Marija vas bo čuvala. Piš« Jožef Zelenko, doma od Sv. Andraža v Slov. gor.: Kot star domobraneo Vara pošiljam, gpspod urednik, pajr vrstic iz severnega bojiSča, katere naj bodo vsein slovenskim mladeničem, ki ae bodo boja udeležili, v spomin in drag zaklad. Kot star domobranec sem bil v Mariboru preobieCen in poslan na sever v bojno črto proti Rusom. Ta pot mi je bila najbolj težka na sveni. Doma sem pustil ženo s štiriuii otroci in bolno mater, kater.i, icži že 2 leti y posteUu Pred odhodom iz Maiibora je bilcrdovoljend, vsakeinu prejeti sv. zakramento in se priporo&iti vsegamogofinemu Bogu ter Mariji prečis^ti Devici, da nas ohrani v boju zdrave. Tudi jaz sein storil svojo krščansko dolžnost ter prejel sv. zakramente !jn se priporoč;l in izročil Njegovi \"aegamogočnosti in moji varuhinji Mariji, prečisti Devici, da bi me varovala vsega hudega na duši in telesu. Napočil je dan 26, avgusta, ko amo videli prve ruske Čete korakati proti nam. Rusi so se^ ko so nas zagledali, umaknili nazaj brez vsega boja. NaS polk je moral naprej in tako smo dospeli zvečer okrog pete ure do sovražnika. Tu so pri&eli padati brezštevilni streli na nas in tukaj sem videl prve ranjence in padle. Groza me je spreletavala. Zraven mene je bil korporal Jobstl ranjen; razstreljleno je imel obliftie in levo ranio. Klioal je na pomoč, pa nikogar ni bilo, da bi mu pomagal. PreprKan sem bil, da me je neka višja moč varovala, sicer bi bil postal tudi jaz žrtev smrt tam v gozdu. Naša stotnija je bila dne 28. avgusta dodeljena k topničarjem za stražo, Izkopali smo si okope, da tam stražimo topniCarstvo pred napadom sovražnika. Topničarstvo se je umaknilo, ne da bi nam to naznanilo Našo stotnijo so pustili svoji lastni usodi. Naš gospod stotnik je še pravočasno opazil nevarnost, da je cela stotnija izgubljena, 6e se ne umaknemo nazaj. Dal je povelje: ,,Nazaj!" V groznem ognju od strani iz sovražnikovih topov in iz sovražnih pušk smo bili naravnost obsipani s kroglami. karteftami in šrapneli, Pred nami i'n za nami so padale krogle iz topov, da se je zemlja tresla, vendar pa ni bil nihče od naše stotnije poškodovan. Dne 9. sei)tembra smo bili cel dan pri Grodekn. v sovražnem ognju. Iz strojnih pušk in topov je Irčal hud ogenj na vse strani. Na naš'i strani so padali vojaki kakor sadje z drevja, jaz pa sem bil zopet obvarovan vsega hudega. Dne 10. septembra smo bili v okopih. Tukaj je bilo dano povelje, da moramo zadržati sovražnika. Dva dni in dve nofti1 smo bili v okopib. Nihfie od naše stotni.ie ni bil ranjen ali usmrčen. D.ne 11. septembra zvefier proti 5. nri je /.afiel sovražnik obstreljevati naše okope s topovi in nanesla ,'p usoda, da je trešf'ila ena granata v naš okop, kakili 5 korakov od mene. Naenkrat je bilo 6 mrlfeev v okopn, raed njimi sta bila moja prijatelja-Slovenca korporal v rezervi Jakob Beleo, doma iz Ljutomera, oWina Presika, in frajtar KovaCiS, domai iz. Radgone. Blizu mene je padel en kos granate, pa brez uspeha. Bil sem zopet obvarovan pred smrtjo in poškodbo. Od 17. do 20. oktobra smo bili zopet v okopih desno ori PrzemysFa. Tukaj nas je dne 18. oktobra sovražnil; tako mofino obstreljeval, da nas je z zemljo skoro za_ sipal in morali smo okope zapaistit"* Ko smo dobili povelje za nazaj, gmo se v teku umaknili. Pred menoj in za menoj so padali naši vojaki in sovražnik je z vso močjo streljal za nami. Dne 19. oktobra zvečer pa je bilo dano povelje: ,,Na nož!" (iurijs). Grozen čas! Sovražnik je streljal s tako nvočjo na nas, da skoro ni bilo mogoče naprej prodirati. Tukaj jih je bilo od naših veliko ranjenin, Med temi sem bil tudi jaz. Bil sem lahko ranjen na levi roki. Podal sem se nazaj do zdravnikov in sicer sem dospel ob 2. uri ponoči do poljske bolnišnioie. Sovražnik je neprcnehoma streljal, Vsak čas mi je zabrnela kaka krogla mimo ušes, vendar pa me ni zadela nobena. Sedaj sem zopet skoro okreval in ko pride 6asr grem nazaj nad strioa Rusa. Vendar pa ne pozabim teh groznih bo.|«v z Rusi v Galiciju Priporočam vsem slovenskim vojakom,, da se, predno odidejo na bojišfte, priporočijo Bogu in izročijo svojo usodo Njegovi VseraogoSnosti in Mariji, prečisti Devici. Olna naj vaa varuje in čuva po materinsko v boju pred sovražnikom. Kdo pa je varoval n^ene v tolikih1 grozniHi bojih? Varovala me je Marija, kraljica katoli5anov. Poslala je angele na bojno polje, kateri so čuvali svoje . . . Mariji, prečisti D«vici% 96 imam zahvaliti za prejete dobrote in milosti, katere sem v boju vžival skoro dva meseca brez vsake bolezni in vsake druge nev.arnosti. Torej slovenski vojaM: Z božjo pomočjo pohitite na bojiš&e za Ijubo domovino. Gotova boste na ta način dosegli, 6esar si boste želeli, Na bo vam nič pretežko in dosegli bodete tudi', f«sarvsi proslmo: zmago pad kletim sovražnikam! Za dom med bojni grom! Vse za vfiro, <lom, cesarjai , ,