Kako vost na sta rost, let. 26, št. 3, 2023, (69-71) © 2023 Inštitut Antona Trstenjaka 

MREŽA ZA PREOBLIKOVANJE OSKRBE 
Šesta konferenca, ki jo organizirajo v okviru mreže za preoblikovanje oskrbe (ang. Transforming care network) je potekala med 26. in 28. junijem 2023 v angleškem Sheffieldu. 
Fokus letošnje konference je bil na raz­licnih kontekstih, v katerih oskrba poteka. Pozornost je bila usmerjena na omejitve (geografske, družbene), znotraj katerih ljudje nudijo in prejemajo oskrbo; na prehode (razlicna obdobja oskrbovanja v življenjskem ciklu) ter na razlicne izkušnje z nudenjem in prejemanjem oskrbe. Velik poudarek je bil tudi na okoljskih tveganjih ter neenakostih v oskrbi, usklajevanju dela in oskrbe, digitalizaciji oskrbe ter na organizaciji oskrbe v razlicnih delih sveta npr. v Srednji in Južni Ameriki ter Afriki. Predstavljene so bile nove raziska­ve in razmišljanja o tem, kako sodobne družbene spremembe vplivajo na to, kdo zagotavlja oskrbo, kakšne vrste oskrbo ljudje prejemajo in v katerih obdobjih svo­jega življenja; prav tako pa o okolišcinah, v katerih se oskrba zagotavlja in doživlja. Nadalje so raziskovalci predstavili raziska­ve povezane s posledicami oskrbovanja za razlicne družbene akterje npr. oskrbovalce. Konference so se udeležili številni ugledni raziskovalci s podrocja socialne politike, med drugimi tudi Rianne Mahon, Fiona Williams in Claude Martin, ki so imeli na konferenci tudi vabljena predavanja. Poleg treh vabljenih predavanj je v okviru kon­ference potekalo še 24 tematskih panelov in 11 simpozijev, ki so se dotikali perecih tem iz podrocja oskrbe razlicnih generacij, od otrok do starih ljudi. 
Predavanje Rianne Mahon je bilo osredotoceno predvsem na koncept oskr­bovalne ekonomije (ang. economy of care) ter na politicne posledice neenake delitve oskrbovalnega dela (tudi v globalnem smislu). Pravi namrec, da neenaka delitev oskrbovalnega dela med spoloma ovira dosego enakosti med spoloma in osa­mosvajanje žensk. Poudarila je, da kljub temu, da se razvoj koncepta oskrbovalne ekonomije obicajno pripisuje feministkam na severni polobli, ima le-ta pomembno vlogo tudi v Latinski Ameriki in na Kari-bih. V predavanju je izpostavila primera Kostarike in Urugvaja, pri cemer pa je poseben poudarek namenila temu, kako ovire na nacionalni ravni lahko deloma premagamo z inovativnimi pristopi na lo-kalni ravni, na primer v Bogoti in Mexico Cityju, ter na globalni ravni prek pobud, kot je Globalno zavezništvo za oskrbo, ki je bilo ustanovljeno v Mehiki. Poudarila je kognitivne in normativne vidike oskr­bovalne ekonomije ter predstavila idejo o oskrbovalni ekonomiji kot potencialnem viru za oblikovanje koalicij, prav tako pa politicni pomen tega koncepta, pri cemur je še posebej opozorila na vlogo nacional­nih, mestnih in celo globalnih perspektiv. 
Fiona Williams je imela na konferenci predavanje z naslovom Globalna oskr­bovalna kriza in njena presecišca z rasno in podnebno pravicnostjo, v katerem je 
oskrbo obravnavala kot podrocje krize na mnogih razlicnih ravneh (lokalni, nacio­nalni, transnacionalni in globalni), hkrati pa kot potencial za pomembno družbeno in politicno preobrazbo. Vzrok za krizo v oskrbi vidi v razvrednotenju oskrbe ter v pomanjkanju podpore, virov in casa, ki bi ljudem omogocili, da oskrbujejo in so oskrbovani, obenem pa je izpostavila tudi, da se socasno s krizo v oskrbi odvi­jata še dve globalni krizi in sicer rasna ter podnebna kriza, ki ju je pandemija samo še okrepila. Prav obdobje pandemije je zaostrilo neenakosti med ljudmi, predvsem na podrocju oskrbe, pri cemer je poudarila sporocilo Združenih narodov (2020), da je pandemija covida-19 razkrila laž, da lahko svobodni trgi zagotavljajo zdravstveno oskrbo za vse; izmišljotino, da neplacano skrbstveno delo ni delo; iluzijo, da živimo v svetu brez rasizma; ter da smo vsi v istem colnu. Poudarila je pomen solidarnosti v družbi in opozorila na vlogo skupnosti (globalne, lokalne) in skrbi za prihodnje generacije. 
Neenakosti v oskrbi so bile tudi glavna tema tematskih panelov Neenakosti in oskrbovalne potrebe, v okviru katerih so bile predstavljene razlicne teme: od ne­zadovoljenih potreb (ang. met and unmet needs) starih ljudi in njihovih oskrbovalcev, neenakega dostopa do storitev dolgotrajne oskrbe, do spreminjanja vloge države blagi­nje in spolnih, razrednih in regionalnih ne­enakosti v nudenju in prejemanju oskrbe. 
V tematskem panelu z naslovom Poti v in skozi oskrbovanje so raziskovalci predstavili raziskave, ki so se ukvarjale predvsem z dolocenimi obdobji pove­zanimi z oskrbovanjem. Aviad Tur Sinai je predstavil raziskavo o posledicah, ki jih ima prekinitev oskrbe na družinske oskrbovalce. Zanimiva ugotovitev njihove raziskave, ki so jo naredili na podatkih 
Raziskave o zdravju, procesu staranja in upokojevanja v Evropi (kratica SHARE) je bila ta, da sta se subjektivna ocena zdravja in financne sposobnosti med družinskimi oskrbovalci po prekinitvi oskrbovanja izboljšali, medtem ko se je zadovoljstvo z življenjem poslabšalo. Te ugotovitve kažejo na to, da oskrbovalci, tudi ko prenehajo oskrbovati, potrebujejo podporo in po­moc. Poleg družinskih oskrbovalcev, ki so v vecini primerov žene, hcere ali snahe srednjih let, je veliko predstavitev na kon­ferenci izpostavilo tudi težave, s katerimi se soocajo mladi oskrbovalci (ang. young carers), ter vpliv oskrbovanja na njihov razvoj in položaj v družbi. 
V tematskem panelu na temo Usklaje­vanja placanega dela in neformalne oskrbe starih ljudi so bili predstavljeni rezultati razlicnih raziskav iz Avstralije, Velike Bri­tanije ter Švice. Andrin Altherr in Thomas Geisen sta predstavila rezultate projekta COMBECA (2020-2024) usklajevanje placanega dela z neformalno oskrbo sta­rejših, v katerem so preko intervjujev z delodajalci poskušali ugotoviti, kakšne formalne in neformalne prakse se v pod-jetjih razvijejo na podrocju usklajevanja placanega dela in oskrbe starih ljudi. Med javnim in zasebnim delodajalcem opažata razlike, saj je industrijsko podjetje izra­zito družinsko usmerjeno, pri cemer se družinske zadeve pogosto mocno posta­vljajo pred zadeve podjetja, nasprotno pa javni delodajalec sledi bolj dejanskemu, individualnemu pristopu, povezanemu z manjšo normativno usmerjenostjo v zvezi z usklajevanjem placanega dela in oskrbe starih ljudi. To je sicer zanimiva ugotovitev, ki pa je verjetno vezana le na specificne delodajalce, ki so sodelovali v projektu. Nadalje je Kate O‘Loughlin predstavila rezultate avstralske raziskave o vplivu pre­poznavnosti oskrbovalcev na blaginjo in socialno vkljucenost zaposlenih družinskih oskrbovalcev. Ugotovili so, da so zaposleni, ki so porocali o vecjih težavah pri dostopu do storitev dolgotrajne oskrbe, porocali o nižji prepoznavnosti vloge oskrbovalcev v skupnosti in slabših posledicah za blaginjo in socialno vkljucenost zaposlenih družin­skih oskrbovalcev v primerjavi z zaposleni z manj težavami pri dostopu do storitev dolgotrajne oskrbe. 
Konferenca, ki sta jo soorganizirala Uni-verza v Sheffieldu in Center za proucevanje oskrbe (ang. CIRCLE), je bila izjemno dobro organizirana, organizatorjem pa je uspelo vzpostaviti tudi zelo sprošceno, prijetno in vkljucujoce vzdušje med vsemi udeleženci, kar je bila pomembna dodana vrednost konference. 
Naslednja konferenca bo leta 2025 v Helsinkih. 
Tjaša Potocnik