cena 1000 dinarjev številka 39 1944)
glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje
titovo velenje, 29 septembra 1988
Priznanja in nagrade skupščine občine Velenje za leto 1988
Srebrni grb Janezu Basletu in Ivanu Marinu
Komisija za odlikovanja, priznanja in nagrade skupščine občine Velenje gotovo ni imela lahkega dela pri izboru najzaslužnejših občanov za dobitnike priznanj in nagrad skupščine naše občine za letos. Na razpis je namreč prišlo kar 44 predlogov, in sicer dva za podelitev zlatega grba, 10 za podelitev srebrnega, prav toliko za bronastega. Ob tem pa še osem pobud za nagrado »8. oktober« in 14 za podelitev nagrade Karla Destovnika-Kajuha.
Najprej so tako sklenili člani prej omenjene komisije, nato še člani predsedstva občinske konference SZDL Velenje, na torkovem zasedanju pa še delegati vseh treh zborov občinske skupščine, da bosta ob letošnjem praznovanju občinskega praznika v Šaleku prejela srebrni grb
občine Velenje Janez Basle in Ivan Marin iz Titovega Velenja. Bronastega Albin Amon iz Titovega Velenja, Rudi Bajec iz Šoštanja, Stane Prašni-kar iz Šmartnega ob Paki ter Avto moto društvo Titovo Velenje. Nagrade »8. oktober« komisija lani ni podelila, letos pa se je med prispelimi pobudami odločila za tri dobitnike, in sicer jo bodo prejeli Marjan Gaberšek, direktor Modnega salona iz Titovega Velenja, Trgovska in proizvodna delovna organizacija Era ter skupina poslovodnih delavcev velenjskega dela Gorenje sozd. Herman Arlič iz Škal, Herinina Groznik iz Titovega Velenja, občinski odbor Rdečega križa Velenje ter Zveza društev upokojencev Velenje pa so letošnji dobitniki nagrade Karla Destov-nika-Kajuha.
Poslovni sistem Gorenja
Kako v prihodnost?
17. in 18. oktobra bo v Titovem Velenju problemska konferenca o nadaljnjem razvoju sestavljene organizacije združenega dela Gorenje. Moto konference, na kateri bodo sodelovali najodgovornejši poslovodni delavci tega poslovnega sistema, delegati osnovnih organizacij ZK, predstavniki občin, kjer so Gorenjeve delovne organizacije in številni drugi gostje, bo »Kako v prihodnost?«
Razvoj v svetu je zadnji čas vse hitrejši in vse bolj celovit. V Gorenju so pred časom izoblikovali tudi programsko razvojne usmeritve, vendar so ugotovili, da je treba preveriti razvojno politiko in strategijo tega poslovnega sistema, posebej še glede na razmere, ki bodo nastale v Evropi po letu 1992.
Ob tem, ko želijo na problem-
ski konferenci o razvoju ugotoviti, ali še veljajo pred leti sprejete usmeritve oziroma ali jih je treba dopolniti, pa se naj bi uskladili oziroma poenotili o morebitnih novih idejah o razvoju. Z bližnjo problemsko konferenco o nadaljnjem razvoju Gorenja pa naj bi preverili in dopolnili poslovno filozofijo, doktrino, sistem vrednot in globalno razvojno strategijo tega poslovnega sistema.
(nk)
Koncert
»Mladim najboljše«
V počastitev tedna otroka bosta pripravili občinska zveza prijateljev mladine Velenje in občinska konferenca ZSMS Velenje jutri v Rdeči dvorani v Titovem Velenju koncert, ki bo trajal od 16. do 22. ure. Gostujoči ansambli, med njimi so zelo znana imena (Čudežna polja, Simona Weis ...), bodo na začetku igrali^kladbe primerne najmlajšim, v poznejših večernih urah pa mladincem. Koncert so poimenovali »Mladim najboljše«, vstopnine ni.
(mz)
Poletje se je poslovilo, nastopila je bogata jesen s svojimi plodovi in obilico dela za pridne roke. Več se jih zbere ob ličkanju koruze, prijelneje je. (foto vos)
Praznika krajevnih skupnosti
ŠOŠTANJ — 8. oktobra praznujejo svoj krajevni praznik tudi krajani Šoštanja. Tudi tokrat se bo zvrstilo v kraju več prireditev, osrednja slovesnost pa bo v petek, 7. oktobra. Ob 16.30 bo imela godba Zarja promenadni koncert po Šoštanjskih ulicah, ob 17. uri pa bo svečana seja skupščine krajevne skupnosti, na kateri bodo podelili med drgim priznanja najzaslužnejšim krajanom. Ob 18. uri bo na Cesti talcev komemora-cija, na kateri se bodo še posebej spomnili zgodovinskega napada na Šoštanj. Praznovanje bodo sklenili z otvoritvijo razstave del Šaleških likovnikov.
Šoštanjčani pričakujejo, da se
bo njihovega praznovanja udeležila tudi delegacija pobratenih Vrn-cev iz Vrnjačke Banje, (bz)
ŠMARTNO — 6. oktober je dan, ki so si ga krajani Šmartna v Titovem Velenju izbrali za svoj krajevni praznik, praznujejo ga v spomin na dan, ko so predali namenu dom krajanov.
Čeprav se v krajevni skupnosti v tem letu niso lotili nobene večje akcije, pa so dograjevali že obstoječe. Gradnja kabelsko-razdelil-nega sistema se je nekoliko zavlekla, krajani pa upajo, da bodo poleg kvantitete kmalu deležni tudi kvalitete signala. V krajevni skupnosti tudi resno razmišljajo o
Otroštvo naših otrok ni brezskrbno
Teden otroka je pred nami. Proslaviti bi ga morali še posebej slovesno, saj soupada s šti-ridesetletnico sprejema deklaracije o pravicah človeka, v kateri je namenjena otroku še posebna pozornost.
Zvrstila se bo kopica prireditev po vrtcih, šolah, krajevnih skupnostih. Tudi kakšen sestanek bo namenjen tej temi in verjetno bo spet sprejeta kopica usmeritev, pa sklepov in priporočil. Žal pa bo treba ugotoviti tudi, da se razmere otrokom močno slabšajo, da je skrb zanje prepuščena tistim, ki na načrtovanje politike nimajo veliko vpliva. Geslo Otrokom najboljše je le parola, ki ima s prakso vse manj skupnega. Iz dneva v dan bolj pozabljamo, da moramo v naši socialistični skupnosti omogočiti vsem otrokom vsaj približno enak start v življenje. Vse te napisane
usmeritve se umikajo varčevanju, ki ga skoraj praviloma najprej pričnemo pri otrocih.
Vse tole je zapisano precej splošno, vendar v celoti velja tudi za naše velenjske otroke. Morda še bolj kot za druge! Prav njim so se razmere v zad-
NAŠA TEMA
njih nekaj letih, še posebej pa v zadnjem, še posebej močno poslabšale.
Začnimo z našim delovnim časom. Koliko smo si prizadevali, da bi ga premaknili v dnevne ure, tudi zato, da ne bi prebujali naših malčkov že sredi noči. Pa si nismo dali reči in krajši konec so potegnili tisti, ki še vztrajajo pri teh usmeritvah. Vrtci, ki so tudi prisiljeni
varčevati, podaljšano varstvo posebej zaračunajo, lahko pa se zgodi, da ga ukinejo. Mnogim postaja vrtec dobrina, ki si je ne morejo privoščiti. Programi namenjeni tistim, otrokom, ki vrtcev ne obiskujejo- pa so tudi vse bolj okrnjeni.
Mislimo, da bo bolje, ko bo šel naš nadebudnež v šolo. Pred leti je morda bilo tako.
Čeprav bomo predali ravno v tednu otroka namenu novo šolo, smo še vedno daleč od želene oblike dela — enoizmenske-ga pouka. V šolah krčimo tudi večino takoimenovanih dodatnih programov, čeprav bi jih morali v tem kriznem času poglabljati, še posebej, če bi hoteli zagotoviti vsem otrokom ta-koopevani približno enak start v življenje. S tem svojim početjem delamo velikanske razlike med otroki, saj se ti že delijo med tiste, ki to ali ono lahko in
tiste, ki jim starši tega ne morejo privoščiti. In žal sodi med takšne omejitve tudi že šolska prehrana, pa revije in slej ko prej bodo še učbeniki. Tudi glasbena šola, pa sodelovanje v klubih, je postalo nekaj, o čemer lahko nekateri samo še sanjajo.
Ob vsem tem otroštvo naših otrok še zdaleč ni brezskrbno.
Človek se kar zgrozi, ko jih sliši, kako razmišljajo o današnjem času, o prihodnosti, o onesnaženosti narave . . .
Razmislimo torej o vsem tem in naj nam postane osnovni življenjski cilj: OMOGOČIMO NAŠIH OTROKOM VSAJ TAKO DOBRO ŽIVLJENJE KOT GA PREŽIVLJAMO SAMI!
Mira Zakošek
Obnova spomenika Onemele puške
Člani predsedstva občinske konference SZDL Velenje so na zadnji seji govorili tudi o sanaciji spomenika Onemele puške. Ta predlog so uvrstili na dnevni red na pobudo občinske borčevske organizacije, ki predlaga tudi precejšen vsebinski poseg v spomenik. Vzdrževanje plošč z imeni padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja je silno zahtevno in drago in glede na to, da so prav vsa ta imena na spomenikih po krajevnih skupnostih (nekatera so tudi trikrat ponovljena), predlagajo borci, da te plošče ob sanaciji, odstranijo.
Člani predsedstva so se s takšnim njihovim predlogom strinjali. Ob tem pa so menili, da bi bilo prav, če bi izdali publikacijo v kateri bi bila zbrana vsa ta imena. Ta naj bi bila na vpogled v Domu borcev in mladine.
Menili so tudi, da je nedopustno, da nam je spomenik Onemele puške, osrednji občinski spomenik v spomin padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja tako propadel. Predlagali so, da bi za spomenike na mestnem področju zagotovili redno vzdrževanje. Najustrezneje bi bilo, če bi to vzdrževanje opredelili v odlok o občinskih komunalnih dejavnostih, ki ga bomo sprejemali na občinski skupščini predvidoma novembra.	(mz)
spremembi namembnosti referendumskih sredstev — v celotni KS naj bi prešli na dvocevni sistem ogrevanja.
V četrtek, 6. oktobra, bo ob 17. uri v domu krajanov svečana seja skupščine KS Šmartno Titovo Velenje. Že konec tega tedna — v soboto popoldan, bodo mladinci na odbojkarskem igrišču osnovne šole Veljka Vlahoviča pripravili srečanje stari:mladi, šahovska sekcija pa v ponedeljek pripravlja šahovski turnir med krajevnimi skupnostmi. ^^ Go|ob)
Občinska kandidacijska konferenca 25. oktobra
V tem času potekajo tudi v občini Velenje temeljne kandidacijske konference za izvolitev nadomestnega člana predsedstva SR Slovenije za družbeno ekonomsko področje. Občinska kandidacijska konferenca bo 25. oktobra ob 9. uri v skupščinski dvorani. Člani predsedstva OK SZDL Velenje so že z rokovnikom za izvedbo nadomestnih volitev predlagali, da je sestava občinske kandidacijske konference enaka sestavi zborov občinske skupščine in to so na zadnji seji predsedstva tudi potrdili.
(mz)
Mitingi ne bodo
odpravili
problemov
Protestni mitingi v podporo Srbom in Črnogorcem na Kosovu se vrstijo po vsej Jugoslaviji. Zanj so se odločili tudi v Titovem Užicu in nanj povabili tudi predstavnike pobratenih in Titovih mest. Takšno vabilo so poslali tudi na velenjsko občinsko konferenco SZDL, ki pa je že pred nedavnim zavzela stališče do organizacije takšnih mitingov. Sporočili so jim, da se Velenjčani zavzemamo za čim hitrejšo in učinkovito razrešitev razmer na Kosovu, vendar ocenjujemo, da mitingi problemov ne bodo odpravili, (mz)
Program prireditev ob občinskem prazniku
Ponedeljek. 12. septembra od 12. 9. do 10. 1u.
Samostojna likovna razstava Miša Skornška iz Titovega Velenja, ob 60. življenjskem jubileju, v galeriji Vegrad
Nedelja, 2. oktobra
ob 7.00. uri Vi občinsko tekmovanje iz veščin SLO in DS (Lokovicaj
ob 9.00. uri Zvezni turnir v šahu za občinski praznik (Topolšica)
ob 15,30. uri Preizkusna vožnja z dvokolesi za invalide občine Velenje
Petek. 7. oktobra
ob 19.00. uri Društvena razstava članov društva šaleških likovnikov (Dom kulture Šoštanj) v popoldanskem času
Slavnostna seja skupščine KS Šoštanj s podelitvijo plaket krajevne skupnosti (Dom KS Šoštanj)
Sobota. 8. oktobra
ob 9.00. uri Republiško prvenstvo v maratonu Rekreacijski
tek okoli jezera (stadion) ob 9.00. uri Turnir v malem nogometu (igrišče KS Gorica) ob 9.30. uri Avto rallya mest poimenovanih po Titu in spret-
nostna vožnja mopedistov (Rdeča dvorana) ob 10,00. uri Svečano zasedanje skupščine občine in vodstev družbenopolitičnih organizacij v počastitev praznika občine Velenje s podelitvijo priznanj in na-čfrad (Kulturni dom) ob 12,00. uri Srečanje občanov (KS Šalek) z otvoritvijo osnovne šole Šalek
ob 15.00. uri Zaključek izgradnje kabelsko razdelilnega sistema v KS Konovo (dom KS Konovo) ob 16.00. uri Medobčinsko tekmovanje za najtežjo ribo prehodni pokal (Škalsko jezero) ob 17,00. uri Promenadni koncert pobratenega orkestra iz Bjelovara (Delavski klub)
Nedelja, 9. oktober
ob 9. 00. uri Tradicionalni regijski turnir v balinanju (balinišče pri bazenu)
ob 9.00. uri Občinsko lovsko tekmovanje v streljanju na glinaste golobe (Zavodnje)
Sreda. 12. oktobra od 12. do 19. 10.
Razstava inovacij občin Velenje in Mozirje v Kulturnem domu
ob 17,00 uri Podelitev priznanj in nagrad inovatorjem občine Velenje ter otvoritev razstave (knjižnica Velenje) Svečano zasedanje zborov skupščine občine in vodstev družbenopolitičnih organizacij v počastitev občinskega praznika bo v soboto, 8. oktobra ob 10. uri v Kulturnem domu v Titovem Velenju. Na svečanem zasedanju bodo podelili priznanja in nagrade občine Velenje za leto 1988

2. stran' ^
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
titovo velenje * 29. septembra 1988
CELJSKO OBMOČJE 0 CELJSKO OBMOČJE
Programsko volilna seja MS SZDL
Usklajeno nad skupne probleme
Med skupnimi nalogami bodo posvetili še posebno pozornost varstvu okolja, posebno še določanju lokacije za odlagališče radioaktivnih odpadkov. Filipa Beškovnika je na mestu predsednika Medobčinskega sveta SZDL za celjsko območje zamenjal Jože Kumer iz Mozirja.
Na nedavni programsko volilni seji MS SZDL Celje so ocenili, da je ta regijska organizacija dobro opravljala svojo nalogo. Tudi pregled tem, ki so jih obravnavali na sejah, kaže, da so se ukvarjali — bolj ali manj uspešno — z vsemi poglavitnimi problemi, ki so bili prisotni v regiji, pa seveda tudi širše v skupnosti. Na marsikaterih področjih jim je uspelo uskladiti poglede in začrtati skupne aktivnosti, povsem tudi ne.
Interese je namreč na celjskem območju tudi pogosto težko usklajevati, saj so med temi osmimi občinami resnično velike razlike. Dve sodita namreč med deset najbolj razvitih v Sloveniji, dve pa celo med najmanj razvite. Zaradi tega je seveda jasno, da so tudi njihovi interesi dokaj razli-
čni pa tudi pot za usklajevanje težka. Kadar se je treba poenotiti zaradi nastopa navzven, ko v republiki nastopajo v imenu regije o vprašanjih kot je cestna problematika, zdravstvo, šolstvo in podobno, tedaj ni posebnih težav. Mnogo teže se je uskladiti pri reševanju interesov znotraj regije, posebno še, če je za to potreben denar.
Čeprav je bilo tu potrebnih pogosto več pogovorov in besed, so vendarle dogovorili nekatera pomembna vprašanja. Obnovili so družbeni dogovor za modernizacijo regijske bolnišnice. Sam dogovor seveda še ne pomeni, da so rešili tudi vse težave — te so ob sedanjih zaostrenih razmerah ponekod hude. Zato gotovo ostaja to pomembna naloga tudi še v bodoče, če želijo, da bodo lahko
bolnišnico nemoteno dograjevali in modernizirali. Po večletnih naporih jim je tudi uspelo skleniti dogovor o medsebojnem sodelovanju med bolnišnico Topolšica in celjsko bolnišnico. Žal pa ni uspela pobuda, da bi ob razpustitvi regijske skupnosti za preskrbo in proizvodnjo hrane združili del teh občinskih sredstev za posebne namene v regiji. Aktivnosti za urejanje skupnih nalog v regiji pa je bilo še več in povsod tudi niso uspeli: še vedno ni uresničena akcija izgradnje zgodovinskega arhiva, na odklonitev v posameznih občinah je naletela pobuda, da bi združili družbene pravobranilce samoupravljanja.
Mnogo od tega, kar smo našteli, ostaja v ospredju delovanja medobčinske organizacije SZDL tudi v prihodnje. Ob tem pa dobiva zdaj še posebno mesto problematika varstva okolja. Posebno še zdaj, ko je v ospredju iskanje lokacije za odlagališče radioaktivnih odpadkov in ko so po
mnenju nekaterih najprimernejše prav na celjskem območju.
Ob teh nalogah seveda ne bodo zanemarjali drugih, ki naj bi utrdili položaj te naše najmnoži-čnejše družbenopolitične organizacije. Delo organizacije bo usmerjeno h krepitvi samoupravnega položaja delovnih ljudi in ostalih občanov po krajevnih skupnostih ter zagotovitvi ustreznih materialnih pogojev za zadovoljevanje skupnih potreb občanov.
Na programsko volilni seji pa seveda tudi niso mogli mimo zadnjih pobud, ki prihajajo iz Srbije glede mitingov. Na pobudo Milana Brecla, sekretarja OK SZDL Celje, so podprli stališče slovenske frontne organizacije, ki je mitinge zavrnila kot obliko za urejanje mednacionalnih odnosov. Ob tem je predlagal, da se naj čimprej sestaneta oba republiška koordinacijska odbora Vlaka bratstva in enotnosti, saj prav ta manifestacija resnično utrjuje bratstvo in enotnost. Še več pozornosti pa bi tudi kazalo posvetiti sodelovanju s pobratenimi občinami v Srbiji in tudi drugih republikah.
Na programsko volilni seji so razrešili dosedanjega predsednika Filipa Beškovnika in za novega predsednika MS SZDL Celje izvolili magistra ekonomije Jožeta Kumra.
(-fk)
SA VINJSKO-ŠALEŠKA NA VEZA
Jeseni se korenin zavemo!
Da je kar res, da večina naših meščanov še vedno vsaj malo smrdi (diši) po gnoju, se najbolj pokaže v teh jesenskih dneh. Pesnik bi rekel, da se prav jeseni naši ljudje najbolj zavedo svojih korenin: pa sedejo v avtomobile in se podajo na vas. Ja — lepo je danes bili meščan, če imaš koga na vasi.
Huje je seveda tistim, ki so take korenine že povsem presekali ali posekali pa je njihova njiva le še tržnica ali trgovina. Take seveda v teh jesenskih dneh stresa prava ozimnična mrzlica. Sindikat jim ob tem seveda zelo različno stoji ob strani: pred leti smo glasno vpili, da ni glavna naloga te organizacije delavcev, da skrbi za ozimnico in kurjave. Kako postrani smo gledali liste sindikalne organizacije, ki so si privoščile to, da so svojim delavcem priskrbele poceni svinjske polovice. Danes pa, danes je spet vse drugače. Celo na nekaterih sejali na našem območju jasno pravijo, da se mora sindikat znajti na vse mogoče načine, da pomaga delavcem prebroditi ozimnično vročico. Zdaj je dober tisti sindikat, ki priskrbi poceni krompir, in če je še kaka mastna svinjska polovica zraven ni nič hudega. Vsaj stvari ne bodo tako škripale.
V naši enotni regiji se seveda
tudi oskrbe ozimnice lotevamo zelo različno. Kako tudi ne. ko pa pravimo, da imamo najbolj pester spisek občin: od bogatih do najrevnejših. Samo kar zadeva ozimnice so na boljšem tiste najmanj razvite, saj tam večina delavcev le še živi na svojih domačijah. kjer je ob hiši še vsaj velik vrt če že ne kar cela njiva. In ob hiši še kruleč prašič. Za tiste pa, ki res nimajo nič takega (ali pa pravijo, da nimajo), so r eni nerazvitih občin pripravili celo prodajo ozimnice na nekajmesečni kredit — in to brez obresti. Prepričani smo seveda, da so v tej bolj ali manj vaški občini bolj pošteni kot v eni taki naši pravi mestni, kjer so celo na seji javno izrekali prepričanje, da se letos pa ja ne bo dogajalo, da bodo ljudje za tak ozimnični kredit kupovali tudi zmrzovalnike in podobne stvari.
Ampak — končno — tovariši, saj je lahko tudi zamrzovalnik neke vrste ozimnica. Poglejte te uboge ljudi po stolpnicah, ki nimajo niti pravih kleti! Kam pa naj dajo ozimnico ? Če pa imajo zamrzovalnik ali skrinjo, lahko vsaj vanjo dajo nekaj za težke zimske dni.
Vam pravim, letos se za ozimnico splača potruditi. Pravijo, da nas čaka dolga zima. Ne le zaradi mraza in snega!	(frk)
Protest celjskega društva
»Ignoriranje protestnega shoda v Titovem Velenju«
Celjsko društvo za varstvo okolja ho pripravilo nov protestni shod v Celju ali na Dobrni. To so zapisali v protestu, ki so ga poslali na različne naslove v občini Celje, regiji in republiki.
Vzrok za to protestno pismo je izbira možnih lokacij za trajno odlagališče nizkih in srednje radioaktivnih odpadkov, ki jih je napravil geološki zavod iz Ljubljane. Kot smo že pisali, so vse možne lokacije, ki jih je na tej osnovi izbrala za nadaljnje raziskave Nuklearna elektrarna Krško, na celjskem območju. V protestu so med drugim zapisali, da kabinetne raziskave v celoti ignorirajo zahteve lanskega protestnega shoda v Titovem Velenju, na katerem se je zbralo več kot 12 tisoč ljudi. Protestirajo tudi zato, ker raziskovalci predlagajo možne lokacije na turističnih območjih ali na območjih, kjer so pomembni viri pitne vode. Društvo tudi meni, da bi trajno rešitev problema skladiščenja lahko našli le v doslej že večkrat izraženi zahtevi, da tako nuklearko kot tudi rud-
Teden brez cigarete — le propagandno
Teden boja proti kajenju, iztekel se je prejšnjo sredo, smo v naši občini obeležili bolj propagandno kot kako drugače. Mnogi namreč menijo, da se je zaenkrat proti tej nadlogi sodobnega življenja moč boriti le z osveščenostjo in skupno akcijo.
Tako so tovrstni zasvojenosti, ki prerašča že v epidemijo, namenili vso pozornost v tem ted-
nu učenci osnovnih in srednjih šol pri razrednih urah ali urah zdravstvene vzgoje. Na škodljivosti prekomernega kajenja naj bi občane opozarjali letaki, brošure, zloženke. Občinski odbor Rdečega križa je pripravil tam, kjer so to želeli, tudi predavanja na to temo. Spomladi prihodnje leto pa pripravlja ta človekoljubna organizacija skupaj s Čen-trom srednjih šol iz Titovega Velenja in osnovnimi šolami kviz tekmovanje o zasvojenosti.
Koliko občanov posega po tej nasladi modernega časa ne ve nihče. Tudi podatki ankete o škodljivostih,jki so pred dvema letoma pripravili na Centru srednjih šol v Titovem Velenju, niso zanesljivi. Ta anketa je samo pokazala, da dijaki razmišljajo o posledicah kajenja in drugih oblikah zasvojenosti, da jim ni vseeno, kako brezbrižno gredo mimo nas prizadevanja peščice ljudi, opozarjanja. Toda, mnogi med njimi so prav tako menili, da je kajenje stvar posameznika, in da so bolezni — povezane s to naslado — daleč proč.
Takole pravi Irena Pilih, ki poskuša učence centra osveščati pri urah zdravstvene vzgoje: »Akcije, kot je teden brez cigarete, bi morale potekati skozi celo leto in ne le teden dni. Za temeljito os-veščanje, ki naj bi dalo željene rezultate, je ta čas mnogo prekratek. Dejstvo je, da v tem tednu napnemo vse moči, ko pa je ta mimo, stopijo prizadevanja v pozabo in na svetlo znova »stopijo« leto dni kasneje. Treba je povedati, da vsa prizadevanja na centru niso šla povsem mimo, saj na javnih prostorih — na hodnikih, v zbornicah — učitelji ne kadijo več.«
Jim bodo sledili tudi v drugih okoljih?
-tap-
nik urana Žirovski vrh zapre-jo.
Celjsko društvo za varstvo okolja v svojem protestu tudi zahteva, da jedrska elektrarna Krško pojasni merila, po katerih je izbrala pet možnih lokacij za nadaljnje raziskave zgolj na celjskem območju. Zahtevajo tudi, da pristojni organi raziščejo, kdo je odgovoren, da problem odlagališča ni bil rešen pravočasno, in kako se je sploh moglo zgoditi, da so pristojni organi dovolili začeti obratovati tako elektrarni kot rudniku, ne da bi prej poskrbeli za trajno odlagališče jedrskih odpadkov.
V protestnem pismu pa celjsko Društvo za varstvo okolja še sporoča, da pripravlja protestni shod, ki bo v Celju ali na Dobrni. Protestni shod pripravljajo zaradi takih kabinetnih raziskav, ki po njihovem mnenju le razburjajo javnost.
(-fk)
Najboljše OZD
Na straneh avgustovske številke Vestnika gospodarske zbornice Slovenije je med drugim objavljen tudi pregled zelo uspešnih gospodarskih ozd, izločenih na osnovi obdelave kazalnikov za primerjanje rezultatov gospodarjenja med delovnimi organizacijami enake ali sorodne dejavnosti po zaključnem računu za preteklo leto. Na omenjenem seznamu je med 299 organizacijami združenega dela tudi osem iz velenjske občine.
Tako najdemo na 32. mestu Eko, tozd Serijska proizvodnja, na 47. Rek Elektrostrojna oprema, tozd Strojni obrati — na seznamu najuspešnejših je tokrat že drugič—, Ekovo temeljno organizacijo Instalacije na 58. mestu, na 73. pa Gorenje, Notranja oprema, tozd Pohištvo, Jamske gradnje Rudnika lignita Velenje (184), Era, tozd Vino Šmartno ob Paki (220) ter temeljno organizacijo Inženiring šoštanjskih termoelektrarn.
-EMONA EKSPRES-
Komisija za tajno službo
Po svoje je 52. sporočilo Odbora za varstvo človekovih pravic (kronologija dogajanj o Sloveniji in v Sloveniji od leta 1982 dalje), ki obsega kar štirinajst tipkanih strani, za javnost vendarle veliko presenečenje. Ne samo, da govori o političnem ozadju in motivih procesa proti Janši in ostalim pred ljubljanskim vojaškim sodiščem (ki je kot vse kaže »samo vrh ledene gore«, kot je na pogovoru z ljutomerskimi mladinci dejal Janez Stanovnik), ampak nakazuje tudi nekatere »mirnodobne« metode in načine delovanja službe državne varnosti in varnostne službe JLA (imenovane tudi KOS). Slednje v nobeni državi sveta ni nič novega, novo je le to, da kronologija nakazuje vmešavanje varnostnih služb v življenje in delo celo legalnih družbenopolitičnih organizacij, kar naša mladinska organizacija vsekakor je. Sum. da sta se obe varnostni službi vmešali v politične procese v Sloveniji, ki nimajo nobene zveze z nasilnim in oboroženim rušenjem obstoječe ustavne ureditve, da sta uporabljali nezakonite metode in uresničevali scenarij, ki je bil napisan nekje drugje (seveda izven Slovenije), ni pa temeljil na dejstvih ne na predvidevanjih, ampak na splošnih ocenah, ki naj bi dejstva šele postale — ta sum je več kot zaskrbljujoč.
Pred 22. leti je bil znameniti četrti plenum CK ZKJ. ki je bolj znan pod imenom »brionski plenum«, na katerem je — poleg drugega — prišlo do obračuna tudi z Rankovičem in njegovo UDB-o. Poglavitni očitki, ki jih je takrat doživljala služba državne varnosti so bili, da se je UDB-a izrodila v silo nad družbo in daje bila v službi interesov birokratsko-centra-lističnega koncepta države. Poleg nesprejemljivih metod delovanja (prisluškovanja državljanom in tudi najvišjim funkcionarjem, kontrola pisemskih pošiljk, izsiljevanja znanih kritikov režima, insceniranja političnih procesov itn.) je takratna služba državne varnosti storila največji možni greh: iz zaščitnika države se je prelevila v orodje nekaterih skrajno dogmati-čnih in politično kratkovidnih sil. S tem je neposredno posegla na področje političnega in postala nekakšen sooblikovalec »novih« političnih dogajanj, s katerimi je brionski plenum odločno obračunal. Takrat je bila prvič postavljena tudi zahteva, da je treba omogočiti kontrolo javnosti nad delom službe državne varnosti, Tito pa je med drugim nekaj let kasneje ocenil, da bi bila podobna kontrola potrebna tudi, ko gre za delovanje vojaških varnostnih organov.
Mitja Ribičič je junija letos v Književnih listih zapisal tudi znameniti epigram z naslovom »Po zgledu brionskega plenu-ma«. Takole pravi: »Če hoče družba vojski biti kos, je dolžna urediti KOS». KOS pa je vojaška kontraobveščevalna služba. Istega meseca je v intervjuju za Teleks dejal: »Kar zadeva moj epigram o KOS-u, je hud, nič manj hud od mojega gesla »s knjigo nad knjigo«, ki ga je Dragosavac napadel kot kontrarevolucionarno. No, s tem epigramom sem mislil na dejstvo, da je KOS tudi po brionskem plenumu ostal nedotakljiv, siva eminenca — vse do danes . . . No, aktualnost epi-
Piše:
Vinko
Vasle
grama o KOS-u je v tem, da težnja, da bi se vojska dvignila nad partijo in družbo, ne velja samo za Slovenijo, ampak tudi v federalnih odnosih. Te tendence je treba po zgledu brionskega plenuma ostro obsoditi.«
Odbor za varstvo človekovih pravic razpolaga s pričevanji, da se je poseganje vojske in njenih varnostnih organov na civilno področje, konkretno v celotno delovnaje vodstev in glasil ZSM Slovenije na vseh ravneh in nekaterih drugih uredništev v Sloveniji (s prisluškovanjem, s pridobivanjem sodelavcev-informatorjev in z drugimi obveščevalnimi metodami) začelo že precej pred izdajo spornega dokumenta iz ljubljanskega procesa. S tem da bi varnostna služba JLA iz kontraobveščevalne službe postala tudi politično-obveščeval-na služba. Po zakonu o splošni ljudski obrambi pa se lahko enote in ustanove JLA uporabijo »za opravljanje nalog družbene samozaščite« (torej za poseg v civilno sfero) samo izjemoma — samo ob neposredni vojni nevarnosti in v drugih izrednih razmerah. Takšne izredne razmere pa mora proglasiti Predsedstvo SFRJ. Ukaz o tem lahko izda samo zvezni sekretar za ljudsko obrambo in to na temelju odloka Predsedstva SFRJ o uporabi oboroženih sil. Kot vemo predsedstvo države takšnega odloka ni izdalo.
Ali to pomeni, da je nekdo v armadnem vrhu brez vednosti najvišjega državnega vodstva vendarle izdal nekakšen ukaz o posegu vojaških varnostnih organov v civilno sfero v Sloveniji? Kdo je izdal takšen ukaz, kdaj in na kaj se nanaša? Ali res na »akcijo Mladost«, kot je slišati? V kakšni zvezi je ta (morebitni) ukaz s tistim tajnim vojaškim dokumentom, zaradi katerega so bili obsojeni Janša in ostali? Kdo vse v državi in Sloveniji je za to vedel? Vprašanj, ki se ob tem zastavljajo seveda kar mrgoli, vsa pa so izjemno resna in ne govorijo ravno spodbudno o razmerah v državi. Še zlasti, ker je dovolj dokazov o tem, da so vojaški varnostni organi v teh akcijah^ zelo tesno sodelovali s (civilno!) službo državne varnosti. Ali bo slovensko in federalno politično vodstvo zmoglo toliko moči, da bo na ta izjemno pomembna vprašanja tudi odgovorilo?
Na zasedanju slovenske sku-ščine konec tega meseca naj bi bila ustanovljena posebna komisija Skupščine ŠR Slovenije za nadzor nad delom službe državne varnosti. Huda bitka pa nas čaka tudi v zvezi z nič kaj obetavnim ustavnim amandmajem, po katerem naj bi se za dejavnost službe državne varnosti na območju posameznih republik ustanavljali področni organi in organizacije enote, ki bodo neposredno podrejeni zveznim organom. Tudi težnja tega ustavnega dopolnila je več kot zgovorna.
Za konec le še vprašanje: ali se z vsem tem bližamo ali pa smo že v časih pred brionskim plenumom? Dogodki v naslednjih mesecih bodo tudi na to vprašanje odgovorili.
Iskrica
Demokratična družba pride do resnice samo po poti izkušenj, a mnoge dežele lahko propadejo, medtem ko čakajo na posledice svojih napak.
»NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10.
»NAŠ ČAS« je bil ustanovljen I. maja 1965; od 1. janur-ja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot
tednik pa izhaja »NAŠ ČAS« od 1. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Franti-škaFoita 10, telefon (063) 853-451, 856-955, 855-450. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 1.000 dinarjev. Mesečna naročnina 3.560 dinarjev, polletna
naročnina za individualne naročnike 21.340 dinarjev, za tujino 36.260 dinarjev.
Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenja številka 52800-603-38482.
Grafična priprava^ korekture, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »NAŠ ČAS« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1984 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
29. septembra 1988 ★ titovo velenje
V SREDIŠČU POZORNOSTI
•to : stran 3
Zasedanje zborov skupščine občine Velenje
Zrak bomo z odlokom varovali že oktobra
DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR
Začetek preteklega tedna je minil v znamenju zasedanj zborov velenjske občinske skupščine. Na zasedanju družbenopolitičnega zbora, že v ponedeljek, so osrednjo pozornost namenili kot je bilo pričakovati, osnutku odloka o varstvu zraka v občini Velenje.
Zadnji čas je že bil, da smo do njega le prišli, je bilo slišati na družbenopolitičnem zboru, kjer so celo predlagali, da odlok o varstvu zraka sprejmemo kar po enofaznem postopku. Ta predlog sicer ni bil sprejet, ker se je pokazalo, da bo treba nekaj stvari v njem še doreči, zato pa je bil sprejet predlog, da bomo odlok sprejemali že na oktobrskih zasedanjih zborov in ne šele novembra, kot je bilo najprej predvideno.
Ker pa odlok oziroma osnutek odloka govori predvsem o škodljivih emisijah, ki prihajajo iz Termoelektrarn (žveplov dioksid, dušikovi oksidi) nič ali bolj malo pa o drugih povzročiteljih onesnaženosti zraka, so delegati družbenopolitičnega zbora menili, da je treba ta odlok tudi po sprejetju še dograjevati. Tudi za količino še dovoljenih škodljivih snovi v zraku so menili, da je postavljena precej visoko, vsekakor pa višje, kot je dovoljena v evropskih deželah. Vendar pa bo za začetek že dovolj, so menili, če bomo odlok spoštovali, se po njem ravnali ob splošni pripombi seveda, da bomo sprotno vanj vnašali vse tisto, kar še manjka.
Tudi informacija o izvajanju sanacijskega programa Tovarne usnja Šoštanj je bila deležna precejšnje pozornosti.
Sprejeli so jo, vendar pa ob njej ugotavljali, da kljub nekaterim pozitivnim rezultatom, ki so se pokazali v polletju, ni vidna dolgoročna rešitev Tovarne usnja. Predvsem jih skrbi nekaj področij — kadrovsko, ekologi-
ja, prostor in tudi ali pa najprej prestrukturiranje Tovrne usnja. Prav iz tega razloga so izvršnemu svetu naložili, da kritično spremlja izvajanje sanacijskega programa in tudi ukrepa, če ugotovi, da sanacija ne poteka tako, kot je bilo dogovorjeno. V prihodnje pa si želijo, to je bilo poudarjeno, o tako pomembnih zadevah pismene in ne ustne informacije.
ZBOR ZDRUŽENEGA DELA
Kar točna bo ugotovitev predsednika zbora združenega dela Janeza Pukla, da v Šaleški dolini in tudi drugod ob kopanju črnega zlata nismo toliko razmišljali o varstvu okolja. Danes, ko pred sabo gledamo posledice neodgovornega početja prejšnjih let, in vidimo ogromne količine premoga, pa o zraku, varstvu narave razmišljamo vse bolj in bolj.
Kako točne so njegove besede sta med drugim pokazala zelena tribuna, ki jo je pripravilo Šaleško ekološko društvo in še pred tem ekološki shod na Titovem trgu sredi našega mesta. Zato je bilo povsem jasno, da bodo delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti na zadnjem zasedanju, bilo je prejšnji torek, osrednjo pozornost namenili osnutku odloka o varstvu zraka v velenjski občini. Čeprav je osnutek povzetek že veljavnih tovrstnih dokumentov v drugih slovenskih občinah, je pri svojem nastanku doživel precej sprememb. Po razpravi sodeč pa jih pred dokončnim sprejemom še bo.
Tako so delegati zbora združenega dela predlagali nekaj dopolnitev že pri splošnih odločbah odloka, za izredne ukrepe, največ pripomb pa so doživele kazenske določbe. Te so po mnenju večine delegatov mnogo, mnogo prenizke. V odloku prav tako ni omenjenega organa, komisije ali kakšne druge osebe, ki bo bdela nad njegovim dosled-
nim izvajanjem. Zelo enotni pa so bili delegati zbora združenega dela pri svojih zakjučkih — treba ga je sprejeti kar najhitreje.
Delegati krajevne skupnosti Zavodnje, kjer krajani vsak dan pred svojimi očmi spremljajo dogajanja v naravi zaradi prekomernega onesnaževanja zraka izpred let, pa so se poleg prej omenjenega zavzeli še za spremembo dolgoročnega plana SR Slovenije do leta 2000. in sicer v tistem delu, kjer so omenjeni načrti na področju energetike. V svoji razpravi je med drugim znova poudaril, da od obljub, zahtev, sklepov organi ne bodo odstopili.
Po mnenju delegata krajevne skupnosti Konovo pa je naša občina vse preveč skromna pri zahtevah do republiške skupščine. Sestavni del dokumentov pri izgradnji novih objektov pa bi morala biti tudi ekološka bilanca. Tako kot smo dali v občini pod drobnogled našega največjega onesnaževalca, šoštanjske termoelektrarne, bi morali »dati« tudi manjše delovne organizacije v Šaleški dolini.
Delegati zbora združenega dela so nato pozorno prisluhnili še informaciji o izvajanju sanacijskega nroarama šoštaniske tovarne usnja. Po poročilu predstavnika tega kolektiva, sploh pa po razpravi člana izvršnega sveta občinske skupščine, niso imeli razlogov za kakršnokoli zadovoljstvo. Sploh po opozorilu slednjega razpravljalca, da utegnejo na oktobrskem zasedanju ti sklepati o uvedbi ukrepa družbenega varstva za kadrovsko področje. Ohrabrujoči pozitivni polletni rezultati gospodarjenja namreč ne morejo prekriti neodgovornega ravnanja matične delovne organizacije pri reševanju teh vprašanj. Razpravo o izvajanju sanacijskega programa šoštanjske tovarne usnja so sklenili z zahtevo po kritičnem pristopu občinskega izvršnega sveta in Sa-vinjsko-Saleške gospodarske zbornice, pri reševanju nezavid-
ljivega položaja, podprli so zahteve, ki so jih dan prej sprejeli delegati družbenopolitičnega zbora, do naslednjega zasedanja pa želijo imeti pred sabo pisno informacijo o poteku sanacije.
ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Tako kot na prejšnjih zasedanjih zbora krajevnih skupnosti je bila tudi na torkovem pestra točka dnevnega reda delegatska vprašanja. Delegata krajevne skupnosti center Levi breg je med drugim zanimalo, ali bodo od I. januarja prihodnje leto delovne skupnosti sisov sodile pod upravne organe skupščine občine Velenje, zakaj odgovorni niso oziroma so tako malo naredili pri odpravljanju težav, ki jih povzročajo žive meje na nekaterih ovinkih in križiščih.
Delegat krajevne skupnosti Šmartno Titovo Velenje pa je zbor seznanil z nejevoljo in razočara-nostjo krajanov. Povzročila naj bi jih razširitev Kidričeve ceste in kot kažejo namere občinskega izvršnega sveta tudi razširitev Efen-kove ceste. Slednja je bila menda zgrajena kot ulična za 100 hiš, v prihodnje pa naj bi služila za tranzitni promet v smeri proti Slovenj Gradcu. Prepovedi, ki so ob cesti postavljene sedaj, nihče ne upošteva, promet po njej pa povzroča na hišah že nekaj težav. Na zboru krajanov, sklicanem prav zaradi tega, so krajani posebej poudarili nujnost celovite širitve Kidričeve ceste in ne le delno reševanje, vendar se to ne izvaja. Morebiten grob poseg v naselje, kar menda predvideva razširitev Efen-kove ceste, bo med krajani povzročil še večje nezadovoljstvo, hkrati pa omajal zaupanje do tistih, ki krojijo občinsko politiko.
Milena Krstič-Planinc Tatjana Podgoršek
Ekološka služba šoštanjskih termoelektrarn
Čimprej do čistilnih naprav
Pred štirimi leti so oblikovali v šoštanjskih termoelektrarnah ekološko službo, katere vodja je Franc Slavič. Služba koordinira delo na tem področju, pri razreševanju vse obsežnejše ekološke problematike pa se povezuje s številnimi službami znotraj delovne organizacije, obeh sozdov v sestavi katerih so šoštanjske termoelektrarne in strokovnjaki različnih inštitutov.
»Pred šoštanjske termoelektrarne so bile postavljene odločne zahteve po zmanjšanju onesnaženosti okolja. To smo vnesli v naš sanacijski program, sprejet je bil že lani. V njem so predvideni 4. projekti: (ekološko informativni sistem, odžveplevanje dimnih plinov, rekonstrukcija elektrofiltrov in projekt rekonstrukcije odvoda pepela,« je povedal uvodoma Franc Slavič in pridal, da sprejete naloge tudi že uresničujejo.
Ustavimo se tokrat pri projektu ekološkega informativnega sistema, ki ga vodi Franc Slavič. Ta projekt je v izgradnji. Opravili so že potrebna gradbena dela, v oktobru bodo montirali merilne naprave, meritve pa bodo kot predvidevajo stekle konec leta. sredi prihodnjega leta pa naj bi
stekel tudi avtomatski prenos podatkov od merilnih postaj do računalnikov v TEŠ in hidrometeorološkega zavoda v Ljubljani ter elektroinštituta Milan Vidmar, kjer te podatke prav tako strokovno obdelujejo.
»Namen teh meritev je kontrola onesnaženosti zraka na vplivnem področju šoštanjskih termoelektrarn in kontrola oddajanja škodljivih snovi iz TEŠ v okolje. Kasneje, ko bodo nameščene čistilne naprave pa bo tudi kontrola njihovega delovanja. Seveda meritve prav nič ne prispevajo k čistejšemu okolju, ampak nas opozarjajo, da moramo ukrepati. Ko bo informacijski sistem dograjen nam bo služba za varstvo zraka pri Hidrometeorološkem zavodu v Ljubljani dajala prognoze možnega nastopa večje onesnaženosti glede na vremenske pogoje. Dokler ne bomo imeli čistilnih naprav, bomo lahko ukrepali samo tako, da bomo znižali v takšnih dneh našo proizvodnjo in s tem zmanjšali našo emisijo. Kako bomo to zniževali, kdaj in kako pa določa občinski odlok o varstvu okolja.« Franc Slavič pa ob tem pridaja tudi. da bo to znižanje za celotno republiko boleče, saj se bodo pri-
siljeni odločati zanj v zimskem času, torej takrat, ko bodo potrebe po elektriki največje.
Ekološki informacijski sistem šoštanjskih termoelektrarn je torej še v izgradnji, vendar pa so meritve onesnaženosti zraka izvajali tudi v tem prehodnem obdobju. Tudi v Našem času in na Radiu Velenje objavljamo te njihove podatke. Povezali so se z občinskim komitejem za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja ter službo za varstvo zraka pri Hidrometeorološkem zavodu iz Ljubljane. Z njimi so se dogovorili za merjenje onesnaženosti zraka v Zavodnjah, Velikem vrhu in Titovem Velenju. Vendar pa je prihajalo v poletnih mesecih pri teh meritvah, še posebej v Zavodnjah, do večjih motenj zaradi atmosferskih prenapetosti in okvar na klimatskih napravah. Franc Slavič pa zagotavlja, da je bilo to v dneh, ko so bile količine strupenih snovi v zraku izjemno nizke, komaj zaznavne. Poleti je prostor, kamor uhajajo dimni plini zaradi vremenskih pogojev mnogo večji in so zato koncentracije nizke, poleg tega pa je bila tudi letošnja proizvodnja šo-



Franc Slavič
štanjskih termoelektrarn izjemno nizka.
Problemi zaradi večjih koncentracij žveplovega dioksida se bodo začeli pojavljati zdaj. ko kotline in doline že pokrije megla, povečala pa se bo tudi potreba po električni in toplotni energiji. Na ta čas se v ekološki službi TEŠ skrbno pripravljajo in pravijo, da bodo ukrepali v skladu s sprejetimi usmeritvami, torej po potrebi zniževali proizvodnjo.
Seveda pa se mnogo bolj zavzemajo za tisto dokončno rešitev, poudarja Franc Slavič. To so seveda čistilne naprave, ki jih morajo namestiti do leta 1992, še bolje pa bi bilo, če bi jih še prej.
M. Zakošek
Slovenija, jedrsko smetišče?
Novi članki o jedrskem odlagališču v Sloveniji burijo ekološko osveščeno javnost. Ponovno je aktualen Velenjski graben. K tem skopim podatkom dodajamo nove:
V	posebni izdaji revije »DELO -t- VARNOST« iz leta 1986. ki ga je izdal Zavod SRS za varstvo pri delu iz LJUBLJANE so tile podatki: Do sedaj je v NE Krško proizvedeno ca. 4100 sodov s povprečno specifično aktivnostjo od 1,10 x 10" Bq/ m\ Zmogljivost skladišča je ca 9000 sodov.
Trdni kompresibilni RAO, zbran v plastičnih vrečah, se vlaga v standardne 200-litrske sode. Trdni srednje radioaktivni odpadki (kategorija IV) se pakira v sod z betonsko zaščito.
V	Slovenskem poročevalcu iz dne 9. 6. 1988 pa je objavljen Os-
nutek sprememb srednjeročnega plana SR Slovenije. V njem so oblikovani tudi naslednji predlogi: Predmet koncepta odlaganja so nizko in srednjeaktivni jedrski odpadki (variantno):
a)	iz JE Krško
b)	iz JE Krško in drugih virov
c)	iz JE Krško in JE iz Hrvaške ter drugih virov
Za čas življenske dobe JE Krško do leta 2020 (oziroma upoštevajoč c) oziroma čas varovanja 300 let. Zmogljivost odlagališča bi morala biti pd varianti a, b najmanj 60 000 m1, po varianti c pa največ 140 000 m\ Velikost odlagališča bo med 5 in 10 ha, odvisno od načina odlaganja.
Iz podatkov revije Delo + varnost sledi, da bo JE Krško v svoji obratovalni dobi proizvedla ca. 30 000 sodov RAO ali 6 000 m*. Odlagališče pa ima naj-
manjšo zmogljivost 60 000 m', torej za 10 jedrskih elektrarn ali pri največji zmogljivosti celo za 23 jedrskih elektrarn.
SPRAŠUJEMO PREDLAGAL-CE PREDLOGOV:
Zakaj tako veliko odlagališče? Od kod bomo še vozili odpadke, saj jih razni inštituti in medicinski centri ne proizvedejo 10-krat več kot JE Krško?
Ali odlagališče gradimo za dvesto let? Po dvesto letih bodo betonski sodi že razpadali in bo odpiranje odlagališča smrtno nevarno. Ce bomo vendarle v 200 letih zgradili 10 jedrskih central v naši mali Sloveniji, bomo imeli po njej posutih 12 jedrskih grobnic, kar pa se čuje dokaj utopično.
Zakaj gradimo jedrsko odlagališče v Sloveniji? Načrtujemo ga
celo ob potoku, ki se v končni fazi preko Save izliva v Donavo pri Beogradu. Tako ob puščanju drenaže čez 50, 100 ali 200 let lahko kontaminiramo polovico Jugoslavije.
Zakaj se ne poišče za teh 30000 sodov odlagališče v puščavi, ki je že služila za jedrske poskuse in je že kontaminirana? Zaradi visokih cen? Saj res, zakaj, če pa je naš človek zastonj! Izpadli bi kot agresorji, če bi puščavski pesek izpostavljali našim radioaktivnim odpadkom, za njega so prenevarni, ob takem predlogu trkajo na našo vest, da moramo svoje smeti počistiti sami. Zato Odbor za zaščito človekovih pravic prosimo, če razišče, koliko zločinov seje zaradi onesnaževanja in zastrupljanja okolja v Sloveniji že zgodilo nad ljudmi in kdo načrtuje nove.
POD PRHO
Nasilje nad mestom
Počasi začenjamo krpati zgradbe, ki smo jih zgradili pred več kot dvajsetimi leti. Najnovejši primer so trije stanovanjski bloki ob Šaleški cesti, ki jim terase že lep čas ne zadržijo deževnih kapelj. Ker pri nas kvalitetnih ravnih streh ne znamo delati, smo ji pač prisiljeni popravljati. To je seveda samo po sebi hvalevredno. Ne gre pa hvaliti (odpuščeno naj bo laiku njegovo razmišljanje) strokovnega pristopa. Seveda — papirji so vsi v redu, projekti so, dovoljenja so .. . Toda nekaj bistvenega pri vsej stvari ni v redu: jedro novega Velenja je nastajalo od konca petdesetih do konca šestdesetih let, načrtovalci so se dokaj dosledno držali neke arhitekture (je bila ta dobra ali slab v tem trenutku niti ni važno),.jedro ima skratka nek svoj imidž. V tem trenutku pa se pojavi arhitekt, ki stanovanjskim blokom, ki so sestavni del mestne arhitekture
(lučaj od Doma kulture. Delavskega kluba, knjižnice, banke, občine, sodišča, Name, Elek-trotehne itd., itd ...) nadene strehe kot jih vidimo na gospodarskih poslopjih, garažah, šta-lah. Nobene domišljije, nobenega poskusa približevanja obstoječim zgradbam (tem bržčas nikoli ne bomo nadeli tovrstnih pokrival), nobene iznajdljivosti pri uporabi materialov. Skratka krut poseg v okolje, spreminjanje podobe mesta, ki je ravno že hotelo postati vsaj malce tradicionalno. Nekdo je to projektiral, nekdo drugi to odobril in tretji je dal potrebna soglasja.
Očitno je to še en primer, ko glas ljudstva ni vreden pol vedra mrzle vode. Pa kaj ljudstvo! Bati seje, da tudi drugače misleči strokovnjaki nimajo glasu, ali pa se (o, groza) s kritiko nočejo zameriti stanovskim kolegom?
—v—
Spet nam pred vrata tiščijo radioaktivne smeti
Kakšni kriteriji so krojili lokacije ?
Res drži — niso nas pozabili, s takšnim naslovom smo v prejšnji številki že pisali o nadaljnjem iskanju lokacij za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov. Res nas niso pozabili, pozabili pa so morda na obljubo, dano občanom Velenja in Savinjske doline na lanskem protestnem shodu v Titovem Velenju, da se brez našega soodločanja ne bo nič zgodilo.
Danes vemo, da se lokacije za odlagališča iščejo še naprej, da je v širši izbor prišlo kar devetnajst lokacij na celjskem območju, da pa je v ožjem izboru ostalo pet lokacij, vse na celjskem območju. Iz informacije o geoloških raziskavah lokacij za trajno skladiščenje radioaktivnih odpadkov, ki jo je pripravil Geološki zavod Ljubljana, pa je razvidno, da sta aktualni pravzaprav samo dve — lokacija 189 — Smreko-vec in lokacija 237 — južno od Velenja, območje Velunje (čeprav je Velunja v bistvu severno od Velenja, južno bi bile to morda Arneče).
Ker je Vane Gošnik že na junijski seji Sveta za varstvo okolja pri RK SZDL Slovenije, postavil vprašanje prav o iskanju odlagališč za te — kot pravi smeti, smo ga tokrat povprašali, kaj meni o informaciji. Dve zadevi smo izluščili iz njegovega mnenja o iskanju odlagališč. Prvo se nanaša na trditev direktorja tozda GGG Geološkega zavoda, da je bilo teh pet lokacij izbranih na podlagi pogodbe z nuklearko, natančneje — »za geološko obdelavo je bilo izbranih pet lokacij, ki so po izbiri NEK najbolj perspektivne.«
»Sprašujem se, kaj ima nukle-arka pri iskanju lokacij za odlagališče? Kvečjemu bi to lahko bila skupina SEPO pri Inštitutu Jožefa Štefana ali geologi sami, nikakor pa ne nuklearka. Ta podatek pa govori o tem, da nuklearka in njeni strokovnjaki nadaljujejo z iskanjem lokacij tudi sami, tudi avtonomno, v okviru sicer pogodbenih razmerij z Geološkim zavodom. To obnavlja neko zgodbo, ki smo jo že slišali, kakšno leto bo nazaj, v kateri je prišlo prav tako na dan, da nuklearka sama na svojo pest in na svojo roko rešuje ta problem, ki je prav gotovo resen zanjo,« pravi na to Gošnik. ki se dotika tudi kriterijev za izbor lokacij. Republiški komite za energetiko namreč trdi. da je izdelava kriterijev in metod za izbiro primernih lokacij šele v teku. »Ta trditev pa je izjemno pomembna, kajti odpira vprašanje, na podlagi kakšnih kriterijev pa so potem izbrali teh pet lokacij. Meni se ponuja naslednji odgovor — ko bodo kriteriji izdelani, bodo verjetno v veliki meri adaptirani že izbranim potencialnim lokacijam. Ne znam si drugače razlagati tega, da je ožji izbor že narejen, kriterijev pa še ni. To pa govori o mnogočem in nas seveda tudi straši,« razmišlja Vane Gošnik.
Kot kaže, se bomo morali Velenjčani ponovno pripraviti na ostro soočenje s tistimi, ki nam radioaktivne smeti tiščijo v dolino in našo okolico, slišati pa je, da celjsko ekološko društvo že napoveduje protestni shod.
(mkp)
Posvetovanje o zdravstvenem varstvu
Občinski svet Zveze sindikatov Slovenije Velenje (komisija za delovne in življenske pogoje) ter Društvo varnostnih inženirjev in tehnikov iz Titovega Velenja, se vse pogosteje lotevata skupnih projektov, ki so v interesu delovnih ljudi. Hkrati gre za naloge, ki jih imata obe organizaciji v delovnih načrtih kot izkušnje iz preteklega obdobja in sedanjosti. Menijo namreč, da se je potrebno kar najhitreje odločati o aktualnih temah in problematiki, ki v sedanjem trenutku ne sme biti nerazrešljiva. Še posebno, če gre za delavce v proizvodnji, za delavce v obrti in slej ko prej tudi za vse ostale delovne ljudi. Kljub prizadevanjem na različnih ravneh, delovna sposobnost zaposlenih peša, veča se število invalidov in invalidsko upokojenih (o tem pripravljajo posebno ananlizo), hkrati pa astronomsko naraščajo stroški zdravstvenega varstva in storitev medicine dela, ki bremenijo tako delovne kolektive kot posameznike. Namen
posvetovanja o preventivni zdravstveni rekreaciji delavcev in o preventivnih zdravstvenih pregledih,
ki bo v hotelu »Vesna« v Topolšici 11. oktobra, je seznaniti sindikalne aktiviste, organizatorje rekreacije, socialne delavce in delavce služb za varstvo pri delu na eni strani ter prav gotovo tudi zdravstvene delavce ter druge ustanove na drugi, o stanju na tem področju, problemih boljšega zdravstvenega varstva ter nujnih ukrepih.
Posvetovanje bo organizirano v obliki strokovne tribune, na kateri bodo sodelovali tudi predstavniki Zdravstvenega centra Velenje. Zdravilišča Topolšica, Občinske telesno-kulturne skupnosti idr. Ker je število udeležencev omejeno, organizatorji pričakujejo, da se bodo kar najhitreje prijavili vsi, ki imajo s tem področjem največje težave. Za simbolično kotizacijo bo to priložnost, da se v domačem okolju temeljito pomenimo o vseh možnih rešitvah in ukrepih, ki so nam na razpolago z več dobre volje, strokovnosti in boljšo organizacijo dela.
Jože Miklavc

4. stran *
IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ
titovo velenje -k 29. septembra 1988
Sodobna elektronika '88 v Ljubljani
Pomembna predstavitev Gorenja
Od 3. do 7. oktobra bo na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču že tradicionalna mednarodna predstavitev dosežkov na področju elektronike. 35. sejem »Sodobna elektronika '88«. Na sejmu bo sodelovala tudi sestavljena organizacija združenega dela Gorenje.
Elektronika zavzema vse pomembnejše mesto v vseh Gore-njevih poslovnih področjih. Vključena je v izdelke široke porabe, vse bolj pa se uveljavlja tudi pri vključevanju v tehnologije oziroma programe, ki podpirajo tehnologijo oziroma proizvodne naprave procesa. Prezreti pa tudi ni mogoče komponent, kot samostojnega izdelka oziroma kot izdelka, vključenega v druge proizvode. Ponudbo s področja elektronike pa dopolnjuje Gorenje tudi s projektiranjem in montažo.
Poudariti velja, da prenaša Gorenje dosežke profesionalne
elektronike v vse programe poslovnega sistema, elektronika pa vse bolj prodira tudi v program gospodinjskih aparatov. Prav tako pomembna pa je še ugotovitev, da nekaterim drugim Gore-njevim programom pri uveljavljanju na tehnološko najzahtevnejših svetovnih trgih sledi v zadnjem času tudi elektronika, s katero se vse bolj vključujejo v mednarodno delitev dela.
Nastopu na »Sodobni elektroniki« namenjajo v Gorenju vso pozornost. Za nekatere Gorenje-ve delovne organizacije, med drugim tudi za Gorenje Elektronika Široka potrošnja, predstavlja udeležba na ljubljanski »Sodobni elektroniki« najpomembnejšo sejemsko predstavitev v Jugoslaviji. Sicer pa je vsakoletna »Sodobna elektronika« priložnost za dogovore o proizvodnji in prodaji za nasledn je leto ter za navezavo novih stikov s poslovnimi partnerji, posebej tudi s ti-
stimi iz tujine.
V paviljonu »Jurček« se bodo letos predstavile tudi Gorenjeve delovne organizacije iz Titovega Velenja — Gorenje Elektronika Široka potrošnja, Gorenje Procesna oprema. Gorenje EKO in Gorenje Servis, zraven njih pa bodo razstavljale še Gorenje F.l-rad in Gorenje Muta.
Gorenje Elektronika Široka potrošnja bo predstavila novo generacijo barvnih televizijskih sprejemnikov v tako imenovanem monitor looku. Gorenje Procesna oprema bo med novostmi predstavila tudi robot Štefan 130 s krmilnikom Gorenje K 103 za točkovno varjenje, KUP 2000, prostoprogramirni sistem za vodenje tehnoloških procesov v industriji ter merilne in testne sisteme za preizkušanje raznih električnih veličin. Med novostmi Gorenja EKO pa velja še posebej opozoriti na brezkontuktna stikala in časovne releje. N. K.
Kupce privlačijo novi televizorji
Za novo generacijo Gorenje-vih barvnih televizijskih sprejemnikov, v katere so vgrajene najsodobnejše ploščate cevi in ki jim je mogoče dodati zvočne omarice za kar najbolj kvaliteten sprejem oddaj v stereo tehniki, vlada veliko zanimanje tudi na tujih trgih. Delovna organizacija Gorenje Elektronika Široka potrošnja, ki edina pri nas izdeluje barvne televizijske sprejemnike, ki jih je mogoče tržiti na tehnološko najbolj zahtevnih zahodnoevropskih tržiščih, je zadnje novosti nad-
vse uspešno predstavila, med drugim, tudi na mednarodnih sejmih proizvajalcev elektronike v Diisseldorfu in Amsterdamu in na njih navezala stike z novimi poslovnimi partnerji. Novo generacijo najsodobnejših barvnih televizijskih sprejemnikov, ki omogočajo preklop na različne standarde, pa bo Gorenje Elektronika Široka potrošnja predstavila tudi na »Sodobni elektroniki '88« na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču.
Sicer so ta mesec v Gorenju
Elektronika Široka potrošnja povečali povprečno proizvodnjo barvnih televizijskih sprejemnikov od 300 na 400 na dan. kar omogočata spremenjena tehnologija in posodobljena proizvodnja. Letos bodo v tej Gorenjevi delovni organizaciji izdelali 85.000 barvnih televizijskih sprejemnikov, prihodnje leto pa naj bi jih naredili že 100.000, pri čemer jih želijo tretjino prodati na tehnološko najzahtevnejše tuje trge.
(nk)
Era — tozd Vino Šmartno ob Paki
Slabi obeti do konca leta
V začetku tega leta so delavci Erine temeljne organizacije Vino iz Šmartnega ob Paki načrtovali prestrukturiranje dejavnosti. To svojo napoved tudi uspešno uresničujejo.
Prag prestrukturiranja so pravzaprav prestopili že z uvrstitvijo njihove kleti v šmarško-virštanj-ski vinorodni okoliš, z zasaditvijo dveh poskusnih nasadov z novimi sortami vinske trte, ki danes že potrjujeta rezultate raziskovalne naloge. Nenazadnje pa tudi z večjim poudarkom lastnemu proizvodnemu zaledju. Čeprav so v tem trenutku njihova prizadevanja ponuditi trgu čimveč kakovostnega vina v nasprotju z razmerami na tem področju, so zaposleni pri snovanju načrtov v prihodnje optimisti.« Vsi normalni razvojni tokovi v svetu v določenem obdobju kažejo, da
predstavlja prihodnost le kakovostno blago. Do tega pa ni moč priti čez noč, ampak je to dolgoročno zastavljen cilj. Slednji pa omogoča tudi odpiranje navzven,« zatrjuje vodja Erine temeljne organizacije Vino Šmartno ob Paki Gvido Omladič.
Ocena pogojev gospodarjenja v prvi polovici letošnjega leta se v ničemer ne razlikuje od splošno znanih, saj je dejavnost te temeljne organizacije močno odvisna od padanja kupne moči potrošnikov. Zato je za kolektiv 30 odstotna fizična rast prodaje pijač v primerjavi z enakim lanskim obdobjem uspeh. Zadovoljni pa so najbolj predvsem s tako imenovanim dopolnilnim programom, kamor sodijo kakovostna vinu. Zal so doseženi rezultati gospodarjenja v obravnava-
nem obdobju zadovoljivi le do čistega dohodka, saj so na drugih postavkah pad načrtovanimi. Ob tem je treba omeniti skromna sredstva za akumulacijo ter precej visoke obresti na zaloge, da posebej ne omenjamo vpliva lanskoletne naložbe v Celju.
Obeti do konca leta niso dobri. Družbeno ekonomski položaj ne napoveduje ustavitve oziroma izboljšanja kupne moči občanov, ampak prav nasprotno.
Tega se zaposleni v Erini temel jni organizaciji Vino iz Šmartnega ob Paki krepko zavedajo. Zato bodo njihove aktivnosti do konca leta usmerjene predvsem k izboljšanju ponudbe blaga, razširitvi dejavnosti z dopolnilnim programom, pridobitvi novih tržišč, skrajni čas pa je tudi za izkoristek notranjih rezerv.
Občinska organizacija Rdečega križa Velenje
Kmalu trodnevna krvodajalska akcija
Klubi, društva, organizacije, katerih delo temelji na povsem nepoklicni osnovi, je zelo malo. Med njimi si zasluži posebno mesto Rdeči križ. Čemu je namenjena njegova dejavnost, vedo najbolje tisti, ki so njegovo pomoč že kdaj rabili. Neprecenljivo je delo vestnih aktivistov te človekoljubne organizacije prav na vseh področjih, da posebej ne omenjamo krvodajalstva.
Na doslej 23 krvodajalskih akcijah za Zavod za transfuzijo krvi iz Ljubljane, za potrebe celjske in slovenjegraške bolnišnice so občani velenjske občine dokazali, da znajo prisluhniti težavam drugih, jim pomagati, skratka biti solidarni. To lepo človeško vrlino je do polletja letos izkazalo več kot 2500 ljudi. Vsa dosedanja prizadevanja na tem področju so presegla vsa pričakovanja, zato pri občinski organizaciji Rdečega križa Velenje upajo, da bo tako spodbudne rezultate prinesla tudi nova dejavnost — pridobivanje članov za darovanje delov človeškega telesa.
Zdravstveno-vzgojno področje je eno tistih, kjer so aktivisti Rdečega križa opravili več nalog kot so jih načrtovali.
Tečaji prve pomoči za voznike motornih vozil, za člane ekip prve medicinske pomoči civilne zaščite, 20-urni tečaji za mlade člane na osnovnih šolah so lepo uspeli. Zdravo okolje in zdrav način življenja sta bili glavno vodilo pri delu podmladka te človekoljubne organizacije, ki je škupaj z mentorji poskrbel za dosledno uresničevanje v svojem okolju. Tako bi lahko naštevali
še in še ter omenjali razne solidarnostne akcije, pa zbiralno akcijo oblačil, obutve in posteljnine, sosedsko pomoč . ..
Tudi v jesensko-zimskem času aktivisti Rdečega križa ne bodo brez dela. Že sredi prejšnjega meseca so organizirali redile prevoze občanov na odvzem krvi v slovenjegraško bolnišnico, pred njimi je trodnevna krvodajalska akcija za Zavod za transfuzijo krvi iz Ljubljane. Na zdravstve-no-vzgojnem področju imajo v načrtu razna predavanja na željo občanov, akcije v boju proti raznim odvisnostim. Do konca tega leta naj bi v petih krajevnih skupnostih naše občine začele poskusno delovati tudi postaje Rdečega križa, kjer bodo aktivisti poskušali pomagati krajanom pri reševanju najrazličnejših težav. Treba je pripraviti še delovni program mladih članov na osnovnih šolah. Takole pravi sekretarka občinske organizacije Rdečega križa Velenje Darinka Herman: »Pri pregledu opravljenega dela in nalogah v prihodnje je težko omeniti vse akcije, dejavnosti, saj je na področju človekoljubnosti potrebnega tudi ogromno drobnega dela. Vedno
je treba začrtane smernice med letom dopolnjevati. Nesreča namreč nikoli ne počiva.«
- tap -
Jutri podeljena Šilihova priznanja
Učiteljski poklic je vzvišen in plemenit. V njem so najuspešnejši tisti učitelji, ki imajo radi učence in svoje poklicno delo.
(L. /V. Tolstoj)
Odbor za priznanja pri Občinski izobraževalni skupnosti Velenje bo, v petek JO. septembra 1988 ob 18. uri, v dvorani Glasbene šole, na svečani skupščini že šestič podelil plakete in nagrade, Šiliho-ve značke in priznanja ter priznanja Občinske izobraževalne skupnosti za leto 1988, ki jih podeljuje pedagoškim delavcem in mentorjem ter organizacijam, skupnostim, društvom, zvezam in posameznikom, ki so bili posebno prizadevni in uspešni pri delu ali sodelovanju na področju vzgoje in izobraževanja ter vzgoje in varstva v naši občini in tudi širše in so se poleg uspešnega rednega dela še posebno odlikovali in trudili pri izvajanju celovitega procesa vzgoje in izobraževanja na različnih področjih.
S priznanji se želi Izobraževalna skupnost skromno in vsaj moralno oddolžiti pedagoškim delavcem za njihovo požrtvovalno in uspešno delo. Priznanja naj bodo zahvala za naporno in odgovorno delo, za pripadnost in zvestobo in hkrati vzpodbuda in obveznost za naprej; saj, kot je dejal Gustav Šilih: »Kar dosežemo v življenju velikega in koristnega brez naporov in borbe, je le malo ali nič vredno!«
Na večanosti bo zbranim spregovoril predsednik Skupščine
občine Velenje mag. Drago Šulek, v kulturnem programu pa bodo nastopili učenci Glasbene šole.
Vsem dobitnikom priznanj iskreno čestitamo!
Delegate in druge občane ter starše in šolske kolektive pa še prav posebej vabimo, da se svečanosti udeležijo.
Šilihovo plaketo, kot najvišje priznanje, ki se podeljuje za dolgoletno posebno uspešno in življenjsko delo prejmeta letos: MAJDA GABERŠEK, ravnateljica Vzgojnovarstvenega zavoda v Titovem Velenju in IVANKA BABIČ, ravnateljica Vzgojnovarstvenega zavoda v Šoštanju.
Šilihovo značko, za večletno posebno uspešno delo na področju vzgoje in izobraževanja prejmejo: KAREL BALAŽIČ, Osnovna šola Miha Pintar, Tole-do; FRANC CESAR, Center srednjih šol. Družboslovna šola; MARIJA ERHARD, Vzgojno-varstveni zavod Šoštanj; jOZl-CA GREBENŠEK, Glasbena šola; ROMANA JUSTIN, Vzgoj-novarstveni zavod Velenje; DANICA KRIŽ, Osnovna šola Bratov Letonje Šmartno ob Paki; DARKO MENIH, Osnovna šola Karel Destovnik Kajuh Šoštanj; VERA NARAKS, Osnovna šola Bratov Mravljakov; IVANKA PEČEČNIK, Osnovna šola Karel Destovnik Kajuh; ELICA REDNAK, Osnovna šola Miha Pintar Toledo; ELZA Š1NKO, Osnovna šola Anton Aškerc, podružnica Pesje.
Šilihovo priznanje, za posebne
uspehe pri vzgojnoizobraževal-nemu delu prejmejo: METKA ČAS, Vzgojnovarstveni zavod Velenje: ANTON DE COSTA, Center srednjih šol; CECILIJA FAKTOR, Osnovna šola Gustav Šilih; ANA GOŠNIK, Osnovna šola Gustav Šilih; MILICA HARTNER, Osnovna šola Miha Pintar Toledo; SILVA KUZ-MAN, Center srednjih šol; ALENKA MLINŠEK, Glasbena šola; ŠTEFKA PIRMANŠEK, Vzgojnovarstveni zavod Velenje; SLAVKA POGAČ, Osnovna šola Miha Pintar Toledo: NADA POŽUN, Osnovna šola Biba Ročk; DRAGO REHAR, Center srednjih šol; RUDI ROŽIČ, Center srednjih šol; MARIJA SKORNŠEK. Glasbena šola; BORIS ŠALAMON, Osnovna šola Miha Pintar Toledo; TANJA ŠALAMON, Osnovna šola Veljko Vlahovič; MAN1CA ŠTORMAN, Osnovna šola Anton Aškerc; MILENA TOPLAK, Osnovna šola Biba Ročk; KATARINA ŽABEC, Osnovna šola Veljko Vlahovič.
Priznanje Občinske izobraževalne skupnosti Velenje, ki se podeljuje za posebne uspehe pri razvijanju vzgojnoizobraževalne dejavnosti in za uspešno sodelovanje pri izvajanju celovitega procesa vzgoje in izobraževanja na različnih področjih prejmejo: AVTO ŠOLA ZŠAM, Titovo Velenje, DELOVNA ORGANIZACIJA ESO, MARJANA KOREN iz Gorenja, IRENA PILI H, Center srednjih šol in OSNOVNA ŠOLA GUSTAV ŠILIH.	S. P.
Kljub novi šoli prostorska stiska
Na velenjskih šolah izmena in pol
Okoli gradnje sedme osnovne šole v Titovem Velenju je bilo toliko zapletov, nasprotovanj, različnih mnenj, da niti ni čudno, da smo morali nanjo dolgo čakati. Njeni nasprotniki (med njimi tudi nekateri učitelji), so bili pogosto tako glasni, da so tistim, ki so to gradnjo načrtovali in se zanjo zavzemali, jemali pogum. Čeprav so delali na osnovi strokovnih analiz, so se včasih že kar bali, da je ta gradnja vseeno predimenzionirana. Zdaj je šola tu, vsak čas se bodo njena vrata odprla, na velenjskih šolah pa bodo še vedno zelo, zelo daleč od takšne organizacije dela kot smo jo načrtovali — enoizmenskega pouka.
l^ajbolj težko čakajo na novo šolo tisti, ki se sedaj stiskajo na osnovni šoli Veljka Vlahoviča, saj ima ta trenutno kar trikrat presežene normative. Najbrž ni treba posebej poudarjati, kakšen psihičen napor pomeni to za učence in učitelje. Pa poglejmo, kako bo potekal pouk na velenjskih šolah po otvoritvi nove šole. To namreč ne bodo maksimalno napolnili, zato bo to šolsko leto delovala v eni izmeni. Tako so se odločili na osnovi dosedanjih izkušenj — nova stanovanjska soseska še ni v celoti naseljena, v šoli pa to leto ne bodo imeli osmih razredov — in če bi zmogljivosti že sedaj povsem zapolnili, bi morali prihodnje šolsko leto preseljevati učence na druge šole. Vse ostale velenjske šole pa bodo delovale v izmeni in pol (razredna stopnja v dveh, predmetna pa v eni izmeni). To je torej daleč od začrtanih ciljev, daleč od njih pa so tudi števila učencev po posameznih oddelkih, ki se gibljejo okoli 30. Vse to
Titovo Velenje
Obnova mestnega stadiona
Atletska steza ob velenjskem jezeru je že dolgo neprimerna za treninge in za organizacijo raznih tekov. Razlog je znan. Pod njo oziroma igriščem je Rudnik kopal premog in zato seje njegova površina nekoliko usedla. Pred dnevi so se na sestanku zbrali predstavniki ZTKO, Atletskega kluba Velenje, Rudnika lignita Velenje in še nekateri drugi in spregovorili o obnovi stadiona.
Predstavniki rudnika so povedali. da pod njim niso več predvidena odkopavanja, zato tudi ne bo več premikov, ki bi lahko škodovali atletski stezi. Tako je sedaj nastopil trenutek za obnovitev mestnega stadiona, ki je sestavni del nekoč lepega, pa sedaj slabše vzdrževanega (tudi zaradi objektivnih razlogov) športnega parka ob jezeru. Atletski klub Velenje je medtem s pomočjo rudnika pridobil ustrezno dokumentacijo za pričetek izvajanja del prve faze, ki predvideva ureditev atletskih naprav in zelene površine. Prvi del bodo obnovili
s sredstvi rudnika (iz rudarskih škod) in predstavniki rudnika so dejali, da si želijo njegovo čim hitrejšo obnovitev, kar je konec koncev tudi njihova dolžnost. Predstavniki ZTKO in Atletskega kluba — verjetno pa bi njihovemu mnenju pritrdil še kdo — pa so poudarili, da je ob takšni konkretni pripravljenosti rudnika (kdaj pa te ni bilo!?) sedaj edinstvena priložnost za ureditev takšnega stadiona, ki bo ustrezal normam in merilom mednarodne zveze. Ena od teh pa je tudi osemstezna proga, saj šest stez praktično nimajo nikjer več. »Če ne naredimo osem stez,« je med drugim menil predstavnik Atletskega kluba, »je škoda denarja, saj bi potem ta stadion (steza) služil le v lokalne namene.« Ob upoštevanju velike pripravljenosti rudnika za njegovo obnovo in ob upoštevanju dejstva, da ga ne koristijo le atleti, nogometaši, ampak vsi v mestu — od šolarjev do združenega dela, so na tem pogovoru menili, da bi morali v obnovi tega nekoč lepega šport-
torej pomeni, da bi bila prostorska stiska v velenjskih osnovnih šolah, če ne bi bili zgradili nove, zares tako velika, da bi si težko predstavljali uspešno delo.
Informacijo o organizaciji dela na velenjskih osnovnih šolah so poslušali na zadnji seji predsedstva OK SZDL. kjer jih je tudi zanimalo, zakaj je prišlo v začetku letošnjega šolskega leta do nekaterih »zapeljajev«. Direktor VIZ Emil Prah je pojasnil, da so bili ti povezani s preselitvami učencev s šole na šolo in včasih neupravičenimi zahtevami staršev. Znova se je pokazalo, da bi bilo mnogo primerneje, če bi zakonodaja omogočala enotni šol-
ski okoliš, kar bi še posebej moralo veljati za stanovanjske soseske, kjer se gradnja še ni umirila. Pri načrtovanju šolskih mrež pa bi morali mnogo bolj upoštevati strokovne utemeljitve in manj zahteve staršev, ki jim je pomembno, da bo njihov otrok obiskoval najbližjo šolo, da bo tva isti izmeni kot brat ali sestra, čisto vseeno pa jim je v kakšnih pogojih se bo šolal. Tako imajo starši na primer raje, da se tlačijo njihovi otroci v prenatrpanih učilnicah v Titovem Velenju, kot da bi obiskovali mnogo manj številne oddelke v Šoštanju. Že sam osnutek predloga o prešolanju nekaterih učencev v Šoštanj je povzročil mnogo »hude krvi«.
Člane predsedstva pa je Emil Prah seznanil še z drugimi težavami, povezanimi z omejitvami sredstev. Opuščajo številne ta-koimenovane dodatne, pa za razvoj otrok zelo pomembne programe, zmanjšujejo oddelke podaljšanega bivanja, prehajajo na ekonomske cene prehrane in si-romašijo vzdrževanje.
M. Zakošek
Nova vez z Esslingenom
Nova vez med Titovim Velenjem in partnerskim mestom Esslingenom sodi na področje izobraževanja. Na povabilo Sa-vinjsko-šaleške gospodarske zbornice so prejšnji ponedeljek naše mesto obiskali predstavniki Izobraževalnega centra GARP iz Esslingena. Sodelovanje na tem področju je koristno predvsem zato, ker je pokrajina v katero Esslingen sodi sama našla odgovor na hitrejše prilagajanje izzivom časa, ki temelji predvsem na sposobnosti ljudi, njihove izkušnje pa bi lahko tudi pri nas koristno uporabili.
' Pred leti so ustanovili tako imenovani skupni izobraževalni center, pobudnik ustanovitve je bila gospodarska zbornica Esslingena, ki omogoča manjšim podjetjem z učenci v gospodarstvu, kakovostno praktično izobraževanje. Manjša podjetja so združila sredstva, plačujejo članarino ter pokrivajo stroške. Izobraževalni center omogoči bodočim delavcem, predvsem poklicnim delavcem in tehnikom, najmo-
dernejša praktična znanja. Ta center pa izvaja tudi dopolnilno izobraževanje, prekvalifikacije in izobražuje tiste brezposelne, ki še nimajo poklica.
»Izredno nas je impresioni-rala hitrost s katero ta skupni izobraževalni center reagira na odzive novih tehnologij. V treh mesecih so sposobni organizirati tečaj oziroma izobraževalno enoto in to od ideje do izvedbe,« pravi Božo Lednik s SŠGZ.
Že nekaj časa pa Velenjča-nom v centru GARP ponujajo brezplačno šolanje. Doslej te ponudbe še niso izkoristili, ker je bila težava kako zbrati potrebna sredstva za bivanje v ZRN, pa tudi znanje nemškega jezika je potrebno, da lahko slediš predavanjem. Tokrat so našli rešitev v možni povezavi z našimi zdomci iz Uhingena, z njimi bodo skušali najti sprejemljive pogoje za bivanje. Tako bi najprej omogočili šestim delavcem Centra srednjih šol, da se udeležijo tečajev, za katere tudi pri nas obstajajo pogoji.
(mkp)
nega objekta sodelovati tudi druge delovne organizacije, zlasti Gorenje oziroma vanjo vključiti celotno družbenopolitično skup-
nost.
Obnovo stadiona naj bi začeli spomladi in končali jeseni prihodnje leto. (vos)
29. septembra 1988 * titovo velenje
OD TU IN TAM
nas cas * stran 5
Oh, ta čudovita bitja
Občinska zveza prijateljev mladine Velenje
Priprave na novoletno praznovanje otrok
Novoletno pra/.novanje otrok poteka v občini Velenje že nekaj let pod okriljem občinske zveze prijateljev mladine, ki si v sodelovanju s številnimi drugimi v občini prizadeva, da bi bil novoletni čas za otroke čim bolj pravljičen. Doseženega je bilo že veliko — otroci so enotno obdarjeni, v novoletnem času pa lahko obiščejo vsaj dve kulturni prireditvi. Vendar to še zdaleč ni toliko kot bi želeli. Zatakne se vedno pri denarju.
Na zadnji seji predsedstva O K SZDL Velenje so govorili o pripravah na letošnje novo leto. Občinska zveza prijateljev mladine je s pripravami začela pravzaprav že kar na začetku leta, ko so (skupaj s SZDL) naslovili na organizacije združenega dela prošnje, da prispevajo po pet tisočakov na zaposlenega. Te prispevke naj bi zbrali že do konca marca, da bi tako pravočasno nakupili darila in se dogovorili za pripravo kulturnih prireditev.
Žal pa je doslej poravnalo te prispevke le 28 odstotkov zapo-
slenih v občini. Sredstva, ki so jih zbrali so na občinski zvezi hitro obrnili in nakupili knjižna darila za vse otroke (od tretjega leta do četrtega razreda). Od takrat so se knjige podražile kar za 200 odsotkov. Dogovarjajo se tudi že za pripravo kulturnih prireditev, drugih akcij pa ne morejo načrtovati, saj so brez denarja.
Prav zaradi tega bo predsedstvo SZDL znova pozvalo organizacije združenega dela, da nemudoma nakažejo sredstva v ta namen. Ta prispevek res ni visok, z
njim pa otrokom pomembno popestrijo novoletni čas.
Že lani so si na občinski zvezi prizadevali, da bi dobilo naše mesto v prednovoletnih dnevih bolj pravljično podobo. Izdelan je bil tudi celovit projekt takšne novoletne okrasitve in popestritve (novoletne stojnice . . .), vendar se je zataknilo pri denarju, zato je bil uresničen le delno.
Prav gotovo pa je bilo za to med tistimi, ki naj bi sodelovali, tudi premalo pripravljenosti. O tem so na zadnji seji ponovno govorili in podali tudi številne konkretne predloge. Med drugim so predlagali, da bi del stroškov novoletne okrasitve in razsvetlitve vnesli v program komunalne skupnosti. Pritegniti bi bilo treba
trgovce, obrtnike, gostince, da bi v prednovoletnih dneh prodajali blago, predvsem takšno, ki je primerno za darila na prostem. Nuditi bi jim bilo treba poseben novoletni popust. Več pa bi vsekakor na tem področju morale narediti trgovske organizacije združenega dela, saj jim gotovo ne bo po godu (predvsem pa jih bo finančno prizadelo), če jim bodo kupce v prednovoletnih dneh odtegovali tisti bolj iznajdljivi iz sosednjih občin. Le spomnimo se, kako množično obiskujejo naši občani Celje, pa Ljubljano in Maribor. Seveda se med tem, ko razkazujejo otrokom novoletno lepoto teh mest, ustavijo na stojnicah in v trgovinah.
M. Zakošek
Vaja »Jesen 88« uspela
Na tromeji občin Velenje, Mozirje in Žalec oziroma na širšem območju Gorenjskega klanca je v soboto zjutraj izbruhnil večji gozdni požar. V reševanje imetja ter zavarovanje objektov v n jegovi neposredni bližini so se poleg pripadnikov ekip civilne zaščite
vključili še gasilci, člani zveze rezervnih vojaških starešin, na pomoč pa so jim prihiteli še pripadniki enot teritorialne obrambe.
Vaja »Jesen 88«, v kateri je sodelovalo kar 300 gasilcev občin Velenje, Mozirje in Žalca, 125 pripadnikov enot civilne iaščite
Šoštanja, Šmartnega ob Paki, Gorenja ter Mozirja, je uspela. Pokazala je sicer nekatere pomanjkljivosti, predvsem pri povezovanju vseh struktur splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite in pri sredstvih zvez, ki jih bo treba v prihodnje odpraviti. Takšna je bila ocena ob koncu vaje, ki jo je pripravil ob-
činski štab civilne zaščite občine Velenje v sodelovanju z vsemi nosilci SLO in DS tudi v sosednjih občinah.
Vaja »Jesen 88« je bila ena od nalog s področja usposabljanja in urjenja enot civilne zaščite, gasilskih desetin ter pripadnikov teritorialne obrambe, (tap)
Teden otroka
Letošnji teden otroka, od 4. do 9. oktobra, poteka pod geslom — Razvoj različnih novih oblik dela z otroki, ki poudarja pomen otrokovih individualnih sposobnosti. V ta sklop sodi tudi letošnji, že 12. zapored, celjski sejem VSE ZA OTROKA, vsako leto dobro obiskan in tak, ki vedno znova prinese kaj novega. Tudi letos se bo ob tem sejmu zvrstilo veliko spremljajočih prireditev, posebne dneve bodo na sejmu posvetili šolam in vrtcem, v ospredju pa bodo seveda igrače. Koliko se svojim otrokom posvečajo starši, kaj menijo otroci, se jim dovolj? To je bila iztočnica za današnjo malo anketo.
BERNARDA RIHTER: »Dva otroka imam, in prepričana sem.
da se jima dovolj posvečam. Ker sem na porodniškem dopustu imam pri sebi doma ob dojenčku tudi svojo deklico staro štiri leta. Z njo vsi v družini veliko delamo, se igramo in tudi učimo. Pozna že nekaj črk. Ima pa tudi veliko igrač, s katerimi se igra. Največ jih kupi ati.«
IVAN JANEŽIČ: »Danes sem na sprehodu s svojo devetnajst-mesečno vnučko. Vsi jo imamo radi in vsi se ji veliko posvečamo. Sprehajamo se z njo in pri igrah vedno pazimo, da niso enolične. Tudi igrače, s katerimi se igra, ji kupujemo vsi, pri tem pa skrbno izbiramo kakšne so. Gledamo na to, da so kakovostne. Morda se svojim otrokom
in vnukom več posvečamo tudi zato, ker smo bili sami za marsikaj prikrajšani.«
NATAŠA ROŠER: »Ce sem odkrita se svojim otrokom vse premalo posvečam. Dve dekleti imam, ena obiskuje 7. razred osnovne šole, druga je stara pet let in obiskuje vrtec. Ker imam delo vedno popoldne sem skupaj z njimi, če se le da, nekaj časa dopoldne, nekaj časa zvečer, ampak takrat bolj malo, več pa konec tedna. Veliko se naučijo v šoli in vrtcu, mislim, da je naša družba tista, ki se vzgoji otrok veliko posveča. Če bi moja otroka vprašali, ali so zadovoljni s tem, da sem tako malo z njima, bi verjetno odgovorila, da ne.«
HERMINA DVORŠAK: »Otrokom se posvečam toliko, kolikor mi dopušča čas. A delo v
službi in še potem doma ti ga vzame veliko. Ženska je danes vse preveč zaposlena, zato je toliko bolj pomembno, da je del njene skrbi za vzgojo in razvoj otroka prevzela nase družba z vrtci in šolami. Precej pa se mlajšemu posveča starejši sin, veliko se igrata.«
BARBARA HOJNIK: »Prvi letnik srednje šole obiskujem, veliko časa porabim za šolo. prosti čas pa preživljam s prijatelji. Ker sta oba starša zaposlena in to oba dopoldan, jaz pa imam pouk vedno popoldan, se zelo malo vidimo, le ob večerih in konec tedna. Takrat pa se kaj pogovorimo. Lani je bilo drugače, vsi smo bili na eni izmeni in časa smo imeli več. To sedaj pogrešam.«
(mkp, B. M.)
Nikjer na svetu ni proizvodnje velikih gospodinjskih aparatov brez odpadkov
V delovnih organizacijah Gorenja s sedežem v Titovem Velenju si že več let prizadevamo, da bi kar najmanj obremenjevali okolje.
Zgradili smo čistilno napravo za odpadne vode v Šaleški dolini (prvo in za zdaj tudi še edino), v zrak ne spuščamo škodljivih snovi, vseskozi namenjamo vso potrebno pozornost varstvu pred hrupom, trdne odpadke iz tehnoloških procesov pa smo odlagali na za to določen (in verificiran) prostor (resda na osnovi današnjih znanj in spoznanj neustrezen prostor).
Po prepovedi odlaganja trdnih odpadkov smo v delovni organizaciji Gorenje Gospodinjski aparati pospešili razvojne aktivnosti in v relativno kratkem času v glavnem z lastnimi originalnimi rešitvami operativno rešili problematiko eliminacije 90 odstotkov (po masi) trdnih odpadkov iz tehnoloških procesov proizvodnje velikih gospodinjskih aparatov. Gre za termično imobilizacijo odpadnih emajlov in usedlin iz čistilne naprave kot sekundarne surovine pri proizvodnji cementa in opeke ter za konverzijo odpadnih lakov iz ekološko nevarne v nenevarno obliko s polimerizacijo pri zvišani temperaturi. Za opravljeno raziskovalno delo in predlagane rešitve
smo prejeli več pomembnih priznanj.
V delovni organizaciji Gorenje Gospodinjski aparati vračamo odpadne surovine v največji mogoči meri v tehnološke procese (reciklaža), s čimer uresničujemo prve tri kroge eliminacije posebnih odpadkov. Četrtega kroga, to
ODMEVI
je odlaganja na posebej prirejenih deponijah in sežiganja v sežigalnicah. pa v Sloveniji še ni. Sicer pa nikjer v svetu ni proizvodnje velikih gospodinjskih aparatov, ki ne bi »proizvajala« tudi odpadkov (pri sodobnejši tehnologiji jih je relativno manj), zato so v Gorenju Gospodinjski aparati potrebni večji napori za eliminiranje posebnih odpadkov.
Doslej nismo uspeli v praksi uveljaviti le našo izvirno rešitev za eliminacijo odpadkov, ki nastajajo pri razlakiranju obešal za lakiranje. Od septembra 1989 naprej, ko bo začela obratovati lastna sežigalnica, tega odpadka ne bo več. Do takrat pa bo treba uničiti še okrog 100 ton tega odpadka. S sodelovanjem z Zavodom za zdravstveno varstvo Maribor so strokovnjaki Gorenja Gospodinjski aparati razvili ekološko neoporečno metodo seži-
ganja odpadka, ki nastaja pri razlakiranju obešal za lakiranje, v pečeh šoštanjskih Termoelektrarn. Podobne načine odstranjevanja uporabljajo tudi v razvitih državah. Vendar zaradi načelnega odklonilnega stališča (ekološke) javnosti Šaleške doline te metode nismo mogli uresničiti tudi v praksi.
Zato smo iskali druge možnosti. Z delovno organizacijo Ja-drankolor Rijeka, ki je registrirana tudi za uničevanje posebnih odpadkov, smo se dogovorili, da bo le-ta prevzela in z ekološko varnostnega stališča na neoporečen način uničila "odpadek. Pogodba je bila na željo Jadranko-lorja sklenjena z njegovo kooperantsko delovno organizacijo Mercator MI P Ptuj, tozd Vele-prodaja, poslovna enota Kooperacija Maribor. Delovna organizacija Gorenje Gospodinjski aparati pa ob podpisu pogodbe ni bila seznanjena z namero izvajalca, da bo skrb za odpadek prepustil drugemu. Seznanjeni smo bili le z načinom uničenja odpadka (sežig) in o tem, da bodo odpadek sežigali na lokaciji blizu Rijeke.
Iz Gorenja Gospodinjski aparati je bilo tako odpeljanih 570 sodov tega posebnega odpadka (vsak sod je tehtal okrog 200 ki-
logramov). Po določilih pogodbe odpadek, potem, ko je zapustil varovano območje Gorenja, ni bil več last Gorenja Gospodinjski aparati. Šoferji izvajalca pa so vedeli, kakšen tovor prevažajo, saj so morali podpisati spremni list, o pošiljkah pa so bili, med drugimi obveščeni tudi pristojni občinski in republiški upravni organi.
V varovanem območju Gorenja je trenutno še 80 sodov posebnega odpadka od razlakiranja obešal za lakiranja. Do začetka obratovanja lastne sežigalnice bo vseh teh posebnih odpadkov okrog 100 ton, ki jih bo treba ele-minirati, (v naši napravi za razla-kiranje — sežiganje obešal to ne bo mogoče). Odpadek je oziroma bo vseskozi znotraj varovanega območja, vendar neustrezno skladiščen. Ker so takorekoč vsi strokovno in ekološko neoporečni načini odstranjevanja odpadka, razviti v Gorenju Gospodinjski aparati, v največji meri zaradi načelnega odklonilnega stališča (ekološke) javnosti postali neo-perativni, bomo po vsej verjetnosti morali uporabiti že omenjeni .četrti krog eliminacije, se pravi počakati na zgraditev deponije posebnih odpadkov in jih tam tudi odložiti.
Gorenje Gospodinjski aparati
Socializem po meri živali
Na obrobju doline ležita dva majhna svetova: na kmetiji živi Šumnikova družina, v bližnji ho-sti pa množica gozdnih živali. V vsakem od obeh svetov teče življenje po utrjenih kolesnicah, vsak ima svoja pravila življenja, ki je večidel mirno, brez večjih pretresov. O vsakem živem bitju na robu doline bi lahko napisali posebno zgodbo ...
Vročega, suhega avgustovskega dne šumnikovi spravljajo še zadnje kope otave s položnega travnika. Znoj v potokih teče po utrujenih telesih, muhe sitno obletavajo v delo zatopljeno družino. Ob prvem popoldanskem zvonjenju iz domače cerkve oče Franc odvrže grablje in sede na obronek Ho-ste. Zgledu sledi vsa družina, ki se, če drugače, ne vsaj ob velikih praznikih in košnji še vedno zbere v polnem številu. Mati Rozalija skrbno razgrne prti-ček in nanj položi svežega, črnega kruha, domače šunke in čebule, hčerka Nina pa prezno-jenim vešče natoči jabolčnika, ki sicer ni bogvekaj, a najhujšo žejo le prežene. Idilično kmečko družinsko južino moto le brenčanje žuželk in ščebet gozdnih ptic.
Ko so želodci polni in udi prijetno leni, se zazdi starejšemu sinu Franciju, navajenemu tovarniškega ropota, tišina le preglasna, od nekod potegne tranzistor in ga ob očetovem negodovanju navije na ves glas. Družina ravnodušno sledi napovedovalčevemu glasu: ».. . bila triinšestdeseta seja . . . spregovorili o trenutni gospodarski in politični situaciji . . . predsednik poudaril . . . treba je temu narediti konec . . . lotiti se moramo . . . povečati produktivnost . . . zaposliti strokovnjake ... v skladu z enaintrideseto sejo ... že na štiriindvajseti seji smo sklenili . . . zamenjati nesposobne .. . mladim dati priložnost. . . dvigniti standard . . . prisluhniti slehernemu človeku . . . omogočiti človeka vredno življenje . . . socializem po meri človeka ...« Ob zadnjih besedah je očetu Francu dovolj, sunkovito izklopi tranzistor rekoč: »Bemti tak socializem po meri človeka. Najprej me oderejo z davki, mleko oddajam na pol zastonj, živina je le še za okras, Ninin brezplačen študij mi pobere vsako leto vsaj dva bikca, ljudje so se začeli pretepati za štruco kruha... oni pa čvekajo in čvekajo!« »Daj, no, ati saj veš, da se politiki tudi trudijo, poglej ta zadnji predsednik je čisto simpatičen«, skuša Nina previdno ugovarjati nasršenemu očetu, ki že drži za grablje. Mati Rozalija, navajena moževe slepe zaverovanosti v njegovega edinega boga, ki mu pravi delo, mirno pospravlja ostanke hrane in pri tem ugotavlja, da štirideset let po revoluciji v resnici paroli Delu čast in oblast nismo nič bliže. Nekaj podobnega se mota po glavi tudi staremu atu Francu, medtem, ko si Tonček nemarno vrta po nosu in je čisto zadovoljen. Kar se njega tiče, mu je socializem povsem po meri — posluša toliko kot se mu ljubi, dela toliko kot ga prisilijo, jesti si vzame po potrebi, oblečen je spodobno — kaj mu pa še manjka!
S tem je politične razprave za Šumnikove konec, pridno se lotijo dela, da bo seno še pred temo pod streho. Nihče še opazi ne podlasice, ki iz luknje pod košatim hrastom hiti poročat načelniku uprave za notranje odnose lisjaku Vohljaču, kaj vse se je med malico na travniku zgodilo. Podlasica je namreč po osebnem Vohljače-vem nalogu zadolžena budno spremljati življenje na Šumnikovi kmetiji. Vohljač, nejevoljen zaradi obiska med prijetnim popoldanskim dremežem, naveličano posluša prizadevno podlasico. Ko izve, kar je izvedeti imel, se najavi svojemu šefu Okrutnežu in skupaj skleneta o vsem obvestiti guvernerja Smrdca. Ta se že pošteno dolgočasi ob bogato obloženi mizi, zato je obiska vesel in celo pozorno prisluhne poročilu: »... seja . . . boljše življenje ... standard . . . napredek ... pomiriti . .. obljubiti.. . socializem po meri človeka ...«
V	trenutku se mu posveti. To bo pravo, da, socializem po meri živali — že lep čas ni bilo primernejše parole«. Živali postajajo nemirne, upirajo se, govorijo, da ni nobene prave svobode, da delajo kot mravlje, pa od tega nimajo nič. Celo grozijo že, da bodo nehale delati, saj še sebe ne morajo preživljati, kaj šele številne uslužbence v žisih, organih oblasti in upravljanja itd. In kadar Smrdeč ne ve kako bi rešil politično krizo v Hosti in utrdil svojo oblast, se zateče po ideje v človeški svet. Če že njim dolga leta uspeva držati ljudi na povodcu, da ne opletajo levo in desno, potem lahko tudi on s pridom kdaj pa kdaj uporabi njihovo taktiko. Jasno — socializem po meri živali! Brž da poklicati še predsednika vlade jastreba Krivokljuna in obrambnega ministra Jakija. Ko so vsi zbrani in polnih želodcev, staknejo glave. Geslo obračajo levo, desno, navznoter in navzven, malo dodajo, malo napihnejo in okrasijo — tako po nekaj urah trdega dela parola Socializem po meri živali dobi pravo vsebino, utemeljeno v tri strani obsegajočem programu. Brž pošljejo po Skovirja, glavnega urednika lokalnega časopisa Hostesa, da si dobesedno zapiše sporočilo guvernerja Smrdca prebivalcem Hoste. Skovirju sicer ni čisto vse jasno, a kot vesten uslužbenec skrbno zabeleži vsako vejico in piko, zloži naočnike in odhiti v tiskarno.
V	prvi številki Hostese, se na naslovni strani, z mastnimi črkami natisnjeno, šopiri sporočilo guvernerja Smrdca z naslednjo vsebino: »Sporočilo guvernerja Hoste dihurja Smrdca! Drage soživali. Jaz, guverner Smrdeč, sem ugotovil, da je bilo v zadnjem času opaziti povečano delovanje zunanjega in notranjega sovražnika. To občutimo vsi. Vreme je vedno bolj nezanesljivo, zmanjšal se je pridelek, sovražnik poskuša z idejami o svobodi in demokraciji znižati vrednost naši valuti. Odnosi so skrajno zaostreni, kljub temu, da smo na 43. seji, 3. plenumu in 19. zasedanju jasno začrtali našo pot. Jaz in moji najožji sodelavci, ki — častna dihurska — nismo krivi za takšno stanje, smo našli rešitev, ki bo ob doslednem uresničevanju dala naši skupnosti novega poleta in blagostanja. Od danes dalje bomo (ob ustreznih spremembah zakonodaje) uresničevali geslo SOCIALIZEM PO MERI ŽIVALI. To ne bo samo geslo, to je naš novi program. Glavne točke tega programa so:
1.	ODMERI SE: 13,2 m'zraka dnevno na žival
2.	ODMERI SE: 23 g hrane na žival dnevno — ne glede na velikost želodca
3.	ODMERI SE: povprečno 27 žel mezde na žival (najnižja mezda ne sme biti manjša od 26 žel, najvišja je 28 žel)
4.	ODMERI SE: 23 žel davka na mezdo
5.	ODMERI SE: dodatni davek na nadpovprečno produktivnost uspešnih OŽD
6.	ODMERI SE: dodatni davek na nadpovprečno produktivnost samostojnih živalskih obrtnikov (sžo) in samostojnih živalskih pridelovalcev hrane (sžph)
7.	ODMERI SE: 0,2 enote demokracije na glavo živali
8.	ODMERI SE: povprečna stopnja zadovoljstva prebivalcev s sistemom, oblastjo in življenjem
Prepričani smo, da smo s tem odmerili vsakemu svoje in tako odpravili vsakršno nepotrebno diskusijo o tem kaj kdo potrebuje za svojo srečo. Trudimo se za izpolnjevanje programa Socializem po meri živali! Zavedajmo se svoje odgovornosti do prihodnjih rodov! Bodimo složni in poslušni!«
Živali pazljivo berejo sporočilo in tonejo v globoko razmišljanje kaj za njim novi ukrepi dobrega prinašajo. Razen spoznanja, da imajo res modro in dobro vodstvo, morda nič — a tega so se v zadnjih desetletjih že uspešno privadili ...
Prihodnjič: Izgubljena nedolžnost Nine Šumnik
6. stran * nSS CSS
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
titovo velenje it 29. septembra 1988
Usposabljanje pripadnikov TO na Slemenu
Spomladi in jeseni pripadniki oboroženih sil in druge strukture splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite izvajajo različna usposabljanja. Eno takšnih je bilo konec prejšnjega tedna v centru za usposabljanje na Slemenu za pripadnike nekaterih enot teritorialne obrambe občine Velenje.
Usposabljanje, ki gaje tudi tokrat izvedel občinski štab za TO občine Velenje je bilo razdeljeno na tri dele: mobilizacijo in odzivnost pripadnikov, osnovno' in dodatno usposabljanje ter na skupno zaključno taktično vajo. Slednja je potekala na meji dveh občin v krajevni skupnosti Gorenje, nanjo pa so povabili tudi druge strukture SLO in DS iz velenjske ter mozirske občine. Cilj te vaje je bil preveriti znanje in usposobljenost vodstvenega kadra pri koordiniranju in vodenju enot v izrednih razmerah.
Nosilca skupne taktične vaje sta bila občinska štaba civilne zaščite občin Velenje in Mozirje.
B. M.
V nedeljo v Lokovici
Tekmovanje v SLO in DS
V sklop prireditev ob letošnjem občinskem prazniku Velenja sodi tudi odprto občinsko tekmovanje iz veščin in znanja splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite, ki bo že šesto po vrsti.
Na tem tekmovanju, ki bo v nedeljo, pričelo pa se bo ob 8. uri, bodo sodelovale ekipe krajevnih organizacij in aktivov ZRVS iz občine Velenje, povabili pa so tudi pripadnike TO, milice in druge. Start in cilj bo pri domu krajanov v Lokovici.
Tekmovali bodo v poznavanju pehotnega orožja, streljanju, orientaciji in topografiji, požarni varnosti in reševanju testov. Predvsem pa se bo na tekmovanju pokazala njihova kondicijska in fizična pripravljenost.
Organizator tekmovanja je Občinska konferenca ZRVS Velenje skupaj s krajevno organizacijo ZRVS Šoštanj in aktivom Lokovica, ki na tekmovanje vabijo čim več občanov. Tekmovanje pa si bo ogledala tudi delegacija ZRVS iz pobratenega Splita.
B. M.
Čebelarji, pozor!
Tudi praprot je učinkovito
preventivno sredstvo
Vsak čebelar dobro pozna parazit varoozo (verova) kot najnevarnejšega zajedalca, ki pustoši v čebelnjakih.
Proti temu parazitu iz rodu klopov se čebelarji borijo z raznimi pripravki; na nekatere je ta postal že neobčutljiv. Mnogim čebelarjem je omenjeni parazit povzročil pravi pogrom čebeljih družin.
Večina čebelarjev, ki se resno ukvarja z vzgojo matic ter predelavo medu in drugih izdelkov, se dobro zaveda, da je v boju proti verovi najpomembnejša preventiva, kar pomeni preprečiti parazitu, da bi se sploh »naselil« v čebelnjaku.
Ob sistematičnem preizkušanju raznih naravnih sredstev, ki bi delovala predvsem preventivno, je prišel nek bavarski čebelar do zaključka, da je zelo učinkovito sredstvo za preganjanje varooze navadna planinska praprot.
Sveža praprot, položena v panj oddaja poseben vonj, ki očitno moteče deluje na varoozo.
Predsednik čebelarskega društva »Ružmarin« iz Splita je že pred časom potrdil učinkovitost uporabe sveže praproti proti temu zajedalcu.
V čebelarski družini Šmartno ob Paki je podobne poiskuse z uporabo praproti proti varoozi napravil Jože Ribizel, ki je znan kot zelo uspešen čebelar. Njegove ugotovitve so sledeče:
Ob dimljenju z varolitom je bilo v panju običajno 90—100 poginulih parazitov. V panjih, v katere je predhodno polagal praprot, je bilo po dimljenju z varolitom v povprečju le še okrog 30 % poginulih primerkov varooze, kar pomeni, daje praprot »prerodila« dve tretjini parazitov. Preizkuse je ponovil večkrat, rezultati so bili v povprečju enaki, kar dokazuje, da je praprot učinkovito preventivno sredstvo.
Te ugotovitve nam potrjujejo, da zlasti sedaj, ko je potrebno čebelnjake pripraviti na zi-movanje, nujno storiti vse, da sleherno čebeljo družino čimbolj očistimo tega nevarnega zajedalca. Z večkratnim ponavljanjem polaganja planinske praproti v panje (preventiva) in dimljenjem — (kurativa) lahko dosežemo, da bo padec čebel med zimovanjem veliko manj-
S sobotnega srečanja Bračičevcev na Konovem
Kadar čez gozdove
viharji...
Približno stoštirideset borcev XIII. slovenske narodnoosvobodilne brigade Mirka Bračiča se je udeležilo sobotnega srečanja, ki so ga ob 45. letnici ustanovitve te brigade, pripravili na Konovem. Srečanja nekdanjih borcev so vedno prisrčna. Prav ganljivo je bilo videti njihove stiske rok, pozdrave in objeme, prišli so od blizu in daleč, tako kot je kdo mogel. Noben ni prišel s posebnim letalom, se je zunaj po programu pošalil eden od njih. ki se je iz Maribora pripeljal z vlakom.
Na Konovem so jim pripravili lepo srečanje, takšno kot si ga zaslužijo, ubrano so zveneli glasovi pevskega zbora Kulturno umetniškega društva Lipa, globoka so bila sporočila mladih iz te krajevne skupnosti, obvezujoče obljube pionirjev šole Veljka Vlahoviča poskočno so donele melodije Šaleških fantov, ki so se oglasile ob nepogrešljivem partizanskem golažu, še posebno tiho pa je bilo v dvorani, ko jim je spregovoril predsednik Občinske konference socialistične zveze delovnih ljudi Velenje Pankrac Semečnik. Kot da bi jim govoril prav tisto, kar sami mislijo, vejo in čutijo, pa ne znajo izraziti.
Orisal je pot Bračičevcev od ustanovitve te brigade, ki se je najprej imenovala Loška, ustanovljena pa je bila 23. septembra 1943 na Knežjih njivah v Loški dolini in decembra istega leta dobila ime po padlem komandantu XIV. divizije narodnem heroju Mirku Bračiču.
»Ni mogoče v kratkem času našteti vseh akcij, ki so jih Bračičev-ci uspešno izvedli in še manj pričarati z besedami tisti čas negotovosti, strahu in trpljenja, pa tudi čas doslednega izvajanja nalog, navdušenja nad doseženim in čas nesebične medsebojne pomoči, ko je vse tedaj napredno hodilo z roko v roki v velikem stremljenju po svobodi in lepšem jutrišnjem dnevu,« je dejal slavnostni govornik. Ta čas se je za borce Bračičeve zaključil na Koroškem šele 15. maja 1945, cel teden potem, ko je bilo vojne že uradno konec.
»Pač, čakal jih je še Celovec in od tod vrnitev nazaj v Dravograd in čakal jih je čas, o katerem so prezebli in lačni sanjali na senikih kmečkih domačij, čakal jih je čas uresničevanja velikih idealov vse do danes,« je na ta danes prešel Pankrac Semečnik.
»Ta danes,« je rekel, »pa je marsičem podoben tistemu davnemu času, ko ste vi stopali na branike svobode in človeškega dostojanstva. Ta podobni danes je sicer pogojen z drugačnimi vzroki in
rjovejo
zato jih ni malo, ki kdaj podvomijo v pravilnost davno sprejetih odločitev in ni jih malo, ki se skupaj z nami sprašujejo o smiselnosti velikih žrtev /a to, kar danes imamo, kajti ta danes prav gotovo ni tak, kot ste o njem razmišljali takrat,« je rekel med drugim.
»Ali niso to ista prizadevanja,« se je potem vprašal, »živa v velikem delu mladih in enaka spoznanjem, do katerih je prišlo tudi vodstvo naše ZK po 40. letih opo-ja, ki mu ga je dajala slast oblasti? Ali ni to isto kot je borba za materin jezik, borba za spoštovanje in varstvo človekovih pravic, borba za pošteno delitev ustvarjenega družbenega proizvoda in borba za enakopravnost vseh subjektov te družbe?«
Svoj topel govor je Pankrac Semečnik sklenil z besedami pesnika: »Kadar čez gozdove rjovejo viharji, drevesa se svojih korenin zavedo! In ena od korenin naše narodove biti je tudi slabna NOB. Izruvana bo le, če bo padlo celo narodovo drevo. To pa se ne more zgoditi, saj vihar, ki je v naših krošnjah danes, je komaj senca orkanov, ki so v zgodovini divjali nad nami.«
Na slovesnosti na Konovem je odbor skupnosti borcev Bračičeve podelil Plaketi XIII. SNOUB Mirka Bračiča krajevni skupnosti Konovo in OK SZDL Velenje.	M. Krstič-Planinc
Šola v naravi
Potem, Ko so se pohvalno izrazili o izvajanju programov bivanja šole v naravi ob morju učenci ter padagoški delavci osnovnih šol Bratov Letonje iz Šmartnega ob Paki ter OŠ XIV. divizije iz Titovega Velenja, se pripravljajo nanjo tudi na šoli Bratov Mravljakov. Že v lanskem šolskem letu so pripravili pedagoški načrt ter začeli zbirati finančna sredstva. Ker so morali zagotoviti ves denar sami, je bil takšen način edina možnost. Ki so se je oklenili in tako v letošnjem septembru uspešno izvedli program bivanja ob morju s tremi oddelki četrtih razredov.
Od 8. do 16. septembra se je 77 učencev s šestimi vaditelji plavanja in sedmimi pedagoškimi delavci preselilo v Dom za reha-bilizacijo Rdečega križa Slovenije na Debeli Rtič in uživali v zadnjih poletnih dneh. Nekateri učenci celo prvič, vsi pa z osnovno nalogo — naučiti se plavanja, utrditi plavalne sposobnosti ter spoznati značilnosti obalnega in kraškega sveta ter kaj več izvedeti o življenju v morju in v primorskih krajih. Načrt jim je v celoti uspel, saj so v štirih dneh lepega vremena dodobra »preizku-
na morju
sili« morje in svoje plavalne sposobnosti. Vsi učenci pa se lahko pohvalijo, da znajo plavati.
Ob povratku v Titovo Velenje nam je pedagoški vodja Renata STOPAR povedala naslednje:
»Čeprav je bilo izvajanje pouka v prilagojenih pogojih za vse naporno, še posebej za učitelje, bi kazalo ohraniti spoznane izkušnje in otrokom vedno omogočati pouk v naravi, tudi na morju. Po-
membno je dejstvo, da so se naučili plavati številni učenci, ki nimajo doma, v naših bazenih pravih možnosti (menda zaradi prezasedenosti in neustreznosti objektov) poleg tega pa predstavlja takšen pouk aktivno rekreacijo z dodatkom pouka naravoslovja in družbe, ki ga le s knjigami ne morejo obvladati. Takšno šolo zelo priporočam.«
J. M.
Sranganje v Saleku
Maks Špeh: »Vsako leto smo starejši«
Zbrali so se Bračičevci, da bi obudili spomin na tiste strašne davne dni, da bi se spomnili svojih tovarišev, ki so za vedno ostali v krvi upora, da bi z razumom raztreščili teman cblak, ki se zbira nad nami, ki je zašel tudi v borčevsko organizacijo; dobili pa so se tudi zaradi čisto ljudskih drobnih stvari, kratkega klepeta ob kozarčku, krepkega stiska roke. Najstarejši borec Bračičeve je danes star že 84 let, najmlajši jih ima 58.
Maks Špeh, droban možic zvedavih oči je prišel iz Hrastovca in bil vesel, da jih je prišlo toliko. »Vsako leto smo starejši,« je rekel, »to srečanje pa nam veliko pomeni. Na Konovem imajo lep dom. a ne?« je vprašal in tudi potrdil obenem.
Iz Celja se je pripeljal Miha Petan, ki je najprej povedal, da je ni stvari, razen morda bolezni, ki bi mi lahko preprečila udeležbo na srečanjih Bračičevcev. »Komaj se spoznamo, saj smo tisti, ki smo bili takrat mladi, že sedaj kar v letih. Maja 42. leta sem šel v partizane, v Gorjance,« je povedal. V začetku leta 1944 je iz Vzhodno koroškega odreda, prišel v sestav XIII. brigade in kot komandant prevzel 3.
Miha Petan: »Komaj se še spoznamo«
za
bataljon. »To kar se danes dogaja ne vodi nikamor in ni to za kar smo se borili. Kako žalostna so ta medsebojna obtoževanja, kamor nekateri vpletajo cele narode,« je rekel in dodal, da si ni nikoli predstavljal, da bo kdaj do tega prišlo.
Iz Ljubnega ob Savinji je prišel na srečanje Bračičevcev Franc Orešnik: »Nihče od nekdanjih borcev ne odobrava tega, kar se danes dogaja po Jugoslaviji, nikomur tudi ne more biti vseeno. Vse moramo narediti, da ohranimo trezne glave, da prevlada razum,« pravi.
Mirko Fajdiga pa se sračanja ni udeležil kot Bračičevec, prišel je kot zgodovinar, ki o tej brigadi pripravlja drugi del monografije, zahtevno delo za katerega je potrebno zbrati ogromno dokumentarnega gradiva. Že prej je napisal knjigo o Zidanškovi brigadi, tudi »Pohorski partizani 1943« so njegovo delo, z Bračičevci pa dela intenzivno že približno dve leti in pol in še dve leti bo potreboval. Prvi del monografije je napisal Lado Kiauta, pisatelj, ki je delo zaključil s prihodom na Štajersko, od tu pa nadaljuje Fajdiga. »Bračičevo brigado želim pred-
Franc Orešnik: »Nihče od borcev ne odobrava tega, kar se danes dogaja.«
tor kar
\
staviti kar se da avtentično, kolikor se da se hočem približati njeni veličini, pomembnosti vloge, ki jo je brigada odigrala. Ogrodje za to pa morajo biti natančni dokumenti,« nam je povedal.
Tudi on je razočaran nad tem, kar se sedaj dogaja. »Nekateri bi radi razvrednotili kar celo narodnoosvobodilno borbo, kar cel čas, ko je resnično veljalo — eden za vse, vsi za enega. Tega se pa ne bo dalo,« je prepričan, podobno kot Ciril Joger iz Titovega Velenja, ki se nama je pridružil in najprej povedal, da je borcev Bračičeve v Titovem Velenju še devetnajst. »Veliko se srečujemo. Tudi zato, da se ne pretrga kontinuiteta naprednih misli. Saj ne moreš razveljaviti tega, kar je bilo. Bilo je pa nekaj velikega. V NOB je bilo pravo bratstvo in enotnost, tega nacionalizma, ki se sedaj pojavlja, tega borci ne poznamo, to delajo danes provo-katorji in lenuhi,« je dejal Ciril Joger.
Kogar koli od 140 Bračičevcev, ki so se zbrali na Kovonem bi povprašali o tem. vsi bi govorili enako — nismo se borili za to, kar se dogaja danes.
(mkp)
Nismo se borili imamo danes
Včasih so fantje šrangali, ko jim je kakšno domače mikavno dekle speljal kdo iz druge fare, danes pa ti lepi običaji tonejo v pozabo. Le tu in tam se še pojavijo, pa še to le kot privesek kakšne narodopisne prireditve tako kot je bilo to 18. septembra ob Noči pod Šaleškim gradom.
Bila pa je to prava paša za oči in ušesa, speljana po. vseh predpisih, za kar je poskrbel razsodnik Miha Valenci, ži-vost in čar pa so tej šrangi dali šaleški Koledniki in okrašene kočije, ki so jih vlekli konji.
Nevesto, doma v Šaleku, Suzano Grm je pred matičarja odpeljal krajan Gorice Martin Basič. Torej ne iz fare v faro, ampak v modernih časih iz krajevne skupnosti v krajevno skupnost. Za nevesto je moral ženin na koncu plačati 50 starih milijonov. Pa mu ni bilo pretežko, smo zvedeli, ker je bilo razpoloženje ob šranganju izredno. Ženin in nevesta sta se pred matičarja odpeljala z vozovi, pospremili pa so jih številni svatje in Koledniki.
Kot je v navadi, bodo fantje iz Šaleka za izkupiček pripravili družabni večer, na katerem ne bosta manjkala tudi Suzana in Martin, in skupaj še enkrat obudili spomin na ta lep običaj, žal, vse bolj odrinjen v pozabo. (mko)
29. septembra 1988 it titovo velenje
ZA RAZVEDRILO
nas cas* stran 7
SREČANJE0 SREČANJE
Franjo
Nagode-Frenk
Skromen, tih, o, ja, pa glasen, kadar je bilo treba, predvsem pa neumoren in vztrajen aktivist je bil Franjo Nagode-Frenk iz Metleč pri Šoštanju dokler mu je to dopuščalo zdravje. Nekoč so takšnim ljudem pripenjali značko udarnika, danes se jim organizacije, društva oddolžijo s priznanji ob raznih priložnostih. Eno takšnih je pred nedavnim pripravila Zveza rezervnih vojaških starešin občine Velenje. Na njej pa je Franjo prejel visoko priznanje predsedstva Jugoslavije — red zaslug za narod z zlato zvezdo.
Nismo imeli namena začeti pogovora ob našem obisku s tem dogodkom, vendar je bil spomin nanj živ kot da bi dobil prej omenjeno prizna-
nje včeraj. Bil ga je nadvse vesel. Čeprav to ni njegovo edino, za svoje delo na raznih področjih je namreč prejel še vrsto drugih odlikovanj — je tega uvrstil takoj za spomenico ter ordenom bratstva in enotnosti. »Toplo je človeku pri duši, srečen sem, da so se me spomnili tudi sedaj, ko zaradi bolezni ne morem ustvarjalno sodelovati pri uresničevanju zastavljenih ciljev,« je zadovoljen pripovedoval. »Res moram pohvaliti te moje fante, saj name nikoli ne pozabijo ob novem letu, rojstnem dnevu, ...«
Nasmeh, ki se je ob teh besedah Franju prikradel na usta, je ob obujanju spominov na polpreteklo zgodovino splahnel. Spomnil se je vključitve v
narodno osvobodilni boj leta 1941, kot komandant vaške zaščite, nato je deloval v Dolomitskem odredu, svobodo pa dočakal kot ekonom v Starih Žagah.
Po vojni je opravljal vrsto zahtevnih nalog. Ob tem pa vedno našel čas za dejavnost v tej ali oni organizaciji, društvu. Tako je med drugim deloval v planinskem in turistično olepševalnem društvu, bil dve mandatni dobi odbornik, njegovo ime zasledimo med ustanovitelji borčevske organizacije Šoštanj. Med drugim pa še obsežen seznam nalog, ki jih je uspešno opravljal pri zvezi rezervnih vojaških starešin od njegove ustanovitve dalje.
Znan je bil kot dober organizator. Če je bilo treba kje kaj narediti — ja, Frenk bo. In tudi sem. V tem sem našel kanček zadovoljstva. Očitki žene, da sem pravzaprav za to živel, so bili povsem na mestu.«
Da zna biti glasen, smo že zapisali v uvodnih besedah. Sploh, kadar pogovor nanese na trenutne razmere pri nas. Po njegovem mnenju je marsikateri tegobi kriv premajhen čut odgovornosti, marsikateri zadevi manjka konkretnosti. Le govorjenje o stvareh pa zaenkrat še ni dalo pravih rezultatov.
Leta so tu in bolezen je Franju onemogočila, da bi v društvih in organizacijah s takšno vnemo, zavzetostjo deloval še danes. Tako pa si krajša čas z branjem časopisov, gledanjem televizije, s klepeti s sosedi, prijatelji, znanci. Želje? »Kaj naj bi si star človek želel drugega kot miru in zadovoljstva, da bi prevladala trezna miselnost in spoznanje, kako delo krepi človeka.«
Ob praznovanju 72. rojstnega dne, proslavil ga je v začetku tega tedna ter ob prejetem visokem odličju Franju čestita tudi naše uredništvo.
(tap)
Šaleški Kilimanjaro
piše: ivč kotnik
Zjutraj zdrvim k radio zvezi, ki pa je noče in noče biti. Če ne bo novic, gremo takoj nazaj na, goro. Potem pa radio postaja oživi in povedo mi, da je vse v redu in da prihajata fanta in Matei v do-\ino. Ne maram si priznati, da jočem od sreče, ko hitim povedati novico fantom. Ne razmišljam, da bi bila lahko tokrat pomota.
In ravno to se je zgodilo. Kmalu pridejo pome in me odpeljejo k upravniku nacionalnega parka, ki mi pove, da je eden naših že včeraj zjutraj umrl na robu kraterja, tik pod vrhom. Ne morem razumeti, zakaj nam tega niso povedali že prej.
Novica se zareže globoko vame, vsaka upravnikova beseda deluje kot oster nož in vem, da teh stavkov ne bom nikoli pozabil. Sedaj se mi ne mudi nazaj k fantom, tega jim najrajši ne bi povedal, še sebi ne morem verjeti. Najrajši bi zbežal nekam stran, od resnice in od ljudi. Toda kaj ko me toliko stvari veže na življenje, da ni drugega kot pot naprej.
Opotekajoč se vrnem nazaj k prijateljem, ne vem kaj naj rečem. V trenutku se je vse spremenilo, toliko stvari, toliko garanja in samopremagovanja je postalo brez smisla. Prijatelj je umrl, upravnik je rekel, da bo kmalu v dolini. Toda tam sta dva, kateri je živ in kateri ne? To misel od-ženem. Kaj pa sedaj? Naenkrat-smo strašno daleč od doma v eni najrevnejših dežel na svetu. Tu ne vedo niti kaj bi počeli s svojimi pokojnimi, kaj šele s tujci.
In to se je zgodilo ravno nam, ki smo si tako želeli te gore in garali zanjo!.
Toda tudi sedaj moramo biti močni. Tanzanijci pravijo, da se ravno v najtežjih trenutkih ne smemo obnašati kot ovce, tudi sedaj moramo biti levi.
Kljub vsemu pa ne bom mogel nikoli razumeti tega boja z naravo in s samim seboj. Boja v katerem ti tudi vse težko prigarane izkušnje nič ne pomagajo.
Vidim, da ne bomo nikoli zvedeli za mejo izza katere ni poti nazaj!?
Kako rad bi pomagal, pa ne morem, prekleta usoda!
In zgodilo se je, ko sem ravno začel doživljati to svojo tako za-željeno Afriko, ko postajam čuten do okolice, ko me ne moti več toliko stvari v tem narobe obrnjenem koščku sveta.
Tako enostavno, preprosto in kljub temu tako neisprosno skeleče je to dejstvo in spoznanje.
In tako pod Kilimanjarom, ki smo ga osvojili po novi smeri, namesto radosti in potešenosti, vozimo mrtvega prijatelja. Leži poleg naših nog na japonskem poltovornjačku, ki so ga za ta namen domačini okrasili s cvetjem izpod Kilimanjara. Prej je deževalo, sedaj pa je pokrajina čista in tiha, še avtomobila, ki drsi proti dolini, skoraj ne slišim. Tudi domačini, ki ob cesti buljijo v nas se mi zde drugačni, bolj slovesni, kot da čutijo našo nesrečo. Kljub vsemu pa ponovno začutim kako daleč od doma smo in da smo tujci.

Vse kar sledi sedaj je v bistvu že zadnja pot in pogreb prijatelja, ki se zaključi med ekzotičnim drevjem in cvetjem v hindujskem templju pod Kilimanjarom.
Ko ga z Matjažem polagava na grmado se mi vse skupaj že spet zazdi preenostavno in nemogoče, kako rad bi zavrtel resnico nazaj in jo spremenil. Velik ogenj uniči še zadnja, lažna upanja. Vsega je konec, Silvota poberem v pločevinasto škatljico in potem odidemo, in Afrike si ne bom zaželel nikdar več. Toda, ko je dolga in prašna pot za menoj in ko utrujen, umazan in sam sebi tujec stojim na letališču v Dar es Salaamu, komaj zberem dovolj poguma za pot domov. Vem, da bodo z našo vrnitvijo za vse, ki so imeli Silvota radi tudi ugasnila vsa lažna upanja in iskrice in naprej bo treba živeti s praznino, ki je ne more ničesar zapolniti.
Silvo Cerjak (desno)
Hindujski pogreb pod Kilimandžarom
REŠITEV ZADNJE NAGRADNE KRIŽANKE Pravilna rešitev:
strip, plima, laser, Paka, Avanti, Ostrava, Krf, Chamberlain, tor, Alja, KI, Aleks, Ede, rana, njiva, streljanje, at, Erie, ee, tilnik, Imst, Ike, Taal, Ni, Ante, aksis, TAM, ratka
Nagrajenci:
1.	nagrada — 5.000 din: Anica Pistotnik, Tavčarjev 19, 63320 Titovo Velenje
2.	nagrada — 3.000 din: Alen Rajkovič, Gubčeva 18, 63320 Titovo Velenje
3.	nagrada — 3.000 din: Breda Rutnik, Vrnjačke banje 3, 63320 Titovo Velenje
ISKRICE
Človek je edina žival, ki skriva svojo kožo.
Paja Kanižaj
Vsakdo ima toliko pravic (prava), kolikor ima moči.
Baruch de Spinoza, nizozemski filozof
Vinska trta skozi čas
Jesen je letni čas, ko pridno pobiramo vse pridelke, ki nam jih je dala narava. Eden od njih je tudi grozdje in tako bomo v naslednjih dneh veliko besed posvečali prav grozdju in vinu.
Vinska trta je bila na zemlji pred človekom. Najstarejši odtisi listov vinske trte, ki so jih našli v Franciji sodijo v eocen. Tako lahko mirno trdimo, da je vino najstarejša alkoholna pijača. Biblija pravi, da je bil Noe prvi človek, ki se je napil te opojne tekočine. Vino je imelo skozi zgodovino pomembno vlogo pri verskih obredih in ga ima še danes. Sok iz grozdja si je že od samega začetka prislužil najvišje priznanje ne le kot pijača in hranilo, temveč kot simbol življenja.
Najdbe pričajo, da je vinska trta uspevala ob obali Jadrana že v železni dobi. Iz sredozemskega bazena se je širila proti zahodu in severu. Vinogradništvo in vinarstvo je zavzemalo pomembno mesto že v Grčiji in starem Rimu in hkrati z njenim razvojem, se je gradila vinska kultura. Sokrat je med drugim rekel: »Vino nam prepoji dušo, blaži naše bridkosti in hkrati prebuja naša čustva, vsekakor pa naše telo reagira kot mlada biljka ko ji bogovi pošljejo obilo dežja. Ne uspe se ji obdržati in veter jih upogne. Isto velja tudi za nas«. Tudi Platon je vino spoštoval in često poudarjal da ni smiselno piti do pijanosti. Homer je vino naravnost občudoval in govoril »Tako sladka je in tako čudovita ta pijača, da se ji nihče ne more upreti«.
Rimljani so za razliko od Grkov pili več in manj kakovo-
stna vina. Zaradi velike potrošnje so se že takrat pojavili ponarejevalci vina.
Najpomembnejšo vlogo pri širjenju vinske trte ima nedvomno krščanstvo. V srednjem veku je morala imeti vsaka župnija svoj vinograd, pa čeprav ni imela najugodnejših pogojev za gojenje vinske trte. Tako so trto sadili celo v Angliji. V 16. stoletju so jo začeli širiti po vsem svetu. Portugalci so trto zanesli na Japonsko in v Brazilijo, Španci pa v južno in srednjo Ameriko. S širjenjem krščanstva, se je povečala potreba po vinu za cerkvene obrede in s tem po širjenju in izboljšanju vinogradov, sorti-menta in prav tu je vino zasedlo pomembno mesto v gospodarstvu umetnosti in znanosti.
Vinska kultura je eden prvih znakov civilizacije človeške družbe. Zgodovina trdi, da se je kultura hitreje razvijala prav tam, kjer je človek gojil vinsko trto.
VERONIKA KRUMPAČNIK
Nagradna križanka »Naši pisatelji«
Rešitev nagradne križanke »Naši pisatelji« pošljite do ponedeljka, 3. oktobra, na naslov: Uredništvo Našega časa, 63320 Titovo Velenje, Foitova 10, s pripisom: Nagradna križanka — Naši pisatelji.«
Med reševalce bomo z žrebom razdelili tri nagrade in sicer: prva nagrada 7500 din, druga in tretja nagrada 5000 din.

ItOOR IMA
PRAVICO OPCIJE
26IRAUA
MEDU
MESTO V INDIJI. OB GANGESU
O)
šr
SODGfcNA UMETK-SMER.
M0ČVW&|
TT|C 1
t>6L&(c\ ^LIUKOM
ČES-SklA-DATE-LO l„?0L]5WV KM')
pihalni
INSTRUMENT. Z


SOVRAŽNI CAttltZA
&L.MESTO ERITREJE
BANKOVEC
iASTO
ENOT
DOMALA
0&UHA
IMENA TVAN
05PRTiNA V.STEMI
ZNAČILNOSTI
PLE&EJC6/
STAR0GR. TRAGED IZATEN
LELEUTSA')
IZUMRLA OtJASKA PncA
TANTAL
VRSTA
rowmED
NEVIHTO
EtlOP. PLB1 .NAZIV
AVTOR
KRUAttKE
R.Noc
PASTIR DRiOBMlCE
PORTIR.
AMERICII
DEL SKALDV7A
ALUMINIJ
OTROŠUO OPRAVILO
SMUČARSKA la-SCl PL4 NA
CADIJSK.0 SidrO
zelein.
5&AVEC
MESTO V RMUNIJl
MASC05A

Z5ELOM
prids&L;. IZKUŠNJE-
VAl__
0&NJA
AH.HLM
igralka
(fftTPJCtA,
INDONEZ OTOK
LADO NOVLjAH
i&paled
HUNTER
~£RM I K|
BRIT. OTOK V IRSKEM MORJU
MEbENt K£KS
L03NE BULE
polnost;
OTOVOR-lElNGST
OLGA R.EMS
ANTON LAJffllC.
M snu AL i TENiSAd FCASER.
07EK kOS
blaga
kOzmetT. kOlEKOJA ILIRUE-vEDROfi
USTNA tODRB/O
5T.DRZAVA OJ.Tfc.Rt-
SU (N EV-fKATU
■f

B. stran * H9S CBS
KULTURA
titovo velenje * 29. septembra 1988
DVIGNJENI ZASTOR 101
Spopad s preteklostjo v slikah Andreja Pavlica
Razvojna pot človeštva je običajno analitična. V življenju prehodimo ustaljene razvojne faze in se nam tako počasi oblikuje intelekt in kompleksna podoba.
Slikarstvo pa v svojem prostoru daje še drugo možnost. Svoja videnja predstavlja množicam na sintetični način. Katero pot si slikar izbere, je njegova osebna opredelitev, vendar pa je očitno, da se mladi ustvarjalci bolj odločajo za slednjo. Velikokrat je vzrok strah pred ponavljanjem in nuja po novostih. Andrej Pavlič je slikar, pri katerem opažamo, da ga ni strah zasičenosti in ponavljanja ikonografskih in sploh klasičnih tem. Te se pri njem ne ponavljajo, ampak samo plemenitijo. S temeljitim razvijanjem tehnike in vsebine je vzbudil zanimanje širokih krogov poznavalcev in ljubiteljev slikarstva.
Njegovi cilji še niso razkriti in še manj doseženi, stopa pa jim počasi in vztrajno
nasproti. Številni elementi v njegovih delih kažejo na historično slikarstvo, vendar pa so to le nujni temelji, medtem ko sta osnovna ideja in predstavitev izvirni. V določeni fazi je izrazita munhov-ska grotesknost, ki pa je seveda aktualizirana v sedanjosti. Figuralika je prisotna v vseh delih, največkrat kot osrednja kompozicija ali kot njen nepogrešljivi del. Večina del opozarja na historične umetnine z značilno patino, vendar pa je poanta sodobna ali sodobno naglašena, bodisi s prostorom ali posameznimi efekti kolorja.
Njegovi ciklusi so koncipirani tako, da učinkujejo individualno, čeprav so soodvisni. Temeljijo na korelaciji z gledalcem in njegovo povrat-
	PeTI Ureja: ROKOPISI Ivo Stropnik
■ ^ • •	
1977—1988 Časopisna antologija šaleških pesnikov	
Peter Rezman	
DOGAJA SE	Delavci delajo v knjižnici. S fleksi brusijo knjige. S fleksi nad knjige! S fleksi nad knjige!
IZ MUZEJA VELENJE
Zgodilo se je
ZGODILO SE JE 29. SEPTEMBRA . . .
Leta 1889
Tega dne — bila je nedelja - je ravnateljstvo šoštanjske posojilnice vabilo svoje »ude na izvanredni občni zbor ob
10.	uri predpoldne«. Glede na objavljeni dnevni red so tedaj razdeljevali čisti dobiček iz leta 1888. Kljub temu, da naj bi se ubadali s prijetnejšimi posli, kot na večini današnjih sestankov, so težave s sklepčnostjo poznali že tedaj. Zato je ravnateljstvo opozorilo: »Ko bi k občnemu zboru ne došlo zadostno število udov tako, da bi bil sklepčen, vrši se drugi občni zbor ravno tisti dan ob 11. uri predpoldne«. Telefonov s katerimi včasih zagotavljamo sklepčnost v današnjih časih, seve tedaj še ni bilo, zato pa je bilo dovolj, da je upraviteljstvo nekaj »prišedših udov« poslalo po šoštanjskih gostilnah. Večina premožnejših meščanov, »udje posojilnice« so bili gotovo med njimi, si je ravno ta čas naročila svoj nedeljski golaž z žemljico ali morda celo ocvrtega piščanca. Ob 11. uri pa je bil sestanek že gotovo sklepčen.
Slovenski gospodar, 1. XXI-
11,	št. 39, Maribor 26. 9. 1889, str. 311
Leta 1953
so se v teh dneh pripravljali na novo sezono velenjski kulturniki: novo izvoljeni odbor DPD »Svobode«, ki ga je vodil Nestl Žgank, je imel 28. septembra sejo, na kateri so razpravljali o nujnih popravilih v »Kinodvorani« in o finančnih uspehih restavracije »Jezero«, ki je tedaj sodila k društvu. Gledališčniki pa so v režiji Avgusta Verdela, in skupaj z orkestrom »Svobode« pod vodstvom Leopolda Planka, pripravljali na skorjašnjo premiere opereto Radovana Gobca »Planinska roža«. V sezoni 1953/54 pa so se pripravljali še na izvedbo »Legionarjev«;
»Stilmondskega župana«, »Rokovnjačev«, »Ane Chri-stie«, Linhartovega »Matička«, »Krivoprisežnika« in dveh mladinskih iger: »Mogočni prstan« in »Desetnica«. Leta 1956
je bila na ta dan sobota in številni Velenjčani so hiteli udarniško urejati zadnje metre nove struge Pake, ki so jo začeli regulirati 2. septembra. V slabem mesecu so dokončali okrog 270 m nove struge, zanjo izkopali 10.000 mJ zemlje in v strugo vgradili preko 1.000 m1 kamenja. Pri udarniškem delu je sodelovalo 2.200 ljudi (tedaj kar 30 % prebivalstva v občini), ki so opravili 18.000 delovnih ur. Že naslednji dan, v nedeljo 30. septembra, pa so Velenjčani skupaj s številnimi gosti (med njimi je bil Franc Lesko-šek-Luka) prvič spustili Pako po novem koritu in tako zaključili I. fazo regulacije Pake, hkrati pa pripravili teren za bodoče mesto.
Velenjski rudar, leto V., št. 13, Velenje 17. 10. 1956, str. 1: Podnapis k sliki: Fran Rapovc, dolgoletni šoštanjski notar, je leta 1874 skupaj z Josipom Vo-šnjakom ustanovil šoštanjsko posojilnico.
Pripravil: Jože Hudales
no informacijo v sliki. Nenehni izzivi preteklosti, sedanjosti in prihodnosti so prisotni v teh slikah, ki animirajo opazovalca k razmišljanju in k vprašanjem, ki jih postavljajo že utrjene norme, še posebno pa neobičajne kompozicije. Dogmatične predstavitve najraje prekine s ko-laži, ki so odraz odnosa in ocene ustvarjalca do okolja in njegovih kvalitet ali zmot. Nekatera dela so zaradi efektov kolaža in avtorjeve sugestije celo provokativna za opazovalca, ki razmišlja o življenju in svoji vlogi v tem procesu. Vsa ta razmišljanja podkrepijo avtorjeve groteske ali pa poduhovljenost prisotnih portretov.
Pavliča bi lahko predsta
		
m	i m	
Franc Rapovc
Počasi prihaja v naše kraje jesen, to pa je čas daljših večerov, ko radi vzamemo v roke dobro knjigo. Tokrat vam priporočamo dve knjigi. Čeprav sta izšli pred nekaj leti, vas bosta prevzeli že po prvih prebranih straneh.
Knjiga KNUTA HAMSUNA z naslovom POTEPUHI je roman, ki pritegne bralca s poetičnimi, duhovitimi, jedrnatimi in živimi opisi življenja ribičev in kmetov. Nepozabni pa ostanejo bralcu prejkone osrednji junaki romana — potepuhi s postavlja-štvom, pretkanostjo in hkrati z neskončno lahkovernostjo ter lahkomiselnostjo. Živi so razni posebneži, sejmarski goljufi (kakor je prodajalec ur), pa ošabni bogataši, trgovci, brodarji, ribiči, pridna, čeprav pogosto lahkoživa dekleta in žene, ki jih mamijo pustolovščine ter dogodivščine.
Oba osrednja junaka, ki ju veže neka posebna čustvena vez, sta očarljivo in prepričljivo upodobljena kot večna nemirneža, širokoustneža in velikopotezna potepuha; samostojna svetova sta in živita v mislih na velik svet, ki sta ga spoznala ali ki je še pred njima. Vse pripovedovanje pregrinja pisatelj z duhovitostjo, v kateri se šaljiva otožnost prepleta z vedrim humorjem. Tako nam neznana dežela na severu s svojimi siromašnimi prebivalci stopa pred oči vsa v nekem posebnem žaru.
To ie roman, pisan in napisan pri pisateljevih sedemdesetih letih, vendar iz mladostne ljubezni do potepuštva in z uporabo značilnega izbora spominov, vrnitve k naravi in erotike.
Pisateljeva misel je zgledno svobodna. »Da,« je rekel, »vsi smo potepuhi na tej zemlji.« To je rekel, ni pa mislil tega. Zakaj njegovi Potepuhi so gospodarji zemlje.
V knjižnici kulturnega centra Ivana Napotnika imamo poleg POTEPUHOV še tri Hamsunova dela: Ženske pri vodnjaku, Viktorija in Pan.
Druga knjiga, ki jo priporočamo, je delo PEARL S. BUCKO-VE z naslovom MOJA PUNČKA NE BO NIKOLI ODRASLA. Pisateljico gotovo že poznate. saj imamo v naši knjižnici več njenih povesti in romanov. Tako kot drugod v svetu je namreč tudi pri nas med najbolj branimi romanopisci in v prevodih je razširjenih med nami precej njenih del (trilogija Dobra zemlja — Sinovi — Razkropljena družina. Jezna žena. Mati, Mandala, Meščani, Njegov vsakdanji kruh. Orhideja, Ponosno srce. Skriti cvet. Pridi dragi. Velika ljubezen, Vzhodnik —zahod-nik, Zmajevo seme, biografija Kennedyja z naslovom Kenne-dyjeve žene, avtobiografija Moja svetova moje življenje ...). Kljub obsežnemu delu, pa je mogoče še niste spoznali v njeni zasebni bolečini in notranji moči.
Pearl Buckova je že v zgodnji mladosti na Kitajskem (tam je živela s starši misijonarji) občutila sadove rasne nestrpnosti in kot mlada mati doživela nevzdržne muke ob spoznanju, da njena hčerka ni zdrava, in da ji vsa moderna znanost ne more pomagati. Marsikdo bi ob vsem tem obu-
vi I i kot slikarja širokih načrtov in možnosti izražanja. Največkrat njegova dela niso časovno omejena. Razpeta so med ikonografsko čistimi akcenti, simboli in abstrahirano predmetnostjo. Vsa njegova razstavljena dela pa odražajo podrejenost le lastni subtil-nosti in brezkompromisnemu soočanju z vsemi slikarskimi možnostmi.
MILENA KOREN-BOŽIČEK
Do 12. oktobra je še na ogled razstava slik Andreja Pavliča. Obveščamo vas, da je razstava prodajna in da vse informacije dobite pri kustodinji galerije in po telefonu 853-265.
Vabljeni!
Stoje spati
pal, Buckovo pa je ravno ta bolečina vzpodbujala, da je bojevala vedno nove bitke.
Dokument takih okoliščin je tudi knjižica Moja punčka ne bo nikoli odrasla. To je pretresljiva osebna izpoved pisatel jice, matere duševno prizadetega otroka. In zakaj je Buckova tako odkrito spregovorila o vsem tem? Samo zato, ker s svojim pisanjem poskuša ljudi prebuditi, predramiti v njih poštena čustva do prizadetih otrok, jih ogreti in napotiti k temu, da bi jim pomagali. Hkrati s tem pa naj bi pogovor o tako boleči snovi pomagal prizadetim staršem, da bi spet našli notranje ravnotežje, saj lahko njihove izkušnje pomagajo tudi drugim.
Pisateljica na začetku pravi: »Ko sem zvedela, da bo za zmeraj ostala otrok, se mi je najprej izvil iz srca prastari krik, s katerim vsakdo sprejme neizogibno nesrečo: Zakaj se je moralo to zgoditi ravno meni? Na tako vprašanje odgovor ni mogoč in ga tudi nisem dobila. Ko pa sem se nazadnje sprijaznila s tem, da odgovora ne bo, sem trdno sklenila najti pomenljivost v nepomenljivem in si tako poiskati odgovor, pa čeprav bi si ga sama ustvarila . . .«
Na koncu bi vam prišepnili še nekaj: če vam bo knjiga Moja deklica ne bo nikoli odrasla, všeč (in sploh, če imate radi »malo drugačne«, vendar življenjske izpovedi), bi vam priporočali še nekaj podobnih knjig. Vse imajo skupno poanto: avtorji imajo takšno ali drugačno telesno pomanjkljivost.
Denise Legrix je v svoji knjigi Taka sem se rodila popisala svojo življenjsko pot, ki ni bila rožnata. Rodila se je namreč brez rok in nog. Zgodba mojega življenja je naslovila svoje delo Helen Keller, slepa in gluha ženska, ki pa je kljub temu v življenju veliko dosegla. Ne smemo pa pozabiti še na domačega pisatelja Luja Šproharja, ki kljub slepoti zelo optimistično gieda na svet in se kot vsi ostali vključuje v življenje. Napisal je že tri knjige; Proti»življenju za zaveso, Tudi jaz vidim in Skok čez plot.
To bi bilo za danes vse. Mladi bralci pa naj ne mislijo, da smo nanje pozabili. Že naslednja rubrika bo namenjena samo njim.
Stanka Beričnik
MLADINSKA KNJIGA
Knjiga je lepo in dragoceno darilo. Za prihajajoče jesenske dni so v Mladinski knjigi v Titovem Velenju obogatili prodajne police z nekaterimi novimi romani in priročniki. Eden od teh je Kletarjenje je užitek Antona Skaza za 25 tisočakov. V zbirki Kmečki glas pa je izšlo vrsto drobnih knjižic polnih nasvetov, in sicer Želve v vašem domu (9000 dinarjev), Sadne sladice in kolači, zanjo boste odšteli prav toliko. Če pa se raje ukvarjate s pridelovanjem sadja, vam bo morda prišel prav priročnik z naslovom Gosti sadni nasadi za 32 tisočakov. Kot nalašč bo za tiste, ki vedno radi kaj eksperimentirajo, delo Janeza Strnada Iz take so snovi kot sanje. Stane 36 tisoč dinarjev. Za ljubitelje romanov pa naslednje: na policah Mladinske knjige v Titovem Velenju boste našli novi deli Victorie Holt Maškarada (veljala vas bo 32 tisoč dinarjev) ter Skrivnostni zdravnik za 39 tisočakov. Med novitetami naj omenimo še roman o Ivanu Groharju Macesen (50.000 dinarjev), delo Marjete jeršek Teden dni do polne lune (15.000 dinarjev), Otranski grad pa vas bo stal 19 tisočakov.
»Ni mi več do tega.« (Volodja, Teleks št. 37)
Zadnje informacije o latentnih lokacijah za nizko in srednje radioaktivne smeti ob upravičenem razburjenju razkrivajo tudi potencialni blišč našega ekološkega gibanja in namišljeno bedo, v kateri naj bi se znašli nuklearci.
Da bo današnja pripoved razumljiva, najprej nekaj dejstev! i
Tisti, ki sledite nečloveškim naporom nuklearke (da bi se namreč rešila nevarnih in nesramnih smeti, ki ji na lastnem dvorišču grenijo življenje) veste, da so pristojni republiški organi, predvsem pa Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, že neštetokrat odločno zavrnili namigovanja o nekakšnih skrivnih raziskovanjih primernih lokacij. V neprijeten položaj smo organe (ne enkrat) spravili tudi Velenjčani. S spraševanjem in zborovanjem. Po lanskem jedrskem neurju, ki je bilo izdatno kontaminirano s szdljevsko problemsko konferenco in spominom na Černobil, pa se je sčasoma zanimanje javnosti poleglo. Oziroma natančneje, preusmerilo se je. Pozornost publike in dela ekološke javnosti se je (razumljivo) obrnila k nasta-jajnju civilne družbe, k zloglasnemu procesu proti »bandi štirih«, k Miloševiču in Srbiji nasploh. Kaj lepšega si nuklearci ne bi mogli želeti. Je že res, da smo v Sloveniji sprejeli moratorij na gradnjo nukleark do leta 2000. Toda prav tako je res, da je pred ZIS priromal predlog za jugoslovanski moratorij, pa je nenadoma vse potihnilo. Tudi je res, da bi morali biti že lani znani rezultati tenderja, ki ga je Jugoslavija razpisala za gradnjo NE Prevlaka, pa nič! Naivnež bi pomislil, da si nuklearci ližejo nezaceljene rane. Toda to je daleč, daleč od resnice. Svoj posel namreč nadaljujejo v temi, daleč stran od javnosti, ki jo (kot rečeno) ta čas zanimajo druge težave.
Ampak prišel bo na žalost trenutek, ko bomo neumno zijali. Nuklearci so namreč izobraženi, zviti, pametni ... in bogati.
Vest o petih ugodnih lokacijah za odlagališče radioaktivnih smeti (od koder sta očitno najprimernejši dve v naši neposredni bližini) je bila zame pričakovana. Tudi dejstvo, da jih je neposredno izbrala nuklearka sama (ki za to niti približno ni poklicana), me ni presenetilo. Še manj sem bil razburjen zaradi dejstva, da kriteriji za izbiro primernih lokacij sploh še niso iz-
Piše: Vane Gošnik
delani. To namreč pomeni, da je pet lokacij dobesedno zblufira-nih in da bodo bodoči kriteriji (izdeluje jih skupina SEPO pri inštitutu Jožef Štefan) verjetno prilagojeni njim, lokacijam, in ne obratno. Presenetila pa meje reakcija (ekološke) javnosti. Sliši se namreč o napovedanih protestnih shodih, o hitro sklicanih sestankih, o razburjenju, nejeveri, mrzličnem razmišljanju kaj storiti.
Pa ni kaj storiti! Pametni se bodo zabavali in nadzorovali, razburjeni pa bodo počeli neumnosti. Odkritih pet lokacij nam namreč govori, da nuklearci nadaljujejo s svojim poslom. In nič več. Za to so tudi plačani. Mi (Velenjčani in ostali v SR Sloveniji) pa imamo večkrat ponovljeno legitimno zagotovilo, da smetišča ne bo tam, kjer tega prebivalci ne bodo dovolili. Če nuklearci torej nekaj počno na svojo roko in brez verificiranih kriterijev, je to popolnoma njihov problem. In problem tistih, ki jim dajejo denar. Ogroženi se lahko njihovim naporom le dobrohotno smejimo, saj vemo, da ne bodo rodili sadov.
Toda pozor! Smeh mora imeti meje! Dokler se trudijo za pisalnimi mizami in v laboratorijih, jih lahko za rokav pocukamo le z vprašanjem, ali denar nas, davkoplačevalcev, pametno uporabljajo. Vprašamo jih lahko na primer, ali imajo naše dovoljenje, da z (našim) denarjem počno to kar počno. Nekaj povsem drugega pa je. če se bodo odločili fizično pregledovati terene. Šele takrat bo potrebno ukrepati. Tu se bo pokazalo, koliko smo (ekološko) budni.
Sklep je jasen smehljati se in nadzorovati! Avtomobili z ljubljanskimi registracijami na čudnih lokacijah, kamioni z nenavadnimi konstrukcijami, ki potujejo proti gozdovom, neznani geodeti in zemljemerci, ljudje, ki govore o blagodatih jedrske energije, nenadne detonacije v odmaknjenih krajih, delavci, ki pojma nimajo kaj počno sredi gozda ... na vse to moramo postati skrajno pozorni. Kajti šele takrat bo šlo res zares. Vsaka podobna opažanja bi bilo potrebno nemudoma sporočiti. Komu? Ne bodite smešni, saj se vendar ve!
Dotlej pa: bodimo veseli, da so nam obljubili, kar so nam obljubili. Le za besedo jih moramo držati. In biti solidarni z vsemi, ki se upirajo tako kot mi.
OOOOOOOOCXXX)OOOCkQOOOOOOOOOOOOOOOOOOI
Moji prvi koraki v svet knjige
V življenju je veliko »prvili korakov«. Prvi koraki po sobi, prvi koraki v osnovno šolo, pr-j vi koraki v srednjo šolo. prvi koraki v poklic. So pa tudi posebni prvi koraki, koraki v svet knjige. V knjigah je napisanega mnogo lepega. V knjigi je skrita abeceda ter vse učenosti osnovne in srednje šole. Ljudje na svoj način vzljubijo knjigo. Nekateri prej, drugi kasneje, nekaj pa je takšnih, ki jim knjiga ne pomeni prav ničesar.
Knjige sem vzljubila v začetku svojega otroštva. V drugem letu starosti sem vso družino (tudi prababico) nadlegovala s svojim nenehnim »čita, čita« ter jim molila pred nos svojo tedaj najljubšo knjigo Abecedarija. Vsi so mi jo brali, če so le imeli čas. Ob knjigi sem kmalu spoznala nekatere
črke in številke. Ni preteklo dolgo, že sem_ znala dokaj gladko brati. Že v mali šoli sem prebrala svojo prvo knjigo Mojca Pokrajculja. Moje veselje do knjige se je še povečalo, ko sem šla v prvi razred. Kmalu sem prebrala skoraj vso precej obsežno domačo knjižnico, zato sem se včlanila v šolsko. V prvem razredu sem prebrala 176 knjig, med njimi tudi: Pi-kija Jakoba, 12 slonov, Cepe-cepetavčka in druge.
Ne vem kako. ampak ne razumem ljudi, ki jim branje ni v zabavo in berejo samo takrat, ko je potrebno. Knjiga je bila in še bo moja najboljša prijateljica. Brez knjige bi mi bilo življenje pusto in prazno.
Le a Stiplovšek 6. d OŠ Veljka Vlahoviča Titovo Velenje
29. septembra 1988 * titovo velenje	ŠPORT, REKREACIJA _1185 C3S ★ stran
Uspešen nastop Jovanoviča
V slovenski reprezentanci, ki je nastopila prejšnjo soboto na državnem prvenstvu invalidov v streljanju z malokalibrskim orožjem v Banja Luki, je nastopil tudi Velenjčan Peter Jovanovič. V streljanju v kategoriji G3 je med posamezniki osvojil odlično tretje mesto. Nastreljal je 486 krogov, zmagovalec je bil boljši od njega le za 15 točk. Ekipa Slovenije je na tem prvenstvu med šestimi ekipami osvojila tretje mesto v streljanju z malokalibrskim orožjem in peto v streljanju s pištolo.
Šentiljski
Upravni odbor se je lotil dela z vso resnostjo in zagnanostjo. V naš delovni plan smo postavili izvedbo treh izletov in morda še Planinski ples proti koncu leta. Da smo bili res delovni pove že podatek, da nam je s pomočjo nekaterih obrtnikov uspelo natisniti svoj plakat. Izdelali smo tudi svoj znak in nakupili 300 klobukov. Pričakujemo tudi značko, kar v današnjih časih ni malenkost. Posebej pa smo lahko veseli, da nam je v relativno kratkem času uspelo dobiti svoj prostor. Zato se moramo zahvaliti naši krajevni skupnosti oziroma njenim predstavnikom, ki imajo veliko razumevanje za naše delo. Finančna podpora, katere smo bili deležni pa nam bo zelo dobrodošla pri urejanju naše planinske sobe.
Spomladi smo bili na Mozir-skih planinah in Smrekovcu. V začetku poletja smo se podali na goro kjer po legendi spi kralj Matjaž. Oba izleta sta bila polno zasedena. Ker sta prva dva izleta dobro uspela, smo se odločili še za enega izven programa. Na željo naših članov smo se odločili za Triglav. Zanimanje za ta izlet je bilo res veliko, kar pove že podatek, da je bil zaseden v dveh dneh. Ker je bil to naš prvi zahtevnejši izlet smo se nanj temeljito pripravili.
V zgodnji jutranji uri se nas je zbralo pred gostilno Pirh 62 po-
Topolšica —
4. šahovski vikend turnir
V počastitev letošnjega občinskega praznika bosta Šaleško šahovsko društvo in Terme Topolšica pripravila to nedeljo, 2. oktobra, 4. vikendski šahovski turnir. Ta bo \ hotelu Vesna v Topolšici, začel pa se bo oh 9. uri dopoldan.
Udeleženci bodo odigrali devet kol po švicarskem sistemu z igralnim časom. 15 minut na igralca. Pare posameznih kol ho določil računalnik. Vsak udeleženec vikendskega šahovskega turnirja pa mora s sabo prinesti tudi brezhibno šahovsko uro.
Organizatorja vabita vse ljubitelje kraljevske igre. saj sta zanje pripravila več praktičnih in denarnih nagrad.
hodnikov. Najmlajša je imela 8 let, najstarejša pa več kot 50. Zamudil ni nihče. Sicer pa je naša navada, da nikogar ne čakamo. Kmalu smo se odpeljali proti Gorenjski. Pri slapu Peričnik smo imeli prvi postanek, ki smo ga izkoristili za zajtrk in za ogled mogočnega slapa. Po krajšem postanku pri Aljaževem domu v Vratih, kjer smo dobili še nekaj dodatnih navodil, smo se odpravili po poti čez Prag, proti najvišji planinski postojanki Triglavskemu domu na Kredarici. Pot seje kmalu strmo zagrizla v skalno pobočje. Že po prvih klinih se je pokazala usposobljenost naših vodnikov, ki so bili razporejeni tako, da so lahko v vsakem primeru priskočili na pomoč tistemu, ki jo je bil potreben. Bili so primeri, ko so posamezni vodiči nosili po več ur dva nahrbtnika in pomagali tistim, ki so omagali bodisi zaradi let, premajhne kon-dicije ali pa zaradi prevelike količine zaužitih domačih zdravil.
Po dokaj naporni hoji smo končno vsi dosegli Kredarico, kjer smo se pošteno oddahnili in okrepčali. V popoldanskem času smo se pričeli vzpenjati proti našemu cilju, vrhu Triglava. Ta vzpon je vsak doživljal po svoje. Tisti, ki so bili prvič, so občutili nekaj strahu ob pogledu na pre-padne stene in ozke prehode čez katere je neusmiljeno pihal veter.
Košarka — Še dve zmagi Elektre
V zadnjem kolu medobčinske lige so kadeti igrali v Laškem in premagali domačo ekipo z rezultatom 36:106 ter tako zabeležili še osmo zaporedno zmago. Kljub veliki premoči se je poznalo. da v ekipi zaradi bolezni ni bilo hitrega in borbenega Hudournika. Najboljši strelci: Jevšnik B. 35, Gregorič 20, Miletič 16, Kokol 13. Kadete čaka v nadaljevanju hud boj za vstop v polfi-nalno skupino oziroma za uvrstitev med osem najboljših ekip v
Po dobrih dveh urah smo vsi srečno prišli do pločevinastega Aljaževega stolpa, kjer je bilo kljub nedeljskemu popoldnevu precej živahno.
Vsak, ki je ta dan prvič stal na vrhu je kmalu pozabil na vse napore, ki jih je moral prestati, da je lahko stopil na najvišji vrh naše dežele. Najbolj vesela in zadovoljna pa je bila naša najstarejša udeleženka Fanika, ki je v navezi dveh vodnikov varno prišla na vrh.
Kmalu se je pričel najveselejši del pohoda, planinski krst vseh tistih, ki so bili prvič na vrhu. Naša rablja sta se pošteno potrudila, da je vsem, ki so bili takrat krščeni ostalo poleg krstnega lista tudi nekaj znamenj na koži. Na veliko veselje vseh, pa sta morala na koncu tudi onadva na sodni stol, kjer so jima pošteno obdelali tisti del tetesa, ki ga ponavadi uporabljamo za sedenje. Tudi spust je zahteval veliko mero previdnosti, vendar je šlo vse posreči. Proti večeru smo se vsi zbrali v koči na Doliču, veseli, da je za nami tako lep in uspešen dan. Naslednje jutro smo zgodaj vstali in se takoj po zajtrku razdelili v tri skupine in se napotili preko Hribaric in mimo koče na Prehodavcih, po prelepi dolini sedmerih triglavskih jezer. Vsem bo ostala ta dolina v lepem spominu. zaradi izjemne lepote in nedotaknjenosti. Po počitku v koči pri jezerih nas je čakala še pot mimo Črnega jezera in čez nič kaj prijazno Komarčo, ki vsakomur vzbuja spoštovanje, zaradi svoje strmine in prepadov. Vendar smo tudi to pot srečno
Sloveniji, za kar pa niso brez možnosti.
Mladinci so igrali v Trbovljah proti Rudarju. Čeprav so imeli igro ves čas v svojih rokah, kakor tudi vodstvo, se jim je malo le-žernejša igra proti koncu tekme skoraj maščevala. Domačini so v zadnjih sekundah uspeli rezultat izenačiti na 70:70. V podaljšku pa so mladi košarkaši Elektre le pokazali, kdo je boljši in zmagali z rezultatom 73:82. Najboljši strelci: Jevšnik B. 27, Bogataj 19, Gregorič 15. Ivan Kramperšek
Smučarski skoki
Prejšnjo soboto je bila na Ravnah na Koroškem druga tekma
prehodili in pošteno utrujeni prišli do koče pri Savici, kjer nas je že čakal avtobus.
Vsi udeleženci izleta smo bili mnenja, da je izlet odlično uspel, kar gre zahvala tistim, ki so ga pripravili in vodili ter lepemu vremenu, ki nas je spremljalo oba dneva. V oktobru bomo organizirali naš zadnji izlet. To bo izlet v neznano. Razen vodnikov ne bo nihče vedel, kam smo namenjeni. Kdor pa bo ugotovil, bo dobil lepo nagrado. Samo upamo lahko, da bo tudi ta izlet uspel tako dobro kot vsi dosedaj.
Melita Plaznik (foto: Marjan Hrusti)
Letošnji tridnevni izlet na Triglav od 7. do 9. septembra, ki so ga delavci Gorenja Servis že drugič organizirali v okviru rekreativne manifestacije »100 serviserjev na Triglav«, je bil tudi svojevrstna manifestacija prijateljstva med narodoma, saj se je dvajsetim delavcem Gorenja Servis pridružilo še šestnajst planincev Planinskega društva »Metalurg« iz Skopja, s katerim so že lani navezali stike ob pohodu na Titov vrh v Makedoniji. Prisluhnimo le nekaterim izmed udeležencev tega septembrskega izleta na Triglav.
Zdravko Kli-ner: Planinarim že nekaj let. Menim, da je to prava oblika rekreacije duha in telesa. Letos sem bil na Triglavu že petič. Vsak vzpon sem doživel drugače, vsem pa je skupen občutek prerojenosti in okrepljenosti. O naših organiziranih pohodih na Triglav imam zelo dobro mnenje, saj na svojevrsten način povezujejo ljudi in krepijo prijateljstvo, ne glede na to, iz katerega kraja je kdo. Še več naših delavcev bi se nam moralo pridružiti.
za pokal Štajersko Koroške regije za pionirje C na 12-metrski skakalnici, na 25-metrski pa so nastopili pionirji A.
Pri pionirjih C je zmagal Luka Ograjenšek pred svojim klubskim tovarišem Bojanom Mi-klavžino ter Damjanom Voda, SSK Fužinar Ravne. Od Velenj-čanov se je Dani Kregar uvrstil na 8., Gordan Žunič pa na 10. mesto.
Boštjan Zagernik, SK Fužinar Ravne na Koroškem je bil najboljši pri pionirjih A. Na drugo mesto je »skočil« Robi Kopušar iz Ljubnega, tretji pa je bil Ro-lando Kaligaro, SSK Titovo Velenje. Uvrstitev ostalih Velenjča-nov: 4. Robi Špegelj, 6. Drago Zupane. 9. Boštjan Iršič, 10. Ivi Lipičnik ter II. mesto Matej Kadliček.
XXX
Na' 25-metrski skakalnici v Titovem Velenju pa je bilo prejšnjo nedeljo prvenstvo za mlajše mladince. Med 31 nastopajočimi je slavil Damjan Fras, SSK Elek-trotehna Ilirija Ljubljana, ki je za skoka 67 in 69,5 m dobil 184,5 točke, na drugo mesto se je s 181,7 točkami uvrstil Franci Je-kovec iz Tržiča — skočil je 68,5 in 67,5 m, tretje mesto pa je osvojil njegov klubski tovariš Dejan Jekovec. 181,6 točke je dobil za skoka dolga 69 in 65 metrov. Od velenjskih tekmovalcev je bil najboljši Matjaž Triplat, ki je bil s skokoma 66 in 65 in četrti, 5. Viktor Čepelnik, Damjan Ograjenšek 10., Boštjan Rednjak pa 23.
Bojan Hudej:
Že od nekdaj obiskujem gore. Na Triglavu sem bil že sedemkrat, vsak stik je bil enkraten in neponovljiv. Ta septembrski mi je ostal v posebnem spominu iz dveh razlogov. Navdušila me je prisotnost, vztrajnost in velika želja naših gostov iz Makedonije, da premagajo Triglav. Njihov uspeh pa še bolj. Kot izkušen planinec sem se še z nekaterimi pri povratku podal po manj obiskani, a izredno zanimivi poti.
Na njej sem doživel nekaj posebnega: 70-letna majarica nam je pokazala celoten postopek izdelave sira po, najbrž, stoletnem receptu. O, enkraten je ta sir. Kupil sem en kolobar svežega in ko ga doma obračam, se spomnim ... Lepoto Triglavskega narodnega parka najglobje doživiš, če se podaš na manj obiskane vrhove, bisere, kot so Kanjavec, Špičje in ob povratku smer od koče pri Sedmerih jezerih v Bohinj čez Štabec, Ovčarijo, Dedno polje, planino Jezero, Vogar in Staro fužino«.
Nogomet
Stol Virtus:Rudar 2:2 (2:1)
Duplica — igrišče Virtusa, sodnik Golič (Kropa).
Strelci: 1:0 — Bukovec (13, 11 m), 2:0 - Vugrinec (30), 2:1 — Boškovič (44), 2:2 — Brdža-novič (44, 11 m).
RUDAR: Hrast (Cvijetkovič), Jalušič, Raukovič (Javornik), ' Macura, Doler, Cvikelj, Brdža-novič, Mišetič, Goršek, Boškovič, Vauh (Oblak).
V	šestem kolu bodo nogometaši Rudarja doma gostili ekipo Mure
Medvode:Elktroj 1:0 (0:0)
Medvode: Igrišče Medvod, gledalcev 500, sodnik Hvalič (Nova Gorica).
Strelci: 1:0 — Jurinič (47). Elkroj: Pusovnik, Knez (Stra-nišnik), Janežič (Šimenc), llič, Tratnik, Božičevič, Pranjič, Hren, Forštner (Bolko), Grobel-šek, Remic.
V	prihodnjem kolu bo v Mozirju gostovala vodilna Ljubljana.
Za pokal Našega časa
OK ZSMS in športna sekcija Desnega brega bosta organizirali v soboto, I. okt. finalno tekmo malega nogometa za prehodni pokal Našega časa. Dosedanja zmagovalca sta bila po enkrat Ravne in Šmartno. V sobotni tekmi, ki bo na igrišču OŠ Gustav Šilih ob 16. uri ob vsakem vremenu, pa se bosta tokrat med seboj pomerili ekipi OO ZSMS Ravne in OO ZSMS Cirkovce.
Zdravko Golob
Rokomet
Inles Riko: Šoštanj 23:23 (13:11)
Ribnica: Dvorana športnega centra, gledalcev 200, sodnika Skubic in Repenšek (oba Ljubljana).
Šoštanj: Gradišnik, Čater, Vo-glar, Ocvirk, Ramšak, Plaskan 7, Požun 2, Žonger, R. Lesjak I, Vrečar 2, Sagadin 1, S. Lesjak.
V prihodnjem kolu bodo roko-metaši Šoštanja gostili trenutno vodilno ekipo na lestvici STT Rudar.
Miran Jančič,
vodič planinske sekcije Gorenje: Planinec sem že 20 let, vodnik pa že 10. leto in vseskozi pri Gore-njevi planinski sekciji. Prizadevanja delavcev Gorenja Servis in posluh vodilnih za ta prizadevanja, bolje reči, negovanje in razvijanje ljubezni do narave in razumevanja med ljudmi, je zgledno. Tu gre za vzajemno spoznavanje in utrjevanje vezi med ljudmi iz vseh krajev Jugoslavije, kar nam je ta čas najbolj pomembno. Servisovi planinci so resni in disciplinirani. Že drugič sem jih spremljal na Triglav in lahko rečem, da se znajo obnašati v gorah. Svojo pripadnost goram so dokazali tudi s prostovoljnim delom pri urejanju postojank, saj so na najvišji jugoslovanski planinski točki postavili trajen spomin (helidrom).
Dušanka Založnik
Iskrice
Da bi lahko razsojal o drugih in jih obsojal, moraš bili svetnik.
Ukrajinski pregovor
Boljše je poslovati z ljudmi. ki kaj hočejo, kot pa s
tistimi, ki so že dosegli, kar so hoteli doseči.
Francis Bacon, angleški mislec Opisati glasbo z besedami je prav tako nemogoče kol pogasiti žejo z branjem vinske karte Kari Gerhard
planinci na Triglavu
Konec marca smo na pobudo našega rojaka Staneta Jamnikarja, s pomočjo krajevne skupnosti Šentilj in matičnega planinskega društva iz Titovega Velenja ustanovili svojo planinsko sekcijo. Ta je že takoj na začetku vzbudila veliko zanimanja krajanov. Od več kot 900 prebivalcev, kolikor šteje naša krajevna skupnost, se jih je 240 včlanilo v planinsko sekcijo, kar je preseglo vsa pričakovanja.
S poti na Triglav
Raziskovalni jamarski tabor — Korošica 88
Tako kot že vrsto let doslej, smo se jamarji — člani Šaleškega jamarskega kluba iz Topolšice tudi letos udeležili osrednje republiške jamarske raziskovalne akcije, ki smo jo v obliki sedemdnevnega tabora na Korošici v Kamniško-Savinjskih Alpah organizirali skupaj z jamarji iz Kamnika in Prebolda. Poglavitni namen tega tabora je bil, tako kot lani odkriti in raziskati kar največ novih jam. Nove jame smo iskali na obširnem območju Dleskovške planote, ki je trenutno v Kamniških Alpah za jamarje najbolj zanimivo področje.
Kopica kraških jam
Dleskovška planota je največje strnjeno področje alpskega krasa v Kamniških Alpah. Na zahodu planoto omejuje dolina Kamniške Bele, na jugu dolina Lučke Bele in Podvolovljeka, na vzhodu dolina Savinje, na severu pa Robanov kot in masiv Ojstrice ter Planjave. Jame se pojavljajo po vsej planoti, tako na robovih zapolnjenih depresij, kot v stenah in na pobočjih ter uravnavah.
Dleskovška planota je bila vse do leta 1987 dokaj slabo raziskana, saj sd podatki s tega področja zajemali le kakšnih 20 doku-
mentiranih (raziskanih) jam. V letu 1987 smo na takratni akciji KOROŠICA '88, na kateri je sodelovalo 30 jamarjev iz jamarskih klubov Domžale, Kamnik, Prebold in Topolšica, v tednu dni našli, raziskali in dokumentirali kar 106 povsem novih jam. Vse to je seveda še spodbudilo zanimanje za Dleskovško planoto, predvsem pa v jamarjih vzbudilo želje po odkritju jam v večjih globinah. Trenutno se najbolj obetavna pot v večje globine končuje na koti 240 m pod površjem, v breznu J-4/9, kjer se za neprehodno ožino lepo vidi več-
ja dvorana, za katero se bržkone skriva toliko pričakovano nadaljevanje brezna. Ali je temu tako ali ni, bo ugotovljeno že prav kmalu, saj je pripravljen minerski poseg.
Naša letošnja akcija je trajala od 21. do 28. avgusta.
V	nedeljjo 21. avgusta smo se podali v deževnem vremenu v Luče, kjer smo se sestali z ostalimi udeleženci akcije. Približno opoldne smo krenili z avtomobili do planine Vodole ter od tam potem peš, oprtani vsak s po dvema nahrbtnikoma, proti Korošici, kamor smo po približno dveh urah naporne hoje tudi prispeli. Preostanek nedelje je bil namenjen počitku, organiziranju bivanja v planinskem domu ter seveda čakanju in upanju, da bi nadležen dež ponehal vsaj do jutra.
V	ponedeljek je bilo vreme megleno in hladno, toda brez
dežja. Ta dan smo izkoristili za pregled terena v okolici Črnega vrha približno uro hoda od Ko-rošice, v smeri proti Robanovemu kotu ter izmero lokacij štirim že znanim jamam. Istočasno smo, razdeljeni v dve ekipi, našli tudi nekaj novih jam.
V	torek je ves dan deževalo, na teren se je ta dan odpravila le manjša skupina, sestavljena pretežno iz kamniških jamarjev. Ostali smo preživeli pretežen del dneva v domu. Proti večeru je dež ponehal, zato smo sestavili skupino treh jamarjev (vsi iz Topolšice), ki je odšla skupaj z oskrbnikom doma na ogled nove jame v pobočju Lučkega dedca, za katero je vedel oskrbnik, kje se nahaja.
V	sredo nas je jutro pozdravilo s soncem, ki je naznanjalo lep dan. Tega dne smo se trije topol-ški jamarji vrnili v dolino, ostali pa so se podali proti Molički
planini iskat nove jame. V četrtek je prispela na Korošico druga ekipa topolških jamarjev, prav tako pa tudi številna ekipa jamarjev iz Prebolda. Na Korošico sta ta dan prišla še dva člana jamarskega kluba Domžale, ki pa sta se isti dan vrnila v dolino.
V	petek je bilo vreme oblačno, občasno je tudi deževalo. Kljub temu so bili vsi jamarji na terenu, preiskovali so teren v okolici Moličke planine in tam našli enajst novih jam.
V	soboto je bil pravzaprav zadnji dan akcije in je potekal v znamenju zaključevanja raziskav, nadaljnjih dogovorov, pa tudi zadnjega skupnega kosila in skupnega fotografiranja. Sledil je povratek v dolino, zaznamovan s tovorjenjem velike količine opreme, predvsem vrvi, do planine Vodole, kjer so čakali avtomobili. Akcija KOROŠICA '88
pa s tem še ni končana. Sklenjen je le terenski del raziskav. Vse zbrane podatke, ki jih je tudi letos na pretek, bo treba urediti, narediti zapisnike, izračunati poligone, narisati načrte ipd.
Akcije se je v celoti udeležilo 25 jamarjev iz treh jamarskih klubov. V tednu dni, preživetih na Korošici, smo navezali tovari-ške stike, spoznali način pro-spekcije in raziskovanja visokogorskega krasa ter posamezne terene Dleskovške planote, kar nam bo vsem prišlo prav naslednje leto, na naslednji akciji, ki jo že načrtujemo. Letošnje akcije na Korošici se je udeležilo veliko mladih oziroma najmlajših jamarjev. Mnogim od njih je bila ta akcija sploh prva večja jamarska avantura, na kateri so se poleg ostalega še veliko naučili. Prav v teh mladih jamarjih vidim garancijo, da se bo jamarska dejavnost uspešno razvijala tudi v prihodnje, ter da bo tudi tako raziskovanje visokogorskega krasa pridobivalo na pomenu.
Slavko Hostnik
10.stran » 1*135 C35__OD TU IN TAM	_titovo velenje ★ 29. septembra 1988
RADIO VELENJE 0 RADIO VELENJE
L	-	__- *>■ _
Povabilo k vpisu abonmaja za sezono 1988/89
I. REPERTOAR GLEDALIŠKEGA ABONMAJA — MODRI
1.	Slovensko narodno gledališče Maribor
Anton Tomaž Linhart: TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI
Režija: Vinko Moderndorfer
Linhartov Matiček je nastaial pod vplivi revolucionarnega 17X9. leta. vendar je danes aklualnejši brez tovrstnih zgodovinsko-političnih konotacij. Mariborčani so ga uprizorili kot čisto rokokojsko komedijo, ki na prefinjen način razgrinja pred nami številne ubčutljivosti medčloveških odnosov, predvsem pa prikazuje duhovno bogastvo in briljanco razsvetljenskega časa.
2.	Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica Gregor Strniša: LJUDOŽERCI Režija: Mile Korun
Vojni čas se v tem delu pokaže v vsej svoji kruti vsebini. Lahota, ki zavlada, navdihne špekulantska mesarja, da začneta prodajati človeško meso. Hči enega od njiju, je vaba za mlade fante, ki postanejo žrtve pohlepnih mesarjev. Smrt in ljubezen torej, v značilni Strniševski poetiki, naslonjeni na slovensko ljudsko pesem.
3.	Mestno gledališče ljubljansko
Lope de Vega: PREBRISANO DEKLE Režija: Vito Taufer
V	tej španski baročni komediji kar mrgoli smešnih situacij, zadreg, besednih dovtipov. preoblačenja. zamen jav e oseb. spletk in laži. za vse to pa je podlaga seveda strastna ljubezen. Se bo ostareli častnik poročil z mladim prebrisanim dekletom, njegov postavni sin pa z njeno ostarelo materjo'.'.. . Vse to se zapleta in razpleta v vrtoglavem tempu, ki pušča trenutke predaha le za sproščujoči smeh.
4.	Slovensko ljudsko gledališče Celje
Berlolt Brecht: OPERA ZA TRI GROŠE Režija: Vinko Moderndorfer
Po 11 y Peachum, hči »kralja beračev«, se poroči s šefom roparjev Macheat-hom. Starša, ki bi rada razdrla to deplasirano zvezo, ga prijavita policiji. Mackieja ulovijo in če ne bo obešen, pripravlja Peachum spolakljiv pohod beračev na dan kraljičinega kronanja po londonskih ulicah . . .
5.	Slovensko narodno gledališče — Drama Ljubljana Israel Horovitz: VRSTA
Režija: Barbara Hieng
Lahko samo rečemo, da je to nenavadna igra. brez vsakršnega dogajanja, kjer se nič ne pripeti. Nič. a hkrati vse. Recimo, da postavite dve. tri neznane osebe v gosjem redu v vrsto. Nato štiri, pa pet. Mednje postavite žensko. V trenutku nastopi tekmovanje, spopad.
6.	»Teatar u gostima« Zagreb
Neil Simon: V TVOJEM ALI MOJEM STANOVANJU? Režija: Maja Ereundlich
V	znani broadwayski uspešnici se bodo predstavili nam že znani zagrebški gledali.ščniki, ki znajo izvabiti smeh in zadovoljnost povsod kamor jih povabijo. Njegovo stanovanje je na zahodni strani C entral parka njeno pa na vzhodni, kje drugje kot v Nevv Yorku ... V čigavem stanovanju torej'.'
7.	Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana Jean Genet: BALKON
Režija: Janez Pipan
Malokatera igra tako do kraja izrablja in razkrinkuje teatersko goljufijo, da bi jo potem razdejano ponovno vzpostavila ter s tem na višji, zaresni ravni potrdila svoj medij, gledališče, in afirmirala njegovo neizčrpljivo vitalnost; da redkokatero besedo s tolikšno suverenostjo in prepričljivostjo, s sarkazmom, bridkostjo in svojevrstnim zanosom uprizarja usodo in neukin-Ijivo povezanost (sprevržene erotike) z oblastjo; in da. slednjič, niso pogosta dela v katerih bi bil jezik nastopajočih tolikanj presvetljen z nekakšno vzneseno blodnjavostjo. ki enakovredno soustvarja svet umišljenih resnic in pravih laži.
8.	Gledališče pod kozolcem Šmartno ob Paki Peter Turrini: TA NAJBOU NORI DAN Režija: Peter Militarov
Sodobnega avstrijskega dramatika bomo tokrat spoznali malo drugače. Za osnovo besedila mu služi Beamurchaisova Figarova svatba, ki jo v sebi lastnem stilu prelije v zanimivo komedijo.
II. REPERTOAR KONCERTNEGA ABONMAJA - RDEČI
1.	Maria Isabel SIEVVERS, kitara, Argentina 21. 10. 1988
Argentinski umetniki so redki gostje na naših koncertnih odrih. Maria je vrhunska argentinska kitaristka in njena turneja koncertov na klasični kitari pred letom dni je tako prev zela jugoslov ansko občinstv o, da so jo koncertne agencije povabile tudi v tej sezoni.
Maria je študirala na Argentinskem glasbenem konzervatoriju, kjer je kot najboljša učenka prejela Zlato medaljo te ustanove.
2.	Dimitris SGOUROS, klavir, Grčija 12. II. 1988
Dimitris ne prihaja k nam kot odkritje svetovne pianistične scene, marveč kot že uveljavljenimi in zelo iskani mojster svojega instrumenta. Rodil se je lela 1969 in njegove intelektualne in spominske razsežnosti so kmalu spoznali. Se kot ne trinajstletni deček je končal študij klavirja z največjimi mož-
nimi ocenami. Znano je. da se vsako skladbo lahko nauči v rekordnem času. Zadostuje mu ogled notnega zapisa in skladbo že zna na pamet.. . Na koncert u v Titovem Veleniu bo igral Bosonijev Koncertni valček op. 33a. C hopinovo Balado št 4"". Balakirjevo orientalsko fantazijo ter Schu-mannov Karneval.
3.	Simfonični orkester SLOVENSKE FILHARMONIJE 19. 12. 1988
Dirigent: Lroš LAJOVIC
Slovenski filharmoniki se bodo tokrat predstavili / dirigentom Urošem La-jovicem in pianistom Benjaminom Saverjem. Igrali bodo Osterčev Religio-so. Schubertovo Simfonijo št. 8 »Nedokončano« ter Lisztova: Koncert za klavir in orkester št. 1 v Es duru ter Madžarsko rapsodijo št. 2. Dirigent Uroš Lajovic, rojen leta 1444 v Ljubljani, je diplomiral na ljubljanski akademiji iz kompozicije in dirigiranja. Študij je nadaljeval pri Svvarov-skem na Dunaju, kjer je lela 1471 diplomiral. V svoji karieri je med drugim dosegel [udi 2. mesto na mednarodnem tekmovanju dirigentov v milanski Scali.
4.	Liana ISAKADZE, violina. Sovjetska zveza 22. 2. 1989
Liana je bila najboljša učenka Ojstraha. Že dalj časa je ena najuspešnejših violinistk na svetu. V svoji bogati karieri je na tekmovanjih prejemala sama prve nagrade: Marguerile Long Jacques Tibald: Čajkovski;' Sibelius: Liana je umetniški vodja, dirigent in solist v Gruzijskem komornem orkestru. V mednarodnem ugledu gruzinskih glasbenikov uživa podobno slavo samo še pianistka Eliso Virsaladze. ki smo jo v Titovem Velenju že poslušali.
5.	Slovensko narodno gledališče Maribor — Opera marec 1989
Bedrich Smetana: PRODANA NEVESTA, opera Dirigent: Boris Švara ali samo lluhad
Nobenega dvoma ni, da velja Prodana nevesta še danes za eno najboljših komičnih oper. Posebnost mariborske izvedbe je pristni češki pristop, saj v njej gostujejo kar štirje češki umetniki: režiser, koreograf, kostumograf in scenograf.
6.	LITVANSKI KOMORNI ORKESTER Sovjetska zveza 14. 4. 1989
Dirigent: Savlius Sondeckis
Komorni orkester Državne filharmonije iz Rige je bil ustanovljen pred 30. leti. V njem igrajo solisti simfoničnega orkestra, pretežno mlajši glasbeniki, ki so doštudirali v Rigi, Moskvi in Leningradu. Po njihovih izrednih nastopih jih bodo večno pomnili v Ljubljani. Zagrebu. Dubrovniku, in na Ohridu ler v koncertnih dvoranah Italije. Francije. Španije, ZDA in Kanade. Pripada jim naziv »vodilni« komorni ansambel v Sovjetski zvezi.
7.	Irena GRAFENAUER, flavta Michel Grandt, klavir
Irena sodi brez dvoma v sam vrh glasbene poustvurjalnosti našega časa. Njene izredne umetniške kvalitete so enako visoko cenjene na domačih koncertnih odrih kot v koncertnih dvoranah na vseh kontinentih.
8.	Mešani pevski zbor CONSORTIUM MUSICUM Ljubljana Dirigent: Mirko Cuderman
Društvo Consortium musicum je bilo ustanovljeno leta 1968 na pobudo Mirka Cudermana. Načrtno poustvarja vokalno-instrumentalna dela domače in svetov ne glasbene zakladnice. Doslej je zbor izvedel celo vrsto vokal-no-instrumentalnih in a cappella koncertov, ponaša pa e tudi z obsežno di-skografijo.
Zbor je nosilec Gallusove plakete, na tekmovanjih pevskih zborov v Mariboru pa je prejemal le zlata odličja.
CENE A BOS MAJ EV
Gledališki: redna cena 60.000 din. obročno plačevanje 72.000 din. Koncertni: redna cena 70.000 din. obročno odplačevanje 84.000 din.
ABONMAJSKE IGO D KOSTI
stalni sedež v dvorani doma kulture oz. glasbene šole redno obveščanje o abonjmajskih in drugih prireditvah na dom plačevanje v treh obrokih: prvi je plačljiv ob vpisu, drugi do 3l.dec. 1488 in tretji najkasneje do 31. I 1989, sicer ne jamčimo za ceno!
POPUSTI
Šolska mladina, učenci in študentje imajo na redne abonmajske cene kot tudi na vstopnice v prosti prodaji 50"» popusta in morajo znesek v celoti poravnati ob vpisu.
Za organiziran nakup najmanj 20 abonmajev, aranžmajev (obiski v Ljubljani ali drugod) ali nakup vstopnic v prosti prodaji prodaji priznamo 20 "n popust, vendar je treba znesek v celoti poravnali ob vpisu ali ob nakupu vstopnic (izstaviti ustrezno naročilnico ozir. vplačati znesek s položnico).
VPISOVANJE
Vpisovanje prične v petek, 23. septembra in bo trajalo do petka 7. oktobra 1988, v pisarni organizatorja soba št. 53 a, dom kulture Titovo Velenje. Na razpolago bomo vsak dan med 9.00 in 15.00 ter na telefon 854-747. Pohitite in si zagotovite boljši sedež. S seboj prinesite osebno izkaznico ozir. dokazilo o šolanju.
PRIDRŽBA PRAVICE
Kullurni center Ivan Napotnik Titovo Velenje si pridržuje pravico do spremembe v programu.
ZAČETEK ABONMAJSKIH PRIREDITEV
Abonmajske predstave se bodo pričele v mesecu oktobru 1988. vsakokrat ob 19.30.
REDNI KINO
Četrtek in petek, 29. in 30. 9. ob 18. in 20. uri VELIKO MESTO — ameriški, kriminalni. Vloga: Matt Dillon. Petek, 30. 9. ob 10. uri, sobota in nedelja, I. in 2. 10. ob 18. in 20. uri VETERANI V AKCIJI — ameriški, akcijski. Vloga: Christopher Slone. Ponedeljek, 3. 10. ob 10., 18. in 20. uri in torek, 4. 10. ob 18. in 20. uri SIPINA (DUNE) PUŠČAVSKI PLANET — ameriški, znanstveno-fantastični. Vloga: Francesca Annis. Sreda, 5. 10. ob 10., 18. in 20. uri TESNA KOŽA II domači, komedija. Vloga: Nikola Simič
NOČNI KINO — v tem tednu bomo prikazovali film ŠEST ŠVEDINJ NA BENCINSKI ČRPALKI — nemški, erotski. Vloge: Inge Fiedler, Susan Dali, Brigitte Haller. Predstave bodo:
—	v četrtek, petek in soboto, 29., 30. 9. in 1. 10. ob 22. uri v REDNEM KINU.
—	v soboto, 1. 10. ob 20. uri v ŠOŠTANJU
—	v nedeljo, 2. 10. ob 20. uri v ŠMARTNEM OB PAKI.
ZA VSE NOČNE PREDSTAVE OTROKOM IN MLADOLETNIM OSEBAM NE DOVOLIMO OGLEDA FILMA!
KINO DOM KULTURE
Četrtek, 29. 9. ob 20. uri SIPINA (DUNE) PUŠČAVSKI PLANET — ameriški, znanstve-
rEEEDUnii
no-fantastični. Nedelja. 2. 10. ob K), uri - OTROŠKA MATINEJA: VIJOLIČASTA KROGLA
—	otroški, pravljični
FILMSKO GLEDALIŠČE
Ponedeljek, 3. 10. ob 20. uri HANNA IN NJENE SESTRE ameriški. Režija: Woody Al-len. Igrajo: Woody Allen. Mic-hael Caine, Mia Furrou.
Woody AUen. ta veliki komik in filmski avtor, se je s tem delom zelo približal zgodbi iz svojega dela Manhattan, ko se na duhovit, življenjskosti poln način ukvarja z večnimi temami kot so življenje, smrt, ljubezen, spolnost in umetnost. V filmu posebej briljirajo igralci, ki so dejansko dobili vse možnosti, da so se razigrali in pokazali, kaj znajo.
KINO ŠOŠTANJ
Sobota, I. 10. ob 18. uri VESOLJSKI BRODOLOMCI -ameriški, znanstveno-fantastični ob 16. uri OTROŠKA MATINEJA: VIJOLIČASTA KROGLA
—	otroški, pravljični. Nedelja, 2. 10. ob 18. uri SIPINA (DUNE) PUŠČAVSKI PLANET "- ameriški, znanstveno-fantastični. Ponedeljek, 3. 10. ob 19.30 uri VETERANI V AKCIJI - ameriški, znanstveno-fantastični. Ponedeljek, 3. 10. ob 19.30 uri VETERANI V AKCIJI - ameriški.
akcijski. Sreda, 5. 10. ob 19.30 uri KRVAVI WISKY - ameriški, akcijski.
KINO ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 30. 9. ob 20. uri VESOLJSKI BRODOLOMČKI -
ameriški, znanstveno-fantastični. Nedelja, 2. 10. ob 13.30 uri OTROŠKA MATINEJA: VI-JOLČIČASTA KROGLA -otroški, pravljični. Torek, 4. 10. ob 20. uri VETERANI V AKCIJI — ameriški, akcijski.
KINO VELENJE SI PRIDRŽUJE PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA!
H j Program
Jesen je tu. in z njo bodo oživele redne rubrike Radia Velenje, ki jih bomo seveda obogatili še z novimi. Veseli bomo, če nam boste pri tem pomagali. Svetujte nam, ali še bolje, pridružite se nam pri oblikovanju našega programa.
Radio Velenje oddaja na ultra-kratkovalovnem območju, na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 megaherca (pretvornik Plešivec).
Naročila za vaše čestitke in pozdrave, reklame, obvestila sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo, na Foitovi 10 v Titovem Velenju vsak delovni dan od 8. do 10. in od 11. do 13. ure, ob sredah pa popoldne od 13. do 16. ure. Vse informacije dobite po telefonu 855-450.
PETEK, 30. septembra: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Za konec tedna; 16.30 Dogovarjamo se, odločamo; 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 17.55 Poročila; 18.00 Vi izbirate, mi vrtimo.
NEDELJA, 2. oktobra: 11.00 Začetek sporeda; 11.15 Od H ude luknje do Rinke; 11.25 Kdaj, kje, kam; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.00 Od vrat do vrat (po poletnem premoru bomo drage poslušalke, dragi poslušalci, spet iskali odgovore na tista vaša vprašanja, na katera jih sami niste mogli dobiti. Klicali nas boste lahko po telefonu 855-963. Oddaja bo na sporedu vsakih 14 dni); 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 14.45 Vaše čestitke in pozdravi.
PONEDELJEK, 3. oktobra:
15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Kdaj, kje,' kaj; 16.30 Obiskali smo; 17.00 Šport, telesna kultura, rekreacija; 17.55 Poročila; 18.00 Lestvica diskoteke Super Li in Radia Velenje.
SREDA, 5. oktobra: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Naša krajevna skupnost; 17.00 Vi in mi (oddaja v živo, v kateri bomo govorili o položaju otrok v občini Velenje. V pogovoru boste lahko sodelovali tudi poslušalci — pokličite nas po telefonu 855-963); 18.00 Novosti na področju zabavne glasbe.
r
i i
MODNI SALON VLADEK
iz Zagreba
1988 odprl prodajalno v
bo 1. oktobra Šaleku 90.
Obiščite ni!
nas, prijetno boste preseneče-
1 I
I
I
Trgovska in proizvodna	titovovelenie
DO ERA Titovo Velenje	titovo veienje
DELAVSKI SVET DO
RAZPISUJE dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
POMOČNIK DIREKTORJA DO ZA SPLOŠNO PODROČJE
Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, izpolnjevati še naslednje:
1.	da imajo visoko ali višjo izobrazbo (VI. ali VII. stopnje) ekonomske, organizacijske, pravne ali agronomske smeri
2.	najmanj 5 let delovnih izkušenj pri odgovornejših delih in nalogah
3.	predložiti koncept uresničevanja razvojnega programa DO s svojega področja
4.	da s svojim delom dokazujejo odgovornost do razvoja samoupravnih in tovariških odnosov in imajo smisel za teamsko delo.
Mandat traja 4 leta.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev morajo kandidati poslati najkasneje v roku 8 dni od dneva objave razpisa na naslov:
DO ERA Titovo Velenje, Prešernova 10. z oznako »ZA RAZPISNO KOMISIJO«.
Kandidate bomo o izbiri pismeno obvestili v roku 30 dni od zaključnega roka za prijavo na javni razpis.
KINOTECNI PROGRAM KINO 16
Torek, 4. oktobra, ob 20.00 uri v STISKARN1: Sedem samurajev, režija: Akiro Korosavva
Občinska skupnost za zaposlovanje Velenje
Objave potreb po delavcih v občinah Velenje in Mozirje
DELOVNA ORGANIZACIJA
POKLIC IZ ŠIFRANTA
PROSTA DELA IN NALOGE
Dl
NČ DČ
ROK P
OD
ŠT. DEL.
OBČINA VELENJE
GORENJE EŠP
GORENJE EŠP REK ESO REK ESO REK ESO REK ESO
OBČINA MOZIRJE
RTC GOLTE RTC GOLTE TDO SAVINJA
dipl. organizator — informatik ali ing. informatik dipl. elektroing — elektronik
dipl. ing. strojništva ali ing. strojništva
dipl. ekonomist ali ekonomist
dipl. ing. ali ing. računalništva
upravno-administrativni tehnik
elektrikar
natakar
prodajalec
samostojni organizator inform. ing. zanesljivosti
konstrukter projektant (tudi prip.)
sam. referent za plan in analize
organizator aplikacij
pripravnik
elektrikar I
natakar
prodajalec
nč
nč nč
dč
nc dč nč
8 1.000.000 8 1.100.000
1
8 900.000 VEČ
8 820.000 8 850.000
8 450.000
15 15 8
620.000 470.000 386.000
29. septembra 1988 * titovo velenje
NAŠ OBVEŠČEVALEC
nas cas*stran 11
Koledar
ČETRTEK. 29. septembra — MIHAEL
PETEK, 30. septembra - RAFAEL
SOBOTA, 1. oktobra — TEREZIJA
NEDELJA, 2. oktobra - MIRAN
PONEDELJEK, 3. oktobra — EVALD
TOREK. 4. oktobra - FRANČIŠEK
M AL! OGLAS!
ROLETE, PLASTIČNE IN LESENE, v vseh barvah in izvedbah izdelujemo in vgrajujemo. Telefon 24-296.
NOV HLADILNIK GORENJE
HBS 101 prodam 25% ceneje. Telefon 858-017. KOTNO SEDEŽNO GARNITURO s foteljem, rjavo siv re-brasti pliš, staro I leto, nujno prodam za 100 S M ceneje od nove. Telefon 855-380. UGODNO PRODAM VEČ PARCEL ZA VIKEND ali gradnjo hiš na Kozjaku. Samo pisne ponudbe pošljite na upravo lista z oznako šifre »Kozjak«. PAPIGE, srednji Aleksander in Rozela prodam. Prodam tudi pralni stroj Gorenje. Informacije po telefonu 854-521, interna 51, v dopoldanskem času. . MIZO IN ŠTIRI STOLE PRODAM. Šalek 88/20. DVODELNI OMARI KATARINA in čistilec na paro prodam. Telefon 853-312, interna 1916. MLAD SLOVENSKI PAR Z ENIM OTROKOM išče sobo v Titovem Velenju ali okolici. Pisne ponudbe pošljite na upravo tednika pod šifro »Poštena«. STISKALNICO 180 I. ugodno prodam. Tel. (062) 816-743 VIDEORECORDER VHS GORENJE, še v garanciji, prodam. Poklicati vsak popoldan po telefonu 858-789.
SKORAJ NOV VIDEORECORDER »NATIONAL PANASONIC« G12 prodam ali zamenjam za rabljeni 126 P. Telefon 853-171.
DEKLE IŠČE SOBO V TITOVEM VELENJU. Pisne ponudbe pod šifro »Soba«. SEDEŽNO GARNITURO, RDEČO, dvosed, fotelj, razteglji-
va, prodam. Vengust, Jankova 15/stanovanje 13, Titovo Velenje.
TELEVIZORJA GORENJE, čr
nobel-nerabljen, ekran 60 in barvni — starejši, ekran 64, ugodno prodam. Telefon 881-096. KOMBINIRAN HLADILNIK z zamrzovalnikom prodam. Grešnik, Kardeljev trg 2, Titovo Velenje, telefon 858-786. ZAMENJAM LEPO, KOMFORTNO DVOSOBNO STANOVANJE v 2. nadstropju za večje trosobno stanovanje v Titovem Velenju. Cenjene ponudbe sporočite po telefonu
857-564,	po 18. uri, vse ostalo po dogovoru.
KOTNO SEDEŽNO GARNITURO UGODNO PRODAM.
Telefon 855-103. JUGO 45 IV./85 prodam. 26.500 km, cena 8.200.000 din, informacije 856-598. popoldan. NEŠKROPUENA, LEPA JABOLKA, prodam. Janez Ovčjak, Topolšica 133.
Dl ANO 6, letnik 1978, registrirano, poceni prodam. Telefon 856-058.
GLOBOK VOZIČEK TRIBUNA in stajico prodam. Informacije po telefonu 856-566. MOTOR TOMOS 15 SLC, le
tnik 1984, registriran do 29. 4. 1989 prodam. Telefon 858-745. OSEBNI AVTO GOLF J, letnik 1978, prodam. Informacije po telefonu št. 881-333, v četrtek in petek od 15. do 18. ure. Pl.ETILNI STROJ IN OTROŠKO POSTELJO prodam. Informacije po telefonu 853-373. GOLF DIZEL, 1985, z dodatno opremo, prodam. Telefon
858-001,	od 18. do 21. ure.
80 BASNO HARMONIKO MELODIJA, staro 6 mesecev, ugodno prodam. Jože Grudnik, Ravne I 5, Šoštanj. Telefon 881-168. JUGO 45, letnik 1983, prevoženih 53.000 km, prodam za 730 SM. Telefon 854-623, od 14. do 15. ure.
POČITNIŠKO HIŠO V STRA-ŽICI PRI FRANKOLOVEM
prodani ali zamenjam za stanovanje. Pisne ponudbe pošljite pod šifro »Vseljivo« na upravo tednika Nač čas, Foitova 10, Titovo Velenje.
ROLETE, ŽALUZIJE, VERTIKALNE LAMELNE ZAVESE
izdelujemo, montiramo. Telefon 27-225, 27-742, popoldan.
HLADILNIK 280 I, hladilnik (vgradni) 170 1 in kuhinjske elemente ugodno prodam. Informacije po telefonu 855-526. zvečer.
GOLF CL, letnik 1986, konsignacijski, 1600/5 prestav, benci-ner. prevoženih 41000 km, kovinsko. srebrne barve, prodam za 32 M. Informacije po telefonu
854-123.
HRASTOV PARKET, 50 m\
prodam. Informacije po telefonu
855-526,	zvečer.
SEDEŽNO GARNITURO, MALO RABLJENO, PRODAM.
Telefon 881-019. AVTO MINI 850, letnik 76, nujno prodam. Telefon 831-074. dopoldan.
VIDEORECORDER JVC D-170
E, kot nov in 17 kaset VHS, prodam. Telefon 858-370. MOTOR ETZ 250 PRODAM.
Letnik 1987, z oklepom. Telefon 857-303.
GOLF DISEL JX, letnik 1986, bordo rdeče barve, prevoženih 23.000 km prodam. Cena po dogovoru. Telefon 858-267. HIŠO Z VRTOM, v Gornjem gradu 62, prodamo. Telefon 770-119.
HONORARNO DELO, sestavljanje, lepljenje, pakiranje, sprejmem na dom. Imam lastni prevoz. Telefon popoldan 855-319.
AKVIZITERJI POZOR:
Iščemo sposobne fante in dekleta za prodajo GUINNES-SOVE knjige rekordov. Vsi zainteresirani pošljite svoje ponudbe na upravo Našega časa pod šifro »Odličen honorar«.
SERVISNO VZDRŽEVANJE VOZIL FRANC MAST-NAK
obvešča cenjene stranke, da sprejemamo naročila za zaščito avtomobilov. Popravljamo, vulkaniziramo tudi poškodovane gume vseh vrst. Podrobne informacije dobite po telefonu 855-380.'SE PRIPOROČA FRANC MAST-NAK.
POPRAVEK:
Zaradi istovetnosti imena in priimka, ponovno objavljamo opravičilo
FRANC HRIBERŠEK IZ
ŠOŠTANJA se opravičuje ANICI OBŠTETER zaradi neresničnih besed glede pobiranja koruze.
ZAHVALA
vsem sorodnikom, znancem, sosedom ob težki izgubi dragega
Milana Grobelnika
27. 4. 1951-20. 9. 1988
Iskreno se zahvaljujemo tudi zdravstvenemu osebju, gospodu duhovniku, sošolcem 8 a in 2 d razreda, vsem sodelavcem DOM 101 in TGO Velenje za darovano cvetje
in izrečeno sožalje.
Žalujoči: žena Veronika, sinova Aleš in Iztok, mama, brat Franci z družino in sestra
Ida z družino.
Tak čudno je naše življenje, srečno in hkrati nesrečno, in kratko je naše življenje in eno samo za večno . . .
ZAHVALA
Mirno kot je živel, nas je iznenada zapustil dragi sin, brat, oče, prijatelj
Alojz Starič
6. 5. 1944-18. 9. 1988
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, nam pa ustno
in pisno izrazili sožalje. Prav tako velja zahvala govornikom za poslovilne besede, duhovniku za opravljen pogrebni
obred ter godbi Zarja.
Hvala vsem. ki ste nam kakorkoli pomagali v najtežjih trenutkih. Ostaja pa bolečina, praznina, a tudi sledovi njegovega življenja.
Žalujoči: mati Terezija, brat Anton z družino, hčerka Brigita z družino, sin Gorazd, Nada ter
ostali sorodniki.
BARVNI TV Telefunken prodam. Telefon 858-517. DOBRO OHRANJENO SEDEŽNO GARNITURO, trosed, dva fotelja, klubska mizica in regal prodam. Pintarič, Stantetova 13/3, Titovo Velenje. GRADBENO BARAKO, delno urejeno za prebivanje, ugodno prodam. Telefon 857-815. NAJAMEM STANOVANJE, ali opremljeno sobo. Šifra »Predplačilo«.
PODKLETENO VRTNO HIŠICO OB JEZERU prodam. Telefon 857-242.
DVOSOBNO DRUŽBENO STANOVANJE V TITOVEM VELENJU menjam za enako ali večje v Celju. Več informacij, po telefonu 853-351, popoldne. KAKRŠNOKOLI ADMINISTRATIVNO ALI RAČUNOVODSKO DELO sprejmem na dom. Pisne ponudbe pod šifro »Hitra in zanesljiva«.
GIBANJE P
POROKE:
Marjan Marjanovič, roj. 1959, rudarski tehnik iz Titovega Velenja in Slavica Divkovič, roj. 1961, zdravnica iz -Tuzle; Ivan 1 Pudgar, roj. 1956, str. ključavničar iz Belih vod in Anica Urbane, roj. 1961, predm. učiteljica iz Belih vod; Martin Basič, roj. 1959, elektronik iz Titovega Velenja in Suzana Grm, roj. 1968, tekst, konfekcionarka iz Šaleka: Bojan Lešnik, roj. 1959, elektrikar iz Titovega Velenja in Irena Krivec, roj. 1966, ekonomist iz Titovega Velenja; Bojan Ura-tnik, roj. 1966, pletilec iz Dobri-ča in Radojka Ivkovič, roj. 1967, delavka iz Titovega Velenja; Zdravko Jovanovič, roi. 1964, ekon. tehnik iz Titovega Velenja in Zorica Dodik, roj. 1965, stru-garka iz Titovega Velenja; Rudi Gomboc, roj. 1962, str. tehnik iz Raven in Žvonka Laznik, roj. 1965, ekon. tehnik iz Raven; Matija Mavrič, roj. 1962, avtomehanik iz Titovega Velenja in Lidija Goršek, roj. 1968, gradbeni tehnik iz Titovega Velenja; Miran Draksler, roj. 1962, RTV mehanik iz Titovega Velenja in Stanislava Petek, roj. 1962, strojni tehnik iz Titovega Velenja.
SMRTI:
Milan Kovač, duhovnik iz Titovega Velenja, Ljublj. 5, roj. 1930, Elizabeta Kovač, upokoj. iz Hrastovca št. 51, roj. 1915, An-

ulica Ivanke Uranjekove 6 . 63310 Žalec
41
DELAVSKA UNIVERZA ŽALEC vas vabi, da se vključite v naslednje tečaje;
I. JEZIKOVNI TEČAJI:
NEMŠČINA, ANGLEŠČINA, ITALIJANŠČINA
I.	VERIFICIRANI TEČAJI TUJEGA JEZIKA: (NEM., ANGL.) 2 TEČAJI TUJEGA JEZIKA ZA:
a)	predšolske otroke (zač., — 40 ur, nad. — 40 ur)
b)	šolske otroke (zač., — 40 ur, nad. — 40 ur)
c)	za osnovnošolce in srednješolce — kratki utrjevalni tečaji
—	8 ur
d| za odrasle (zač., — 40 ur, nad. — 40 ur)
II.	GOSPODINJSKI TEČAJI:
1.	KUHARSKI TEČAJI
a)	splošni tečaj kuhanja — 60 ur
b)	specializirani tečaj za peko domačega kruha in peciva — 10 ur
c)	tečaj kuhanja za moške — 50 ur
2.	ŠIVILJSKI TEČAJI (ZAČ., NAD.) — 40, — 15 ur
III.	OSTALI TEČAJI:
1.	STROJEPISNI TEČAJ (zač., nad.) — 50, — 50 ur
2.	TEČAJ ZA TURISTIČNE SPREMLJEVALCE v sodelovanju z MONTENEGRO-TURISTOM — 20 ur
3.	TEČAJI ZA OPERATIVNO USPOSABLJANJE NA IBM PC ZA PROGRAME
—	glavna knjiga — 8 ur
—	saldakonti — 16 ur
—	obračun OD — 16 ur
Usposabljata se največ dva kandidata hkrati.
INFORMACIJE: DELAVSKA UNIVERZA ŽALEC. Ul. Ivanke Uranjek 6, tel. (063) 711-417 ali 711-343
ton Jan, upokojenec iz Celja, Jurčičeva 6, roj. 1937, Alojz Starič, izmenovodja iz Topolšice 57, roj. 1944.
Dežurstva «
DEŽURNI ZDRAVNIKI:
Četrtek, 29. septembra — dnevni dežurni dr. Renko Oskar, nočni dežurni dr. Silvana Popov.
Petek, 30. septembra — dnevni dežurni dr. Smonkar, nočni dežurni dr. Šolar.
Sobota, 1. oktobra in nedelja,
2. oktobra — glavni dežurni dr. Vrabič, notranji dežurni dr. Le-vak.
Ponedeljek, 3. oktobra — dnevni dežurni dr. Renko Oskar, nočni dežurni dr. Grošelj.
DEŽURNI ZOBOZDRAVNI-KI:
I. in 2. oktobra dr. Ivana Je-všek, od 8. do 12. ure v dežurni
ambulanti zdravstvenega doma Velenje.
DEŽURNI VETERINAR NA VETERINARSKI POSTAJI V ŠOŠTANJU:
Od 30. septembra do 7. oktobra je dežurni dipl. veterinar Franc Blatnik, Prešernova 22-e. telefon: 857-223.
PLESNI KLUB VELENJE
objavlja vpis v PLESNE TEČAJE:
—	začetni za odrasle — ob ponedeljkih ob 20.30
—	izpopolnjevalni za odrasle — ob sredah ob 20.30
—	predšolske in šolske otroke — več skupin
Vpišete se lahko od 26. septembra dalje v prostorih plesnega kluba v Rdeči vrtnici hotela Paka od 17. do 18.30. Tam dobite tudi, vse potrebne informacije.
Sporočamo žalostno vest, daje dne 18. 9. 1988 umrla
Elizabeta Kovač
rojena Grudnik
pokopali smo jo 20. 9. na pokopališču v Skalah.
Žalujoči sin Herman z družino in ostali sorodniki
ZAHVALA
Črke na papirju povedo mnogo premalo, to kar čuti srce v zahvalo vsem, ki so bili v težkem trenutku z menoj, ko se je za vedno poslovil iz tega sveta mož, oče, dedi
Jože Boben
Iskrena zahvala velja družini Ozimec, Ludviku Hribarju, sosedom Čamer, Vidi Forštner, govornikom za poslovilne besede, pevcem, godbi in tovarišu Francu Cveku iz Ptuja za odigrano tišino in gospodu kaplanu za verski obred.
Prisrčna hvala velja tudi primariju dr. Buonu in njegovi zdravstveni ekipi iz bolnice Slovenj Gradec za zdravljenje te težke neozdravljive bolezni.
HVALA
Žalujoči njegovi.
Ustavne spremembe
w
Čimprej, vendar ne za vsako ceno
Svet za družbeno politični sistem ter predsedstvo OK SZDL Velenje sta obravnavala predlog dopolnil k ustavi SFRJ. Ugotovili so, da je upoštevanih veliko pripomb iz Slovenije, ki zajemajo tudi pripombe iz občine Velenje. Zato je po njihovem mnenju predlog dopolnil v precejšnjem delu povsem sprejemljiv.
Pomemben del zahtev izraženih v javni razpravi je izpolnjen s črtanjem predlogov s področja monopolnega dohodka, vzgoje in izobraževanja, povečanja pristojnosti zveznega javnega tožilca, pristojnosti federacije v pravosodju in javnem tožilstvu ... Delno so izboljšani tudi predlogi, ki se nanašajo na velike tehnološke sisteme, davčni sistem in davčno politiko ter financiranje JLA. Vendar pa so ti predlogi v svojem bistvu še vedno nesprejemljivi, zato jih ni mogoče podpreti.
Omenjeni svet in predsedstvo OK SZDL Velenje sta tudi ugotavljala, da marsikje usmeritve z javne razprave sploh niso bile upoštevane. To še posebej velja za širjenje pristojnosti zbora republik in pokrajin, opustitev načela konsenza v zboru republik in pokrajin, izvajanje zveznih in republiških zakonov po veljavni ustavi, pristojnosti zveznega sodišča, širjenje pristojnosti ustavnega sodišča, kolizijo med republiškim in zveznim zakonom.
Na osnovi javne razprave po vsej Jugoslaviji stojijo v predlogu ustavnih dopolnil tudi nekateri novi predlogi, ki smo jih ocenili v občini za nesprejemljive. To še posebej velja za predlog, da naj federacija ureja osnovne odnose v zadružništvu ter predlog o širjenju pristojnosti federacije na področju urejanja sistema državne varnosti.
Ocenili so, da je bil največji napredek dosežen na področju družbeno ekonomskih odnosov, kjer so skoraj v celoti upoštevane pripombe republike Slovenije. V novih predlogih je onemogočen neposreden poseg države v ozd, zahtevana je vpeljava tržnih in ekonomskih zakonitosti, v veliki meri je denormiranje na področju družbenega planiranja in samoupravnega odločanja v ozd in sisih, omogočeno je združevanje dela in sredstev ter zagotovljena pravica do upravljanja in prisvajanja na tej osnovi, sproščeno je
vlaganje sredstev občanov v družbeno organizirano in osebno delo, omogočeno je tudi ustanavljanje zasebnih podjetij, vnaša se trg kapitala in vrednostnih papirjev, glede osebnega dela ni več omejitev, razen zemljiškega maksimuma (30 ha), široko so odprta vrata tujemu kapitalu, omejuje pa se tudi vloga države v ekonomski sferi.
Očiten napredek je narejen tudi na področju političnega sistema, so poudarili na predsedstvu. Še posebej velja to za volitve, kjer je podana zahteva po odprtih kandidatnih listah ter splošne tajne in neposredne volitve za vse delegatske funkcije, vključno z zvezno skupščino. Legalizirana je tudi pravica do stavke. Pomembna je tudi ugotovitev, da ustvarjajo omenjeni predlogi pogoje, da se racionalizira odločanje v ozdih, okrepi vloga delavskih svetov ter natančno opredeli samostojnost poslovodnega organa. Na osnovi novih predlogov bo mogoče dograditi delegatski skupščinski sistem, zagotoviti učinkovitejše varstvo pravic delovnih ljudi in občanov, ustvariti ugodnejše pogoje za zaposlovanje ter ustrezneje izrabiti pravico do pouka v svojem jeziku.
V času razprave še ni povsem znan način sprejemanja ustavnih dopolnitev. V Sloveniji se nagibamo k sprejemanju vsakega določila posebej, ali celo za referendumsko izjavljanje. V ostalih delih Jugoslavije je predvideno sprejemanje v paketu. Potrebnega bo še veliko političnega dela, da bomo to uskladili. Vsem pa mora biti velik interes, da določila čim prej sprejmemo, saj se odpirajo s tem možnosti rešitve iz krize, so poudarili na predsedstvu in pridali, da to ne pomeni, da bomo privolili v sprejem določil, ki so za posamezno republiko ali avtonomno pokrajino nesprejemljiva. Odločno so zavrnili kompromisarstvo in poudarili, da je treba vse amandmaje ocenjevati z vidika utrjevanja vloge tako republik kot države.
Mira Zakošek
KMN »8. oktober« Gorica
Klub malega nogometa »8. oktober« iz krajevne skupnosti Gorica pripravlja v sklopu točkovnih turnirjev ZTKO in praznovanja občine Velenje III. tradicionalni turnir v malem nogometu. Potekal bo na igrišču osnovne šole bratov Mravljakov v soboto, 8. oktobra, od 9. do 17. ure in v nedeljo, 9. oktobra, prav tako od 9. do 17. ure.
Prijave za turnir sprejemajo v Zelenem baru na Kardeljevem trgu in po telefonu 857-011 do I. oktobra.
Organizator turnirja Klub malega nogometa »8. oktober« deluje tri leta, ekipa pa se udeležuje turnirjev po celi Sloveniji. Sodelujejo tudi v slovenskem revialnem pokalu in so na lestvici na 5. mestu. Osvojili so že deset prvih in drugih mest ter prejeli številna priznanja in nagrade.
Klub šteje 27 članov in 9 pionirjev, v svoje vrste pa še sprejemajo ljubitelje malega nogometa, ki jih v Titovem Velenju ni malo.
Nurija Galijaševič
Predstavljajo se s kotalkarsko revijo
Kotalkarski klub Rudar Velenje aktivno dela. Udeležujejo se tovrstnih tekmovanj, ki jih pripravljajo okoliški klubi, še posebej uspešni pa so bili na letošnjem državnem prvenstvu, kjer so v kategoriji pionirjev osvojili Pokal Slavka Bloudka. Tekmovanja se je udeležilo 33 tekmovalcev iz šestih klubov. Ta pokal so osvojili že tretjič in ga s tem pridobili v trajno last.
V kategoriji pionirk so prva tri mesta osvojile Velenjčanke Tjaša Praznik, Katja Čater in Tina Vi-zovišek. V ekipi mlajših mladincev je zmagal Matej Šumnik
Ered klubskim kolegom Markom torom.
Posebej velja omeniti mladinko Alenko Oven, ki je pokazala po besedah sodnika, najkvalitetnejši program.
Omenjeni uspehi vsekakor kažejo, da ima velenjski kotalkarski klub perspektivo. Ves čas skrbijo tudi za pridobitev novih članov. Prav zaradi tega organizirajo v tem času začetne in nadaljevalne kotalkarske tečaje.
V klubu pa so naštudirali tudi kotalkarsko revijo, s katero so se predstavili zadnjo soboto na zaključku turističnega tedna v Pre-valjah, konec tega tedna pa se bodo predstavili še osnovnošolcem, načrtujejo pa tudi nastop za otroke iz vrtcev.	(mz)
Najuspešnejši velenjski kotalkarji s pokalom Slavka Bloudka. ki so si ga priborili v trajno last
Krajevna skupnost Šmartno ob Paki
Vodovod - največja pridobitev krajanov Velikega in Malega Vrha ter Gavc
Na domačiji Bačovnikovih v Velikem vrhu v krajevni skupnosti Šmartno ob Paki je v soboto popoldne vrelo kot v panju. Tamkajšnji krajani, krajani Malega vrha in dela Gavc so se namreč skrbno pripravljali na kar najbolj slovesen zaključek del pri izgradnji vodovoda. Dolgo in težko so čakali ta dan, saj odslej ne bodo imeli več težav pri oskrbi z zdravo pitno vodo.
Za lepše življenje tudi v tem delu krajevne skupnosti so se morali truditi predvsem sami. Z izjemno vztrajnostjo, prizadevnostjo, predvsem pa zvrhano mero dobre volje so načrtovano nalogo uspešno pripeljali do konca. 13 kilometrov dolgo vodovodno omrežje je zanje največja delovna zmaga in pridobitev sploh. Po grobih ocenah znaša vrednost tega objekta 2 milijardi 200 milijonov dinarjev. Krajani pa so vodovod zgradili z 10-krat manjšimi stroški od njegove vrednosti. Opravili so več kot 30 tisoč prostovoljnih ur, ob tem pa so zbirali še denarne prispevke. Ce se ne bi odpovedali marsičemu, če se ne bi zavedali dejstva, da je v slogi moč, bi lepo prejšnjo sobotno popoldne preživeli povsem običajno. Težave z oskrbo vode pa še naprej reševali tako kot predvojna in povojna leta. Omenimo pa naj še, da so krajani hkrati z izgradnjo vodovoda posodabljali tudi ceste.
Ob koncu akcije niso bogatejši za resnično pomembno pridobitev, ampak tudi za spoznanje, da jih delo zbližuje, da tam, kjer je volja, se da kljub nerožnatim časom še tako veliko naložbo uresničiti.
Ob zaključku akcije pri izgradnji vodovoda so krajani pripravili krajši kulturni program, v katerem so nastopili mladinski pevski zbor in folkloristi osnovne šole bratov Letonje iz Šmartnega ob Paki. S tega zbora so nato
predsedstvu republiške konference SZDL poslali telegram, v katerem so poudarili, da mu dajejo vso podporo pri reševanju vrste vprašanj. Povsem ob koncu sobotne slovesnosti pa je najbolj prizadevnim posameznikom svet krajevne skupnosti Šmartno ob Paki podelil še spominska darila. Prejeli so jih predsednik gradbenega odbora za izgradnjo vodovoda Veliki vrh. Mali vrh Gavce Štefan Bačovnik, Franc Pečovnik ter Mara Strahovnik.
O največji delovni zmagi doslej in pridobitvi so nam spregovorili tudi nekateri krajani.
Štefan Bačovnik: »Kaj pomeni za krajane ta dan, vemo najbolje sami, ki smo bili vse do tega dne velikokrat brez zdrave pitne vode. Leta in leta smo si prizadevali rešiti to vprašanje, danes pa smo upravičeno ponosni na novo vodovodno omrežje. Pohvaliti moram krajane, ki so b'li kos naporom, težavam. Brez skupnih akcij naložbe, vredne več kot dve milijarde dinarjev, ne bi mogli izpeljati do konca. 30 tisoč udarniških ur pa je dovolj velik pokazatelj, da je vse prej izrečeno res. Ob tem ne smemo pozabiti še na posodobljene ceste in ureditev hidratnega omrežja. Upam, da bomo pridobitev znali vsi prav ceniti, in da nas bo tudi v prihodnje zbliževalo delo tako kot nas je pri tej akciji.«
Ivan Kolar: »Vesel sem te pridobitve in tega veselja ne znam
Štefan Bačovnik
opisati z besedami. To je bil zame že peti vodovod, pri izgradnji katerega sem sodeloval. Vsi so bili manjši in vsi so usahnili. Kaj pomeni 3,5 bara v ceveh za kmeta, ki ima v hlevu precej glav živine, . . . Tako sem vesel in srečen, da sem pozabil na slabe ure, ki jih je bilo na razvejani in zahtevni trasi kar nekaj. Res smo morali krajani pošteno zavihati rokave, toda izplačalo se je. Pa čeprav smo morali večkrat pustiti ob strani svoje delo. Vodovod je imel pred vsemi prednost. Prostovoljnih ur sem opravil vsaj enkrat več kot jih je bilo treba.«
Anton Cigler: »Od danes dalje bo tudi za nas življenje v Velikem vrhu veliko lepše. Kadarkoli bomo odprli vodovodno pipo, vedno bomo v kozarec natočili zdravo pitno vodo. Doslej smo pili le deževnico, ki pa je bila oporečna in še dovolj je ni bilo vedno. Naša družina je morala opraviti ogromno udarniških ur.
Ivan Kolar
Bilo je zelo naporno. Toda danes smo pozabili na vse, na proste dni, nedelje in praznike, ki smo jih preživeli na delovišču, na žulje in druge tegobe.«
Ženski rokometni klub Velenje
Dolga in draga potovanja
V soboto bodo začeli novo tekmovalno sezono v U. zvezni rokometni ligi — sever, kjer igrajo tudi članice ženskega rokometnega kluba Velenje. Ze v I. kolu-bodo morala dekleta na dolgo potovanje v Temeril pri Novem Sadu, k novemu drugoligašu. Na
»k 4 ^HHiiflKk *
Miro Kožun
prvenstvo so se igralke pričele pripravljati pod vodstvom trenerja Mira Kožuna že I. avgusta, zelo marljivo, saj so vadile na kar 43 treningih. Enako zagnano in zavzeto vadijo tudi v tem mesecu.
»Na novo prvenstveno sezono smo se želeli kar najbolje pripraviti in želimo, da hi na koncu lahko vsi skupaj ugotovili, da smo z
igro zelo ugodno presenetili. Pripravljalne tekme so pokazale, da je ekipa precej boljša kot lani. Dekleta so izboljšale obrambno igro, kjer nasprotnice ležje prihajajo v priložnosti, da zatresejo našo mrežo. Pametnejše in bolje pa sedaj igrajo tudi v napadu. Upam, da bo tako tudi v prvenstvu,« so bile prve besede Mira Kožuna ob našem obisku.
Vendar pa trener kljub temu ni povsem zadovoljen. »Imamo premalo dobrih igralk, kar pomeni, da bo morala še vedno večino bremena nositi peščica posameznic.«
V novem prvenstvu ne bomo videli nekaterih igralk, ki so doslej nosile dres ŽRK Velenje. Tatjana Čefarin se je vrnila v matični klub Ajdovščino, Smilja Oljič je odšla v Atlas Železniki, nepričakovano pa so nehale igrati tudi Milica Budjinski in Sonja Fele. To sta dobri igralki, pred katerimi bi bila gotovo še lepa rokometna pot. Zato v klubu upajo, da bosta to pot nadaljevali. Kot smo izvedeli, Feletova le ni tako trdna pri svoji odločitvi in se bo morda premislila ter pomagala ostalim soigralkam k letošnji čimboljši uvrstitvi. Ob takšnem razpletu je razveseljivo, da je znova začela vaditi vratar-ka Klavdija Petek in po približno dveh letih tudi izkušena Mo-nira Omerovič. Ljubitelji rokometa pa bodo oziroma so na prijateljskih tekmah videli tudi dve novi igralki Marijo Vičar iz Vis Varaždin in Aido Karič prvoliga-
Tekmovanje v krosu
Za pokal Našega časa
Jesenski čas je kot nalašč za ponovno, nekoliko temeljitejšo športno rekreativno dejavnost, med katere gotovo sodijo teki v naravi. Vse ljubitelje teka v naravi vabi zveza telesnokulturnih organizacij občine Velenje v torek, 4. oktobra, ob 15.30 uri na stadion ob Velenjskem jezeru, k jer bo kros za pokal uredništva Našega časa.
Na njem lahko sodelujejo vse tekmovalne kategorije, od mlajših pionirjev A do članic (letnik 1968) in starejši. Svoje zmogljivosti pa bodo udeleženci prei-skusili na 1000, 2000, 3000 metrov dolgi progi, za člane pa bo
proga dolga 5000 metrov.
Trije najboljši v posamezni kategoriji bodo prejeli medalje, vseekipni zmagovalec med osnovnimi šolami pa pokal uredništva Našega časa. Zveza telesnokulturnih organizacij občine Velenje pa bo s pokalom nagradila najboljšo ekipo med srednješolci.
To tekmovanje v krosu bo veljalo kot izbirno za sestavo reprezentance, ki bo 15. oktobra sodelovala na 23. jesenskem krosu občinskih reprezentanc za pokale uredništva Dela v Domžalah.
Če bo deževalo, bo tekmovanje naslednji lep delovni dan.
ško igralko iz Tuzle. Prav od te trener veliko pričakuje, saj naj bi dajala »ton« ekipi. Z vrnitvijo omenjenih igralk in dvema okrepitvama naj bi bilo konec nekaj letnega »životarjenja« na dnu lestvice II. lige. »Res že nekaj let igramo ob robu brezna in v nenehni bojazni, da pademo v nižjo ligo. S tem, da smo sedaj boljši, ne moremo že kar pričakovati skokovitega skoka proti vrhu in preveč optimistično gledati na našo igro, na našo uvrstitev, da ne bi bili nato preveč razočarani. Po napovedi kar šest ekip načrtuje najvišjo mesto. To so zagrebška Trešnjevka, bivši prvoligaš Lokomotiva iz Mo-starja, Železničar Novi Sad, Srem iz Sremske Bistrice in Minel iz Zrenjanina. Zelo solidna pa naj bi bila tudi Podravka iz Koprivnice. Za temi bomo iskali objektivno uvrstitev mi,« je dejal Miro Kožun in nadaljeval: »Prvenstvo bo letos zelo naporno, saj so predvsem na željo slovenske rokometne zveze povečali ligo za dva člana in torej bo štela v novi sezoni 14 ekip. In to bo še dodatno podražilo naše tekmovanje saj bo potovanj več. Za današnje razmere, ko vsepovsod ugotavljamo, da ni denarja, je povečanje lige nesprejemljivo. Kako dolga bodo potovanja in temu ustrezno tudi draga, naj navedem naslednje: v prvem kolu bomo gostovali vTemerinu, v tretjem v Mostarju in v petem v
Sarajevu.« Pa še na eno težavo, problem ali kakorkoli že hočete je spomnil Miro Kožun: »Zaradi hišnega sejma Gorenje v Rdeči dvorani bomo morali kar petkrat zapored gostovati izven Velenja, čeprav bomo vmes dvakrat gostitelji.« (vos)
Trim plavanje
Zveza telesnokulturnih organizacij občine Velenje vabi vse ljubitelje plavanja na otvoritev letošnje jesensko-zim-ske rekreativno plavalne sezone, ki bo v nedeljo, 2. oktobra 1988 od 8. do 13. ure. VSTOP BREZPLAČEN!
Torej vsi, ki radi plavate in bi radi razgibali življenje, izkoristite nedeljo za prvo plavalno preizkušnjo. Vsak, ki preplava 50 m prejme spominsko priponko »Razgibaj-mo življenje«.
Cooperjev test
Zveza telesnokulturnih organizacij občine Velenje bo organizirala v ponedeljek, 3. oktobra, od 16. do 18. ure Cooperjev test na atletskem stadionu v Titovem Velenju.
V času 12 minut morate preteči čim dlje, vmes pa lahko tudi hodite, če ne gre drugače. Test boste opravili na atletski stezi, ker lahko na njej natančno izmerite dolžino pretečene proge.
Radio Velenje
Lestvica
Ponedeljek, 3. oktobra, od 18.00—19.00 na Radiu Velenje
1.	Girl you knovv itš true — Milli Vanilii
2.	The only way is up — Yazz .3. Gimme five — Jovanotti
4.	The locomotion — Kylie Minogue
5.	Gimme hope Joanna — Eddv Grant
6.	Ola-ola-ola — Mr. Crambo
7.	Ku dance — Ibiza Soond
8.	Push it — Salfn Pepa
9.	You came — Kim Wilde
10.	Baniboleo — Tijeritas
Moj predlog
Moj naslov