pncihar Tisk in založba Blasuikovi oasiedaiki