si. m.
vtorek 2 S. oktobra.
III tečaj. 1870.
SLOVENSKI NAROD.
Vtorek, četrtek  in so-l.oto izhaja in velja v Mariboru brez pošiljanj* na dom za VM   leto 8 g. — k.
„  pol   Ista 4 „ — „
„  četrt   „   2 „ 20 „
Po pošti :
ia vse leto 10 g. — k „ pol leta 5„ — „ „   četrt n »BtlO»
VredniitTO in opravniitvo je na stolnem trgu (Domplatz) hiš. it. 179.
Oznanila:
Za navadno tristopno
vrsto se plačuje: G kr. če bo tiska lkrat, ** »i »» »» »» 2krat, • »» »». »i »> 3krat. veće pismcnke se plačujejo po prostor n.
Za vsak tisck je plačati kolek (štempelj) ca 30 kr.
Kokopisi se ne vračajo, dopiii naj se blagovoljno franknjejo
Pogled na Francosko.
Videti je, da se je politično in vojaško stanje Francoske obrnilo na boljo in zajezilo štiritednje urno napredovanje pruskega orožja. Zlasti na 4 stvori se mora zdaj obračati javna pozornost. To t stvari so med seboj veriga, yf kftrt se ne sme nič utrgati, ako se hoče Francoska se dalj časa držati in ohraniti, in te so: Metz, Pariz , pomočna armada . ki se snuje na francoskem jugu, in pa ljudska vojska, ktero snuje Ga ribaldi na vzhodu, zlasti v Vogezih , torej Prusom za hrbtom.
O Metzu se jo zadnje dni mnogo govorilo, da se hoče podati.   Bazainov adjutnnt general Boyer se jo bil podal celo v  glavni kvatir v Versailles.   Eni trde, da  pomanjkanje in lakota sili Bazaina   na  prodajo, drugi so zagotovljnli,  da je Baznine  z Napoleonom v dogovorih in da ga je preslepila gizdava želja „zvonec nositi" v svoji domovini. Eno kakor drugo je neverjetno. Po strokovnjaških poričilih  dobro podučenega dunaj skega lista so more Metz držati še 2—3 mesece, in ker se na Metz  ni  poskusil  še  noben naskok,   da ker se niti resno ne oblega, zaukazovala bi že vojaška čast sama francoskemu maršalu, da bi preje z najv'čo — obupno drzovitostjo skušal šiloma predreti oblegujočega sovražnika in tako oditi,  nego da bi se strahopetno in sramotno udal.
Kar se tiče druge točke — tajnih dogovorov z Napoleonom —, ima Bazaine morebiti največo poželjenje biti rešitelj svoji domovini, a njegov brat je žo izrekal, da maršal Bazaine priznava republiko. Toliko je gotovo, da bi neizogubljivo morala nastati vojska med Francozi samimi, ko bi Bazaine morebiti hotel skušati prejšnjo vlado Evgenino zopet obnoviti in samega sobo
za diktatorja usiliti. A slednje ni verjetno. Res je Francoz kos vse storiti, ne strašiti se najsilovitejšo revolucijo, kader veliko načelo navdušuje njegovo srce, a da bi iz samega slavohlepja vzbujal državljansko vojsko med domačini samimi, temu Francoz ni kos — torej tudi Bazaine no. Morebiti se je Bazaino s Prusi pogajal, da bi sebe in svojo vojsko osvobodil, iu jo bil za to ceno pripravljeu žrtvovati trdnjavo Metz; toda ravno ta cena je morala Prusom biti previsoka, ker bi jim bila Bazainova armada ob Loari ravno tako nevarna, kakor pred Metzom. Morebiti pa — in to je najverjetnejše — je hotel Bazaine, ki jo odtrgan in odsekan od vsake zveze s zunanjim svetom, po svojem adjutantu lo zvedeti, kaj se v pruskem taboru in na bojišči sploh govori, dela in misli, in je v ta namen ponudil nasvete, ki njega niso nikakor vezali, in od kterih tudi ni bilo pričakovati, da bi jih Prusi sprejeli, kakor jih po zadnjih poročilih res niso.
Pariz sam je res šo le začel braniti se, a že začetek precej obeta, če tudi pruska poročila skušajo skrajšati iu znižati vrednost napadov, ki so jih Parižani storili na obsadno armado, vendar tudi po tem zniže vanji še dovolj ostaja, kar kaže Parižanov pogum in vztrajnost. Pariz je za več mesecev s živežem oskrbljen in slabi letni čas je Francozom tako koristen, kakor Prusom nadležen. Trochu je videti, da je ne le visoko umen mož, ampak da ima tudi dosti praktične previdnosti in Bkušenosti. Toliko napovedani socijalistični nemiri v Parizu konečno se gotovo toliko časa ne bodo uneli, dokler stoji sovražnik pred glavnim mestom. Največemu socijalističnemu razgrajaču je celo Rochefort odpovedal svoje dosedanje prijateljstvo.
Do zdaj je učila skušnja, da je izgled glavnega mesta merodajen za vse druge okraje. Leta 1814 in 1815 se Pariz skorej  nič ni branil in to je odločevalo
francosko osodo.   Dandenes se Pariz junaško brani in to je prevažno za prihodnje dogodjaje.
Vendar bi najhrabrejša hramba glavnega mesta nič ne koristila, ako bi ne bilo mogoče v južni in zahodni deželi francoski osnovati armade, ki bi prišla Parizu na pomoč. Tudi v tem oziru ne stoje stvari preslabo. Ljudi nikakor ne pomanjkuje, tudi orožja ne. Za zdaj samo še pomanjkuje organizatoričnega talenta, ki bodo množine vredil in vodil. V vseh okrajih že pridno eksercirajo in manevrirajo. Odločilo bo v tej zadevi le to, ali so bode Pariz toliko časa branil, da bodo nove podporno čete  dovolj izvežbane za vojsko.
To tudi Prusi dobro vidijo, da so jim je Pariza čem preje tem bolje polastiti. Da bi to odvrnili, hote se Francozi poslužiti dveh drastičnih pripomočkov; francosko Inodovje je zopet začelo operirati v vzhodnem in severnem nemškem morji; v teh operacijah brodovja do srede decembra led ne more motiti. Bro-dovje se bode skušalo odškodovati za streljanje na Pariz in bode ravno tako neusmiljeno streljalo na nemška primorska mesta itd. Drug še bolj izdaten pripomoček je ekspedicija Garibaldijeva, ki se bode s precej krepko vojno Prusom za hrbtom sukal in skušal Elzasijo in Lotringijo oborožiti in naščuvati proti tujemu usiljevalcu.
To so štirje udje sprva omenjene verige ; v 4—5 tednih bi francoski vojni moči posebno ne škodovalo, ako poči eden ali drugi teh udov; za zdaj je treba, da vsak ostane cel in kolikor mogoče krepek in vztrajen. Ako so ti udje toliko časa vedo držati, postane vojna dolgotrajna in tudi Prusov se bode lotilo neko čustvo, da vendar stvari niso tako gotove, kakor se sploh misli. Ako pruski vojskovodje že zdaj nimajo gotovega prepričanja, da v kratkem in odločivno zmagajo, potem pač najbolje  store, ako pogojev za pri-
Prijateljski dopisi do brata hipohondra.
ni.
Draga dušica!
Hatte die Kat/e Fliigol, kein Sperling w«ir' in der Luft mehr, lliitte, was jeder vvunscht, Jeder, was • biitto nocb was V
Te vrstice nekega nemškega pesnika, čegar ime mi ni več znano, denes stavim na čelo svojega pisma. W. TempU je zadovoljnost življenje stavil na te tri pogodbe : zdravje, mir in lepo vreme. Prvega nimam jaz ni ti, druzega nam no daja svet in tretja pogodba je v — božji pratiki. Tako za naju ni več mogočo srečno živeti? O pač, če zdravja nimaš, pretrpi bolehnost, in premagaj bolezen z duhom in srcem. Nemec to moč imenuje: Gemiith. Miruna svelu ni najti : Ti, kakor jaz imava opraviti z uradi. Višji nama pišejo: „Euer Khivviirden. d as wohlehrwiirdigo Amt wird aufgefordert", prav po slogu mongolskih oblastnikov, nadleguje naju posebno sedaj zmešani svet, veudar še si znaš dokaj miru okovariti, ako marsiktero „Auffor-derung" deneš ad aeta. Vreme, tudi pogodba zadovoljnega življenja, je res letos celo nenaravno, ali brate kljubuj mul
Skakaj po hiši, ker za lurnarja nisi več sposoben, žvižgaj, vriskaj, kedar je zunaj hudi piš in tvoje žilice popuščajo, pojdi na poljo po deževji, in poj si pesmico berolinskega šnapsbrudra:
Man kom m t und weiss uicht wie
Durch Regen ohne Paraplui. Če pa ne moreš iz hišo, beri latinsko pol teolo-gično delo Španjolca Sarassa: „ars semper gaudendi", in študiraj učeno razpravo Nemca Taubmanna: \Vas ist zu thun, wenn man auf einer Sonnenuhr gern die Zeit wissen moehte, und doch die Sonno nicht scheint?
Sploh pa ti svetujem, dragi brato hipohonder. sprehajaj se, kedar imaš neugoden dolg čas. Ali vzemi si spremljevalca I Sam obedovati, sam se kopati in sprehajati ni dobro. Ali koga bodem s seboj vzel v svojem kraji, kjer ni nobene inteligeutne duše? Vzemi prvo človečjo dušo. dasiravno je butasta; ako ne najdeš človeka, vzemi psička, samo da so zmeniš, in grilov ne lovi! Že stari modrijani so rekli: sam jesti, sam sprehajati in kopati ae ne tekne. V slabem vremenu pomagajo tudi gosli, klavir, čopič, ali midva nisva imela sreče v mladosti najini so naučiti godbe in slikarije — veudar v sili ni treba virtuoznosti. Brenkni v brunidico, ali harmoniko, vzemi olovko in risa j možiceljne, in čas Ti tudi prejde v slabem vremenu. Risaj karikature, saj jib imaš dovolj pred seboj iz svojega življenja. Kozula, burkla, žezlo, vse ti daje dovolj predmeta. Prebiraj stare pratike, in našol boš dosti razvedren j a. Skrbi pa še posebno, da dobiš skoro svojo ognjišče. Sicer ga je težko dobiti, iu ti nečeš se uklanjati pred mogočneži, in kot pesek z repocem migati pred patroni, vendar ker imaš zasluženja, apeliraj na to, in čuvaji morale bodo morali, ako so sami moralici, ti dati za staro dni — ognjišče, in ko ga imaš, dasiravno je majhno, zapoj
si z onim kmečkim farmeštrom, ki je bil dolžo kaplan, nego je sin človekov nasvetu živel:
Beatus ille homo,
Qui vivit sua domo,
Habet bonam pacem,
Et sedet post fornlacem,
Laudat deum trinum,
Et bibet bonum vinum. Vendar no išči si ognjišča v okraji, kjer ne raste : bonum vinum. Zapomni si resnico besed:  „Non omnis fert oinuia tellus. Z Bogom !   Vos Tvoj
*EmyaQ\ioq.
IV.
Draga dušica! Iz Tvojega poslednjega spisa vidim, da se Ti boji* starosti, in da hočeš vedeti, kaj jaz o starosti mislim. Eheu! fugaces labuntur anni! res je, in pomnež nas zapušča, in spanja ni, in prebavljati ne moremo, tudi ni zabavljati, družeb se ogibljemo in gondravost nas obseda, zobje so krhajo in lasje izpadajo, oči moramo iz varžeta jemati, nogovice in hlačice so tresejo in lico se grbanči, podložniki — noge več no ubogajo,
— srce, glavni organ življenja postaja osemkrat manje,
- kdo no bi se bal starih dni! Bridke skušnje življenja storijo mrzlo nam srce, prijateljske zavezo se razvežejo, ko smo zgubili poslednjega prijatelja iz svojo mladosti. V starosti še sem jaz edino našel vesele — Židove, ker vez barantije jih veže na društvo, torej postani barantač, — ako imaš kapitale, ali pa so pravdaj skoz celo življenje kakor starec  Kato.  Ker pa
1812
hodnji mir ne stavijo previsoko in se zadovole z vspehi, ktere dosežejo že vsled dosedanjih zmag, in kteri francoskega naroda ne bodo silili do skrajnega: ali Prusa pregnati, ali pa Častno umreti.
Dopisi.
—r—. Is Izubijane 20. oktobra. V narodnih društvih se prične prihodnjo zimo vendarlo več življenja. Dramatično društvo bode raz Vi v gledališči vsaki mesec 1—2krat v čitalnici predstavljalo. Ćitaluični odbor zlasti pa se muja živahnost prejšnjih let udomačiti v dvorani, v kterej se je do sedaj edino le plesalo in — plesalo. Pevski zbor čitalnice pod vodstvom g. Va-lente dobro napreduje, pristopili so mu tudi učiteljski pripravniki. Želeli bi, da bi se tudi še nekteri drugi gospodje, ki so aekdaj že pevali v čitalnici, udeležili. V Ljubljani, kjer je toliko izvrstnih pevskih moči, se da sestaviti pevski zbor, da bi mu ga ne bilo enacegn, pa do sedaj je bilo veliko malomarnosti. „Sokolu-ovi večeri bodo v čitalnični dvorani, ki se ravno sedaj prav okusno lepša. Nemško društvo, pred janjškimi dogod-bami „Turnverein", sedaj samo še „feuerscheu" imenovano, se bo tudi zabavalo na čast, slavo in dobiček g. Ehrfelda. Iz mesta tako nikamor ne sme, naj si tedaj zasedena jetra pretrese pri plesu in če bojo posebno dobre volje, naj pošljejo še 100 gld. v Manjco za n e m-ške brate, bo vsaj trgovec Woschnagg — ki nekako ostentivno izpostavlja slovenske trake v svojej štacuni, dobil pohvalo in začudenje, da se germanski reči v slovenski Ljubljani delajo ovire. Kaj bi pa škodilo, gg. nemČurji, ko bi se spomnili tudi pogorelcev v Postojni? Saj od njih več skupite nego od severne Nemčije 1 Filharmonično društvo bo imelo svoje pribežališče na strelišči ali pa v kazini, ker mu dež. odbor redute ni dovolil. Naši „sportsman" na čelu neogibljivi g. Doberlet, kteremu je menda apremljevanje mrtvih za dober denar tudi „sport", napravijo za zimo društvo, ki se bo zabavalo na — ledu. Veliko življenja!
Ljubljanska davkarija ni posebno milosrčna. Pretekli mesec je  samo 600 posestnikov rubila,
je to nemoralno, živi v starosti v kraljestvu duhov. Ne misli, da je v starih časih, to je kader si ti bil mlad, vse dobro bilo. Glej da te ne bode zadel spis Horaci-jev o starcu:
multa senem circumveniunt ineoramoda, quserit, et inventis miser abstinet et timet uti, vel quod res omnes timide, gelideque ministra! Dilator, spe longus, iners avidusque futiri, Difficillis, querulus, laudatc r temporis aeti Se puero, causor castigatorque minorum.
Cicero je imel prav, da vsaka starost ima svoje veselje. Dedovina (erbija) mladosti je — radost, — starosti pa modrost. Skrbi si torej naj poprej za zdravje duha, in lehko boš prenašal butaro starih let. Skrbi si tudi za stare dni, da dobiš „otiuni cum dignitate", tako postane prestop ložejši. Dobro bode za starost, nko si si hranil vsa svoja „pensau, abecednike, pisma že umrlih prijateljev, celo stare škornje in oblačila. Kako boš se smejal čez pedantizem Hribarjev, kako črez modo tvoje mladosti, ko si z lastovičjim repecem, drugačo imenovan : frakom, miglal pred naprejpostavljenimi. Za-stopi dobro vrstice Rimljana: Quot nnnos ? annos, quos habeo, Pootice t non me habent. Kar pa človek ne more spremeniti, to naj prenaša potrpežljivo in si gladi — grbavo lice. Misli si: starost je hiša, ki so mora zmi-rom popravljati, ladija, v kteri se ima luknja za luknjo zamaševati, pipca, ki se mora zmirom snažiti, ako hočeš iz nje kaditi.
Vendar ložje si bodeva o starosti dopisovala, kedar naju bode popadla, sedaj še stojiva v moški dobi in ljubiva domovino in znanosti; tvojo hipohondrijo bi vendar tudi zvračila — mozzota, ali te dobijo lo — mozzini. Zdravstvuj! Tenez chauds le pieds et la tete, svetuje Motaigne, sedaj pa je /o mrzlo, drva pa morava obadva kupovati.   Ves Tvoj
Emzuftfiog.
nektere samo zbog 50—60 kr., Jane/.u Pajku na Studencu je zbog 15 kr. poslala „sekacion", kar velja v novem denarji 18 kr. ! Večina kmetov ne ve, koliko so dolžni, ker davkarji in „fraukačia uradujejo le ustavo-verno nemški, in napis pri ljubljanski davkariji kaže, da bi slovenski šo a la Trubar in Dalmatin ne znali. Tudi je naša davkarija tako vestna, da celo take tirja, ki so že plačali, exerapli gratia, posestnika Janeza Pi-riha na Dobrovi. In pri vsem tem imamo še dolgove v Avstriji!! — G. Dežman zagovarja prijatelja Malica in njegove jabelkorenegate, ker se je žo navadil odpadnike hvaliti. Pa tu mu uo moremo pomagati. G. Malic je v vsej resnici malo dni pred razstave lepo število jabolk in hrušek od najbolj slovitega pomologa iz Gradca dobil, ki ima svoje posestvo prav blizo glavnega mesta štajerske. Ta graški poraolog je bivši lekarničar. Želite g. Dežman zvedeti ime ? Vam poslužimo. — Društvo delavcev napreduje, k blagajnici za bolne in onemogle jih je že čez 90 pristopilo. V nedeljo se bo društvo utrdilo in si vodjo zbralo. —
Is Izubijane 19. okt [Izv. dop.] Ljubljanski Tagblatt, ki ima veselje natanko pobirati po širocem svetu škandale in jih trositi mod verno izraelsko ljudstvo, je tudi s posebno radostjo, z nesramno zadovolj-nostjo včeraj omenil škandal, kterega je luč inteligencije in kapitala, mameluška druhal napravila občespo-štovanemu gosp. Hermanu na Ptujem. O tem obširno govoriti ne morem, ker nisem bil tam; vprašam le, kako da zdaj ni spustil ta list č celo krdelo svojih navadnih psovk in zaničevanj, ktere ima zmirom pripravljene, ako se kteremu ljubljanskemu mameluku le en las zakrivi, zakaj zdaj ne klico na pomoč vso briče, žandarje in policaje, zakaj zdaj no kriči, kje so bajoneti in sablje, kje je orožje, da bi se tacim ljudem, tacim representantom ntmško kulture vrnilo z enako mero, zakaj zdaj no zahteva vešal, na kterih hoče v enacih slučajih viditi druge ? O Dragotinc, quosque tandem 1 *)
Is Tržiča 19. oktobra, [Izv. dop.] Pripoveduje se nam, da bode železnica od Ljubjane do Belaka kmalu dodelana in se ima že v začetku novembra za rabo občinstva odpreti. Vendar kaj to nas brigaj mi se ne zmenimo čisto nič za to, ker mi nimamo prilične postaje, kajti ona za nas odločena v Podnartu, nam je predeleč od Tržiča, dalje imamo hud klanec v Gobovcah in povrh temu še mitnico v Podnartu.
Ali se bo ta ostarela napravu in brž ko ue edina na skupnih skladnih cestah na Kranjskem, kdej in kdaj odpravila, tega ne vemo. Pa tudi Kroparjem in Kamno-goričanom ta postaja ne bo posebno ugodna, kajti tudi oni imajo preveč daleč do nje.
Kaj pa naši neročurski bratjo Radoljčani? Za časa cesarja Franca I. so hoteli prebivalci v Feldbachu na Štirskem, imeti vsako sredo tržni dan. Po dolgem in modrem zborovanji pošljejo oni najbolj modre možo v Beč do svitlega cura. Po prijaznem sprejemu so oni prosili: „Majestiit wir bitten um einen Mittvvoch." (Veličanstvo mi prosimo za ono sredo.) Vladar jo njih prošnjo uslišal, ter jim privolil sredo kakoršno vsem podložnikom ; oni imajo toraj sredo ne pa tržnega dneva, ker niso zanj prosili.
Skoraj enaka se je zgodila Radoljčanom, kajti najbolj previdni in modri možje, kteri imajo z nami vred Gormanijo za svojo boginjo, navezali so brešinj ter vzeli v roke popotni les in odpotovali so v Beč, da bi tam izprosili pri velemogočnem Kljunaču postajo za Radoljco. Akoravno so jim bajo ni precej pritrdila železniška postaja, vendar izprosili so jo — ali gotovo so pozabili povedati , kje da bi jo radi imeli, in tako se je zgodilo, da je njih postaja v Lesce prišla. Tam namreč se bere z velikimi čerkami Radoljca-Radmanns-dorf. Evo neumnost Feldbachcrjev Radoljških! Tako vsaj pripoveduje pravljica.
Kaj posestniki v Lescah k temu porečejo, tega ne vemo; — mislimo da smejo biti zadovoljni in da jim bo tudi všeč, kajti tujec bo imel Lesce za Radolj-ško predmestje — ali celo za Radoljško novo mesto, ktero se bode v duhu uaprodka na  podlagi narodne
♦) Celo „Tagbote f, Untsl." je obžaloval — na videz vsaj — ptujsko neotesanoBt. Vredu. J
Omike od starodavne, nekdaj tudi slovensko Radoljce odlikovalo, tem bolj, ker se ima sklicati (kakor slišimo) tam prihodnje leto velikanski tabor. Ali kam smo zabredli od železnice na tabor!
Tudi postaja v Lescah ne bo splošno zadostila, gledalo se je bolj na tujce, kteri Bled obiskujejo, nego na domače potrebe. Gozdni pridelki, kterih se največ pri Radoljci iz Je'ovco izvažuje, se bodo morali celo v Lesce voziti. Tudi od Kranjcev slišimo o njih nezadovoljnosti, ker se bojijo za svojega tržnega dneva veljavnost — vendar to jo malenkost. Da tudi Ločani niso in ue morejo zadovoljni biti, to razviditi mora vsakdo, kdor ve, kako daleč oddaljen jo njih kolodvor od mesta. Mostu je h tem malo ali čisto nič ustreženo, popotniki iz druzih krajev pa se bodo morali daleč v stran voziti, in tudi sicer veliko več voznine plačati. Edino posestniki fužin v Javorniku in Savi pa so baje zadovoljni — ker so vsak svoj kolodvor dobili. Sploh pa slišimo pripovedovati, da je pri delu Rudolfove železnice mnogo pomanjkljivosti in napak. Tako je na primer pred kacimi 8 tedni odnesel hlapon neki most pod Ja-vo rn i ko m , in pri tej priliki sta bila delavca usmrtena, nekaj druzih zlo poškodovanih. V Radoljci, kjer so nad železnično črto premostili kantonsko cesto in naredili del nove ceste, je most pravi škandal, vreden brat tistega dela ravno to ceste, kterega je moril g. Sovan za časa okrajnega predstojnika Koširja, ki je stal več tišuč forintov, da no računimo tisuč in tisuč dni tlake. Dalje hudobni ljudje hočejo vedeti, da je v tunelu med Radoljce in Podnartom 5. ring ali obok od srede tunela proti Podnartu le e n čevelj in nekaj Čez močen, kar je za tak svet in tako težo kakoršna je ravno oni holmec, skozi kterega drži oni tunel , vsakako premalo. Koliko je no tej govorici resnice, tega ne vemo — upajmo, da to ni res, in da bo dotično vodstvo, to kot neresnico zavrnilo. Ne omenimo druzih malenkosti, ktero se bodo gotovo sčasom odstranile, moramo vendar povedati, da tudi v Medvodah jo most tak, da se lomi žo kamen za novega, kajti ta je prav „miserable", kakor se je izrazil dotični mojster zidarski, — kteri je delo za novi most prevzel. Kako se ho na tej potezi enakopravnost naša spoštovala tega, donos še ne moremo določiti. Upamo, da se bo storilo kar jo prav — vendar nas tudi ne bo iznenadilo, ako bi bilo po stari blaženi navadi — kajti mi smo na vse že navajeni, dobro poznajoč višje gospode na merodajnem mestu.
Nikakor pa se ne da tajiti, da jo na tej črti, ktero smo videli od enega konca do druzega , mnogo krasnih stavbarij — in en par velikanskih mostov, prav po amerikanski šegi — tako so tudi kolodvori v jako krasnem okusu zidani, tudi gre ta črta skoz najlepši in najbolj romantični del naše slovenke domovine.
Is Zagreba 20. okt. [Izv. dop.] Od kar so na Francoskem republiko proklamirali, postali so tudi naši Starčevičjanci ropublikanci. Popreje so mislili, da jim bode Napoleon do velike hrvaško države pripomogel, ter iz njo za svojega bratiča princa Plon-Plona sekun-dogenituro naredil. Dcnes pa ko vidijo, da je pruski Tamerlan francoskega Bajazida v krletku vlovil, postali so naenkrat republikanci in obožovatelji Gambette. Sicer stoje vse naše stranke brez razločka s svojimi simpatijami v francoskem taboru, tako trdo pa vendar nobena ne kakor Starčevičjanci. Zmerom očitneje se kaže, da hočejo Starčevičjanci na slovanskem jugu ono igro igrati, ktero Poljaki na slovanskem severu igrajo, in ki se v malih besedah glasi : sovratšv) slovaustvu 1 — Kakor Poljaci za podiči se imajočo veliko Poljsko zahtevajo mnogo tega, kar ni njihovega n. pr. vse Ma-loruse in Litvane, ravno tako zahtevajo Starčevičjanci za stvoriti se imajočo Volehrvatsko državo mnogo tega, kar ni njihovega : Slovence, *) Srbe in če mogočo tudi Bolgare. Kakor Poljaci o slovanski solidarnosti in vzajemnosti ne besedice slišati nečejo, ravno tako tudi Starčevičjanci ne. Z imenom „Slavo-Srbw, kterega so oni sami izmislili, psujejo narodnjake. Kakor so Poljaci od nekdaj svoje oči na Pariz obračali, in svoja ušesa na vso ogle Tuillrij nastavljali, čakaje kaj jim bode sfinksa Napoleon rekla, ravno tako, se ve da v stotero manjem  razmerji,   tudi  Starčevičjanci.   Skoraj se bo
*) Vredniitvo  nagega lista ju svoje mnenje v tej zadevi izreklo v zadnjem listu. Vredu.
moglo reči, da ta stranka s svojimi zveriženitni idejami začenja, kar so pravi, zanimiva postajati. Pri prihodnjih volitvah za sabor se bo pokazalo, v koliko so se njene ideje v narodu vcimile, koliko javnega mnenja je njenega, in sploh koliko v političnem boji premore. Kar Starčevičjancem zelo škoduje, to je razen njih sovraštva vsega slovanstva, njih solidarnost z Magja-roni, tako da je sumnja celo opravičena, da Starčevič-janci niso neodvisna in samostalna politična stranka, ampak le pokorni sluge Magjaronstva. Kdaj god, in kjer god je Kain magjaron po Abelu narodnjaku tolkel, tam mu je tudi „kompare" Starčevičjanec pomogel. Sicer je pa vso dosedanje dejanjo in nchanjo Starče-vičjancev imelo na sebi značaj Katillinarske krvne zarote. Glasila javnega StarčeviČjanci denes nimajo nobenega, oni samo še v brošurah „delajo". Zvekan bi bo sicer rad geriral, da je Starčevičjanski organ, pa to je samo krinka, pod ktero bi rad svoje pravo lice, svojo odvisnost od Raucha zakrival; pa zakrivajo si lice, razgali si na drugej strani magjaronsko kopito Tudi „Sloga" si StarčeviČjanci za propagando svojih idej časih izposojujejo. Ta naša „Sloga" denes nima nobenega strogo omejenega programa. Starčevičjancem se je do sedaj bolj prijazna nego sovražna kazala. Z narodnjaki bi se rada pomirila, čo bi ti le hoteli za banstvo Lacike Pejačeviča, njenega bogatega major-domusa, se potegovati. Najraje bi pa po Rauchu, tek mecu grofa Pejnčevičn, če že ne udarjala, pa vsaj krcala, pa se le prav ne upa, boji se, ka jej ne bi Rauch tako brevi manu vrat zavil.
Kar „Slogi" manjka, to je: bolje vredništvo. Njeni članki so večom stranom tako brez vsega duha, da niso za prebaviti. Lastnih izvirnih misel nima, in če kakor slepa kokoš časih kako novo vehavo izmisli, jo gotovo na napčno mesto postavi. Poleg tega siromaštva domačega dušnega blaga, kopira izposojene misli na tako nespreten način, da se človeku ta dušna mlita vost mili. Sedanji njen vrednik Pavišič si sicer prizadeva po svojej vnanjej prikazni oponovati, pa se le smešnega dela. če na njegovoj črnožametnej surki ne bi vrboov bilo, in če brke ne bi po magjarski v viške Bukal, bi človek mislil, da je brst kake staroveneci-janske „nobilea-familije. Pavišič je denes samo še „ob-jeetum foppabile" zagrebških inteligentnejih krogov. Bolj ko perirora, bolj ko svojo politično modrost kazati hoče, bolj so mu v lice smejijo. Nekter človek ima to nesrečo, da mu pamet nikdar ne dozori, in tako vrsti človek je ... .   Siromaček 1
Narodnjaška stranka začela se jo, kakor pri Čehih in Slovencih na stare in mlade cepiti. Stari narodnjaki žele političen savez s Magjari, se ve da savez inter pares ; — mladi narodnjaki pa nobenega, ter hočejo solidarno postopati s srbsko, češko in slovensko narodno opozicijo. Denes je mlada narodnjaška stranka sicer še embrio, ali klica je v rodno zemljo položena, in — iz malega raste veliko.
Kakor je „Slov. Nar." že povedal, prestavljen je profesor Ivan Macun iz Zagrebško na gimnazijo v Gradec. 18. t. m. nas je zapustil. Mi mu želimo, da bi v Gradcu našel ugodneje |okolnosti v svojem poklica, nego so bite tiste, ki so ga v Zagrebu pri de-našnjih naših homatijah obdajale. Poštenjaku narodnjaku, služeČemu denes na Hrvaškem, ni ena ampak dvojna moka. Vsak je Rauchu pod nožem, kadar se mulzvidi, pa pohne, in po njem je. Zavolj tega gosp. Macuou na njegovem premeščenji srčno čestitamo. Zagrebška gimnazija zgubila je v njem silo, ki jo nadomestiti denes faktično ni v stanji. Macunovo preine-ščenje podtekuilo je tudi druge tukajšnje slovenske profesorje, da so, ali že v Cislajtanijo prosili (do zdaj dva), ali pa to ob prvej priložnosti storiti namerjavajo. Šolskim deželnim svotovalstvom na Slovenskem pa naj bo resno na srce položeno, naj to priložnost ne zamude, ter se naj podvizajo, da domače sinove zopet nazaj v domovino dobe. Kaj bo pa s tukajšnjimi srednjimi učilišči, če slovenski profesorji odidejo, to bog ve. Od kodi profesorje vzeti, ker jih nikjer v zalihi (vorrath, UberfluBs) ni. Denes je konsum itoligencije na Hrvaškem mnogo veči, nego jo produkcija itoligencije. Karao pridemo na tak način, za božjo voljol —
Is Dunaja, 21. okt. [Izv. dop.] Delavni, hitri in na vso misleči so ti Prusi, to se jim mora priznati. _e^ sivec „heldengreis" ni praga pariških Tuljeri-j prestopil,^aaTTjTtem pogodbo miru med kupi mrtvih Francozov in svojih ljudi podpisal , že Bismark misli, kako bi naglo rešil nemško vprašanje, nemško zedinjenje pod prusko pikolhaubo. Tekajo nomški diplomati v tabor pred Pariz, depeše lete sem ter tje, zares čudenja vredno : Bismark kuje železo, dokler je gorko, ne pusti južnim Nemcem čaaa, da bi se premislili. Dokler je vojska zbrana, dokler ne vidijo, kako revo in t adlogo so zaslužili : mora vso gotovo biti. — Zares , Slovanje nimamo vzroka in ne godi sj nam, Pruse, ki so vse prej, nego hvale vredni, hvaliti, a ti diplomati svoje rokodeljstvo umejo, to imponira tudi nasprotnikn.
Ko bi pri nas pošten a V atrij tk državnik bil z enako energijo, kje bi bila Avstrija I A nij ga Včeraj je naš oktoberski diplom star že deset let, p« še vedno v povojih leži, ni ga, kteri bi ga v življenje obudil.
Pruski častniki priznavajo, da so tifus , Bazaine in pomanjkanje spanja trije hudi sovražniki." Pa če bi tudi v tem telegramu ne bilo resnična besedice, vendar ne more tako brez vsega biti poročilo, ki ga je »Pol." dobila iz Monakova. Po tem bi bil general Werder 21. t. m. telegrafiral pruskemu glavnemu kvartirju: „0d včeraj sem je popolnoma morala prenehati vsaka komunikacija med meuoj in Epinalom ter med Epinal Luneville. Telegrafi so cele ure daleč čisto zginili, železnice so na bhzo 100 mestih čisto razkopane in šine pometane v Mozeljo. Temu razdjnnju je to krivo, da je velik oddelek posade v Belfortu sporazumljon z ljudstvom in mnogimi tisoči prostovoljcev marširal proti našemu levemu krilu. To sem o pravem času zvedel, sem nehal napredovati in začel paziti na sovražno gibanje, ki pa jo bilo le navidezno , tako so prostovoljci dosegli svoj namen brez veliko težave. V mestu razpostavljene straže so večidel ujete, nekoliko jih je v boji ubitih. Vsled tega sem moral svoje operacijo prenehati." Vsakako jo razvidno že iz tega, da se je jelo Francozom bolje, Prusom pa slabeje goditi.
Politični razgled.
Češka državopravna opozicija je izdala kratek, pa jedernast oklic na »uarod češki", v kterem se priporočajo sledeči kandidati za neposredne volitve. Za Prago: Hunke ; za druga mesta: dr. J. Gregr, dr. Pra-chensky, dr. W. Griinwald, dr. K. Mattuš, dr. A. Schmidt, dr. K. Roth, dr. A. Porak, E. Tuschner; za kmečke srenje: dr. St. Kodym, dr. P. Trojan, W. Platzer, dr. K. Klaudv, dr. L. Rieger, dr. K. Sladkovsky, K. baron Villani, W. Zelenv, dr. E. Gregr, F. Urbanek, dr. F. Brauner, dr. J. Škarda, O. Zeithammer. V oklicu beremo : „Kakor vselej dozdaj bodeš se tudi takrat odlično ukazal po složnosti in nezlomnosti Svojega političnoga prepričanja, po Tvoji ueustrašljivosti in neo-magljivosti v izvrševanji svojih političnih pravic. Ti ne bodeš dopuščal, da bi se količkaj smelo oškodovati državno pravno Oeske dežele in češke krone! — Ti bodeš pokazal, da Te Tvoji nasprotniki ne utrudijo, da Ti ne morejo vspešno nasprotovati ?" V oklicu ni nič izrečeno, ali pojdejo izvoljeni v državni zbor ali ne.
Francoski viri poročajo, da je Angležka vBe rolinu in Toursu predložila neke pogoje za pri hodnji mir in da dela v porazumljenji z Avstrijo in Italijo.   Tudi Rusija bi hotela delati v enacem smi slu, pa satna zase brez zveze z druzimi vladami.
G ar i bal d i je baje že osnoval oddelke ljudske vojske v Vogezih. Med prostovoljci je baje 2 batulijona Italijanov pod vodstvom Menotti Garibalija.
Piše se, da se je Turčija zvezala z Grško ta namen, da bi se ti državi skupno branili proti vsaki vlasti, ki bi hotela v orijentu vojskovati se.
Z bojišča dohajajo poročila, kakor so dohajala od začetka. Francozi hvalijo svoje vspehe, Prusi svoje, posebno odločivnega pa še ni znano. Prusi ravno niso mogli posebnega doseči, če mora kralj kraljici brzojavljati, da so Prusi odvrnili majhen IVan cosk naskok iz Pariza. Drug prusk telegram poroča o enakem naskoku iz Mont Valerien, babaje se da so Francoze zavrnili nazaj. Čorau to hahanje ? Francozi bi itak sami šli v trdnjavo nazaj, kader dosežejo svoj namen. Po tretjem pruskem telegramu so Prusi pri Soissons ujoli 99 častnikov in 4633 mož, 128 topov, 70.000 granat, 3000 centov praha, vojno blagajnice 92000 franki in bogat magazin ene divizije za na mesece. Vse to so bode moralo še potrditi, za zdaj je menda vse pretirano.
Enako pretirano je menda francosko poročilo, ki se je iz Toursa poslalo po svetu in se glasi : 14. t. m je Bazaine 8 80.000 možmi napadel Pruse,   jim uničil 26 batalijonov in 2 konjiška polka, je razdel plavžu in cerkev v Ars-u, in je  sovražniku odvzel 193 vozov ži veža in streljiva.   Vojake obsadne armade morajo večkrat zamenjavati,  ker Bazaine s »lepilnimi napadi vo jake jako utruja.   Bazaine daje vsako  drugo uro zna menje k napadu in začne   streljati z topovi.   S tem sili Pruse, da morajo  biti vedno na nogah in pazljivi
Razne stvari.
„Soč e.B Nemcih, so bode iz-
* (V a b i 1 o.)   Slovensko   politično društvo Soča" bo imelo občni zbor v Gorici dne 3. novembra
ob 11. uri predpoldne v novem stanovanji čitalnice, to e v Bensovi hiši nasproti c. kr. okrajne sodnije pri Sv. Antonu.   Na dnevnem redu bodo sledeče točke:
1) Poročilo o dosedanjem odborovem delovanji.
2) Račun  društvenih dohodkov   in ■ stroškov novega leta.
3) Volitev novega predsednika in odbora.
4) Predlogi posameznih družbenikov. Vabijo se prav uljudno p. n. gospodje družbeniki,
da bo udeleže zbora v prav obilnem številu. V Gorici dne 18. oktobra 1870.
Odbor
* (Slovenščina v časti pri V „Tagesp." beremo: »Gre govorica, da praznjena služba višega državnega pravdnika v Gradcu podelila dunajskemu državnemu pravdniku g. Schmei-del-nu. V tukajšnih juridičnih krogih ne hote verovati tej govorici, ker g. Schmeidel ni zmožen druzega deželnega, t. j. slovenskega jezika, kar bi bilo protivno postavnim določilom." To je že vendar sleparija največe mere. G. Schmeidel je prvič na slabem glasu, ker je na Dunaji strogo postopal proti novinarstvu, drugič bi graški „juridični krogi" najraje enega iz svojega kroga potisnili na mesto višega državnega pradnika. Izgovor zarad nezmožnosti v slovenskem jeziku je grda hinavščina, ker se graškim „juridičnim krogom" do zdaj še nobenkrat ni oglasila njih „juristična" vest, ko so se proti „postavu i m določilom" nastavljali ne le v Gradcu, ampak sredi med Slovenci viši in niži uradniki, ki slovenščine s kratka niso bili zmožni, ali so jo lomili in jo lomijo, da se je Bogu smiliti.
* (G. dr. V i n u e n c Kljun,) dvorni Bvetnik itd. Na Dunaji teče zdaj pred kazensko sodnijo konečno obravnavanje zarad velike goljufije. V tej pravdi je bil zaslišan svedok, ki je o „vervvaltungsrathskem" in „direktorskem" delovanji našega Kljuna tako goropadno stvari pravil, da se zdaj njegovi tovariši dvorni in mi-nisterijalni svetniki posvetujejo, kaj jim je storiti proti takemu tovarišu. Menda vendar ne bodo daljo hoteli z njim vred služiti ? Kaj poreko kranjski veliki posestniki k svojemu zastopniku, čegar „židovstvo" zdaj paradira po vseh novinah ?
* (P a le nemško!) Iz peresnega boja, ki se je zavoljo oslove sence Vodnikovega rokopisa vnel, zve-damo, da naša ljuba slovenska „Matica," prvi zavod za razvoj slovenščine, z ljubljansko sodnijo po nemški vodi svoje pravde 1 To se bere v zadnjih „Novicah." Sicer se v to stvar ne mešamo. Opomba pak je prav blizu, da če Matica in njeni odvetniki ne varujejo svojih narodnih pravic, kako jo bo naš kmet, ki si zna menj pomagati.   Naprej ?
•
Dunajska bo rs a 24.	oktobra.		
Enotni drž. dolg v bankovcih .	.   .   57 fl	15	kr
Enotni dri. dolg v srebru    . -	.   .   66 „	80	it
		10	■
	^ n	15	•
		70	*
		90	
		It	m
		84	»
pt lepše in olegantnejše je od   prof. Rheina iznajdeni žlahtni metal
JtSjT HluJnovo zlato,
ktero   ae   edino   in   s a m o   izdeluje   v fabriknh
.-M
Vsem znancem in prijateljem,
ki so se v tako obilnem številu  udeležili pri pogrebu ranjkega gospoda
Martina Kopača
v Slatini, posebno tudi gg. pevcem iz sv. Jurja in Šmarja, ki so peli nadgrobnico, se srčno zahvaljuje žalujoča rodbina.
Slatina, 20. oktobra 1870.
Iz tega novega metala, Ilheinovn zlato imenovanega, izdelani kinč nepotreben dela pravi kinč, ker ta novi fabrikat glede barve in oblike nič ne zaostaja za pravim, pri tem pa velja le '/4 del, kar so pri pravem kinči računi samo za njegovo izdelovanje. Se strokovnjake naš kinč lahko moti, tako natanko je ponarejen. (5)
Koravdast kinč, od pravoga ne razločljiv, znpestnik in uhani f. 1.50, ovratni kine f. 1.20, veča rešta koravd f. fl, velik zapastnik z uhani f. 2.50.
Uranatov kine : 1 zapestnik 50 kr., veči SO kr., uhani r>0 kr., veči HO kr
flaW" Cela garnitura iz Rhoinovega zlata, zapestnik, uhani I granatovini ali koravdastiin kiučem, ali brez tega za basensko ceno 40 kr.
Oznanilo.
Učenci za c. kr. višo realko v Mariboru se bodo 29., 30., 31. oktobra od 8 — 12 dopoldne sprejemali v direkcijski pisarnici koroške ulice It. 219.
Učenci, ki z nova ustopijo . naj seboj prinese poleg krstnega ali rojstnega lista tudi le sadnje šolsko poročilo ali zadnje šolsko spričevalo. (1)
Vodstvo c. k. vise realke1.
V Mariboru 20. oktobra 1870.
(2) Na zdravje!
Pri ljubljanskem  telovadnem društvu "Sokolu je izpraznena služba
telovadnega učitelja.
Učitelj mora  biti Slovan  in slovanskega jezika zmožen, ker mu pri pođučevanji mora rabiti jezik   slovenski in posebno  slovenska telo v a d n a terminologija.
Ponudbo sprejema do 15. novembra letos podpisani odbor, pri kterem se zvedo natanjčni pogoji.
V Ljubljani, 18. oktobra 1870.
Odbor ljubljanskega telovadnega društva „Sokola".
Najnovejši kinči!
Moderno,  lepo, ceno, kakor pravo zlato, nikdar no otemni, motljivo ponarejeno kamenje, krasena emaile ! Zapestniki, fino po kr.: 40, 00, 80, f. 1. Uhani, lino po kr.: 50, 80, i'.: 1.
„      najfineji po f. : 1.50, 2, 2.50. Cele garniture, zapestniki in uhani 80 kr., I'.:   1.20, 1.00,
najfini, f.: 2, 2.50, 8, 3.50, 4, 5. Narokvica, fino po kr.: BO, 80, t'. 1 ; najfineji po f.: 1.50, 2, 2, 3.50.
Ogrljnj, najfineji po kr. no, f. 1.20, 1.50. Medalijoni, fini  po kr.  20, 40, 60;   najfineji  po kr. 80, ti. 1.50.
Glavniki z Rheinovim zlatom oplatičeni, kr. 80, f. I, 1.50,
2, a.
Prstani b ponarejenim žlahtnim kamenjem, kr. 30, 40, 50, 00, 80, f. 1.
Urne verige, krasne, za gospode  kralke, kr. 50, 80, f, 1, 1.50, 2.
Urne vrige, lake, za gospe, f. 1.90,
„      „      dolge, veneejanskega lica, f. 1.40, 1.80, 2.
Nnprsne igle za gospode,  kr. 20, 40, 60, 80. Predsrajčno gumbe kr. 10, 15, 20, 30. ZapeBtniške gumbe, kr. 20, 30, 40, 60, 80. Zavratniško gumbe, kr. 5, 10.
Cele garniture gumb, jako fino, elegantno, kr. 50, 80, f. 1. Malosti za k uri, krasno sestavljeno, kr. 68, 80, f. 1. {jB^~ lliegerjevi prstani, pravo srebro, emajlirano in dobro pozlačeno z udolbljenim napisom: „Nedejme s.'!- potem „Sokolski" prstani, ravno tako z vpisom: „Na zdar!u samo ti 1.
18 lot. punc. srebrna urna verign, v ogni pozlačena, kratka,
8 f- 50 kr., 4 f., dolga f. 6, 7. 13 lotni aroberni medalijoni, v ognji pozlačeni, punsirani,
f. 2.50, 8.
jja^"" Vedno   dušeč   kinč,   iz indijskega zelišča, ki vedno ohrani svoj  naravni kinč in je vsakako neprecenljiv in obče priljubljen.    Ako dama ž njim stopi v sobo, napolni jo vso z vonjavo. Zapestnik 50 kr. do f. 1, 1.20., 1.50. Uhani, 80 kr. do f. 1, 1.20, 1.50. Ogrljaj, kr. 00, 80 do f. 1, 1.50, 2, 2.50. Narokvica, kr. 4(<, 60, 80 do f. 1, 1.50.
JK*f* Tudi malo premožen človek lahko je s sreber-uine! Najlepše, najprikladnejše darilo in vse garantiramo.
Noži in vilice iz kineškega srebra, angleška klinja 90 kr., žlica 60 kr., žličica 30 kr.
E t u i s 0 noži, 0 vilicami in 0 žlicami, izborno, krasno darilo samo f. 10 t I
Izključljiva last in zaloga slovanske kupčijske hiše
na Dunaji,   verliingerte  Karntnerstrasse,  Nr. 57, Karntnerring Nr. 2. H
Miha Truden,
(3) trgovec v Trstu,
kupuje za gotove novce' po primernoj ceni: fižol, oves maslo in druge domače pridelke; a prodaja ravno tako tržaško blago,  kakor: kavo.  grozdja (cibebe, vnjnprle), laško olje, sol, petroleum itii.
Kmetijski pomoćnik
(Okoiiom),
neoženjen se od 1. januarja prihodnjega leta z dobro plačo v službo vzame. Na taiste, kateri v vinoreji in živinozdravstvu skušajo imajo, se bo posebno oziralo. Spričaln naj so pošljejo na Trebanako graščino pošta Trebno (Treffen) na Kranjskem. (2)
1
(5) Papirji, obiskalnice, pečati in druge pisne priprave, »
najbolje blago po sledeči preniski ceni.
Geslo kupčije:   Tudi za malo denarja so lahko kupi dobro blago
z najfinijem izrazom
SJajf Francoski papir za pisma
v ktero se zaBtonj vtisne vsako [me, krone.
gbl. -
1 k.
kr. M
100 listov osniike, fini, beli . 100     „     angl. rebrastega ali
liniranega......
100 listov  rebraBtega v vseh
barvnh.......
100 listov četvorke, fini, beli 100    „ r ^       angl. re-
brast in liniran .... 100 listov, zavitkov, osmerke,
beli........
100 listov, zavitkov, osmerke, rebr. močan papir  .   . . 100 listov,   zavitkov, pisanih
rebrastih......
100 listov,   zavitkov, znotraj
ostekljenih......
100 listov, zavitkov, za četvorko, rebr. močan papir fcKST* Dve lepi črki s krono votisku veljati  na 10O listih zavitkov 30 kr.
gJ^P" 100 obiskalnic na dvojno  lakiranem  papirji, najfineji kam-notisk, najnovejše pisinenke, 1 gl., ravno fake, fineje, s črnim tiskom 50 kr.
85
1     n —
— _ 50
n   -  „ 60
»   —  « 6 v običnem bar-30  kr., za 100
.Tok 1 o n :i   p v r e s a
Regolator-pereaa /a vsako roko in papir, l'j peres........ kr. 94
12 nngle/kih, najboljših 12 vrst „ 10 19 ducnnfov     karton) omenjenih vral 80
13 „        Aluminium-peres, proti t-j i znvarovani.........«80
1 docent kavčukastih peres, po svoji' izvrstnih..........„ 10
1 ducent svinčnikov, dobrih, kr.  10, 15, 85, 35, 45.
1 ducent peresnih ročajev, kr. 10, 15, 25 80. Jako spretni so novi mašinski svinčniki: ni jih treba ostriti, fudi se no lomijo, 1 svinčnik v les vdelan 10 kr, v kost 1.'» kr., I svim*, s peresnim ročajem iti nožem DO kr., 1 kapsula s tekočino za 3 mesece 10 kr., 1 kos union-radir-gumi za svinec in tinto 5 kr.
S a j lep i e i irei a n i pe < a t i s krasno pisavo. 1. pečat t 2 črkama s finim dr/.alom 50 kr., krona velja 30 kr., cela imena po ceni.
P re še z n visoke) i ■/. t i s 11 a 11 i tisk ■/. imenom lepo delane f. 2.811, 3.50.
S t a m p i 1 i j e b kositarjevo škatljo, mastjo in ščetom 4 f. 50.
iJBJT" Najnovejšo štampi lije s amo o mukal niči: napravijo 1000 iztisov, ako ne mašina Humu   enkrat namoči
tablice
pisarne in urade,  1 šk 6 f. 50.
Nepokoi;čljive e 1 a s t. i č 11 e za računanje po 5, 10, 15, 2n kr. Jja^" Najle])5e k a r f e za god in gratu-lacije,   krasno izdelane  po   5, 10, 15 kr., posebno lepe z vedno dišečo blazinico po 2", 80, 40, 50 kr.
jjftt^"   Pisne mape
majhne, osmorne brez uprave h zaporico f. 1.20, 1.60, 1.80. Take z. vso opravo po f. 2., 2.50. Zuuaj in znotraj umelno izdelane po f, 8.50, 4, 4.50. V veliki četvorki brez oprave po f. 1.80, 2.50, z vso pisno opravo po f. 3, 3.50, 4,   Umetno izdelane po f. i.50, 5, 5.50.
Pečatne markfl 88 pisma, ktero ao zarad svoje pri ročnosti , cene in varnega zapiranja bolje, nego oblati in vosek, najlepše delo z Viakojako firmo, grbom, imenom, mo-nogrnmcm, 500 mark po gld, 1.20, looo mark gld. 1.80.
Papeterije.
Lepo oskrbljen zavoj, napolnjen z raznimi krasnimi papirji po 25, "..j, 50, UO, hO k., gld. 1.
j.tt'S-'*" Praktično dober kup darilo je nova pisna garnitura iz vlitega bronsa, ustavljena iz 10 kosov:   I tiutnik, 1 peresni roč-
1 ročen svinčnik, I škatlica za uefilo, 1 obrisalo, 1 obešalo za kinč ali uro. Vse prav krasno izdelano in velja samo 3 gld.
Najbolje  črtavno orodje. 1 škntliea 80 kr., gld. 1,  1.20, 1.50;  1 škaf-lica popolna  gld. 1 80, 2.50, 3.   L črtavnik 80 kr., 1 cirkelj, majhen, 30 kr., velik 40 kr.
Globusi po 50, 80 hr., gl. 1, 1.50, 2, 3. 1 Škatlico b tušom, napolnjene z najlep- jt medenimi barvami   po  kr.  3\ 50, 80, 1*
»hm 1 gld.
lepe
l, 1.50, 2.
2fHyto Listnica
po kr. 10, 15, 20, v uanjfkr. 25, 85, 50. Najfineji pečatni vosek z vonjavo, rudeč po kr. 8, 10, izvvsten v raznih barvah po 10 kr.
Novo iz najden t i ntni prah, ktoninn je (roba samo vode primešati, da so dobi nuj bolja luskeua tinta ; skatljiea po 20 kr.
I / g ledi za navadne in kali-grafične vaje v pisanji dobri za učitelje in učence. 1 sešit malo oblike z 12 pis. kartami velja 10 kr., 1 sešit velike oblike b 30 krasnimi pisavami 65 kr. — Izgledi hitro naučiti se risanja,  najnovejša metoda, za za-
enkrat   namoči, najprikladnejc za(nik, 1 pezn, 9 pisna svečnika,  1 termometer,
Dobiva se tako dobro blago edino na Dunaj pri. A. jFi*ie<lliiaii-u, Praterstr
^T^r~ .mNA£^.^_LS£g^:'^2S-^S^^ ^HLZ ^ta^ 1 - ^^ t ^ .^^^ ^^fc <«^a -^^m. >«h»   , ^.tii^K^^fil^tf&^^^Vt^M b_ «1^^^^. ^ ^^L^ ^^^L il
'fc t*^^^^^^C^^5^^!^^5B^3!^^55^?^C^y-^^?* ^^^^^CT^'^^^T— -^^P t^^—^^^^7^^^^^^ ^^^^^^T^'-^^^*^^7?'^C^^^53^^^^^^B^^^^^^-^^^^^C^^-^^^P-^^3^-^^^^ ^C^^^^^d^^^^^^^^^^^^^v^^-^^^^— ^^r^ ^C^^ ^^^^^^^^-^^T^-^^^^^^^^V
»etnike in diletante v 10, 15, 25 kr.
asse Nr. 26.
različni izbirki 1 sešit
Iciatel] in vr-vlnik Ar. »on TouimIč.
Lastniki: Dr. Još« < omi jok in drug!
Jinkf.r F.«lnnrd Janschlls